naš tednik LETO XXXX. Štev. 31 Cena 8,— šil. (200 din) petek, 5. avgusta 1988 Poštnina plačana v gotovini Celovec P.b.b. Erscheinungsort Klagenfurt / Izhaja v Celovcu Verlagspostamt 9020 Klagenfurt / Poštni urad 9020 Celovec SAK je v 2. kolu avstrijskega pokala. Slovenski nogometaši so premagali Matrei 3:1. (Na sliki novi igralec SAK Kunčič.) Več v športnem delu. Namestnik dež. glav. E. Frühbauer išče rešitev za Magdalen: Smolle:Tudi za Obir bo treba nafti rešitev! Namestnik dež. glavarja Erwin Friihbauer tudi v Poletnih mesecih z vso vnemo išče rešitev za tovarno celuloze v Magda-lonu. Trenutno se ponuja rriihbauerju novo podjetja* ki bi lahko nadomestilo delovna mesta tovarne Magdalen. Toda kot vse kaže, bodo v Magdalen tudi naprej investirali in s tem skušali obdržati 200 delovnih mest v tovarni. K celotni diskusiji se je javil |udi državni poslanec Zelenih ^arel Smolle in zahteval, naj Se Frühbauer z isto vnemo ^avzame tudi za Obir. „Kar ve-ja za vso Koroško, mora velja-J' 'udi za Obir,“ je dejal Smol-e’ ki je opozoril tudi na 200 ^povedi pri tovarni ADIDAS v Celovcu, kjer doslej še nihče n' masivno protestiral ali ukrepal. Smolle je pozval k skupni golidami akciji, ki je npr. vodi-a do uspeha že v pivovarni v ^uhu/Sorgendorf in v Borovljah. Folklomi in koroški VGČ6ri za tujske goste v naših turističnih občinah so v zadnjih letih postali vedno bolj atraktivni in so odlično obiskani. Deloma občine to važno delo znajo tudi ceniti in nosijo skoraj v celoti stroške prireditev, ki so pomemben del turistične ponudbe. Take občine so npr. Bilčovs, Škofiče ali Škocijan. V Ločah (slika) je to še drugače, 30. jubilejni nastop za tujske goste je še vedno docela privatna zasluga in iniciativa. Marsikatera druga občina bi bila gotovo vesela, če bi imela tako aktivne kulturnike, ki delajo v prid cele občine. _ Politika Tednikov komentar RISE RUDI VOUK Vsakih f^ar tednov beremo v časopisih — z velikimi črkami in na prvi strani: „Spektakularen pobeg dveh Čehov v Avstrijo" in podobno. Bralcu se sugerira, da je spet nekdo zamenjal diktaturo za zlato avstrijsko svobodo. Po vsem svetu se ponašamo, da je že čez četrt milijona Judov preko Dunaja zapustilo Sovjetsko zvezo, da smo leta 56 in leta 68 sprejeli na tisoče Madžarov, Cehov in Slovakov, skratka, da smo, če gre za sprejemanje begun- cev, na prvem mestu v Evropi. To naj bo dokaz za to, da Avstrija nikakor ni antisemitična, sovražna tujcem ali premalo liberalna in tolerantna. Dobro je to bilo za naš mednarodni ugled, še zlasti, ker cena tega ugleda ni bila previsoka: približno 500 milijonov na leto in svet nas je hvalil. Tri četrtine beguncev itak ne ostane pri nas, odpotujejo naprej v Ameriko, Avstralijo ali Kanado. Zadnje čase pa je val beguncev narasel, 15.000 jih trenutno čaka v naših begunskih taboriščih. Že zdavnaj so premajhna, morali bi zgraditi nova. In 500 milijonov ne zadostuje več, potrebna bi bila milijarda. To pa je očitno preveč. Po naročilu ministra za notranje zadeve naj oblasti odslej tekom treh dni odločijo, komu pripada status političnega begunca v smislu ženevske konvencije. Vse ostale morajo takoj poslati nazaj — večino. Največ jih je privabil naš sloves kot azilska dežela in še zmeraj pri mnogih vzbujamo napačne upe. Prizadeti so predvsem Madžari in Poljaki, marsikoga doma čakajo kazni. Niti Romunci iz dežele norega diktatorja Ceaucescuja si ne morejo biti gotovi, da dobijo status političnega begunca. Že pred taborišči delijo letake, v katerih pozivajo begunce, naj se vrnejo domov, „saj v Avstriji gotovo ne boste našli dela, ker so brezposelni tudi Avstrijci“. Ravno tisti, ki se najbolj goreče zavzemajo za pristop Avstrije k Evropski skupnosti, najbolj pozdravljajo ukaz notranjega ministra. Kako se bodo ti zadržali proti tisočim Grkom, Portugalcem in Italijanom, ki bi v slučaju našega pristopa prišli v deželo, je drugo vprašanje. Ravno v času predsednika Waldheima nam mora za naš ugled biti prav tudi visoka cena. 500 — preveč? dodatnih milijonov ne bi bilo preveč. ★ Da smo, če gre za pomoč drugim, izredni škrici, kaže tudi drug primer: že leta smo na zadnjem mestu, kar se tiče podpore deželam v razvoju. Niti itak že skopo odmerjenih 1,7% narodnega pridelka, ki jih predlaga OZN, ne plačujemo. Sedaj je zunanji minister Mock predlagal, da bi naj darovali malo več, da pa bi pri tem naj podpirali predvsem dežele, ki se pomujajo za demokratični razvoj. Ampak najsibo demokracija še tako cenena in visoka vrednost — lakota se zanjo ne briga. Še besedo o Cerkvi: preteklo nedeljo, za svetega Krištofa, smo dajali ofer za nakup misijonskih vozil. Bom malce predrzen. Mislim, da misijonska vozila Afričanom ne pomagajo dosti kaj. Predlagam, naj Cerkev ta denar raje porabi za nakup kontracepcijskih sredstev, ki bi jih brezplačno razdelila v tretjem svetu. Kajti dokler bo Cerkev še naprej pridigala tretjemu svetu „razmnožujte se itd.“, tako dolgo bo soodgovorna za milijone, ki trpijo lakoto in glad. Če je ta skok prevelik, pa naslednje leto pobirajmo ofer za begunska taborišča. Milijarda za človečnost Politika Zanimanje za uče§ hrvaškega jezika na Gradiščanskiraste vedno boli Pogosto na Koroškem ugotavljamo, da sicer zanimanje za učenje slovenskega je-zika raste, pripomočkov, ki bi odgovarjali sodobnim potrebam, pa preprosto rečeno ni. Deželni mladinski sekretariat sicer pod' pira tudi finančno obisk tečajev pri različnih institucijah, odraslim pa manjkajo ustrezne ponudbe. Dom v Tinjah v poletnih mesecih že nekaj let uspešno izpolnjuje to vrzel, pozimi pa prireja tečaje, ki jih z vnemo vodijo samoiniciativni učitelji. S sličnimi problemi so se ubadali tudi gradiščanski Hrvati. Se- Je bila kolodvorska akcija potrebna? Le redki se poslužujejo slovenščine Pred sedmimi leti se je končala vrsta velikih kolodvorskih akcij, pri katerih so predvsem dijaki zahtevali vozovnice v svo/e domače kraje v slovenščini. Večinoma jih niso dobili, pred okenci je nastala dolga vrsta in ob koncu je posegla policija vmes. Takratni zvezni kancler Kreisky je zaradi teh akcij odpovedal razgovore z osrednjima organizacijama in Franc Merkač je o teh akcijah napisal celo knjigo. Na kolodvoru v Celovcu smo vprašali, če še kdo zahteva vozovnico v slovenskem jeziku. „ Kakšnih štiri ali pet jih je, “ nam pove uradnik, ki pa noče, da bi ga imenovali. „Vsakega vam lahko posebej opišem.“ Težav v zadnjih letih nikoli ni bilo, vsak, ki je slovensko zahteval vozovnico, jo je tudi dobil. „Mislim, da večina uradnikov, ki dela za okenci, tudi razume slovensko. Samo, da nekateri ne razumejo radi." Še vedno velja navodilo avstrijskih železnic, da morajo uradniki izročiti za Šmihel, Pliberk in Dob vozovnico tudi na slovensko zahtevo, za druge kraje pa smo odvisni od dobre volje uradnika. Ne samo uradnikom pa se stavi vprašanje, zakaj je kolodvorska akcija sploh bila potrebna, ko pa se na kolodvorih vsi spet prostovoljno in pridno poslužujemo nemščine. daj pa že nekaj let prirejajo dislocirane tečaje po vsem naselitvenem območju. Organizator tečajev je gradiščanska visoka šola, ki jo Hrvati avtonomno vodijo in ji predseduje dr. Herbert Gassner. Plod teh tečajev je vadnica „Hrvatski jezik u Gradičšu“, ki se opira na prvi del „nemško-gradiš' čanskohrvaškega-hrvaškega slovarja“. Ta je izšel 1982 še pod egi-do prof. Hamma, drugi del, ki pa bo popravil številne pomanjkljivosti in bo očiščen osporavanih Test, pa pripravlja sedanji vodja slavističnega inštituta na Dunaju Prof. Radoslav Katičič. Avtor vadnice Ivo Szucsich pa v svojem delu vsekakor upošteva standardni jezik ter poudarja, da so recipienti tečajev praviloma naseljeni v dvojezičnem področju ter °drasli, zato zanje veljajo druga Pačela učenja jezika. Sicer pa ponujajo tudi še v okviru dunajske slavistike tečaje, ki upoštevajo gradiščansko inačico hrvaškega jezika. Na Dunaju Predava Jožko Vlašič o jeziku, v Železnem pa Nikola Benčič o lite-raturi in kulturi gradiščanskih Hrvatov. Naj še omenimo, da dunajska slavistika v vedno večji meri tudi upošteva v okviru slovenistike delež koroških Slovencev, kar je Predvsem zasluga lektorjev Pavla Zdovca in Katje Sturm-Šnabl oz. docenta Gera Fischerja. Slednji je pred leti izdal standardno delo „Das Slowenische in Kärnten“. B. S. Papež in KHD Delovna knjiga za začetnike. ... seveda nimata nič skupnega. Razen tega, da so slučajno viseli na vsakem drogu v dolžini 70 kilometrov od Celovca do Ljubelja bivši heimatdinstovski plakati v nekakšen pozdrav slovenskim romarjem tik pred njihovim obiskom v Krki. „Es gibt kein Slowenisch Kärnten“ — napise, ki svetovljanskega papeža sigurno niso ustrahovali, seveda ni lepil heimatdienst na vse prometne znake. Ob take malenkosti se tudi papež ni obregnil. „Naši Slovenci iz Jugoslavije“ so bili tudi na Koroškem dobrodošli. Zaman pa smo pričakovali, da slovenski papež kaj sličnega pove tudi v Krki, kar je sedaj sredi julijske vročine dejal na Južnem Tirolskem. V ladinšči-ni, jeziku, ki ga govori toliko ljudi, kot je približno močna slovenska manjšina na Koroškem, je pozval med mašo k toleranci, spoštovanju in je La-dince rotil k ohranitvi lastne identitete. Vse to v Marijinem božjepotnem središču Maria Weissenstein v Dolomitih. „Pa- pež nam je spregovoril v jeziku, ki ga nekateri duhovniki še pred kratkim niti niso imeli vrednega, da v njem obhajajo liturgijo,“ je zadovoljen in vesel dejal našemu listu zastopnik Ladincev v deželni vladi dež. svet. Valentin. In kaj ima to skupnega s KHD-jem? Nič. Razen tega, da je dan navrh sprejel papež med mašo delegacijo Ulrichsberg-Gemeinschaft pod vodstvom podpredsednika KHD Mayerja. Kaj je papež rekel, ne vemo. Saj tudi ni sprejel slovenskih politikov. Vemo le, kaj je dejal Mayer: Papežu se je zahvalil za njegov doprinos k sporazumevanju med narodi ter poudaril „kak globok vtis je zapustil nedavni papežev obisk v Krki.“ boce P.S.: Citiram iz zadnjega komentarja A. Kajžnika v Nedelji: „ V Krki pozabljeno bom prebolel, ker upam na delovanje Svetega Duha. Vem, da bo pri nas imel težko delo.