Bežigrajski izvršni svet pripravtja vsak mesec po-svetovanja o prostorskem pfaniranju v naši občini z najvidnejšimi predstavniki vseh organizacij, ki tako ali drugače vplivajo na naš življenjski prostor. Glede na \o, da je prav ta prostor vedno dragocenejši in da na5 izvrSni svet posvečate-mu vprašanju. ki ima glo-bok vpliv na razvoj vseh de-javnosti, vso pozornost. smo prosili dr. Borisa Ga-berščika, vodjo nafirtovat-nega sektorja v Zavodu za družbeni razvoj Ljubljene-tozd Urbanizem, za nekaj besad.
»Dinamtka razvoja za 8e-žigradom je izredno veli-ka,« je najprej poudariI. »Tako hlter razvoj zahteva veiike napore urbanistov in ustreznih sluib, da skrbijo za nemoten potek investi-ctjske gradnje. Prostorske možnosti Bežigrada so re~ iativno omejene z zaščite-nimi vodovodnimi rezerva-mi, kompleksom žat in kmetijskimi zemljlšti prve in druge kategorije. Z anali-zo obstoječega stanja smo že lata 1977 začeli preverja-ti socioekonomskestruktu-re. Nastale so spremembe generalnega urbanistične-ga plana, ki so sedaj vjavni razpravi. Z njimi skušamo definirati nova razvojna ob-močja.
Situaci/a /e krttičns pred-vsem pri stanovanjski grad-nji, kjer se sedanje možno-sti zaključujejo z gradnjo stolpnic v BS-3. blokovno gradnjo v BS 5/2 in bo Lin-hartovl cesti. Spremembe predvidevajo meSano cono
med Vojkovo in Tomadev-sko cesto. Še ena možnost se ponuja severno od ob-voznice in vzhodno od Ti-tove cesie. Poleg tega je tu Se šentjakob. ki je sedaj precej neorganizirano ob-močje, želimo pa ga kom-pletirati z razvojnimi moŽ-nostmi Belinke. Za stano-
PROSTORSKO PLANIRANJE
Bežigrad se bo selil čez Savo
vanjsko gradnjo obstojajo možnosti južno oč Zasav-ske ceste pa do Save. V se-vernem delu nad Podgori-co predvidevamo usmerje-no stanovanjsko gradnjo. Ta urbanizirani kompleks bomoskušali komptetiraii s spremljajočimi dejavnost-mi in delovnimi mesti, tako da bi nastalo manjše me-sto.
Razvoj industrije se po-vezuje z infrastrukturo in komunalnim sistomom. Ra-zvili bomo Industrijsko co-no na Črnutah, moinosti projektiranja pa so tudi za celotno Dolsko, kjer bo nujno potrebno odlikovati konzorci) investitorjev. Sentjakobski most ne pred-stavlja razbremenitve za čr-nuški most, zato ie treba Čimprej zafieti deia na cesti
ČrnuC&-Tomačevo, kamor se bo priključila nova indu-strijska cona in zgraditi no-vi most pr&ko Save. Pri gradnjt oest želimo čimprej zgraditi obvoznice.
Z razvojem Bežigrada smo se praktično pribliiail Savl, kjer imamo rezervira-no rekreacijsko območjs. Delamo pri projektu nove-ga stadiona, ki bo (ociran v sedanji gramoznici gradbe-nega podjetja, btizu BS-3. Podjetje bo predvtdoma iz-črpalo izkop čez tri leta. Ja-mo bodo sanirali, tako da bo praktično že predstav-Ijala obliko stadiona.
Trenutno je zelo po-membno, da so Že izžle smernice za nov arednjs-ročni razvoj mesta in obči-ne. V javni razpravi jih mo-ramo uskladitt s spremem-bami generalnega urbani-stičnega plana. Zavedati se moramo. da pomeni kvali-tata nekega mesta skladen razvoj vseh dejavnosti in da ima vetiko ponudbo delov-nih mest ter spremljajočih objektov. Zato moramo de-lati načrtno in se izogibati stihijskemu razvoju posa-meznih področij.
Razvoj zazidalnih otokov oziroma ,plomb', se pove-zuje z racionatno izrabo prostora, z boljSimi življenj-skimi pogoji, vprašanjem varnosti in samozaščite. Vsekakor pa moramo za Bežigradom čimprej ozele-niti Titovo cesto. Projekt je bil že narejen, vendar ni bi-io ničesar storjenega, te-prav nam taka Titova cesta ni za vzgled.«
D. B.