GrosuPlJe (centrala)
sP 908 S
NflŠ KRAJ I
2000 Z
352(497.4 Dobrepolje) 5
120000161,5
š kraj
lc( nik VI, št. 5
Razprava o delovanju kamnoloma
Na 16. seji občinskega sveta je bila po daljšem času spet na dnevnem redu razprava o kamnolomu. Občinski svetniki so razpravljali o stanju v obstoječem kamnolomu, v katerem želi Komunalno podjetje Ljubljana podaljšati obratovalni čas znotraj ograje do 17. ure. Svetniki so prošnji ugodili pod pogoji, ki so bili dogovorjeni z občino in so v skladu s predpisi. Z občino je bila podpisana tudi pogodba o 15 odstotnem deležu od prodanih del občini. Del tega denarja bo dobila vaška skupnost Predstruge. Vaščani pa opozarjajo na leto 2001, ko se bo moral na osnovi sklepa občinskega sveta obstoječi kamnolom zapreti.
Predstavnik Komunalnega podjetja je na isti seji predstavil vizijo nove - popravljene lokacije kamnoloma v smeri proti Ponik-vam, ki naj bi bila bolj oddaljena od Ponikev, kot je bilo načrtovano prvotno.
Osnutek bo v javni razpravi en mesec, podrobneje pa bo predstavljen vaščanom Ponikev in Predstrug.
Več na strani 3
Prvi samostojni koncert kvarteta Beati
Za svoj premierni nastop so si izbrali cerkev sv. Martina v Podpeči. Koncert je bil 1. maja zvečer. Več na kulturni strani.
Nastanek nove SLS+SKD
Slovenske ljudske stranke tudi na občinski ravni
Do združitve nekdanjih SLS in SKD je prišlo na združitvenem zboru 18. 5. 2000 v Jakličevem domu. Obe nekdanji stranki, ki sta bili med pobudnicami združitve na državni ravni, sta tudi združitev na občinski ravni izpeljali med prvimi v Sloveniji. Za predsednika nove
stranke je bil izvoljen Anton Jakopič. Njegovo izjavo objavljamo na strani 11, podrobneje o poteku zdručitvenega zbora pa v naslednji številki.
Iz vsebine
- Župan: Nekaj drobtin iz občine.......................2
- Iz področnega centra za drobno gospodarstvo.. 4
- Koncert Jazz orkestra Grosuplje.......................6
- Dr. Mervič: 0 hepatitisu B...............................8
- Pogovor z gasilskim častnikom
Alešem Strnadom.............................................10
- Zanimivosti.......................................................21
- Devetletka.........................................................21
- Veter v laseh - s Sportom proti drogi
tudi letos..........................................................26
Naslednja številka Našega kraja bo izšla konec junija. Prispevke sprejemamo do 12. v mesecu
120000161,5
2
Županova stran
maj 2000
Nekaj drobtin iz občine
Tole prehitro poletje nam jo je pošteno zakuhalo in kar čez noč smo padli v veliko poletno vročino. Pomladi pa skoraj ni bilo. Tudi z delom na občini je tako. Hitimo z raznimi razpisi in deli ter se poskušamo v najboljših močeh prijaviti še na kakšen državni razpis za dodelitev dodatnih sredstev. Teh je vedno premalo in vsak tolar, ki ga lahko dodatno dobimo, je dobrodošel.
Trenutno najbolj aktualna zadeva je pri-četek gradnje na Jakličevem domu. Načrti so narejeni, gradbeno dovoljenje v zaključni fazi, torej začnimo. Predračunska postavka je velika, zato bomo gradnjo razdelili v dve fazi. Dodatna sredstva iščemo na Ministrstvu za šolstvo, ker bodo tukaj prostori tudi za glasbeno šolo, in na Ministrstvu za kulturo, ki je že po svojem bistvu v nekem smislu dolžno kaj prispevati. Kakšnih otipljivih rezultatov še ni, vendar pričakujemo, da bomo nekaj dodatnih sredstev dobili. Kakorkoli že bo, odločili smo se, da s prvo fazo gradnje pričnemo in dali smo jo v javni razpis.
Mnoge tudi zanima, zakaj še ni odprta lekarna. Gradbeno je z naše strani končana že pred meseci, vendar je opremljanje, ki mora biti vse v soglasju z zdravstveno inšpekcijo, zelo zahtevno. Tukaj namreč ne sme biti nič na pol narejenega. Upamo, da bomo lahko kmalu najavili odprtje.
V občini potekajo tudi druga dela, ki so načrtovana v planu. Na cestnem področju so sedaj na vrsti malo bolj stranske poti in moram reči, da je z njimi več dela kot z glavnimi. Tu mislim predvsem na soglasja mejašev. Včasih je za kakšno malenkost potrebno ure in ure bolj ali manj strpnih pogovorov, da se zadeva premakne. Star pregovor, ki pravi, da je meso pri kosti in zemlja pri meji najslajša, kar dobro drži, čeprav največkrat ne gre za kakšne velike vrednosti, je dogovarjanje lahko tudi zelo težavno in jemlje prepotrebno energijo, ki bi jo lahko obrnili kam drugam. Čudno se mi zdi, da pravzaprav nihče več noče delati na zemlji in vrednost kmetijskih zemljišč hitro pada, ko pa je to ob poti, postane kar naenkrat strahotno pomembno in vredno. S tem seveda nikakor ne mislim reči, da ni potrebno od mejašev pridobiti soglasja. Za to so pri nas zadolženi vaški odbori, ki pa so včasih čisto nemočni in potem seveda vse odpade na občinsko upravo ali župana in včasih dobim občutek, kot da poti in ceste delam za sebe in ne za nas vse oziroma posamezne poti pravzaprav samo za določene občane. Kar je najbolj čudno pri vsem tem, pa je to, da je očitno, da bo določena pot najbolj koristila njemu, pa še premišlja, ali bo dal soglasje ali ne. Apeliram na vse občane, bo-
dimo bolj odprti in sprejemljivi, ker bomo vsi lažje živeli in bili bolj zadovoljni.
Vodovod se bo v letošnjem letu obnavljal v Strugah, kjer je, po mnenju pristojnih na JKP Grosuplje, ki vzdržujejo vodovod, obnova najbolj potrebna, ker nam uhaja precej vode po nepotrebnem v izgubo. Manjši del je že narejen, večji pa je prestavljen na jesen, ker so komunalci v prejšnjih letih najprej delali v naši občini, sedaj pa morajo še v drugih kaj postoriti.
V letošnjem letu se naša občina ponovno vključuje tudi v vsedržavno akcijo z uradnim nazivom Veter v laseh, s športom proti drogi. S to akcijo se vključujemo v prizadevanja odvračanja ljudi od zasvojenosti. V tem primeru pač s pomočjo športnih aktivnosti. Akcijo v naši občini vodi Športno društvo Dobrcpolje in bo potekala 28. maja s pričetkom ob 11. uri in bo trajala ves dan. To naj bi bil dan prijateljskih športnih tekmovanj in druženja brez alkohola in drugih omamnih sredstev. Pro-
V dogovoru z občino je Komunalno podjetje Ljubljana potem pripravilo načrt popravljene lokacije novega kamnoloma, ki je za približno 200 metrov bolj odmaknjena od Ponikev, kot je bila prvotna. To pomeni, da bo najbližji del vasi oddaljen 1500 metrov od kamnoloma. Vizijo nove eksploatacije je predstavil tehnični vodja KPL Marko Praznik. Zagotovil je, da bo eksploatacija potekala v več fazah in da bo ustrezala vsem ekološkim standardom. 60 % transporta naj bi potekalo po železnici, problem dostopa do prostora pa bodo rešili z gradnjo ceste.