“ Goric^bisk odličnega funkcionarja pri SSk Gorica Goriško tajništvo SSk je v prejšnjih dneh imelo v gosteh odličnega gosta iz Ri* ma, in sicer dr. Rubi' naccija, prejšnjega osebnega tajnika mi' nistra Falcuccijeve in danes ministrskega svetnika. To je imenitna oseba, s katero je naš goriški pokrajinski odbornik dr. Špacapan navezal odlične stike zaradi prenekaterih uspeli^ akcij v korist slovenskih šol in 8a je zato povabil med zamejske Slo; vence, da na lastne oči preveh naš položaj in se seznani pobliž® s problemi naših šol. Na sestanku v Palace Hotelo med Rubinaccijem, Špacapanon1 in prof. Sirkom je tako prišla do izraza vsa razčlenjena problema*!' ka šolanja v slovenskem jeziku-Rimski gost je pokazal izreden čut in posluh za specifične pr°; bleme naše narodne skupnosti, ^1 pa so po njegovem mnenju lažj® rešljivi če se kakorkoli povezuje)0 na obče šolske probleme v drža'U in na strukture, ki jih šolska uredi' tev že predvideva. Tako je prišlo do ugotovitve, da Slovenci sploh nismo še izrabil' vseh možnosti lastne prisotnosti ^ italijanskem šolskem sistemu i0 da se igramo nek „apartheid“ po stilu Južnih Tirolcev. Slednjih pa je mnogo več, tako, da so v svoji deželi pravzaprav večina; in torej Tarsikaj lahko dosežejo in pomenijo prav zaradi tega. Mi Slovenci Pa se moramo v glavnem sklice-vati na ustavo, na različne memo-randume in pogodbe med državami, na Osimske sporazume, to se Pravi na papirje, pa najsi bodo še tako važni. Dejstvo je, da če bi slovenski šolniki bili prisotni v vseh organih, kjer se slovenska Prisotnost predvideva, na šolskih pkrbništvih, v sklopu šolskih okra-icv in pokrajinskih šolskih svetov, v deželnih komisijah, v deželnem zavodu IRSSAE in tam soglasno ln odločno zagovarjali določena stališča, bi se marsikatera zadeva Premaknila in gotovo imela manj Nasprotovanj kot jih ima sedaj ko Italijani praktično sami odločajo o Naših šolah, Slovenci pa „načel-No“ vztrajamo na zahtevah po samostojnih forumih, kjer pa bi nuj-no svoje probleme razlagali le samim sebi. Dr. Rubinacci je tudi ugotovil, a ima slovenska šola edinstvene Pogoje za razvoj, če se v javnosti Pokaže kot kvalitetno boljša in resnejša od italijanskih, ki med avkami profesorjev in dijakov sploh ne utegnejo speljati progra-nnov do konca. Poleg tega neuradnega sestanka so Goričani rimskega gosta, ki Je bil s soprogo in hčerko, peljali Na festival narodno-zabavne glabe ^ Steverjan, v Postojnsko jamo, v Ljubljano in na Bled, kjer je v cerkvici na otoku sredi jezera za ožje prijatelje koncertiral kvartet „DO“ v zasedbi Čare, Tozon, Ambrož, Čadež, kar je seveda bil enkraten dogodek ne samo za gosta, ampak tudi za vse prisotne, med katerimi je bilo mnogo Tozo-novih prijateljev iz Števerjana. Po izletu v Benetke so Goričani pripravili dr. Rubinacciju še poslovilni večer, na katerem so se prepletale slovenske pesmi v improvizirani priredbi še pozno v noč. V govorih, ki sta jih potem imela dr. Špacapan in dr. Rubinacci pa je prišlo jasno do spoznanja, da imamo sedaj Slovenci v Rimu prijatelja, ki naše probleme pozna in razume, in ki nam bo lahko pomagal ob vsakem šolskem problemu, kakor nam je že pri uspeli akciji SSk za dosego finančnih sredstev za gradnjo slovenske šole v Gorici. Nova usmeritev na zavodu „Cankar“ Dr. Rubinacci je iz Rima prinesel tudi vest, da bo ministrstvo ugodilo prošnji goričkega strokovnega zavoda za trgovino „I. Can- kar“ za novo usmeritev. V ta namen je ravnatelj prof. Šturm zainteresiral goriškega pokrajinskega odbornika za šolstvo Špacapana, ki je nemudoma interveniral prav pri dr. Rubinacciju. Ta je tako lahko na ministrstvu pripravil ustrezni ambient, da je prošnja lahko bila sprejeta, pa čeprav v času, ko se država usmerja v krčenje izdatkov za eksperimentacije. To so konkretni rezultati naših politikov, ki se sami komentirajo, pa brez velikih načelnih izjav in širokih političnih akcij, pač pa samo z osebnimi poznanji, ki temeljijo izključno na medsebojnem spoštovanju. Prijateljska stranka KEL, Slovenska skupnost (SSk), ki zastopa Slovence v deželnem Zboru v Trstu, je politično zelo aktivna. Ima redne stike z drugimi strankami in organizacijami manjšin v srednji Evropi. Na naši sliki: srečanje predsednika SSk Marijana Trpina z bivšim senatorjem SVP v Rimu dr. Friedlom Vollggerjem ter našim poslancem Karlom Smolletom. Vrba odklanja kulturni bus Medtem, ko je v prejšnjih letih kulturni bus večkrat in brez večjih težav smel stati ob jezeru na Vrbi, je letos občina Vrba tozadevno prošnjo KKZ in SPZ zavrnila. V pisanju je rečeno, da prošnjo zavračajo iz „principialnih vzrokov“, da pa bi bilo možno, kulturni bus postaviti na Vrbi kdaj izven sezone in da bi razstavo lahko postavili tudi v občinski kulturni dvorani. Se občina Vrba mar boji, da bi tuji gostje kaj preveč zvedeli o koroških Slovencih? Gospodarstvo Beseda kmetu vedno večji, manjše kmetije pa se vedno bolj borijo za svojo eksistenco. Tako znaša povprečen letni dohodek kmetov v ugodnih legah, kakor je to npr. v Nižji Avstriji, za šil. 103.000,— več kakor pa dohodek kmeta v neugodnih strukturah kakor je to npr. na Koroškem. Tu znaša povprečni letni dohodek kmeta le šil. 74.620,—. Kmetje v ugodnih legah so lani povprečno znižali svoj letni dohodek za šil. 28.800,— s pomočjo subvencij za ekološke površine in za produkcijo alternativnih snovi. Teh možnosti se- PIŠE HEIDI STINGLER Strokovnjaki so pred kratkim ugotovili, da je Avstrija v zadnjem letu bolj uspešno rešila vprašanje nadprodukcije kmečkih proizvodov, kakor pa je to uspelo Evropski skupnosti. Pred nekaj tedni pa je bil v parlamentu sklenjen zakon ropske skupnosti kakor da bi od nje profitirala podpor in subvencij. Če bo uspelo Avstriji znižati v prihodnjih letih nadprodukcijo, kakor to predvideva nova tržna ureditev, se bo stavilo vprašanje, ali bo vstop v ES sploh še smiseln. Poleg Razmišljanja k novi tržni ureditvi o noveliranju tržne ureditve, ki v glavnem predvideva predvsem pospeševanje alternativnih produktov, katere mora Avstrija sicer uvažati. Že doslej so mnogi eksperti bili mnenja, da je Avstrija kljub vsem težavam bolje mojstrila agrar-nogospodarske probleme kakor Evropska skupnost. To se pravi, da ima Avstrija očitno boljšo agrarno strukturo kakor ES. Jasno pa je, da bi morala Avstrija trenutno več prispevati v agrarni bidže Ev- agrarne nadprodukcije, ki se najbolj jasno izraža na ceno kmečkih produktov, je eden od osnovnih problemov ta, da so stroški za predelavo in eksport predvsem mlečnih produktov ogromni. Ker pa ima organizacija Raiffeisen z 90% monopol za predelavo in eksport teh produktov, kmetje ne smejo upati, da bi se na tem področju kaj spremenilo na boljše. Iz Zelenega poročila 1987 pa je tudi jasno razvidno, da veliki kmetje postajajo veda gorski kmetje niso imeli, ker dane strukture skorajda ne dopuščajo ekoloških površin. Nenazadnje pa je trenutno tudi zelo močna diskusija o možnostih nove bio- in gentehnologije. Poskusi so jasno pokazali, da je s pomočjo te tehnologije možno znatno zvišati agrarno produkcijo, pri čemer je treba pomisliti, da bi to istočasno pomenilo smrt številnih malih in srednjevelikih kmetij. Avstrija ima z nekaterimi državami posebno pogodbo glede socialne varnosti. To se pravi, da obstajajo posebne določbe, pod katerimi pogoji, v katerem obsegu in v kakšni obliki ima zavarovani pravico do Švedsko, Španijo in Turčijo. Naspiošno ima zavarovani v teh državah iste pravice do zdravniških storitev kakor jih jima v Avstriji. Zavarovani mora vsaj dva do tri tedne pred dopustom javiti Kmetijski zavarovalni- Šele s tem listom za zdravniško oskrbo ima zavarovani v inozemstvu pravico do zdravniške oskrbe z medikamenti, do bivanja v bolnišnici itd. Za Veliko Britanijo in Severno Irsko zavarovani ne Zdravniška oskrba v inozemstvu zdravniških storitev v inozemstvu. Kmetijska zavarovalnica ima trenutno tako pogodbo z naslednjimi državami: Belgijo, Zvezno republiko Nemčijo, Francijo, Grčijo, Veliko Britanijo, Severno Irsko, Izraelom, Italijo, Lu-xemburgom, Nizozemsko, ci svoje podatke, podatke družinskih članov (če so pri njem zavarovani), državo v katero bo potoval in predvideni čas dopusta. Nato dobi od zavarovalnice tako imenovani list za zdravniško oskrbo (Betreuungsschein), ki pa velja le določen čas. potrebuje lista za zdravniško oskrbo; v tem primeru zadostuje avstrijski potni list, vendar mora zavarovani povedati, da želi biti oskrbovan na račun državne zdravniške pogodbe. Direkten obračun s Kmetijsko zavarovalnico ni možen, če zavarovani nima lista za zdravniško oskrbo; v tem primeru mora zavarovani storitve plačati sam, Kmetijska zavarovalnica pa mu stroške povrne. Zavarovanemu ni treba prevzeti dela stroškov. Heidi Stingler IMPORT-EKSPORT DRUŽBA V CELOVCU IŠČE sodelavca z odsluženim vojaškim rokom, ki ima veselje do dela v skladišču oz. prodaji. Predpogoj: znanje obeh deželnih jezikov in osnovno znanje EDV; šolska izobrazba: trg. akademija. Prijave pošljite na: Import-eksport IMPATEX, Ebentaler Straße 147, 9020 Celovec, tel.: 04 63 / 37 1 42 Z Nado Zerzer rrm rTSl seje N AS pogovarjal fj T 1 Rudi Vouk ■ Prostorßo nam enostavno vzeli V naši seriji pogovorov s predstavniki ^ladinskih organizacij je tokrat na vrsti koroška dijaška zveza. Nada Zerzer, hčerjo predsednika KKZ, je letos junija posta-a predsednica KDZ, prej pa je že eno leto vila podpredsednica. Obiskuje sedmi raz-rQd Slovenske gimnazije in je doma v Ce-'ovcu. ^10 vedeli? Na vsem lepem so j®kli, tekom štirinajstih dni I 0ra biti klub prazen, to je bi-0 vse. Poleg tega je tedaj rav- -------------------------'^0 bil prepir v odboru, tedanja NAŠ TEDNIK: Nada, ^sednica in tajnik sta od- prejšnji številki NT je predsej^Ma in smo moral i vrsto nik ZSM Furjan predlagal 'V"kc'j na novo razdeliti. Mis-zioniranje KDZ in ZSM. da se mora zdaj NSKS pomen», da bi tako nastala el' /'9ati za nove prostore. Saj sama močna mladinska of9% Ko ne gre, Mohorjeva nas nizacija, v kateri bi se zar*1 .^stavno postavi na cesto, zdrave konkurenčnosti fl1 ||to,.?rn Pa se äe bahajo s tem, seboj spodbujali. Kaj praviš .U|iko delajo za mladino. KDZ temu predlogu? fnaSploh Preganjajo sem in tja: NADA ZERZER: Jaz s® 3Prej smo bili v prvem nad-proti. Poglej: KDZ ima težaV°Pju Mohorjeve, nato v kle-ZSM ima težave. Če bi sed ’ Potem smo dobili majhen združili ti dve organizaciji, Is °st°rček v pritličju, zdaj pa bile težave le še večje. Vji0 zunaj. Koliko dela je to združiš dve bolni organizacij, ano bilo, da smo prostore to še dolgo ne pomeni, da um' opremili in jih uredili ta-potem nastala ena zdrava V’ da se mladina počuti do-ganizacija. Stalno bi se iz9 ?> na to nobeden ne pomisli, varjali drug na drugega, če V-.- S TEDNIK: Kaj boste stokaj ne šlo, kot bi moralo ',Se’ Ce — tof kaže — tudi je-Mislim, da imamo sami že še ne bo novih prostosti težav in da moramo najpf ■ rešiti te. ^Nada ZERZER: Se vedno NAŠ TEDNIK: Praviš, da j11 optimistična, da bomo KDZ težave. Kakšne so to? J' našli. Drugače bomo pač NADA ZERZER: Glavna ,S|^rau predavanja preložiti v žava je, da nimamo več klu^J^skov dom, zabavne prire-kih prostorov, spomladi so L ® pa morda v Mladinski nam enostavno vzeli. Od ted^ ■ Ampak to bi bila le bolj naprej iščemo nove — tuK^a rešitev. V klubu smo se se pomuja predvsem tajC ,reč srečavali tudi kar ta-NSKS Hubert Mikel, ki je tDđi’ 'meli smo krožke itd. Mla-član našega sosveta — enostavno potrebuje pro- L, r> katerega lahko sama kjer nobenega ne mo- pak doslej še nič nismo na-0L,- NAŠ TEDNIK: Sedaj je tj !Kuie> -----------------=>-------- nekdanjih prostorih KDZ ur%' ^ je včasih malo bolj glas-ništvo NT, kjer je prej % 'n kjer ni stalno pod nad-uredništvo, pa je Mohorje' ..A0™-povečala tiskarno. Odkrito 'c/a s TEDNIK: Ali ni tudi res, čeno sem se čudil, da fe<% s° mnogi postali člani sako so vam vzeli prostore, ^ .2arad/ kluba, medtem, ko bilo nobenih protestov. eJavnost KDZ sploh ni za-kakega pisma bralcev ni bi'1 NADA ZERZER: Kako pS biu ♦ ZERZER: Gotovo je naj protestirali, ko pa nič tudi nekaj takšnih. Ampak =>55 če je kdo večkrat prišel v klub, je tam tudi videl, kaj delamo in se je morda s časom le začel zanimati za našo dejavnost. Tiste, ki so prišli v klub, je bilo laže nagovoriti za delo. NAŠ TEDNIK: KDZ je nastala predvsem po zaslugi rajnega profesorja Cigana in tudi potem so dostikrat bili profesorji in prefekti neke vrste mentorji KDZ. Kako pa je zdaj s profesorji in vzgojitelji? NADA ZERZER: Jože Wa-kounig nam dosti pomaga in je tudi spremljevalec na naših potovanjih, Štefan Pinter pa vodi naš politični krožek. Drugače pa se večina profesorjev sploh ne zanima za mladinsko delo in nekateri nam celo delajo težave. NAŠ TEDNIK: Kako — težave? NADA ZERZER: Naja, tu vedno pride argument s pijančevanjem. Npr., ko sem postala predsednica, me je neki profesor vprašal, kaj, k tem pijancem zahajaš, ne razumem tvojega očeta, da to dovoli. Mnogi imajo zelo slabo mnenje o KDZ. Povedati pa moram, da odkar sem pri KDZ, niti enkrat nisem videla koga pijanega v klubu, zadnji dve leti sploh nismo več prodajali alkohola. Kljub temu nekateri še vedno trdijo, da se dijaki v KDZ naučijo piti, čeprav sami zelo dobro vejo, da sta Kosta ali Jokl okoli vogala in da v največ primerih KDZ še malo ni kriva. Zdi se mi, da se nekateri, ki sploh nimajo zanimanja za mladinsko delo, na tako poceni način izgovarjajo. NAŠ TEDNIK: In vzgojitelji? NADA ZERZER: Nune v Mohorjevi včasih ne pustijo, da bi dekleta postale članice KDZ. In tudi nekateri starši tega ne pustijo. NAŠ TEDNIK: S kakšnim argumentom? NADA ZERZER: Ja, ne vem, isto ko prej. Jaz tega sploh ne uvidim, to je tako neumno. Prvič si naj mladina sama izbira prijatelje, nihče nima pravice, da zanje odloča, s kom naj bodo skupaj. Drugič pa je neumnost, po eni strani od mladine zahtevati, naj bo aktivna in naj se udejstvuje, po drugi strani pa jim prepovedovati vstop v organizacijo, kjer bi to lahko delala. Stalno prihajajo z istimi argumenti in nam sploh ne pustijo možnosti, da bi dokazali nasprotje. NAŠ TEDNIK: Ne glede na probleme, ki jih vam delajo — kako je KDZ zadovoljna z narodnostno vzgojo na gimnaziji in v domovih? NADA ZERZER: Ne preveč. Večinoma takšne vzgoje sploh ni. Tukaj bi lahko KDZ marsikaj nadomestila. NAŠ TEDNIK: Bi lahko — ali nadomešča? Kaj ste lansko šolsko leto delali? NADA ZERZER: Imeli smo nekaj predavanj, npr. je Vospernik predaval o šolskem vprašanju in bilo je predavanje „Slowenische Elemente im Kärntner Deutsch“. Ogledali smo si tudi nekaj filmov, kot težišče smo si izbrali serijo „Holocaust“. V zvezi s tem filmom smo se peljali tudi v Mauthausen. Peljali smo se tudi v Benetke in imeli smo nekaj zabavnih prireditev, potem pa so nam vzeli prostore. NAŠ TEDNIK: Koliko članov prihaja na vaše prireditve in ali obstajajo tudi kakšni krožki? NADA ZERZER: Okoli trideset jih je vedno prišlo. Imamo politični odsek, ki se je letos bavil predvsem s šolstvom. Tam sodeluje približno deset ljudi, škoda, da ni več zanimanja. In seveda imamo še „lutke mladje“ in „oder mlad- je“' * NAŠ TEDNIK: Toda „odra mladje“ letos ni bilo? NADA ZERZER: imeli smo težave z režiserjem, potem pa Gost v Našem tedniku je odskočil tudi še en igralec in nismo našli novega. Igra „Drezanje v kamen“ je gotovo dobra in letos bomo poskusili oder spet poživiti. NAŠ TEDNIK: Imate kaj stikov z drugimi slovenskimi ali nemškimi mladinskimi organizacijami? NADA ZERZER: Pravzaprav ne, z ZSM ali s klubi študentov se še nismo srečali. Aja, kolesarske akcije „dvojezičnost se naj vidi“ pa smo se udeležili. Z Nemci tudi ni stikov, bi se pa gotovo splačalo. Nikoli ni slabo, če ljudi spraviš tako daleč, da se bavijo z nami. NAŠ TEDNIK: Na gimnaziji je vsako leto „kontaktna leča“, sporadično izhaja „dijaški glas“ in je tudi še več drugih dijaških aktivitet. Poleg tega obstaja zastopstvo dijakov in odbor šolske skupnosti. Ali tukaj KDZ kaj sodeluje ali se vmešava? NADA ZERZER: Ne, mi smo izvenšolska organizacija in se ne vmešavamo v šolske stvari. Tu bi bila jaz proti, imamo sami dovolj lastnih težav. NAŠ TEDNIK: KDZ že zelo dolgo ni več zavzela stališča do različnih političnih vprašanj, da o kakšnih samostojnih akcijah KDZ sploh ne govorimo. Kako to? NADA ZERZER: Mislim, da bi to bilo sedaj čisto napačno. KDZ mora pravzaprav začeti čisto znova, s šolanji, z diskusijskimi vajami itd. Ne moreš zahtevati, da bi se KDZ politično udejstvovala, ko pa se večina od nas sploh ne spozna v političnih vprašanjih in v organizacijskih zadevah. Kako bi naj govorili o stvareh, o katerih nič ne vemo? Seveda je moj cilj, da bi KDZ spet začela sodelovati v narodnostni politiki. Toda najprej moramo dobiti osnove. NAŠ TEDNIK: Vas NSKS kaj informira o tem, kaj se politično dogaja in kaj on namerava? NADA ZERZER: Ne, tega ne dela. NAŠ TEDNIK: Misliš, da vam osrednje organizacije zadosti pomagajo? NADA ZERZER: Zahtevamo, da nam NSKS poišče nove prostore. Drugače pa bi bilo preenostavno, vedno le reči: NSKS, pomagaj nam. Tako se sami nikoli ne bi kaj naučili. Sami smo zašli v krizo, sami moramo spet najti ven. NAŠ TEDNIK: Potem pa veliko sreče pri iskanju poti in hvala za pogovor. Rož, Podjuna, Zilja Pohoda na Obir v spomin Hermanu Veliku in Valentinu Polanšku se je pretekli teden udeležilo spet veliko planincev. V imenu prireditelja SPD „Valentin Polanšek“ je udeležence na vrhu pozdravil predsednik dr. Avguštin Brumnik. Peca: Gozdna skupnost „Tehma“ je praznovala 100-letnico obstoja Minulo nedeljo je gozdna skupnost „Tehma“ povabila svoje člane na praznovanje 100-letnega obstoja na Peco k Sedmerim kočam. Tehma je gozdna skupnost, v kateri so včlanjeni skoraj vsi kmetje, ki imajo gozdne parcele na Peci. Po razmerju gozdnih parcel pa imajo tudi deleže pri Tehmi. Ta gozdna skupnost ima v posesti okoli 700 ha površine, od teh je 200 ha gozda, 450 ha neproduktivne površine in 50 ha zemlje pri Sedmerih kočah, kjer so smučišča, pašniki, parkirišča in podobno. Praznovanje 100-letnice je gozdna skupnost pričela s sv. mašo, ki jo je daroval mestni župnik Alojzij Kulmesch v obeh jezikih za vse žive in rajne člane te skupnosti. Mašo je glasbeno oblikoval moški zbor „Petzenchor“ pod vodstvom Anite Jernej, ki je ob koncu krepko zapel priljubljeno lovsko „Jaz sem en frišen jager“. Po maši je sedanji predsednik gozdne skupnosti, posestnik Karel Fera iz Konovec, podal dolgoletno zgodovino in bilanco zadnjih let. Iz tega je bilo razvidno, da je bil prvi predsednik Tehme Anton Ažman, Perucej na Bistrici. Za njim so vodili gozdno skupnost še: Friedrich Kraut, posestnik žage na Bistrici, Johan Miklin pd. Arnold na Ponikvi in od leta 1971 naprej sedanji predsednik Karel Fera. Trenutno ima gozdna skupnost 140 članov, letno pa posekajo okoli 250 m3 lesa. Lovsko društvo, ki ima svoja lovišča na Tehmi, pa je povabilo navzoče kmete s svojimi ženami na srnjakov golaž, katerega so krepko zalivali s hladnim pivom. Vmes pa so pevci „Petzenchora“ in tudi kmetje — med katerimi je bilo veliko pevcev — prepevali slovenske in nemške pesmi, tako so kmetje — člani gozdne skupnosti — veselo in dostojno praznovali to častitljivo obletnico. Na Koroškem pri Dravogradu prodam novejšo hišo, lepa lega v ravnini, takoj vseljiva, pribl. 