Obravnava se je nanašala tudi na stanje v obstoječem kamnolomu, ki bi se moral v letu 2001 po sklepu občinskega sveta zapreti. Pred kratkim je prišlo do podpisa pogodbe med KPL in občino, v kateri je pred-
gram je objavljen na drugem mestu. Vsem želimo pokazati, da pravo veselje ni v tem, da si pijan ali zasvojen, ampak da uspeh pride s trudom in da znaš prijatelju stisniti roko in se z njim iskreno veseliti življenja in se družiti v igri in delu.
Ponovno naprošamo vse gostince v občini Dobrcpolje, da v nedeljo, 28. maja ves dan ne bi točili alkoholnih pijač, v znamenje podpore tej akciji. Vemo, da je en dan mnogo premalo, vendar se lahko tudi ob tem dnevu vprašamo in zamislimo, kaj je danes narobe, da se ne znamo več veseliti brez pretiranega popivanja in celo že tudi v naši občini, uživanjem drog. Podprimo to akcijo vsak po svojih močeh tudi tako, da se o tej tematiki pogovarjamo med seboj, pogovarjamo z mladimi, morda nam bodo za to nekoč hvaležni.
Pozdravlja vas vaš župan Anton Jakopič
OBVESTILO
Dodatna objava k razpisu za kreditiranje kmetijstva v občini Dobrepolje, ki je bil objavljen v aprilski številki Našega kraja". -V primeru gradnje ali nakupa zemljišča najmanj 300.000 SIT do največ 3.000.000 SIT;
Za nakup opreme najmanj 200.000 SIT do največ 2.000.000 SIT.
videno, da KPL plača občini 15% od realizacije, del teh sredstev se nameni Predstru-gam. Letos bodo vaščani dobili še 2,5 milijonov dodatnih sredstev, vendar je to pogojeno s sprejetjem podaljšanega delovnega časa, za kar je zaprosilo Komunalno podjetje. Gre za podaljšanje obratovanja znotraj ograje, medtem ko bo odvažanje potekalo v rednem delovnem času. V razpravi je predsedujoča Tina Shavvish dala besedo predsedniku vaškega odbora Antonu Drobniču. V svojem izvajanju je izrazil nezadovoljstvo zaradi prenizke ocene poškodb. Med drugim je opozoril tudi na datum 3. 7. 2001, ko poteče rok za zaprtje obstoječega kamnoloma in poudaril, da so bili v Predstrugah vedno za prestavitev kamnoloma. V razpravi so nekateri svetniki predstavni-
16. SEJA OBČINSKEGA SVETA
Razprava o delovanju kamnoloma
Videm, 19.5.2000 - Po daljšem času je bila na dnevnem redu spet razprava o kamnolomu. Po tistem, ko je občinski svet še v prejšnji sestavi sprejel sklep o postopnem zaprtju obstoječega kamnoloma in sočasnem odpiranju kamnoloma na novi lokaciji, kar je bilo vneseno tudi v prostorski plan, je prišlo do nasprotovanja v vasi Ponikve. Zato je občinski svet začasno zamrznil vse dejavnosti o premiku lokacije.
koma KPL postavili vprašanja, ki so se nanašala na verodostojnost podpisane pogodbe, odškodnino, čiščenje cest, zaprtje kamnoloma itd.
Po eno in pol urni razpravi je občinski svet sprejel dva sklepa:
1. Delovni čas se podaljša do 17. ure brez odvoza iz kamnoloma, pod pogojem, da KPL plača 15% od prodanega materiala. Vaš-čani dobijo do konca leta od občine dodatnih 2,5 milijonov tolarjev. KPL mora izvajati dela pod pogoji, ki so bili dogovorjeni z občino in so v skladu s predpisi. Zaradi podpisa pogodbe je občinski svet po hitrem postopku ukinil odlok o povračilih za obremenjevanje okolja in racionalno rabo pri izkoriščanju naravnih dobrin na območju občine, na osnovi katerega je občina dobila 5% in je bil za nekatere sporen.
2. Vaščanom Predstrug in Ponikev se predstavi vizija nove lokacije kamnoloma, javna razprava bo trajala en mesec. Vaščani se sami odločijo za način razprave.
Po šesti obravnavi sprejet odlok ZN za stanovanjsko območje Predstrug
Omenjeni odlok so svetniki obravnavali že šestič. Na prejšnji seji je bil predlog ponovno preložen zaradi številnih pomanjkljivosti in napak, ki jih pripravljalec - Fakulteta za arhitekturo - še vedno ni v celoti odpravil. Za tokratno razpravo je župan vložil dodatne amandmaje in zagotovil, da mu je pravna služba na Ministrstvu za lokalno samoupravo zagotovila, da je bil dosedanji postopek pravilen. Pri tem ga je podprla tudi podžupanja Tina Shavvish. Kljub temu, da je svetnik S. Palčar trdil, da tudi on razpolaga z mnenjem pravnikov - vendar o nepravilnosti postopka -, so svetniki odlok sprejeli.
Ponovno zavrnjen odlok o kategorizaciji občinskih cest
Obravnava predloga o kategorizaciji cest je bila ena daljših točk. Tudi ta odlok je bil že večkrat obravnavan, nazadnje septembra lani, ko je prišlo do zapleta, ker ni bilo pridobljenih vseh soglasij lastnikov za prekategorizacijo poti v javne poti. Tajnik občine
Anton Rus je potem pridobil manjkajoča soglasja in pripravil dopolnjen predlog za sprejem na občinskem svetu. Tokrat se ni zapletlo zaradi vsebinske razprave, ampak zaradi terminologije in pravopisnih napak, ki jih je odkril svetnik Slave Palčar. Odloka svetniki niso sprejeli, ker so menili, da mora pripravljalec pripraviti čistopis za sprejem odloka na občinskem svetu.
Osnutek odloka o varstvu virov pitne vode
Osnutek je pripravila institucija, ki pripravlja vse dokumente o vodnih virih v naši in sosednjih občinah. Osnutek je predstavila podžupanja Tina Shavvish. Svetniki so določili rok za razpravo, ki bo 23. maj. V razpravi so nekateri svetniki izpostavili problem vodne vrtine v Podgori, ker se v njeni bližini gradi objekt. Svetnik Palčar je očital županu, da je podpiral črno gradnjo tega objekta. Ta se je odločno odzval in dejal, da je ves čas podpiral vrtino in gradnjo pota do vrtine, ni bil pa seznanjen z gradnjo objekta. Ko je zanj zvedel, je opozoril vaščane, da gradnja ni legalizirana, zato ga občina ne bo financirala, čeprav je dejal, da izredno ceni prizadevnost vaščanov vasi Podgora. Resničnost njegovih trditev je potrdil svetnik Jože Klun.
Pojasnila občinske uprave ob sprejetem poročilu NO
Kot je bilo sklenjeno na prejšnji seji po sprejetem poročilu nadzornega odbora je občinska uprava pripravila nekatera pojasnila in izračune.
Tajnik občine Anton Rus je razložil postopek zbiranja in oddaje javnih naročil. Na osnovi Zakona o javnih naročilih občinska uprava izvaja dva načina razpisov, in sicer z javnim razpisom za izbiro izvajalca brez omejitev po predhodni objavi razpisa v Uradnem listu RS. Po tem načinu je potrebno izvajati vsa naročila, ki presegajo vrednost 5.000.000 SIT za oddajo naročila za blago in storitev in 10.000.000 SIT za oddajo naročila za gradbena dela.
Drugi način je zbiranje ponudb za vse investicije, ki ne presegajo zneskov iz določil Zakona o izvrševanju proračuna. V tem
primeru pridobijo vsaj dve veljavni ponudbi.
Svetnik Ivan Crandovec pa je pripravil skupaj z občinsko upravo predlog za racionalizacijo šolskih prevozov. Če se učenci predmetne stopnje ne bi vozili v določene vasi, bi privarčevali le nekaj čez 700.000 tolarjev. Svetniki so se odločili, da možnosti prevozov učencev ne bodo zoževali, vse dokler bo možno.
Namestitev oznak na Zdravstvenem domu
Svetniki so bili seznanjeni z dopisom direktorja Zdravstvenega doma Grosuplje dr. Janeza Merviča, v katerem jih seznanja, da so namestili oznake na zgradbo Zdravstvenega doma na Vidmu. Ker se je na mestu pred vhodom, kamor so hoteli namestiti oznake, nahajala marmorna plošča z imeni talcev, so jo začasno odstranili, ker so menili, da na to mesto spadajo oznake zgradbe. Dr. Mervič prosi, da občinski svet določi novo ustrezno mesto temu obeležju, če pa se s prestavitvijo plošče ne strinja, naj določi ustrezno mesto za oznake zgradbe.
V razpravi je sodelovalo več svetnikov: Slave Palčar, Ivan Crandovec, Franci Žnidaršič, Stane Jakič, Jože Pugelj, Janez Pavlin, Olga Zupančič, podžupanja Tina Shavvish in župan Anton Jakopič. Medtem ko je svetnik Palčar obsojal dejanje, so se ostali razpravljala strinjali v splošni oceni, da je kulturno in zgodovinsko dediščino potrebno spoštovati in jo ohraniti. Za konkreten primer pa so menili, da bi bilo dobro postopek odstranitve korektneje izpeljati in pri tem vključiti Regionalni zavod za varovanje naravne in kulturne dediščine, niso pa direktno nasprotovali prestavitvi. Nekaj svetnikov je obsodilo evforijo, ki so jo povzročili posamezniki s tem, ko so zadevo predali medijem in na ta način povzročili negativno promocijo občine.
Po daljši, na trenutke tudi ostri polemiki, se je večina svetnikov odločila, da se mora občina o tem, kam prestaviti spominsko ploščo, posvetovati z Regionalnim zavodom za varovanje naravne in kulturne dediščine. Kot možno lokacijo so predlagali pokopališče, kjer je večina teh talcev tudi pokopanih.
Prostor za nečlane občinskega sveta. Posnetek med pavzo
Na seji je dobil besedo tudi predsednik vaške skupnosti Predstruge Anton Drobnič
Podjetništvo
Soglasno pa so podprli predlog, da občinska uprava čim prej pripravi odlok o spominskih obeležjih v občini.
Nekaj dni po seji OS je bila spominska plošča spet postavljena na staro mesto.
Ostali sklepi
Občinski svet je sprejel sklep o premoženjski bilanci občine na dan 31. 12. 1999. Svetniki so tudi potrdili sklep o prijavi ob-
Lokalna razvojna koalicija predstavlja povezanost partnerjev, ki so na lokalni ravni pripravljeni, odgovorni in sposobni za pospeševanje razvoja gospodarstva in deluje predvsem kot združenje za razvoj malega gospodarstva. Lokalno koalicijo sestavljajo predstavniki: Občine, Območne gospodarske zbornice, Območne obrtne zbornice, Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje, banke, Kmetijsko svetovalne službe, podjetniki in ostali akterji razvoja v okolju.
Področni center za razvoj gospodarstva d.o.o., Ribnica deluje kot lokalni pospeševalni center, kjer partnerji lokalne koalicije skupaj z Zavodom za zaposlovanje in Pospeševalnim centrom za malo gospodarstvo združujejo denarna sredstva, prostor, strokovno znanje za pomoč in informacije. Lokalni pospeševalni center tako nudi pomoč obstoječim in bodočim podjetnikom.
Če ste na razpotju, bi se samozaposlili ali lotili nove dejavnosti, imate zamisel pa Vam manjka: prostor, denar, sodelavci, znanje, strokovna pomoč, informacije, Vas vabimo, da se oglasite v Področnem centru za razvoj gospodarstva doo, Ribnica in naših informacijskih pisarnah, ki so na sedežu Vaše Občine ali nas pokličete po telefonu.
Ena od prednostnih nalog delovanja lokalne koalicije je tudi povečanje zaposlovanja in s tem posledniČno zmanjšanje brezposelnosti. Tako je v teku tudi projekt raziskave in reševanja (kadrovskih) potreb v malem gospodarstvu z namenom ugotavljanja smeri razvoja malega gospodarstva, s poudarkom ugotavljanja potreb na trgu dela,
i-H-
čine na razpis za dodelitev sredstev za spodbujanje razvoja demografsko ogroženih območij.
Ker je občinski svet v prejšnji sestavi sprejel sklep, da seje ne bi smele trajati dlje kot do 22. ure, so svetniki sklenili, da poročilo o opravljenih delih občinska uprava pripravi v pisni obliki, prav tako pa so predlagali, naj svetniki svoja vprašanja, predloge in pobude predložijo v pisni obliki, zato bomo o tem poročali v naslednji številki.
M. Steklasa
doseganja čim večje usklajene dejavnosti lokalnih institucij s ciljem razvoja podjetništva, doseganjem večje prilagodljivosti ponudbe in povpraševanja na trgu dela in inforira-njem tako podjetnikov, kot tudi brezposelnih in drugih iskalcev zaposlitve.
Vabimo Vas, da se tudi Vi udeležite akcije, ki je v teku, s tem, da nam pošljete svoja mnenja in predloge za možnosti razvoja podjetništva v našem okolju. Zato smo za Vas pripravili kratko anketo in Vas prosimo, da nam izpolnjeno pošljete na naslov: Področni center za razvoj gospodarstva d.o.o., Škrabčev trg 40, 1310 Ribnica.
Anketa je anonimna, o rezultatih pa Vas bomo obvestili o eni izmed naslednjih številk. Hvala za sodelovanje!
NADALJEVANJE OBJAVE POVZETKOV RAZPISOV OBJAVLJENIH V URADNIH LISTIH RS
Naslov: DODELITEV SUBVENCIJ ZA OBNOVO SADOVNJAKOV
UL št. 33, str. 3278, Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano
Vsebina: za postavitev sadovnjaka na površino, kjer ga do sedaj ni bilo ali kjer je bil izkrčen sadovnjak amortiziran. Sadike morajo biti posajene v sezoni jesen 1999/pom-lad 2000. Kandidirajo lahko fizične in pravne osebe, ki opravljajo kmetijsko dejavnost.
Razpisana sredstva: 230 mio SIT.
Rok za prijavo je 02.07.2000. Dokumentacija in informacije: glej Uradni list.
Naslov: PRIDOBITEV SUBVENCIJ ZA
RAZVOJNO TEHNOLOŠKE SPODBUDE V GOSPODARSTVU V LETU 2000
UL št. 33, str. 3289, dne 14.04.2000, Ministrstvo za znanost in tehnologijo
Vsebina: subvencioniranje dela razvojno-raziskovalnih faz projektov, usmerjenih v ustvarjanje novih ali izboljšavo že obstoječih materialov, naprav, sistemov in metod, vključno s fazo oblikovanja izdelkov, pripravo prototipov, procsov in storitev v gospodarskih organizacijah, ki z uvajanjem novega znanja želijo izboljšati svoj gospodarski položaj. Sodelujejo lahko pravne in fizične osebe proizvodnih in storitvenih dejavnosti. Odgovorni vodja projekta mora izpolnjevati pogoje za nosilca razvojno-raziskovalnega projekta.
Razpisana sredstva: 850 mio SIT. Sofinanciranje do 25 ali do 50% programa.
Rok za prijavo 30 dni po objavi razpisa. Informacije: 061/175-70-17 (Križman).
Naslov: SUBVENCIONIRANJE STROŠKOV DELOVANJA INFRASTRUKTURNIH CENTROV V LETU 2000
UL št. 33, str. 3291, Ministrstvo za znanost in tehnologijo
Vsebina: subvencioniranje do 30% stroškov delovanja infrastrukturnih razvojnih centrov, ki so organizirani v skladu s ustreznim pravilnikom (Ul. RS 82/99), kot branžni tehnološki centri ali kot regijski tehnološki centri.
Razpisana sredstva: 110 mio SIT. Rok za prijavo: 10.05.2000. Informacije: 061/178-46-26 (Miloš Kuret).