4000 m2 zemljišča s sadovnjakom. Interesenti se naj obrnejo na upravo Našega tednika v Celovcu, tel.: 04 63/ 51 25 28-21. Na prodaj gradbene parcele — lepa lega v Zgornjih Libučah. Interesenti naj se javijo po tel. štev.: 0 42 36 / 20 76 # Rinkole ŽEGNANJE Kdaj: v nedeljo, 7. avgusta Kje: pod vaško lipo Sveta maša s pranganjem bo ob 9. uri. Vsi prisrčno vabljeni! # Kupim dve kitari za otroke in eno za odrasle. Tel.: 04 63/56 5 15/34 od ponedeljka do petka od 8.00 do 16.00. Sele-Šajda: Umrla je Žvižijeva mati V soboto, 20. julija, je bil pogreb Pavle Wasner, pd. Žvižijeve matere s Šajde, ki je po težki bolezni umrla v celovški bolnici, stara 80 let. Rajna je bila doma pri Žerjavu na Zgornjem Kotu. Leta 1948 se je poročila s Štefanom Wasnerjem, Žvižijem na Šajdi, ki je umrl lansko leto. Imela sta tri otroke, sin Tomi je bil nekaj let občinski odbornik EL v Selah, dolga leta pa je že načelnik požarne brambe Sele-Borovnica. Pokojna, ki je na zadnja leta oslepela, je bila pridna, prijazna in zelo družabna žena in je tudi v najtežjih trenutkih življenja s svojim sončnim značajem vedela za nasvet in pomoč. Bila |e znana vižarka, na srečanju vižarjev v Selah je Žvižijeva mati navdušila vse navzoče. Pavla Wasner je bila verna in zavedna Slovenka in je tudi svojim otrokom dala ta zaklad na življenjsko pot. Pogrebne obrede je opravil domači župnik Mirko Rakovnik ob asistenci šmarješkega župnika mag. Hanzija Olipa. Selški cerkveni zbor pa je rajni zapel v slovo ob odprtem grobu in pri maši zadušnici. Naj Žvižijeva mati mirno počiva v domači selski zemlji. Otrokom in sorodnikom pa izrekamo naše iskreno sožalje. Svatne pri Šentjakobu: Apolonije Serajnik ni več V soboto, dne 16. julija 1988, nas je zapustila po težki bolezni v 75. letu starosti gospa Apolonija Serajnik, roj. More. Rajna je bila rojena v Jesenicah in se je leta 1954 poročila z domačinom Andrejem Serajnikom — potomcem iz Miklove Zale znanih Serajnikov. Preselila se je v Svatne in živela med nami. V zakonu sta se jima rodili dve hčerki, ki živita zdaj izven Koroške. Rajna je bila pridna in delavna — bila je tudi dobra šivilja, dokler je ni deloma zadela kap tako da je bilo tudi z delom konec. Svoji hčerki je vzgojila v narodnostnem duhu in sta, čeprav na tujem, ostali zvesti svojemu narodu, kar so tudi pričali zadnji pozdravi na vencih. V ponedeljek, dne 18. julija, smo rajno ob 15. uri pospremili k zadnjemu počitku na pokopališče v Šentjakobu. V mrtvaški vežici so molili in po vsaki desetki rožnega venca zapeli kitice Marijine pesmi, kar je pogrebce iznenadilo, ker se je to v Šentjakobu prvič zgodilo. Povod temu načinu je bila č. sestra Serafina ter dve šolski kolegici hčerke rajne Apolonije. Udeležencem pogreba se je to zelo dopadlo in so vsi so-prepevali. Pogrebne obrede za rajno je imel naš župnik mag. Pepej Marketz. Ob grobu so se od rajne poslovile s pesmijo „Vigred se povrne“ spet čast. sestra Serafina ter obe sošolki. Zelo lepo so zapele in se tako na lep način poslovile od rajne Serajnikove matere. Vsem žalujočim, predvsem možu Andreju ter hčerkama Renati in Silviji z družinama ter ostalim sorodnikom rajne izrekamo po tej poti naše iskreno sožalje. Rajna pa naj se odpočije od truda polnega življenja. Lahka naj ji bo domača zemlja. Mi Slovensko prosvetno društvo Srce Dobrla vas in Fantje z vseh vetrov prisrčno vabijo na mednarodni INSTRUMENTALNI KONCERT v torek, dne 9. 8. 1988, ob 20.30 v samostanu Dobrla vas (ob slabem vremenu v avli glavne šole v Dobrli vasi) Rož, Podjuna, Zilja ČESTITAMO V Hodišah praznuje svoj 75. rojstni dan župnik Lovro Kašelj. Za ta visoki življenjski jubilej mi iskreno čestitamo in mu želimo še obilo zdravih in zadovoljnih let. Jožko Bavdaž iz Grebinja je na Dunaju z odliko opravil študij tehnične kemije. Mlademu diplomiranemu inženirju iskreno čestitamo in mu želimo na poklicni poti vse najboljše. * V Gorinčičah je te dni praznovala 85-letnico gospa Marija Klančnik. Jubi-lantki iskreno čestitamo in ji želimo še mnogo zdravja in božjega blagoslova. * Pred kratkim je praznovala 80-letnico gospa Štefanija Diexer iz Male vasi pri Kamnu. Jubilantki kličemo še na mnoga zdrava in zadovoljna leta. Čestitkam se pridružuje tudi uredništvo Našega tednika. * V Nonči vasi pri Pliberku je praznoval svoj 60. rojstni dan Štefan Hudobnik pd. Boštelj. Mnogim čestitkam se pridružuje tudi uredništvo Našega tednika. Še na mnoga zdrava leta. Hemina razstava Razstava je odprta še do 26. oktobra tega leta, vsak dan od 9.00 do 17.00 ure. ♦ V Šmarjeti nad Pliberkom je te dni praznovala 80-letnico gospa Lavrencija Petrač, p. d. Simejeva Lenčka. Za ta lepi žiyljenjski dogodek iskreno čestitamo in vam želimo še mnogo trdnega zdravja. Čestita tudi uredništvo NT. * Naci Karničar z Obirske-ga je te dni praznoval 60-letnico. Gospodu Karničarju iskreno čestitamo in mu kličemo še na mnoga leta. * Na Suhi obhaja 80-letnico gospa Ana Vejnik. Slavljenki za ta lepi življenjski dogodek iskreno čestitamo in ji želimo še mnogo zdravja in zadovoljstva. * Zlato poroko slavita v Lepeni Viktorija in Valentin Dobeitz. Želimo jima še mnogo skupne sreče, veselja in razumevanja. Čestitkam se pridružuje tudi uredništvo Našega tednika. Vse najboljše. * V Rikarji vasi praznujeta srebrno poroko Pavla in Johan Sadnikar. Draga starša, za ta vajin skupni praznik vama želijo vse lepo in dobro ter še mnogo skupnih in srečnih let vajini hvaležni otroci. Uredništvo NT vama kliče še na mnoga skupna leta. Predsednik Zveze slovenskih zadrug Mihi Antonič je te dni praznoval svoj 55. rojstni dan. Iskreno mu čestitamo in mu želimo vse najboljše. Da slovenska pesem in folklora vedno bolj navdušujeta tako goste kot domače, je dokazal minuli folklorni večer, ki je bil v ponedeljek, 1. avgusta v gostilni Wrolich v Ločah. Kljub temu, da je občina priredila istočasno v par sto metrov oddaljeni gostilni svoj „Platzkonzert“, se je zbralo nad 400 obiskovalcev — pretežno gostov —, ki so do kraja napolnili Pučnikovo go- „Planina“ iz Sel, ta je posebno navdušila s poskočnimi plesi in pestrimi nošami. Kot harmonično dopolnilo k zvokom tamburic pa je nastopil ženski tercet domačega društva, ki ga sestavljajo Erika Wrolich, Danica Urschitz in Hermi Singer. Med nastopi je Danica Urschitz v povezavi orisala položaj slovenske narodne skupnosti na Koroškem. V lepo izbra- 30. jubilejni folklorni večer v Ločah stilno, da bi prisluhnili slovenski pesmi in občudovali slovensko folkloro. Večerni spored so oblikovali: domači tamburaški ansambel „Loče“, ki ga že nad 10 let zelo uspešno vodi Erika Wrolich in je poznan daleč preko Koroške, ansambel „Drava“ iz Borovelj pod vodstvom Romana Verdela, ki je presenetil s čisto svojstvenimi kompozicijami in folklorna skupina KPD nih besedah je gostom predstavila drugo stran prave Koroške in jim predočila to, česar tujci ne najdejo v turističnih prospektih. Po prireditvi pa so se tujci zelo zanimali za literaturo o Slovencih. Lepa udeležba in navdušeni poslušalci sta bila najlepše plačilo prireditelju SPD „Jepa-Baško jezero“ in nastopajočim skupinam. Reportaža STRAN q petek, _________Ö 5. avgusta 1988 STRAN q petek, \7 5. avgusta 1988 Reportaža Ansambel Slovenija navdušil z jubilejnim nastopom v Globasnici Simpatični Jože Galič, vodja ansambla Slovenija, resen in pronicljiv glasbenik, a tudi za šalo vselej razpoloženi Korošec iz Dravograda, odkar pomni nosi v sebi narodno glasbo svoje domovine, tega čudovitega koščka Zemljinega obličja. Kakorkoli že, skupaj s svojimi godci in pevci, je trdno udarnost polk in mehko čustvenost valčkov, občutje slovenskega človeka skozi dolgo prepletenost njegovih veselih in žalostnih dni, sem in tja začinjenega s prešerno šepavostjo, v zadnjih desetih letih razvil malodane do neslutenih razsežnosti. Brez zadržkov bi celo trdili, da mu je v izredni konkurenci najbolj znanih in priljubljenih ansamblov, ki že vrsto let krojijo elitni vrh slovenske narodnozabavne glasbe, uspel velik, bržčas neponovljiv podvig. Naši rojaki, med njimi predvsem ljubitelji domače narodnozabavne glasbe, dobro vedo, katere skupine predstavljajo to družbo. Pojem so še vedno Avseniki, sledi jim ansambel Lojzeta Slaka s Fanti s Praprotna, pa Alpski kvintet z Ivanko Kraševec in Otom Pestnerjem, Slovenski muzikantje, ansambel Franca Miheliča, Štirje Narodnozabavni ansambel Slovenija sestavljajo glasbeniki in pevci iz različnih slovenskih krajev, vsi po vrsti pa so Štajerci in Korošci. Naj vam jih predstavimo ob njihovi desetletnici: Cita Galič (citre, vokal), Erika Zakonjšek-Fele (violina, vokal), Jože Galič (orglice, harmonika, vokal, vodja ansambla), Marjan Knez (harmonika, vokal), Tomaž Plahutnik (bas kitara,pitre) in Zdenko Štrucl (kitara, bas kitara). Člani ansambla Slovenija so bili že pred svojim letošnjim nepozabnim nastopom pri Šoštarju v Globasnici malodane neločljivo povezani s Koroško. Galičeva žena Cita namreč poučuje na Slovenski glasbeni šoli na Koroškem, obenem pa je že nekaj let redna naročnica Našega tednika. Zato naj veljajo ansamblu Slovenija ob njegovi 10-letnici tudi iskrene čestitke našega uredništva. Po uspešnem jubilejnem nastopu na 1. olimpiadi ansamblov Alpe-Jadran v Globasnici, so postali tudi dobri znanci naših roja- čijo. Morda še zanimiv podatek svojevrsten in nadvse prijeten ansambel ima kot amaterska sKU' tvoi^ k; ga slovenska narodno-pina vsako leto od 50 do 60 na' tabavna glasba pred leti sploh ni slopov; v desetih letih njenega de' Poznala. lovanja se jih je nabralo že kakiP ^la izjemno posebnost v igranju 500, od tega doma približno 400. in petju ansambla Slovenija so okroglo stolico pa so zaokrožili s ^aiu postali pozorni tudi v neka-koncerti in nastopi v tujini. tarih srednjeevropskih državah. Ni dvoma, da je ansambel SIO' 'Spominja me na ameriško coun-venija v vseh letih svojega obsto- ,ry glasbo, obenem pa zveni zares ja povsem osvojil ljubitelje narod- 2eio slovensko,“ je ob prvem sre-nozabavne glasbe na Slovensken1 canju z ansamblom zapisal neki in v dobršnem delu evropske celi' Atrijski časnikar. Povrh vsega ne. Prodor v vrh domače in med' ^ je za ansambel ogrela še zna-narodne narodnozabavne elite (od avstrijska gramofonska hiša leta 1985 je ansambel reden gos' .^ch Records, s katero so v pre-avstrijske televizije v njeni priljud' eWih petih letih uspešno sodelo-Ijeni oddaji Musikantenstadl), nllJ 3 sedaj pa se pripravljajo na je nad pričakovanji uspel s pravih1 j%i0vitev triletne ekskluzivne po-izvirnim slovenskim zvokom. Izvit' »Odbe. nosti svojih skladb so člani af1' sambla dodali še vrsto uspešnih melodij, seveda z dovršenim P°' sredovanjem svoje glasbe. Značd' ^ nost glasbe, ki so jo leta 1978, p »Dogovarjamo se,“ pravi Jože ^a|ič, „da bi najprej posneli naše ‘Sre uspešnice, pesmi, ki so jih a°siušalci teh deset let najraje pslušali. Potem pa kajpak tudi , ..