Naslov: JAVNI RAZPIS ZA SOFINANCIRANJE TURISTIČNIH PROGRAMOV
UL št. 34-35, str. 3407, Ministrstvo za malo gospodarstvo in turizem, Trubarjeva 11, Maribor.
Vsebina: sofinanciranje projektnih nalog -strokovnih podlag za področje razvoja turizma na regionalni in državni ravni, sofinanciranje projektov, ki so usmerjeni v dolgoročno regijsko povezovanje, sofinanciranje programov na področju vključevanja slovenske sakralne kulturne dediščine v slovensko turistično ponudbo, sofinanciranje stroškov izobraževanja za področje turizma.
Razpisana sredstva: 147 mio SIT (sofinanciranje do 40-70% stroškov programa oz. največ 10 mio SIT).
Rok za prijavo: 31.05. in 31.08.2000.
Dokumentacija in informacije: na naslovu ministrstva, tel. 062/228-39-20 in 228-39-
LOKALNA KOALICIJA - ZDRUŽENJE ZA POMOČ RAZVOJA MALEGA GOSPODARSTVA
KATERE STORITVE OZ. PROIZVODI PO VAŠEM MNENJU MANJKAJO V VAŠEM OKOLJU?
KATERE ŠIRŠE RAZVOJNE PROJEKTE OZ. SMERI RAZVOJA PREDLAGATE S PODROEJA PROIZVODNJE, STORITEV, KMETIJSTVA IN TURIZMA V VAŠEM OKOLJU?
maj 2000
Podjetništvo
33, Stane Bizjak, vsak ponedeljek in sredo med 10 in 12 uro.
Naslov: JAVNI RAZPIS ZA SOFINANCIRANJE TURISTIČNIH PRIREDITEV
UL št. 34-35, str. 3409, Ministrstvo za malo gospodarstvo in turizem, Trubarjeva 11, Maribor
Vsebina: turistične prireditve, katerih cilj je trajno povečanje turističnih obiskov v krajih ali na posameznem področju.
Razpisana sredstva: 80 mio SIT. (sofinanciranje do 50% stroškov programa oz. največ 5 mio SIT).
Rok za prijavo: 31.05. in 31.08.2000.
Dokumentacija in informacije: na naslovu ministrstva, tel. 062/228-39-20 in 228-39-33, Stane Bizjak, vsak ponedeljek in sredo med 10 in 11 uro.
Tudi fizične osebe - kmetje!
Naslov: JAVNI RAZPIS ZA DODELJEVANJE SREDSTEV, NAMNJENIH FINANCIRANJU RAZVOJNIH PROGRAMOV NA KMETIJAH IN PRESTRUKTURIRANJU KMETIJSTVA
UL št. 37,str. 3541, Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano -Agencija za kmetijske trge in razvoj podeželja in Sklad za regionalni razvoj in in ohranjanje poseljenosti slovenskega podeželja
Vsebina in razpisana sredstva (investitor mora do 30.05.2000 oddati osnovni obrazec o kmetijskem gospodarstvu):
- za financiranje razvojnih programov in prestrukturiranje kmetijstva (projekti kmetijstva in dopolnilnih dejavnosti na kmetijah, strukturne spre-mebe na kmetijah, modernizacija kmetij, 500 mio SIT nepovratnih in 550 mio SIT posojil - rok prijave do 30.06.2000.,
- posebnih projektov v kmetijstvu, sanacije kmetij rok prijave 15.09.2000, pomoč za družinske ali naravne nesreče - rok prijave do zadnjega delovnega dne v mesecu do 31.12.2000 - 50 mio SIT nepovratnih sredstev, 50 mio SIT posojil in 50 mio SIT jamstev,
- prestrukturirnje zadrug s projekti regionalnega pomena - 400 mio SIT nepovratnih sredstev, 310 mio SIT posjil in 150 mio SIT jamstev - rok prijave do zadnjega delovnega dne v mesecu do 31.12.2000.
Dokumentacija in informacije: Sklad za regionalni razvoj in in ohranjanje poseljenosti slovenskega podeželja d.o.o., Škrabčev trg 9A, 1310 Ribnica. Vloge lahko kupite na na pooblaščenih enotah Hranilno kreditne službe Slovenije in na sedežu sklada. Informacije na kmetijskih svetovalnih službah in na sedežu sklada.
Naslov: SPODBUJANJE SKUPNIH NASTOPOV SLOVENSKIH PODJETJI
NA MEDNARODNIH TRGIH
UL št. 37,str. 3546, Ministrstvo za gospodarske dejavnosti, Kotnikova 5, Ljubljana
Vsebina: za pripravo in izvedbo projektov za skupen nastop na mednarodnih trgih (izdelava predhodnih analiz, projektov in projektne dokumentacije, vodenje projektov, izdelavo promocijskih materialov, skupni nastopi na ciljnih trgih..)
Razpisana sredstva: 110 mio SIT.
Rok za prijavo: do 03.06.2000.
Dokumentacija in informacije: sedež ministrstva, Simona Hočevar, telefon 178-32-67, vsak dan od 9-10 ure.
Naslov: SPODBUJANJE RAZVOJA SKUPNIH IZDELKOV ALI PROGRAMOV
UL št. 37,str. 3547, Ministrstvo za gospodarske dejavnosti, Kotnikova 5, Ljubljana
Vsebina: podpora slovenskim podjetjem pri razvoju skupnih izdelkov ali programov za prodor na mednarodne trge (priprava projek-tov-preverjanje ideje, predhodne analize, projektna dokumentacija, izvajanje projektov - vodenje projektov, pridobivanje certifikatov za zaščito izdelkov/programov, pilotno uvajanje projektov, usposabljanje zaposlenih, uveljavljanje izdelkov/programov na ciljnih trgih).
Razpisana sredstva: 70 mio SIT.
Rok za prijavo: 03.06.2000.
Dokumentacija in informacije: sedež ministrstva, Marta Slokar, telefon 178-37-04, vsak dan od 9-10 ure.
Naslov: SPODBUJANJE SKUPNIH PROJEKTOV ZA IZBOUŠAVE V TEHNOLOŠKIH PROCESIH
U L št. 37,str. 3548, Ministrstvo za gospodarske dejavnosti, Kotnikova 5, Ljubljana
Vsebina: podpora slovenskim podjetjem pri pripravi in izvajanju skupnih projektov za izboljšave na področju materialov, naprav, procesov, in metod dela za povečevanje produktivnosti in kakovosti izdelkov.
Razpisana sredstva: 70 mio SIT.
Rok za prijavo: 03.06.2000.
Dokumentacija in informacije: sedež ministrstva, Peter Šmitek 178-32-68, vsak dan od 9-10 ure.
Naslov: SPODBUJANJE POVEZOVANJA IN SPECIALIZACIJ V PROIZVODNIH VERIGAH
UL št. 37,str. 3548, Ministrstvo za gospodarske dejavnosti, Kotnikova 5, Ljubljana
Vsebina: spodbujanje povezovanja in specializacije v proizvodnih verigah za zaniževanje stroškov, izboljšanje fleksibilnosti, odzivnosti in kakovosti.
Razpisana sredstva: 120 mio SIT.
nadaljevanje na str. 26
Politični utrip
Razgibana politična dejavnost in tvegane odločitve političnih strank, ki so pripeljale do velike in nepričakovane spremembe na najvišji politični ravni v državi so zaznamovali zadnje obdobje slovenske politike.