„ . . „pt i0’ kar smo naredili novega. Pri daj še „rosno mlad,“ gode. m P da pripravljajo presenečenja j ''i za bližnjo jesen, ko bo de-(hska okrogla obletnica delova-.a Priljubljenega ansambla Slove-I Ja- Njihovih plodnih deset let. V desetih letih nastopanja po geniji in C|ani zunaj njenih meja so ansambla doživeli veliko le- srečnih in nepozabnih trenut-V' Ali so torej med njimi dnevi, so se jim še posebej vtisnili v I Pornin? Jože Galič brez razmiš-^Pja pristavi: „V ospredju ostaja «vomno nastop pred generalom sekretarjem OZN g. Perezom L Cuellarjem ob njegovem obis-v Jugoslaviji, še zlasti pri nas slovenskem Koroškem. Pred-smo se mu kar dvakrat, r,0-'rat z našo drugo zvrstjo, izvir-j0 slovensko narodno pesmijo, ki Paš vokalni tercet poje ob t1jeernijavi citer. Izjemno zanimajo 9- De Cuellarja za našo narod-Pesem, je bil ponoven dokaz, Oo^0 Prodorna je čustveno posre-tj ana slovenska pesem, pesem U Inrieg3 naroda s stoletja staro, Dričljivo izpovedno močjo." Ivan Virnik Spominska prireditev ob 50-letnici mučeniške smrti župnika Vinka Poljanca, prve žrtve nacističnega nasilja nad koroškimi Slovenci, člana koroškega deželnega zbora, predsednika Slovenske prosvetne zveze in odbornika koroške kmetijske zbornice. četrtek, 25. avgusta 1988, v Škocijanu 18.30 polaganje vencev na grob in molitve 19.00 sv. maša v farni cerkvi v Škocijanu; pridiga župnik Tomaž Holmar; sv. mašo sooblikujeta cerkveni zbor in otroški zbor iz Škocijana 20.00 spominska prireditev v dvorani KASSL; nastopajo moški pevski zbor SPD „Vinko Poljanec“ in otroški zbor iz Škocijana, mešani pevski zbor in mlajši mladinski zbor SPD „Danica“ iz Šentvida v Podjuni. Govorijo: predstavniki Slovenskega prosvetnega društva „Vinko Poljanec“, Narodnega sveta koroških Slovencev in Zveze slovenskih organizacij na Koroškem Na spominsko prireditev vabijo SPD „Vinko Poljanec“ in otroški zbor iz Škocijana, SPD „Danica“ iz Šentvida v Podjuni, Slovenska prosvetna zveza, Narodni svet koroških Slovencev in Zveza slovenskih organizacija na Koroškem. PRODAJAMO okna in balkonska vrata s termoizolacijskim steklom in gibljivimi polkni po ugodni ceni. Na primer 100x120 cm samo šil. 1800,— KRIVOGRAD Tel.: 0 42 35 / 25 37 de- Prihod v Varaždinske toplice, dobrodošlica in kosilo de- Namestitev v hotelu de- Popoldne prosto de- Večerja z Martinovimi specialitetami in V)? I vina na osebo, krst mošta ob sodelovanju harmonikarja de- Naslednji dan po zajtrku prosti dopoldan in izlet v Kostanjevico cena 930^— šil. ODHODI: 7.00 Dobrla vas — Sienčnik, 7.10 gostišče Juenna, 7.15 Šmihel — Zadruga, 7.20 Pliberk — Zadruga, 7.35 Škocijan — Posojilnica, 8.00 Celovec —Cartrans, 8.20 Kožentavra —gostilna Mlečnik. PRIJAVE SPREJEMATA: NAŠ TEDNIK CARTRANS tel.: (04 63) 51 25 28-21 tel.: (04 63) 51 25 80 Pisma bralcev Janko Messner Francu Wakounigu Lepo to ni, prav pa še manj, kar si je izmislil gospod Franc \Na-kounig v današnji številki NT o mojem protestnem branju na sedežu DSP v Ljubljani 21. t. m. Vsak človek ima svojo glavo. Ta jo uporablja za proizvodnjo svojih (lastnih) misli, drugi za kimanje, tretji pa sploh samo za frizerja. Veseli me, da se dopisnik NT tako živo zavzema za priprte tovariše-novinarje v Ljubljani in za časnik „Mladino“ v zvezi s procesom, ki so ga naprtili Janšu in tovarišem, ne dam si pa predpisovati, kako naj jaz opravim to svojo moralno dolžnost. Vsakdo lahko sodi o vsakem časopisu le po svojih skušnjah, nabranih ali iz branja ali iz sodelovanja. Da imam slabe živce, bi z današnjim dnem (če ne že prej kdaj) na primer odpovedal in nič več in nič manj ko ignoriral Naš tednik, pa tega ne nameravam še storiti. Da pa vem, kaj je solidarnost s tistimi, ki se borijo za najosnovnejše človeške pravice, upam vsaj — sem povedal ne samo s citiranjem izbranih pesmi avtorjev iz Slovenije, ampak tudi z esejem, ki sem ga sestavil posebej za ta večer v Ljubljani in tam prebral. Bralci NT naj si ustvarijo sami svojo sodbo o mojih „sebičnih razlogih“, ki mi jih podtika g. Franc Wakounig. Protestno pismo, Ljubljana, 21. malega srpana 1988 (Tov. Rudiju Šeligu, predsedniku DSP v Ljubljani, za publiciranje) Geslo: po delu in jeziku jih boste spoznali Vse zlo človeštva izvira od izkoriščanja človeka po človeku, iz človekove grabežljivosti, asocialnosti, iz komolčarstva in karierizma, iz privilegijev. Vsega tega v socializmu ni. Zato se zanj navdušujem od malih nog. Za to, da se delu da zaslužena čast in zaslužena oblast. Za to, da se grabežljivcem, komolčarjem, karieristom in komuni- stom-privilegirancem odvzame nezaslužena čast in nezaslužena oblast. In se tako vrne socializem v deželo, iz katere so ga pregnali. Navdušujem se za socializem v Jugoslaviji še zmeraj zato, ker se z ustavnimi zakoni lahko preprečuje in prepreči neutemeljeno bogatenje posameznikov in obubo-žanje množic. Zato. Hic Rhodus, hic saltate, hic sal-temus! V kapitalistični Avstriji te ustavne mogočosti ni. Zato sem z zanimanjem in veseljem služil osem let v Jugoslaviji. Tedaj je bila oblast še v rokah delavcev. Vsaj na Ravnah, kjer sta bila komunist Gregor Klančnik in krščanski socialist Franc Sušnik. Na progi Šamac-Sarajevo pa mladinske delovne brigade. To je bil najlepši čas mojega življenja. Dajte Socialistični zvezi delovnega ljudstva status opozicional-ne politične stranke, tako da boste imeli v tovariški konkurenci PISMA BRALCEV dve: eno s člani Zveze komunistov Jugoslavije, eno pa s člani Socialistične stranke Jugoslavije, pa bo. In zakoreninite pravilnik opozicijske stranke v državni Ustavi, pa bo. Da se vam ne naredi kak politični klerikalizem ali pa mittelevropski freimarktliberali-zem. Pa mi ne zamerite ,vmešavanja' v vaše notranjepolitične stiske. Dovoljujem si ga prav zaradi svoje osemletne delovne dobe na Ravnah na Koroškem. In ker me je v skupnem slovenskem kulturnem prostoru sram zavoljo ,Laibacha‘, ki sega od Kla-genfurta do Hamburga. In zaradi raznih glasbenih ansamblov iz Slovenije, kadar gostujejo s svojimi slaboumnimi limo-nadnimi tingeltangli na Moikovih skednih širom po Avstriji — v spakedrani nemščini. In zdaj k tedniku „Mladina": nisem naročen nanj, zato ne vem, kaj vse piše in čemu. Osebno izkušnjo z njim imam eno samo. Pred letom in pol je vrgel glavni urednik v koš naročen intervju, ki ga jš naredila z menoj v Celovcu neka študentka novinarske fakultete. Brez komentarja, vsaj meni ga ni privoščil. In sem vedel, da skupni slovenski kulturni prostor tudi v Mladini n e funkcionira. Da ni glasnosti, ni pluralizma konstruktivnih idej. Ne recite, da stvari niso povezane. Kar boli je to, da tovarištva več ni. To je posledica. In je hkrati vzrok. Prišel sem protestirat v Ljubljano na sedež DSP ne samo zato, ker je v SFRJ vojaško sodišče postavljeno nad civilno in ne samo zato, ker vojaški sodnik, ki sodi Slovencem v glavnem mestu njihove Socialistične republike, ne zna slovensko, prišel sem protestirat predvsem zato, ker tudi odvetnik teh slovenskih obtožencev dr. Demšar ne zna slovensko, saj mi ni mogoče verjeti, da se je sredi Ljubljane spozabil in za avstrijsko televizijo samo nemško govoril. Protestiram zoper takšen an-šlus ljube mi matične Slovenije Mitteleuropi, ker sem, kar sem zmeraj bil: cankarjanec, za Slovenijo, ki naj bo del demokratične federativne Jugoslavije. Ustni dodatek med branjem: Ne strinjam se nikakor ne z ironično opazko novinarke Alenke Puharjeve o „sveti slovenščini“, češ slovenska politična oblast je pri Vojaškem sodišču protestirala samo zaradi tega, ker je tam ne upoštevajo, meni je slovenščina še nekaj več ko sveta — neobhodna življenjska potreba. Janko Messner P.S.: Sporočilo DSPA bralcem NT 11. str., 29. julija 1988: Po odstopu dr. F. Merkača iz funkcije tajnika je prevzela skrb za tajniške posle gospa Anita Hudi, njegova na občnem zboru izvoljena namestnica. Za „nov" ali izredni občni zbor ni vzroka. Janko Messner, predsednik DSPA. Ergänzungen zur rechtlichen Situation der Schulfrage Da der Kommentar des Rudi Vouk im Naš tednik zu Mißverständnissen verleitet, möchte ich doch einige Ergänzungen anbringen: Es ist richtig, daß im Artikel 7 des Staatsvertrages von 1955 die Unterrichtsform nicht festgelegt ist. Nach § 12 Minderheitenschulgesetz sind sowohl Volks- und Hauptschulen mit slowenischer Unterrichtssprache (§ 12 Abs. 1 a MiSchG) als auch Volksschulen mit deutscher und slowenischer Unterrichtssprache und Abteilungen für den Unterricht in slowenischer Sprache an Hauptschulen vorgesehen. Es ist weiters richtig, daß derzeit eine Verfassungsbeschwerde wegen der zweisprachigen Schule in Klagenfurt in Vorbereitung und eine Beschwerde wegen der geltenden Bestimmungen betreffend die 4. Klasse Volksschule und die Hauptschule (slowenisch nur in 4 Wochenstunden als Pflichtgegenstand vorgesehen) geplant ist. Sollte jedoch diesen Beschwerden ein Erfolg beschieden sein, hat dies sicherlich auch enorme Auswirkungen auf das neue (ab 1. 9. 