Vsak politični dogodek posebej - izglasovana nezaupnica vladi, zavzemanje za predčasne volitve, s čimer bi se izognili večinskemu volilnemu sistemu, združevanje nekdanjih SKD in SLS, podpis koalicije s SDS in vsa tri glasovanja o mandatarju in kasneje hearingi v komisijah -, so bili politična aritmetika in zgodbe zase. Vendar ima vse to dogajanje skupno izhodišče, ki izhaja iz velike politične polarizacije v slovenskem prostoru, ki jo seveda ni povzročilo nedavno dogajanje, ampak je pri Slovencih prisotna že ves čas. Na eni strani levica (pogojno rečeno), bolj ali manj enotna, ki si s pomočjo medijev kljub nekaterim vprašljivim taktičnim potezam vzvišeno in spretno utira pot k zmagi na jesenskih volitvah in s svojo nestrpnostjo kaže, da ni sposobna prenesti niti moralne niti dejanske zmage nasprotne smeri, ker se ji zdi oblast, v katero so zasidrani z dveletno prekinitvijo že osem let (beri 55 let), samo po sebi umevna.
Na drugi strani desnica (pogojno rečeno), ki jo sestav-ljajo stranke, naslednice nekdanjega Demosa, pri katerih je narobe to, da od začetnega duha Demosa, ko seje vsaj od daleč zdelo, da imajo veljaki pred osebnimi in strankarskimi interesi skupni cilj - državo -, bolj malo ostalo. V ospredje je med naslednicami nekdanjega Demosa vse bolj prihajala, in še prihaja, strankarska tekmovalnost, preštevanje, odrivanje na drugo polovico političnega prostora in, bognedaj, da bi se kdo sposobnejši, ki pa ni čisto naš, dvignil previsoko.
Kljub mukam je do premikov vendarle prišlo. Najprej združitev nekdanjih SKD in SLS in potem tudi podpis koalicije med novo nastalo stranko SLS+SKD Slovensko ljudsko stranko s SDS. I'() medli naklonjenosti združene stranke, posebno iz dela nekdanje SLS, pristopu h koaliciji, je do tega vendarle prišlo, predvsem po zaslugi dr. Andreja Bajuka, kije svojo tretjo kandidaturo za mandatarja pogojeval s podpisom koalicije.
Če po vseh zapletih ne bomo volili po večinskem volilnem sistemu, bo dokončno propadel Janšev projekt, da s koalicijo Slovenija pride do zmage desne politične opcije na volitvah. Ni pa izključeno, da utegne biti razočaran še kdo na desnici. A ta zgodba pride šele po volitvah.
V trenutku, ko to pišem, je po napornih pogajanjih med SDS in SLS+SKD Slovensko ljudsko stranko dr. Bajuk predstavil kandidate za novo vladno garnituro. Ekipa je močna, strokovno usposobljena. Tega ji ne upajo oporekati niti najbolj levo usmerjeni mediji. To pa ne pomeni, da bo v primeru njihove izvolitve v parlamentu tako tudi ostalo. Celo svetovljanski, umirjen, strokovno usposobljen in strpen dr. Andrej Bajuk je je po prvem presenečenju vseh kmalu postal žrtev diskreditiranja in stigmatizi-ranja ne le od nasprotnikov v parlamentu, ampak tudi v medijih. Kako predvidljivo!
M. S.
Kultura
KONCERT JAZZ ORKESTRA GROSUPLJE
Jazzovski večer v Jakličevem domu
Orkester je bil ustanovljen v mesecu novembru leta 1997, že marca naslednje leto pa je imel že svoj prvi nastop. Za njegov nastanek se je zavzel prof. Korbar, direktor Glasbene šole Grosuplje. Orkester vodi Braco Doblekar, člani pa so zelo mladi glasbeniki, saj se njihova povprečna starost giblje med 16. in 17. letom, kar pomeni, da so najmlajši band v Sloveniji. Kljub mladosti igrajo precej zahtevno glasbo, nastopili pa SO že v več krajih v Sloveniji, njihov največji uspeh do sedaj je bilo snemanje enournega koncerta za nacionalno televizijo v jazz klubu Gajo v Ljubljani. Med odličnimi člani banda je kar pet Dobrepoljcev: Janez Zrnec, Stane Tomšič, Darko Matjašič,Tomaž Šinkovec in Primož Šinkovec.
Tisti, ki so se udeležili koncerta v Jakličevem domu, so bili gotovo zadovoljni, saj so spremljali dober in zahteven program. Slišali smo skladbe znanih tujih avtorjev v prired-
bi Jožeta Privška. V svoj repertoar so vključili tudi melanholične ritme bluesa in druge stile jazzovske glasbe. Občinstvo je bilo navdušeno, z dolgim a-plavzom je nagradilo tudi posamezne soliste.
V drugem delu programa je nastopil gost Janez Bončina Benč, ki je zapel nekaj lastnih skladb, vrhunec nastopa pa je bilo njegovo petje ob spremljavi jazz orkestra in solista Braca Dobičkarja. Koncert sta omogočili obe kulturni društvi, za organizacijo pa je poskrbel Franci Zrnec.
Povezovalka programa je bila Vesna Fabjan, ki smo jo prvič videli v tej vlogi. S kratkimi vmesnimi pogovori nam je predstavila posamezne izvajalce.
Ob svojem nastanku so jazz
igrali le črnski glasbeniki, kasneje so ga igrali vsi, jazz je priljubljen vsepovsod. Je pa tudi tista zvrst glasbe, ki jo v naši
dvorani nimamo priložnosti spremljati prav pogosto, zato je bilo pričakovati večji obisk.
M. Steklasa
GLASBENA    ŠOLA GROSUPLJE PARTIZANSKA 5 1290 GROSUPLJE ENOTA DOBREPOLJE TELEFON: 061/764-304, 764-606
OBVESTILO
Obveščamo vse občane, da bo redni vpis v glasbeno šolo za šolsko leto 2000/2001
V SOBOTO, 27. MAJA 2000 OD 10.00 DO 13.00 URE
in
V SOBOTO, 3. JUNIJA 2000 OD 10.00 DO 13.00 URE
V PROSTORIH OSNOVNE SOLE DOBREPOLJE
Večer blagozvočnih melodij s kvartetom Beati
Prvi majski dan je še dišal po aprilu; oblaki z dežjem so motili spokojnost sončnega dne. V zraku je
bilo čutiti napetost, še posebno v družbi fantov kvarteta Beati, ki so se pripravljali na prvi samostojni koncert.
Za svoj premierni nastop so izbrali cerkev sv. Martina nad Pod-pečjo. Poleg lepega razgleda, ki se razteza po zgornjem delu Do-brepolja, cerkvena arhitektura ponuja tudi izredno akustično barvitost. Kako lepo se sliši petje štirih glasov, smo se lahko prepričali vsi, ki smo tisti večer preživeli v njihovi družbi. Pogled na programski list je ponujal tri žanrsko različne dele. V prvem delu so se prestavili z nabožnimi pesmimi, nadaljevali s slovenskimi narodnimi, sklenili pa z lastnimi priredbami črnskih duhovnih pesmi.
Glasbeni program sta dodatno obogatila gosta Katja Žnidaršič, ki je zapela Ave Maria, Jernej Gačnik pa je zaigral na kitaro. Lahko se torej reče večer poln lepo zveneče glasbe.
Kvartet Beati smo imeli že priliko slišati, saj v tej "postavi" pojejo že dve leti, vendar upam reči, da je bil njihov prvi koncert krona vseh dosedanjih nastopov; predvsem po bogati raznolikosti zapetih pesmi.
Dolenjski harmonikarji v Velikih Laščah
Dne 5. maja smo s skupino tridesetih deklet in fantov sodelovali na uspelem dobrodelnem koncertu v Levstikovem domu v Velikih Laščah. Pokrovitelj teh glasbenikov je g. Jože Pečjak, prejšnji član ansambla Slapovi. Načrtujemo, da bo v skupini 20 fantov in 20 deklet osnovnošolcev. Dekleta so že nastopala v enakih oblekah (zelena krila in bele majice). Imamo že dogovore za nastope na Dolenjskem.
Zaradi vse večjega števila prijav za to šolo, ki jo komaj obvladam, mi bo g. Pečjak v veliko pomoč in vzpodbudo pri mojem delu z učenci pri ohranjanju narodne in narod-nozabavne glasbe na Dolenjskem.