1988 geltende) MiSchG und wird natürlich eine neue Schuldiskussion über die Unterrichtsform nach sich ziehen. Mit den oben genannten Beschwerden werden die Bestimmungen des § 10 und § 16 MiSchG, die in der neuen Fassung des MischG im wesentlichen in der bisherigen Fassung übernommen wurden, bekämpft. (Warum auch Slowenen einem Gesetz zugestimmt haben, das diese verfassungswidrigen Bestimmungen übernimmt, ist eine andere Frage.) Insofern ist also die Darstellung des Rudi Vouk zu meinen Ausführungen mißverständlich. Die neuen Bestimmungen des MiSchG können natürlich erst nach Inkrafttreten und Anwendung des Gesetzes geprüft werden zumal das Land Kärnten sich derzeit offensichtlich selbst noch nicht im Klaren ist wie diese Bestimmungen durchgeführt werden sollen. Das heißt aber, daß die betroffenen Eltern und Lehrer die konkreten Auswirkungen des neuen Gesetzes beobachten müssen und sich dann auch melden sollen, wenn sie sich in ihren verfassungsrechtlich gewährleisteten Rechten verletzt fühlen. In diesem Zusammenhang wünsche ich mir vor allem, daß die beiden slowenischen Organisationen in erster Linie für die durch das Gesetz betroffenen Menschen tätig werden, anstatt einen wesentlichen Teil der Energie dazu zu verwenden, die andere Organisation zu bekämpfen. Welche Lösung bietet man den Kindern der slowenischen Volksgruppe an, die im Herbst in Klagenfurt in die Schule gehen sollen und nach den geltenden Bestimmungen (eine Entscheidung des Verfassungsgerichtshofes ist erst in 1 bis 2 Jahren zu erwarten) keinen Anspruch auf Unterricht in slowenischer Sprache haben? Dies ist nur ein Problem neben vielen, die im Herbst aufgrund des neuen MISchG für die betroffenen Eltern und Lehrer auftreten werden und für beide Organisationen ein reiches Betätigungsfeld bieten. Sepp Brugger, Rechtsanwalt/odvetnik Wiesbadener Straße 3 9020 Klagenfurt/Celovec Škof Kapellari in intendant Felsbach zamolčala koroške Slovence! Že daij časa mi vreje v srcu. Zakaj? Ker sem delal na dan obiska sv. očeta v Krki v Tinjah, mi žal tudi ni bilo možno se udeležiti tega slavja na kraju samem. Imel pa sem možnost, da si ogledam celoten spored po televiziji. Jezilo pa me je že to, da komentatorja ORF-a nista poročala objektivno, se pravi, da koroški Slovenci, ki so vsekakor bili hvalevredno enkopravno integrirani v izvedbo slovesne papeževe sv. maše in so prispevali vidno tudi bistven del, da zato niso bili niti z besedico omenjeni. Nasprotno: generalnemu intendantu Felsbachu se je videzno mudilo s prevajanjem slovenskega teksta v nemščino, tako da si bil kot koroški slovenski škofijah že v tem prikrajšan. Kaj bi se pa že zgodilo g. Felsbachu, če bi na kratko omenil sodelovanje koroških Slovencev in prepustil npr. prebrati slovensko berilo lektorici sami. Tako bi ORF objektivno prispeval k dejanski celovitosti dogajanja, bilo pa je žal ravno nasprotno; drugi deželni jezik v deželi je bil odtujčen. Še bolj pa sem bil začuden, da navzočnost koroških Slovencev tudi nista omenila ne sv. oče in tudi ne koroški škof Kapellari, ki je vsaj še ob njegovi posvetitvi v škofa dejal, da bo pastir za vse škofljane, tudi za Slovence. Ko pa sem nato še slišal, da je pisal papeževo pridigo škof Kapellari sam, pa se mi je zasvetilo: uradna koroška Cerkev je namreč zavestno zamolčala sodežeiane slovenskega jezika! Zato ji je bilo tudi to trodeželno romanje zelo ugodno, saj so poleg Korošcev (ki je žal samo nemška) sodelovali še drugi narodi kot Furlani, Italijani in jugoslovanski Slovenci. Ob vsem tem se tudi sprašujem, kaj Razno Kabaret ..Gimpl“ v Sentprimožu Kabaretistična skupina „Gimpl“ je nastopila v Škocijanu. /e delal koroški Slovenec v glavni pripravljalni komisiji za obisk papeža? Da bi šlo tudi drugače in pravičnejše sta nam dva vzorna primera zadnjega časa v dokaz: papeževa sv. maša v Trajštofu/Trausdorf na Gradiščanskem, kjer so bili omenjeni tudi gradiščanski Hrvati in kjer je očitno škof Laszlo bolj naklonjen tamkajšnji narodni manjšini (saj obvlada tudi njihov jezik) in pa primer na Južnem Tirolskem, kjer se tamkajšnji škof dr. Egger sam zavzema za pristno medsebojno sporazumevanje med nemško, italijansko in ladinsko govorečimi sodeželani. Cela sv. maša s papežem je bila oblikovana v tem smislu in vzdušju in tako gledano za Južni Tirol enkratna. Hotel sem javno izpovedati to, kar mislim in kar mislijo tudi mnogi drugi koroški Slovenci. Zavedati se namreč moramo, Ja nam Slovencem koroška Cerkev ne da več tiste narodne toplo-te, kot smo je bili do zdaj deležni! Martin Pandel, Škocijan Spoštovani urednik! „ V zvezi s poročanjem o možno-stih za dosego narodnostnih pra-vic na pravni način, bi rad dodal Pasaži o topografskih napisih sledeče: Obstajajo zelo tehtni argumenti, ki govorijo za subjektivno Pravico posameznega člana narodne skupnosti do dvojezičnih topografskih napisov. Prvič je tre-ba dokazati, da deluje vsak enoje-zični nadpis v smer asimilacije, ki Prizadene tudi vsakega posamez-noga člana narodnosti; drugič je treba opozoriti na naslov člena 7 A D p, kj govori izrecno o „pravi-°ah ... manjšin"; tretjič — in to io najtehtnejši argument — je treba opozoriti na obilno judikaturo starega „k. k. Reichsgerichta“, ki /e v svoji judikaturi k členu 19 (2) SfGG 1867 („Gleichberechtigung aller landesüblicher Sprachen in Schule, Amt und öffentlichem Leben“) prišel do zanimivih rezultatov. »Erkenntnis vom 15. 10. 1913, Z. 352 (Slg. 2030); Rechtssatz: »aj Die durch die GWO Kärntens für das Wahlverfahren vorge-sohriebenen Kundmachungen sind ln allen jenen Sprachen "Jndzumachen, welche in der betreffenden Gemeinde landesüb-t'oh sind. b) Zur Beschwerde wegen Ausschlusses einer dieser Sprachen sind in einem solchen Falle jene Gemeindewahlberechtigten legiti-nniert, welche Angehörige des betreffenden Volksstammes sind.“ Ga člen 19 StGG slej ko prej Velia, se da dokazati; vseh teh argumentov ustavno sodišče ne bo Voglo kar tako (mimogrede) zavreči!“ Jože Picej, Šmihel vsebino pisma bralcev ured-jalstvo Našega tednika ne odgovar- Na dvojezičnem ozemlju, kar se tiče kulture, nismo ravno razvajeni. Pevski koncerti in kakšna navadna gledališka predstava, dosti več se nam ne nudi. Zato je bila razveseljiva sprememba, ko je v četrtek, 29. julija, na povabilo SPD „Danica“ in po zaslugi Stanka Polzerja v Šentprimožu gostovala graška kabaretistična skupina „Gimpl“. Vendar, kdor je pričakoval politični kabaret, kakor ga znata predvajati Lukas Resetarits ali Josef Hader, je bil razočaran. Niti ena sama točka ni bila posvečena aktualni avstrijski ali mednarodni politiki, „Gimpl“ se je omejil na zelo splošne teme, ki pasejo ob vsakem letnem času. Ampak to lahko opravičimo s tem, da je med gledalci bilo mnogo tujih gostov, ki bi pač ne razumeli smeš-nosti naše avstrijske politike. Gotovo najbolj posrečena točka je bila zadnja, blues o „Linden-bliatnblatlpajtlteju“. Dobra je bila tudi znanstvena razlaga o učinku kabareja na gledalce, vendar zaradi bolj nizkega intelektualnega nivoja prispevkov ni bil potreben previsok „Überreißerkoeffizient“. Uspeli so „muha, kravata in naramnice“, da imenujemo spozna-valne znake kabaretistov, predvsem če so se šli parodije na popularno narodno zabavno glasbo — kot jo slišimo v „Musikanten-stadlu“ in kot jo igrajo številni „veseli tri štirje“. Tu pa se je zgodilo, kar bi se pravzaprv ne smelo zgoditi: deli publike so parodijo vzeli za resno stvar in hoteli ploskati po taktu skažene polke. Malo preveč je bilo govora o (moških) jajcih, o scanju in o podobnih stvareh, saj taki polspolzki dovtipi niti niso tako posebej smešni. Smešno pa je bilo, kako so v govoru socialista „Genossen und Genossinen“ s časom postali le še „nossn-nossn“ ali kako so s strašnimi psevdo-angleškimi tujkami prodali neko „sound-machi-ne“. Skeč o aidsu je bil neokusen. Kakorkoli, dvorana je bila nabito polna, publika navdušena, iz-ploskali so dva dodatka, ki bi jih, kakor so kabaretisti potem priznali, zaigrali tudi brez aplavza, in vsak je šel z nasmeškom domov. Splačalo bi se, še večkrat povabiti kakšen kabaret — saj lastnega nimamo. Janko Ferk/ P. Kersche: nova knjiga jeseni Jeseni bo izšla v Mohorjevi založbi v Celovcu nova knjiga pisateljev Janka Ferka in Petra Kerscheta. V prvem delu knjige objavlja Janko Ferk deloma še neobjavljene daljše in manjše zgodbe, v drugem delu knjige pa je sestavil Peter Kersche leksikon o pisatelju Ferku. Leksikon je napisan na do-kumentarno-satirično-iro ničen način, v 450 geslih bodo bralci lahko segli po njemu, kot po romanu ali prozi. Leksikon sestavljajo teksti, ki so bili objavljeni v nad 50 slovenskih časopisih in revijah. Sličnega leksikona v evropski literaturi doslej še ni. Za oba avtorja je to debit v slovenski prozi. Ovitek knjige je oblikoval Marijan Patenoster (studio-delavnica Ljubljana). • Celovec Slovenska študijska knjižnica brezplačno izposoja knjige — svoje prostore ima v Mladinskem domu, Mikschallee 4, 9020 Celovec. Knjižnica posluje: ob ponedeljkih in torkih od 10. do 18. ure, ob sredah, četrtkih in petkih pa od 8. do 16. ure KNJIŽNA ZBIRKA „SPREHODI V NARAVO“ • DIERL Wolfgang Metulji: kako spoznamo in določimo metulje in njihove gosenice. — V Ljubljani: Cankarjeva založba, 1988. — 79 str., barvne ilustr. • HOCHLEITNER Rupert Kamnine: zaneljivo prepoznavne strukture posameznih kamnin. — V Lj.: CZ, 1988. — 79 str., barvne ilustr. • HOCHLEITNER Rupert Rudnine: kako jih določimo in kako kristalizirajo. —- V Lj.: CZ, 1988. — 79 str., barvne ilustr. • NEUKAMP Ernst Oblaki in vreme: oblake in vremenske pojave prikazuje 60 slik in barvnih grafikonov. — V Lj.: CZ, 1988. — 80 str., barvne ilustr. • LIPPERT Wolfgang Travniške cvetice: prepoznavajmo cvetje na travnikih in pašnikih. — V Lj.: CZ, 1988. — 79 str., barvne ilustr. • NICOLAI Jürgen Ptice pevke: prepoznavajmo ptice pevke v gozdu, na polju in v vrtu. — V Lj.: CZ, 1988. — 79 str., barvne ilustr. • NICOLAI Jürgen Ujede in sove: slike ptic v naravnem okolju. — V Lj.: CZ, 1988. — 78 str., barvne ilustr. • ZEI Miroslav Jadranske ribe: kako prepoznamo ribe, ki žive v Jadranskem morju. — V Lj.: CZ, 1988. — 72 str., barvne ilustr. Veselimo se Vašega obiska Pri red it ve/Razno Petek, 5. avgusta Literarno-glasbena oddaja: (T. Partljič: Hotel sem prijeti sonce). Sobota, 6. avgusta Duhovni nagovor (Jože Valeš-ko). — Voščila (D. Urschitz). Nedelja, 7. avgusta „Amore, amore“ — nove skladbe ansambla Rendezvous. Pon., 8. avgusta Začelo se je nogometno prvenstvo — prvi rezultati, prvi komentarji. Torek, 9. avgusta Halo, prijatelji! Partnerski magazin. Sreda, 10. avgusta Slovenske popevke. Četrtek, 11. avgusta Rož — Podjuna — Zilja. # Šentožbalt pri Podgorjah ŽEGNANJE Kdaj: od 5. do 8. avgusta Program: petek, 5. 8.: ples s skupino „Kastelruther-Spat-zen“ sobota, 6. 8.: ob 10. uri „Orig. Aichberg-Quintett“ nedelja, 7. 8.: ob 10. uri „Orig. Aichberg-Quintett“ ponedeljek, 8. 