Jože Zevnik
Damjanu, Petru, Milanu in vodji kvarteta Tomažu želim še veliko skupaj zapetih pesmi. Pridružujem pa se želji povezovalca programa Igorju Ahačevčiču, da bi njihovi glasovi še kdaj peli v ambicntu podpeške cerkve.
Barbara Kramžar
Učencem se je predstavila komorna trobilna zasedba Fanfare
V četrtek, 20. aprila se je učencem OS Dobrepolje predstavila trobilna skupina mladih glasbenikov, ki pod vodstvom prof. Karla Bradača uspešno nastopajo že drugo leto
Njihova tokratna predstavitev je bila namenjena učencem dobre-poljske šole, da bi spoznali posamezne inštrumente ter skupino kot celoto. Nastop je bil namenjen tudi animaciji za vpis v glasbeno šolo. Na prijeten, nevsiljiv in hkrati poučen način so mladi poslušalci spoznali inštrumente, na katere igrajo člani skupine. Z nazorno razlago Romana Cačnika in igranjem znanih in priljubljenih skladb so učencem približali značilnosti instrumentov in različne zvrsti glasbe, ki se lahko igra na te inštrumente. Skupino sestavljajo: prof. Karel Bradač, Matej Samec, Jože Krašovec, Darko Matjašič, Stane Tomšič, Matevž Nose, Gregor Vodičar in Janez Nose, ki ga je zaradi odsotnosti nadomeščal Roman Gačnik. Za organizacijo predstavitve je poskrbel Franci Zrnec.
M. Steklasa
Zdravstvo, iz društev
Hepatitis B
Bolezen, o kateri vsak dan kaj slišimo, posebno ko priporočajo zaščitno cepljenje proti njej. Za katero bolezen gre? Preprosto bi jo imenovali vrsta nalezljive zlatenice, ki jo povzroča virus. Pri okužbi pride virus v kri, po krvi v jetra, tam pa napada jetrne celice. Bolezen se lahko sama pozdravi, lahko preide v kronično obliko, ta naprej v jetrno cirozo in ta v jetrnega raka. Kakih 10 odstotkov ljudi, ki bolezen preboli, ostane kliconoscev, kar pomeni, da ostane virus v njihovi krvi vse življenje. Ti ljudje so še posebno nevarni za širjenje te zahrbtne bolezni.
Kako se bolezen prenaša? Predvsem s krvjo in vsemi telesnimi izločki, kot so na primer slina, solze, sperma, in vaginalni izločki. Bolezen je mnogo bolj nalezljiva, kot bolezen AIDS, o kateri smo že veliko slišali. Če sedaj malo pomislimo, ne bo težko uganiti, kdo je najbolj
izpostavljen okužbi s hepatitisom B. Na prvem mestu so zdravstveni delavci, ki imajo pogosto stik s krvjo in telesnimi izločki, nadalje ljudje, ki imajo spolne odnose z ljudmi s kronično obliko te bolezni ali s kliconosci. Tisti, ki pogosto menjavajo spolne partnerje. Ljudje, ki živijo v skupnem gospodinjstvu s klico-noscem ali kronično bolno osebo. Pa tudi tisti, ki potuje v kraje, kjer je ta bolezen izjemno pogosta, kot na primer v vzhodni in srednji Aziji, Južni Ameriki, Afriki in Tihomorskih otokih.
Prvi znaki bolezni so popolnoma neznačilni. Brezvoljnost, utrujenost, rahle bolečine po vsem telesu, rahlo srbenje, izguba apetita ali bruhanje. Pojavijo se od enega meseca pa do pol leta po okužbi. Trajajo kak teden, nakar se pojavijo značilnejši simptomi: rumena barva kože in beločnic, temna barva urina, sivo
belo blato. Bolezen se pozdravi v os-i tednih sama, da pa jetrne celice popolnoma regenerirajo, traja dobre pol leta.
Zdravil za to bolezen ne poznamo. Potrebno je ležanje in dieta, ki mora vsebovati veliko ogljikovih hidratov in beljakovin. Ker pa nikdar ne moremo napovedati, kako se bo bolezen končala, priporočamo zaščitno cepljenje, ki uspešno ščiti pred to boleznijo. Potrebne so tri vakcine. Drugo prejmemo mesec dni po prvi in tretjo čez šest mesecev po drugi, odvisno pač od vrste cepiva. Vak-cina je varna in zanesljivo ščiti proti tej bolezni pet let, verjetno pa mnogo dlje.
Upam, dragi bralci, da ste iz teh kratkih vrstic razbrali, kako se varovati proti tej hudi bolezni. Če se boste pa le zaščitno cepili, prepuščam to odločitev samo vam.
Janez Mervič, dr. med.
Iz Planinskega društva Dobrepolje
Ali bodo organizirani pohodi otrok po označenih planinskih poteh in evropski pešpoti E7 v naši okolici z lovskim spremstvom?
Na dan Zemlje, 8. aprila smo se dogovorili za obisk podmladka PD Velike Lašče iz Osnovne šole Primoža Trubarja. Posebnost tega pohoda 30 članske skupine je bilo spremstvo ustrezno opremljenega pravega lovca.
Ali mislimo s populacijskim programom vzreje medvedov v tem predelu Slovenije oblikovati vzrejni center za Evropo? Ne nasedajmo kvazi ekološki razlagi nekaterih o sonaravnem življenju z vzrejo zveri.
Mnogo članov PD pozna inž. Huberta Steinerja z naših izletov po Avstriji. Je na-
mreč tudi lovec in lovski policist, pa povsem mirno odgovori: "Ja, v Avstriji živi ogromno ljudi od turizma, zato si ne moremo dovoliti vznemirjanja ljudi in turistov. Ko ga kakšni trije vidijo, se ga položi na dlako." Upam, da bodo svetniki prizadetih občin čim prej dosegli, da bo šel razvoj naprej z racionalnim številom ustrezne divjadi.
Lovci LD Velike Lašče so pohvalili tako čistost kot urejenost okolice ob naši koči. Iz fotografij je razvidno, da se člani prizadevno trudijo tako za urejanje kot pripravo drv za kres in zimsko ogrevanje. Ureje-
ni so tudi žlebovi, s tem pa vsekakor niso zaključena razna manjša dela za prijetno počutje ob obiskih.
Letošnji VIL pohod po Jurčičevi poti je minil z več kot 3000 udeleženci mimo še vedno zaprtega Polževega. Na naših pohodih Stari grad, Limberk, Vodice in Struge, sv. Ana, Grmada, Kamen vrh 29. aprila ni prav velike udeležbe domačinov. Povsem drugače je pri PD Loški Potok s pohodom 24. aprila in pohodom PD Ribnica 27. aprila iz Rakitnice v Jelenov žleb. Tega je pod svoje okrilje prevzel generalštab Slovenske vojske. PDD ima sestanke še v Zapadno dolenjskem MDO z mladimi, v kratkem sledi skupščina PZS.
Vidimo se na 7. kostelskem pohodu in zlasti na IX. pohodu po kulturni poti: Ret-je, Podsmrcka, Rašca dne 1L junija.
Predsednik PDD: Alojz Nučič
8.4.2000 - Kamen vrh
Na Kamen vrhu: F. Nučič, B. Smrke, L. Strnad, A Nučič
maj 2000
Iz društev
9
Gasilska slovesnost v Ponikvah
V najlepšem mesecu maju goduje tudi svetnik sv. Florijan, ki so ga gasilci zaradi njegovih lastnosti po zgodovinskem izročilu vzeli za svojega zaščitnika in priprošnjika. God sv. Florjana praznujejo gasilci v zahodni Evropi, pa tudi pri nas.
V nedeljo 14.maja so gasilci gasilskega društva Ponikve pripravili slovesnost v čast svojemu patronu že desetič zapovrstjo.
Kdo je bil ta svetnik? Rodil se je v 3. stoletju v Zeisclmaucrju pri Dunaju. Bil je krščen in krščansko vzgojen. Po nekaj letih častniškega dela v rimski vojski je postal vodja pisarne cesarjevega namestnika v rimskem Lavriaku, današnjem Lorchu pri Ennsu v Zgornji Avstriji. Vladajoči cesar Dioklecijan (284-303) je imenoval La-vriak za glavno mesto province Obalni No-rik in mu s tem prisodil velik pomen.
Ko je pod cesarjem Dioklecijanom v začetku 4. stoletja izbruhnilo grozovito preganjanje kristjanov, so tudi v Lavriaku prijeli štirideset vernikov in jih vrgli v ječo. Florijan, pravi kristjan, je hotel nesrečnikom pomagati in je načrtoval, kako jih bo na skrivnem osvobodil. Pri poskusu, da bi se vtihotapil v ječo, so prijeli tudi njega in ga odpeljali pred cesarjevega namestnika Akvilina, njegovega neposrednega predstojnika. Ko je Florijan zavrnil, da bi žrtvoval bogovom, in ker ni bil pripravljen odpovedati se svoji veri, so ga grozovito mučili. Nazadnje so mu okoli vratu privezali mlinski kamen in ga vrgli v reko Fnns.
Svetega Florijana omenja že Primož Trubar , ko našteva najbolj čaščene svetnike:" čez ogen sv. Agata inu sv. Florijan, čez mur-je inu vode..."
"Že stoletja častijo sv. Florijana kot zaš-čitnika gasilcev, torej ljudi, ki v skladu z zapovedjo ljubezni do bližnjega in krščansko tradicijo hitijo na pomoč ljudem, ki jim grozi nevarnost naravne nesreče". (Janez Pavel II.)
Kako je torej prišlo do tega, da je sv. Florijan postal zaščitnik pred ognjem?
Pojmovanje zavetništva, kot ga poznamo danes, je prineslo šele XV. stoletje. Takrat so dežele južne Nemčije, še posebej Bavarska in Avstrija doživele močan gospodarski razcvet. Zaradi razvoja gradbeništva so se mesta poznega srednjega veka izoblikovala tako, kot jih poznamo in občudujemo še danes, način gradnje pa je prispeval k širjenju pogostih požarov. Nič čudnega torej, da je bilo potrebno imeti zaščitnika, ki bi varoval premoženje pred ognjem. Sv. Florijan je bil izbran zaradi svojih lastnosti in nesporne povezave z vodo, ker je našel smrt v reki.
Čaščenje sv. Florijana se je okrepilo ob
nastajanju gasilskih enot. Še posebej od leta 1673, ko so v Berchtesgadnu ustanovili prvo gasilsko brigado v Evropi. Od tedaj je sv. Florijan "zaščitni znak" vseh organiziranih gasilcev.
Marsikje širom Slovenije, posebno pa še po večjih trgih, so se odvijale vsako leto florijanovc procesije. Pri procesijah so prepevali posebne pesmi na čast tega svetnika. Zaključek je bil vedno s sveto mašo v cerkvi, pri kateri so sodelovali gasilci v paradnih uniformah.
Posebno slovesno so njegov praznik praznovali tam, kjer je bil sv. Florijan tudi farni ali podružnični patron. Podružnič-
no cerkev posvečeno sv. Florijanu imamo tudi v Ponikvah. Naše podružnično žcg-njanje je vsako leto na drugo majsko nedeljo.
Že kmalu po ustanovitvi društva leta 1930 so gasilci v Ponikvah pričeli s slovesnim obhajanjem svojega zaščitnika. Fantje so že popoldan ob pritrkavanju zvonov prožili možnarje. Vsako leto so se svečane gasilske maše udeležili poleg domačih gasilcev tudi gostje iz bližnje in daljne okolice. Pri slovesnosti je sodelovala tudi lokalna pihalna godba. Ob tej priliki se je udeležilo te slovesnosti veliko vernikov, ki so prišli od daleč. Pogostitev gasilcev in zaključek praznovanja sta bila v gasilskem domu.
Prav tak način praznovanja, kot je opisan, smo ponovno obudili leta 1991, med prvimi v svobodni Sloveniji, gasilci iz Po-nikev. Letos smo se torej zbrali že desetič -po petdesetih letih. Dopoldan smo gasilci GZ Dobrepolje v svečanih uniformah z prapori in gasilskimi vozili pred gasilnim domom oblikovali povorko. V spremljavi pihalne godbe Dobrepolje smo korakali do
vaškega centra, kjer se je darovala na prostem pri kapelici sv. Florjana maša za vse pokojne gasilce.
Sveto mašo je s svojim ubranim petjem spremljal domači pevski zbor. Slovesnosti se je udeležilo veliko ljudi, tako domačih kot tudi iz drugih krajev. Po končani masni daritvi so gasilci s prapori v povorki z vsemi vozili krenili proti gasilskemu domu. Tu so se ob prijetnem klepetu z vašča-ni še dolgo. Povabilu so se odzvali tudi g. župnik in g. kaplan ter g. župan. Vse skupaj pa pogostili domači gasilci z žegnan-skimi dobrotami, ki so jih spekle ponikov-ske gospodinje.
Mislim, da je bil marsikateri gasilec ta dan ponosen, da je bil v gasilski uniformi, daje član te humane organizacije, ki organizirano deluje že preko 130 let. Lahko rečemo, da je organizacija množična in je lahko vzor tudi celi Evropi.
Taka slovesna srečanja nas vzpodbujajo, da še naprej ostajamo v svojem poslanstvu. Veliko svojega časa mu namenimo. Naše delo je premalo cenjeno, a se zavedamo, da so humanitarne organizacije tudi v današnjem času potrebne. To gotovo občutijo tisti, ki se znajdejo v nesreči in mu prav gasilci prvi priskočijo na pomoč.
Razšli smo se s prijetnim občutkom, da je pri nas gasilstvo živo, da imamo kaj pokazati, da smo se srečali ljudje, ki podobno razmišljamo. Veselimo se ponovnega snidenja drugo leto.
Jože Lenarčič
MISLI
Bolje je, da te sovražijo zaradi tega, kar si, kot da te ljubijo zaradi tega, kar nisi.
Andree Gide
Bistvo poguma ni to, da d srce trepeta, ampak da nihče drug ne ve, da ti.
B.B. Benson
Kjer je volja, ni težav.
N. Machiavelli
Če nič ne tvegamo, nič ne dosežemo.
J. Heywood
Spremenite način razmišljanja in spremenili boste življenje.
J. M. Templeton
Kdor je moder, ne zamuja priložnosti, kdor je drzen ne sprašuje za dovoljenje.
Lami'i
Intervju
POGOVOR Z ALEŠEM STRNADOM
Mladi uspešno nadaljujejo gasilsko
tradicijo
Aleš Strnad iz Zdenske vasi je zaposlen kot skupinovodja. Njegov osnovni poklic je elektrotehnik elektronik. To pa ni edino področje njegovega zanimanja in delovanja, saj ga pri svojih petindvajsetih letih zanima veliko stvari. Nekaj časa je bil član Kulturnega društva oziroma član igralske skupine, predvsem pa se je veliko ukvarjal s športom.
V zadnjem času se športu posveča le še rekreativno. Rad kolesari in planinari, obožuje naravo, zato uživa tudi v krajših sprehodih po okoliških hribih. Medtem ko je bil še pred nekaj leti aktiven vsepovsod, se je v zadnjem času posvetil predvsem gasilstvu. Odkar je prevzel poveljniško mesto v PGD Zdenska vas, mu to vzame zelo veliko časa.
"Če hočeš dobro delati, se moraš odločiti za eno stvar, gasilstvo pa zahteva celega človeka," je prepričan Aleš, "posebno zdaj, ko društva postajajo vse bolj dejavna."
Nekdo mi je rekel, da je Aleš gonilna sila gasilstva v Zdenski vasi in da so zden-ski gasilci v marsičem korak pred drugimi. In ker ta vas že od nekdaj živi z gasilstvom, se mi je zdel Aleš ravno pravi sogovornik o gasilstvu.