8.: ples s „Slovenskimi muzikanti“ (Edvin Flieser idr.) • Pečnica Katoliška otroška mladina vabi na počitniški teden na Pečnico TEDEN V NARAVI ... za vse, ki radi hodijo; ki so radi v naravi; ki radi opazujejo, ki se ne utrudijo preveč hitro Čas: od 1. avgusta 1988, ob 16. uri, do 5. avgusta 1988, do 14. ure Starost: od 10. do 14. leta Prijave do 15. julija 1988 na Katoliško otroško mladino v Celovcu, 9020 Celovec, Viktrin-ger Ring 26, tel.: 0463/51 11 66 Cena: 300,— Za počitniški teden na Pečnici so potrebne tele stvari: spalna vreča in podlaga, krožnik, skodelica in pribor, žepni nož, nahrbtnik, posoda za pijačo, dobri čevlji (dva para), zaščita proti dežju, kopalke, praktična obleka; potrebščine za umivanje. • Rožek Razstava del KIKI KOGELNIK Razstava je na ogled vsak dan od 15.00 do 19.00 ure, razen ob ponedeljkih Kraj: galerija Rožek • Celovec ZORKA L. WEISS akvareli in gvaši Čas: od 18. julija do 15. avgusta 1988 Kraj: v kavarni v domu umetnikov v Celovcu • Loče 4. MEDNARODNI KROS — TEK NA STARI GRAD Start: v nedeljo, 14. avgusta 1988, ob 10.00 v Ločah Cilj: na Starem gradu — 950 m Prijave: Jožko Wrolich, 9582 Loče Prireditelj: SPD „Jepa Baško jezero“ Zmagovalci nagradnega tekmovanja za mesec julij Dobitnik glavne nagrade: Karl Sokol 9141 Dobrla vas Izlet v Portorož podari podjetje SIENČNIK DOBRLA VAS PO ENO KNJIŽNO NAGRADO MOHORJEVE KNJIGARNE V CELOVCU DOBIJO: Neži Sušnik, Spodnje Rute 23, 9065 Žrelec Margareta Ischep, Podkraj 26, 9150 Pliberk Kristine Kurej, Konovece 47, 9150 Pliberk Anton Haderlap, Radweg 10, 9560 Trg/Feldkirchen Peter Grilc, Podgrad 10, 9122 Škocijan PRIREDITVE • Šteben TEKMA KOSCEV Čas: nedelja, 7. avgusta 1988, ob 14.00 uri Kraj: pri gostišču Juena v Če-pičah Prireditelj: SPD „Edinost“ v Štebnu Na prireditvi sodelujejo tudi društveni moški zbor Franc L. Lesičjak in domači ansambli • Djekše KONCERT Čas: nedelja, 7. avgust 1988, ob 10.00 uri (po sv. maši) Kraj: ljudska šola na Djekšah Prireditelj: Prosvetno društvo „Lipa“ v Velikovcu Nastopajo: družina Lipusch, Plazniška dekleta, ansambel Korenika • Loče FOLKLORNI VEČER s plesi in pesmimi Gradiščanskih Flrvatov (Kolo Slavuj) Čas: petek, 19. 8., ob 20. uri Kraj: Kulturni dom v Ledincah Prireditelj: SRD „Jepa-Baško jezero“ O Šmihel KONCERT NA TRGÜ Čas: nedelja, 7. 8., ob 11. uri Kraj: vaški trg Šmihel Prireditelj: društvo godba na pihala Šmihel # Šentprimož KULTURNI VEČER Čas: petek, 5. 8., ob 20;30 Kraj: Kulturni dom v Šentpri-možu Prireditelj: Slovensko prosvetno društvo „Danica" v Šentpri-možu Spored oblikujejo: mešani zbor Danica, glasbena skupina Trio iz Roža in vokalni ansambel „Danica“ # Globasnica SEJA OBČINSKEGA SVETA Čas: petek, 5. 8., ob 20. uri Kraj: občinska hiša v Globasnici Na dnevnem redu: turizem, računalniška naprava občinske uprave, infrastruktura, pre-gradnja dodatnih razredov v ljudski šoli # Železna Kapla ZVENEČA ALPSKA DEŽELA Čas: sobota, 6. 8., ob 20. uri NAŠ TEDNIK — Lastnik (založnik) In Iz-dajatelj: društvo „Narodni svet koroških Slovencev“. Tisk: Mohorjeva/Hermagoras, Viktringer Ring 26, 9020 Celovec. NAŠ TEDNIK izhaja vsak petek, naroča se na naslov: „Naš tednik“, Viktringer Ring 26, 9020 Celovec. Telefon uredništva, oglasnega oddelka in uprave: (04 63) 51 25 28. Kraj: pri Podobniku v Beli Prireditelj: Alpski klub „Obir“ Nastopajo: Jaga Buam iz Štajerske, kvartet Smrtnikovih bratov iz Kort, Trio Korotan s pevci, ansambel Korenika iz Šmihela in Schuhplattlergruppe Zweinitz • Tinje v soboto, 6. avgusta, od 10. do 16. ure MASAŽA ZA NAPREDUJOČE, nem. Voditeljica: ingeborg Siegert, Dunaj v nedeljo, 7. avgusta, od 10. do 16. ure MASAŽA ZA NAPREDUJOČE, nem. '•Voditeljica: Ingeborg Siegert, Dunaj v četrtek, 11. avgusta, ob 20. uri KONCERT SLOVENSKIH NARODNIH PESMI Nastopajo: „Družina Lipusch“ in „Plazniška dekleta“ od sobote, 6. avgusta, od 18. ure do sobote, 20. avgusta, do 13. ure DOPUSTNIŠKA IN IZOBRAŽEVALNA TEDNA ZA DRUŽINE S POHABLJENIMI OTROKI, nem. - Vodi: Elisabeth Szedlacek s sodelavci Soprireditelj: Kat. družinska zveza Dunaj od nedelje, 28. avgusta, od 13. ure do srede, 31. avgusta, do 13. ure Duhovne vaje za duhovnike: BITI SVOBODEN IZ VERE - PO SV. TEREZIJI AVILSKI, nem. Voditelj: p. Antonio Sagardoy, Linz od srede, 31. avgusta, od 18. ure do sobote, 3. septembra, do 13. ure Duhovne vaje za duhovnike: Z MARIJO VEROVATI Voditelj: p, provincial Mihael Vovk OEM, Ljubljana NAPOVED: od nedelje, 28. avgusta, od 18. ure do sobote, 3. septembra, do 13. ure SLOVENSKE POČITNICE Vodijo: Marija Perne, mag. Andreja Vrbinc, Renate Kraut od sobote, 10. septembra, od 14.30 ure do nedelje, 11. septembra, do 16.30 ure PRIPRAVA NA ZAKON Spremlja: Jože Kopeinig Predavatelji: zdravnik, mati, sodnik, duhovnik GALERIJA TINJE: Razstava del Blaža Župančiča (fotografije) Razstava bo odprta do 19. septembra 1988 DOPUSTNIŠKA DOŽIVETJA z Našim tednikom skupaj s KKZ, z Družino in domom in s Cartransom Štiri dopustniške dneve ob ogledu krajev MEDJUGORJE — MOSTAR — SARAJEVO — PLITVICE Varianta A — avtobus Varianta B — avtobus in ladja TERMIN: 23.-26. oktober 1988 TERMIN: 24.-27. oktrober 1988 Spored: Spored: 23.10. CELOVEC — LJUBLJANA — ZAGREB — BANJA LUKA — 24.10 CELOVEC — LJUBLJANA — POSTOJNA — RIJEKA; JAJCE — SARAJEVO; večerja, zabava, nočitev. ob 17.00 odhod ladje iz Rijeke, večerja, zabava, nočitev na 24.10 ogled Sarajeva (Gazi-Husrevbegova mošeja, muzeji, cerk- ladji ve, olimpijsko mesto) 25.10 približno ob 7.00 prihod ladje v pristanišče SPLIT; zajtrk, turško kosilo v restavraciji MORICA HAN nato ogled Splita in prevoz z avtobusom v MEDJUGORJE, popoldne prosto za osebni ogled mesta; večerja, zabava, kjer se srečamo s skupino A; nadaljnji program kakor pri nočitev varianti A 25.10 po zajtrku vožnja v Mostar, skupno kosilo s skupino B; 26.10 po zajtrku odhod avtobusa preko MOSTARJA (ogled) v ogled MOSTARJA, MEDJUGORJE: ob 18.00 zahvalna SPLIT; ca. 17.00 odhod ladje iz SPLITA; večerja, nočitev na maša ob 40-letnici NT; nato večerja, nočitev ladji 26.10 po zajtrku odhod domov na progi SPLIT — ŠIBENIK — ZA- 27. 10. ob 8.00 prihod ladje v RIJEKO, nato avtobusni prevoz v DAR — KARLOBAG — PLITVICE - KARLOVAC — NOVO MESTO — LJUBLJANA — CELOVEC Celovec Cena variante A 1960t- šil. Cena variante B 2850— šil. doplačilo za enoposteljno sobo 680,— šil. VKLJUČENO: avtobus Celovec — Rijeka — Celovec in Split VKLUČENO: avtobusni prevozi po navedeni progi — name- — Medjugorje — Split stitev s polnim penzionom v hotelih sredje kategorije — prevoz z ladjo Rijeka — Split — Rijeka vodnik polni penzion — vodnik Nagradno tekmovanje za mesec avgust 1. nagrada Martinovanje z Našim tednikom v Varaždinskih toplicah (od 12. do 13. novembra) Če ste že uganili, kaj slika predstavlja, pošljite pravo rešitev na uredništvo Našega tednika, Viktringer Ring 26, 9020 Celovec. Za tiste, ki želijo biti ves teden na morju MOŠČENIČKA DRAGA Termin: 24. 9. — 1.10.1988 hotel MARINA(Bkategorija) Moščenička Draga — mala vas, 15 km južno od Opatije, čista voda, peščena plaža, lepa promenada ob morju, stalna avtobusna zveza z Opatijo. HOTEL MARINA: tik ob morju, velik vrt, igrišče, bazen, plaža je plitva (idealno za otroke), dobro vodstvo hotela SOBE: vse imajo prho in WC, nekatere tudi balkon, zelo prostorne sobe CENA VKLJUČUJE: avtobusni prevoz Celovec—Moščenička Draga—Celovec. Namestitev v dvoposteljnih sobah na bazi polpenziona. Pijača dobrodošlica. Cena za osebo: 2780,— šil. doplačilo za enoposteljno sobo 665,— šil. PRIJAVE SPREJEMATA: NAŠ TEDNIK, tel. (04 63) 51 25 28-21 CARTRANS, tel. (04 63) 51 25 80 STRAN Šport 14 petek, 5. avgusta 1988 Zadeva Ramšak/SVG Pliberk — SAK zdaj končno rešena! Sodišče: SAK ima prav! Sodišče v Železni Kapli je odločilo, da ima SAK prav in da dr. Ramšak pravzaprav ne bi smel igrati za SVG Pliberk. V smislu dobrega sodelovanja pa je SAK pustil Ramšaka v Pliberk in tudi ni šel več pred sodišče zaradi Wölbla. Toda SAK je Pliberča-nom izrecno povedal, da z Ramšakom naslednjo sezono ne morejo več računati. Po razgovoru SAK — Pliberk: Ramšak zadnje leto v Pliberku! Kakor smo že poročali, SAK letos ni hotel pustiti dva igralca svojega kluba v Pliberk. Ker pa sta dr. Ramšak in tudi Wölbl na vsak način hotela v Pliberk, je celotna zadeva prišla pred kontrolni odbor KFV, ki je oba igralci prisodil Pliberku. Kontrolni odbor (ki je nepravilno sestavljen — preds. dr. Gründ-ler je tudi preds. Vetrinja, to pa ÖFB prepoveduje) se očitno ni bogve kako bavil z zadevo, zato je SAK šel pred civilno sodišče in tam dobil svojo pravico. Za SAK smeta podpisovati samo predsednik in tajnik, to je seveda uvidel tudi sodnik. Za sodišče potem Ramša-kova pogodba, ki jo je podpi- sal samo sekcijski vodja SAK, ni imela veljave. Zato je okrajno sodišče Železna Kapla dalo začasno odredbo, v kateri prepoveduje Ramšaku nastopanje za SVG Pliberk. Ker pa je SVG Pliberk 2 dni pred pokalno tekmo iskal prvi konstruktivni pogovor s SAK-om, je Ramšak po dovoljenju SAK le smel igrati v pokalu. SAK se je odrekel potem tudi začasni odredbi za Wölbla. Kot pogoj pa je SAK zahteval, da se morajo odnosi med Pliberkom in SAK-om izboljšati, k temu naj tudi Pliber-čani doprinesejo svoje. Ali se SAK tu ni krepko uštel, bomo videli 28. avgusta na tekmi Pliberk — SAK. EINSTWEILIGE VERFÜGUNG 1. ) Dem Gegner der gefährdeten Partei Dr. Ivan Ramšak, Fußballer, Sielach/Sele 1, 9133 Miklauzhof , wird untersagt, für den SVG Bleiburg als Spieler an Meisterschafts- und Cup-Spielen teilzunehmen. 2. ) Der Kärntner Fußbai 1 verband, 9020 Klagenfurt,'V' ‘und der SVG Bleiburg, 9150 Bleiburg, werden von dieser Einstweiligen Verfügung] in Kenntnis gesetzt. 3.) Die einstweilige Verfügung Ist bis zur rechtskräftigen Beendigung des Verfahrens vor dem Kärntner Fußball verband und dem Österreichischen Fußballbund rechtswirksam. Bezirksgericht Eisenkappel am 27-. 7. 1988 /V; I xfr August BrüpflR" ^ FQr d5e Richtigkeit der Dm Leiler der Gesch^tsabteU-W u V nedeljo 1000. gol v zgodovini SAK? 999 golov so igralci SAK dali doslej v zgodovini kluba. V nedeljo bodo igralci SAK torej lahko daii 1000. zadetek. SAK - FC MÖLLTAL v nedeljo, 7. avgusta 1988, ob 18.15 uri. Rezerva ob 16.30 uri. Avstrijski pokal — SAK V 2. kolu SAK kondicijsko odlično pripravljen „Turbo“ Hanser zagotovil SAK-u prvo zmago SAK — Matrei 3:1 (0:1) v podaljšku SAK: Dalanovič 5, Čertov 4, F. Sadjak 5, A. Sadjak 5, Kreutz 4, Kunčič 4 (61. Jagodič 4), Burger 3 (46. Gorenšek 4), Galo 4, Blajs 5, Hanser 6, Jovičevič 5; Annabichl, 150 gledalcev Sodnik: Fischer (je sodil že boljše) Strelci: Hanser (78.), Gorenšek (98.) in Jovičevič (119., 11-m) oz. Winkler (44.) Brez Sterna, ki se je poškodoval na kolenu, je moral SAK pričeti to pokalno tekmo. Toda mladi Čertov je Sterna presenetljivo dobro nadomestil, čeprav je sprva imel še precejšnje težave in je pri zadetku gostov zapustil le nekoliko slab vtis. Medtem ko je bil prvi polčas izenačen in so gostje iz Matreia povedli na 0:1, je SAK v drugem polčasu bil znatno boljši. Igralci SAK so imeli predvsem več moči, kar je gotovo zasluga intenzivnih priprav. Po vrsti zapravljenih možnosti je potem najboljši igralec SAK Arthur Hanser po solo akciji izenačil. V podaljšku je imel SAK potem vedno več od tekme, in čeprav je Blajs skoraj popolnoma izpadel (krči v nogi), je dal še dva gola, ki pa jih je pripravil spet odlični Hanser. Ostale tekme koroških moštev: SVG Pliberk — ATSV Wolsberg 3:2, v podaljšku, Breže — Lienz 3:2, Trg/Feldkirchen — Mölltal 2:0. 2. kolo (16. avgusta, 17.15): SAK — Alpine Donawitz, SVG Pliberk — WAC, Kapfenberg/LUV Graz — Austria Celovec, Rottenmann/ Hartberg — Trg, Breže — Pinkafeld/Kindberg, Bregenz/ Feldkirch — Spittal. Odločilni zadetek za SAK. Hanser je podal žogo pred gol, Gorenšek jo porine v gol, igralci SAK se veselijo. 2:1! Foto: Fe ra Sport Po izrednem občnem zboru SAK pod novim vodstvom Na izrednem občnem zboru je pretekli teden odstopil iz službenih razlogov doslejšnji predsednik konzul Ciril Stern. Njega je nadomestil doslejšnji tajnik odvetnik dr. Roland Grilc. Za novega tajnika je občni zbor izvolil Silva Kumra, za novega blagajnika pa Marka Krištofa. Novi predsednik Slovenskega atletskega kluba dr. Roland Grilc „Ustvarili bomo pogoje, da bodo naprej vsi radi igrali za SAK!“ Konzul Ciril Stern je v svojem zaključnem poročilu orisal delo odbora pod njegovim vodstvom, opozoril je spet na naloge in pomen Slovenskega atletskega kluba ter poslanstvo vseh, ki so vključeni v klub. Pod vodstvom konzula Sterna je SAK v zadnjih letih predvsem športno izredno napredoval, predsednik pa se je vedno trudil za brezhiben organizato-ričen potek v klubu. Stern je polagal vedno veliko važnost na to, da so se vsi, igralci in funkcionarji, vedno trudili in delali za namen in poslanstvo Slovenskega atletskega kluba. Pri tem je moral kot predsednik pa včasih doživeti tudi kakšno razočaranje, tako predsednik, ki je prav letos izredno razočaran od pomembnega igralca, ki je očitno pozabil na poslanstvo, ki ga je dobil od očeta. Na občnem zboru so diskutirali tudi o aktualnih problemih, ki bodo delali tudi novemu odboru še preglavice. Občni zbor pa se je zahvalil tudi odhajajočemu blagajniku Vinku Wieser-ju, ki je v zadnjih letih izredno Začetek prvenstva v 1. razredu. Selane čaka v 1. kolu močan nasprotnik Zelo težka naloga čaka jutri Se-lane v Celovcu, nastopiti morajo Ptoti KAC, ki je letos izpadel iz Podlige. Trenerju Feri na žalost še ni na razpolago najmočnejša enajsteri-Ca- Tik pred prvenstvom si je zlo-^'1 roko kapetan Norbert Hriber-n|k, ki po vsej verjetnosti ne bo P^gel igrati. Zelo pa upajo v Se-atl, da bo lahko igral v soboto , nb Olip, saj je moral v zadnjem sdnu zaradi močnih bolečin v ko-enu počivati. V Sele pa se je le-°s poleti preselil novi legionar °2e Stanko, od katerega so Seia-1 zelo presenečeni. Že v priprav-nih tekmah je odlično vodil reži-v moštvu. Zelo presenetila pa mi treneria izredno dobra forma v laclega napadalca Pavla Čerto-a. ki bo letos prav gotovo štel ■Ped stebre moštva. Odprto pa je še mesto vratarja. °leti se je vrnil iz Šmarjete nazaj Sele vratar Silvo Užnik, ki je Prvotno hotel končati kariero, zdaj Pa ie pripravljen tako dolgo igrati a Selane, da bo lahko igral poš-*°dovani vratar Draže. Novi predsednik SAK dr. Roland Grilc (desno) se je zahvalil staremu predsedniku konzulu Sternu za požrtvovalno delo. Novi predsednik SAK dr. Roland Grilc je po občnem zboru dejal, da bo SAK skušal v bodoče ustvariti pogoje, da bo vsak igralec rad igral za SAK in da bodo tudi drugi igralci rade volje prišli. Novi odbor bo po besedah novega predsednika imel ožje stike z igralci in tako skušal izboljšati vzdušje znotraj kluba. V načrtu pa ima novi predsednik še vrsto drugih korakov, ki bodo tudi navijače bolj vezali spet na SAK. Dr. Grilc zastopa mnenje, da je potrebno profesionalno voditi klub v koroški ligi, tako kot pravo gospodarsko podjetje. To pomeni, da mora biti efektivnost dela v klubu večja. Z razširjenim odbo- vestno vodil blagajniške posle. Občni zbor je izvolil sledeči novi odbor: Predsednik: dr. Roland Grilc, podpredsednika: Matevž Wie-ser, Andrej Kumer, tajnik: Silvo Kumer, nam.: Eda Velik, blagajnik: Marko Krištof, nam.: Milan Blažej; sekcijski vodja: Albin Waldhauser; odborniki: Lenart Katz, Karl Kumesch, Gusti Serajnik, Nužej Lampich-ler. Wrolich prvi v Velikovcu in na Djekšah Na 1. kolesarski dirki po Podjuni, ki ga prireja ÖAMTC Velikovec, je zmagal pri šolarjih spet koroški prvak Peter Wrolich. V splošni skupini pa je odnesel 1. mesto Helmut Podesser, ki vozi z Wrolichom za ARBÖ Beljak. Šolarji: 1. Peter Wrolich (AR-BÖ Konsum Beljak), 2. Harald Kopeinig (1. KRSC), 3. Alexander Reinigger (ARBÖ Konsum Beljak). Peter Wrolich pa je dobil tudi gorsko dirko na Djekše, ki jo je prav tako priredilo velikovško društvo. Novi trener Biičovsa Tone Woschitz: „V bodočnosti bom delal z domačimi talenti“ V Bilčovs se je letos preselil kot trener in igralec bivši vratar celovške Austrije Tone Woschitz, ki je zadnja leta uspešno treniral moštvo v Borovljah, letos pa je celo postal prvak podlige. Pred začetkom prvenstva pa smo se pogovarjali z novim trenerjem. NAŠ TEDNIK: Pripravljalni čas se izteka, kako ste bili zadovoljni s pripravami in kakšni so vaši prvi vtisi od moštva? WOSCHITZ: S pripravami smo pričeli pred tremi tedni, vmes smo odigrali nekaj pripravljalnih tekem. Pohvaliti moram igralce, ki so z veliko vnemo bili pri delu. NAŠ TEDNIK: Moštvo se letos skoraj ni ojačilo. Bilčovško moštvo igra zdaj drugo leto v podligi, pravijo pa, da je drugo leto najtežje uspeti. WOSCHITZ: V moštvo bom skušal vgraditi pretežno mlade igralce, ki si naj bi priborili standardno mesto v moštvu. Igrali pa bomo prav gotovo za obstoj v podligi, vse drugo bi bilo zame presenetljivo. NAŠ TEDNIK: Boste skušali spremeniti tudi doslejšnji sistem igranja? WOSCHITZ: Zastavil sem si tri cilje: najvažnejša, da ostanemo v podligi, zelo rad bi sestavil zelo mlado moštvo, ki naj bi bilo steber za nadaljnja leta in tretjič bom na vsak način skušal spremeniti sistem igre. Igrali bomo prav gotovo bolj ofenzivno in s tem bolj atraktiven nogomet. S tem bomo gotovo pritegnili tudi več gledalcev. A. Č. rom bo SAK skušal še bolj zajeti naše ljudi na južnem Koroškem in jih pritegniti k SAK-u. Tako igralci kot tudi navijači se naj bi spet v večji meri identificirali s Slovenskim atletskim klubom, ki pa se bo odprl tudi navzven. Dr. Grilc: „Nekateri klubi v bodoče ne smejo biti za nas več naši največji nasprotniki, iskati moramo nekje skupno pot. Seveda to pričakujemo tudi od drugih.“ Športno si pričakuje novi predsednik nadaljevanje uspehov preteklih let, na vsak način pa naj bi SAK tudi v bodoče igral vidno vlogo v koroški ligi in s tem izpolnil svoj namen in poslanstvo. Lahka atletika: miting v Wolfsbergu Ani Müller 22 sekund pred Weber-Leuthner Na mitingu v Wolfsbergu je Podgorčanka Ani Müller brez težav dobila tek na 3000 metrov pred Carino Weber-Leuthner, ki je v prejšnjih letih bila še ena največjih konkuren-tinj avstrijske prvakinje. 3000 m: 1. Ani Müller (DSG Podgorje) 9:40,92; 2. Carina Weber-Leuthner (GSV-Athletik) 10:02,09. V Wolfsbergu je bil na startu tudi Andreas Berger, ki bo nastopil letos na olimpiadi. Dobil je sprinta na 100 in 200 metrov. Pri moškem teku na 3000 metrov pa je zmagal Jugoslovan Dani Osep pred Šoštaričem (KLC). V soboto, 6., in v nedeljo, 7. avgusta, prireja KLC v Celovcu mednarodni miting, na katerem bo tudi vrsto dobrih atletov iz Jugoslavije. Kokaly in Ottowitz zmagala Na 9. „Kurpark“-teku v Bo-densdorfu je v splošni skupini zmagal 20-letni Erich Kokaly (DSG Podgorje) z novim rekordnim časom. Pri šolarjih pa je zmagala talentirana Podgorčanka Lucija Ottowitz. Za tiste, ki želijo biti ves teden na morju Polet na CIPER Termin: 22.-26. 9. 1988 hotel AQUAMARINA — Limassol LIMASSOL: za Larnako največje mesto Cipra, glavno pristanišče otoka, center vinotrštva, izredno lepa peščena plaža, obilo možnosti za rekreacijo in šport, mnogo pomembnih historičnih in arheoloških krajev v okolici; TO Sl MORATE OGLEDATI! HOTEL AQUAMARINA C * *): lepo opremljen hotel srednje kategorije, blizu peščene plaže, vse sobe imajo prho in WC CENA VKLJUČUJE TELE STORITVE: polet iz Ljubljanev Larnako in nazaj. Avtobusni prevoz iz Larna-ke do Limassola in nazaj. Namestitev v hotelu na bazi dvoposteljnih sob s prho in WC Cena za osebo: 4980;- šil. doplačilo za enoposteljno sobo 680,— šil. Prevoz Celovec — Brnik — Celovec 250,— šil. PRIJAVE SPREJEMATA: NAŠ TEDNIK tel. (04 63)51 25 28-21 CARTRANS tel. (04 63) 51 25 80 OPAZILI SMO- - • Pretekli teden se je končal v Mladinskem centru na Rebrci deseti Teden mladih umetnikov. V soboto je bila sklepna zahvalna maša, nato pa so otroci v kratkih prizorih pokazali staršem, kaj vse so delali med tednom. Na ogled je bila tudi razstava otroških umetnin, ki so jih otroci ustvarili s pomočjo znanih umetnikov. Na skupinski sliki vidimo vesele udeležence Tedna mladih umetnikov, ki sta ga uspešno pripravila Mladinski center na Rebrci in Krščanska kulturna zveza v Celovcu. Slovenci v švicarskem magazinu Priznani magazin v Švici „Tagesanzeiger“ je prišel na Koroško in si na kraju samem ustvaril objektivno sliko o razmerah med narodnima skupinama. Uredniki so obiskali vso južno Koroško in so se mnogo pogovarjali s pripadniki obeh narodov. V reportaži so novinarji potem dejansko zelo objektivno in nazorno prikazali stanje na Koroškem, ki je tudi po mnenju švicarskih novinarjev za Slovence vse drugo ko pözitivno. V Šmihelu, kjer so se mudili novinarji, so napravili posebno originalno sliko, ki je tudi v naših arhivih nimamo. Mestni svetnik Fric Kumer, dekan Kristo Srienc in trgovec Adolf Krivograd, trojica, ki zrcali edinost koroških Slovencev v boju za narodni obstoj.