Kdaj si se začel zanimati za gasilstvo?
- Gasilstvo me je zanimalo že v osnovnošolskih letih. Ne le mene, tudi ostale vrstnike so zanj navdušili starejši gasilci, in sicer na ta način, da so nas pridobili za sodelovanje na tekmovanjih. Glavnina mlajše generacije gasilcev izhaja prav iz tistega obdobja tekmovanj. Seveda je gasilstvo v Zdenski vasi tradicija. Prijatelji, sosedje so gasilci in ker je vas bolj majhna, vse tako pelje, da se moraš kar priključiti. Tako pelje tudi družinska tradicija. Tudi moj oče je bil gasilec.
Tekmovanja so primerna oblika za pridobitev mladih.
- To je res. Tekmovanja so mlade vedno zanimala, saj imajo le na ta način priložnost spoznati in tudi rokovati z opremo. Dokler nimajo opravljenega osnovnega tečaja, tega ne smejo. Poleg tega tudi uniforme predstavljajo za mlade posebno privlačnost in jo s ponosom oblečejo. Zaradi vsega tega gasilci nimamo težav za pridobivanje mladine.
Ti si hitro dosegel poveljniško mesto. Po kolikem času?
Poveljnik sem že več kot dve leti. Prvi vaji sem poveljeval na Cesti, kjer smo preverili hidrantno omrežje in tako začeli tesneje sodelovati s to vasjo. Drugo vajo smo izvedli v šoli na Vidmu, tretja pa je bila pred kratkim in se je imenovala Sv. Anton 2000. V njej je sodelovalo več društev in
tudi podmladek PGD Zdenska vas. Vsaka naslednja vaja je bila zahtevnejša.
Kakšna je naloga poveljnika na vajah in kakšna na intervencijah?
- Za vsako vajo moraš izdelati podroben načrt, ki mora temeljiti na strokovnih podlagah. Poveljnik skrbi tudi za izobraževanje, za pripravljenost moštva in potrebno opremo. V primeru požara vodi celotno akcijo. Če pa ni prisoten, to nalogo prevzame vodja intervencije.
Gasilci posvečate izobraževanju veliko pozornost. Kako poteka to izobraževanje oziroma koliko stopenj ima?
- Dokler gasilec nima opravljenega osnovnega tečaja za izprašanega gasilca, je lahko le pripravnik, ki lahko spremlja dejavnosti v društvu, ne sme pa še pristopiti k intervenciji. Gasilec lahko ves čas ostane na tej osnovni stopnji, takih je največ, ali pa se odloči za nadaljnje izobraževanje. V tem primeru je naslednja stopnja nižji gasilski časnik, najvišja stopnja pa je gasilski
časnik oziroma višji gasilski časnik.
Kako je z izobraževanjem v posameznih društvih?
- Med gasilci je znano, da se prav v PGD Zdenska vas najbolj množično odločamo za izobraževanje. Pri nas je tako vzdušje, da nas kar sili k napredovanju. Seveda mora med vsako naslednjo stopnjo miniti določen čas, v katerem se izkažeš in dobiš določene izkušnje.V našem društvu imamo naziv gasilskega časnika Jože Zrnec (ml.), Albin Vidrih in jaz, od prej ima ta naziv že Jože Zrnec (st.). Marko Marolt pa je pridobil naziv višjega gasilskega časnika.
Kakšno usposobljenost pridobiš na tečaju za gasilskega časnika?
- Tečaj je precej zahteven. Na osnovi predavanj sem moral izdelati seminarsko nalogo, v kateri sem vsestransko obdelal požar določenega objekta, natančno in na osnovi strokovnosti. Zdaj se ukvarjam še s specialnostmi. Tako kot nekateri drugi sem opravil tečaj za uporabo dihalnih aparatov in strojniški tečaj. Pri delu sledim smernicam 13. kongresa v Sežani, ki je izpostavil izobraževanje kadrov na vseh področjih, to je važnejše kot oprema sama.
Gasilstvo ima v Zdenski vasi dolgo tradicijo. Kako deluje društvo v zadnjih letih, odkar ste vodstvo prevzeli mladi?
- Pred približno tremi leti je prišla na površje mlajša generacija, predsednik našega društva je Jože Zrnec, ml. Tudi v upravnem odboru so v glavnem mlajši gasilci. Pomlajevanje je stalna naloga v našem društvu, kar mislim, da je dobro. Tudi za nami prihajajo mlajši, zdaj še pionirji. Tako kot smo se mi, tudi oni se zgledujejo po očetih, bratih, sosedih in tradicija se nadaljuje. Ko omenjam tradicijo, moram omeniti Jožeta Zrnca (st.), ki je bil dolgo časa poveljnik in ima velike zasluge za razvoj gasilstva. Celotna generacija pred nami je veliko ustvarila, da smo mi lažje prevzeli njihovo delo. Naj posebej omenim našoblagajničarko Ivi Tiselj, ki že dolgo vrsto let opravlja to funkcijo. Vsi pa med sabo dobro sodelujemo. S predsednikom imava vsak svoje pristojnosti. Do nesoglasij ne prihaja. Kadar se aktivnosti povečajo, nas to žene naprej, vedno hočemo še bolje in še več. Tudi ženske se čedalje bolj vključujejo, saj je gasilstvo take vrste organizacija, v kateri se najde dovolj dela tudi zanje. Prav nekaj dni nazaj so poskrbele za rože na našem gasilskem domu, kar mu daje prijaznejšo podobo.
Poleg vaj, tekmovanj in izobraževanja, smo dejavni tudi drugače. Trenutno obnavljamo gasilski dom. Vsako leto na veliki ponedeljek je v Zdenski vasi tradicionalna protipožarna procesija v spomin na velik požar, v katerem je vas v celoti pogo-
rela. ()ez dve leti bo stoletnica tega dogodka. Lani smo prvič priredili Srečanje pod lipami, radi bi, da bi prireditev postala tradicionalna. Kot je znano, so bili včasih pri Sv. Antonu sejmi. Zavzemamo se za to, da bi jih ponovno oživeli. Kot prvi poskus oživljanja je bila lanskoletna goveja tombola, s katero bomo letos nadaljevali. Objavljena je na koledarju prireditev in bo 17. junija.
Tudi gasilskih tekmovanj se udeležujete. Kako uspešni ste?
- Udeležujemo se občinskih tekmovanj in se uspešno uvrščamo na regijska tekmovanja, na katerih dosegamo lepe rezultate, letošnje leto je za nas še posebej uspešno. S tremi ekipami smo sodelovali na občinskem tekmovanju, vse tri ekipe so se uvrstile na regijsko tekmovanje. Od teh se je ena ekipa uvrstila na državno tekmovanje. Tako se bodo 1. julija državnega prvenstva v Mariboru udeležile članice A iz PGD Zdenska vas in člani B iz PGD Ponikve. To je velik uspeh in promocija našega društva in hkrati celotne gasilske zveze in občine. Za uspeh na tekmovanjih moram omeniti vsaj dva. To je Jože Zrnec (ml.), ki je mentor mladinske desetine in Uroš Gačnik, ki vodi žensko desetino. Oba tudi precej sodelujeta z operativo. Prav zaradi udeležbe na državnem tekmovanju smo sprejeli vaški grb in zastavo. Prvi uporabniki bomo seveda gasilci, na naše uniforme bomo dali narediti embleme, ki bodo pomenili pripadnost PGD Zdenska vas.
Kdo je avtor osnutka?
- Avtor sem jaz. Grb predstavlja Zden-sko vas, na njem je lipov gaj, zraven pa je viden zvonik cerkve sv. Antona.
Lahko še kaj poveš o sodelovanju z drugimi društvi, zvezo in občino?
Je prisotna tudi tekmovalnost med društvi?
- Tekmovalnost je prisotna, kar pa ne pomeni, da po potrebi ne stopimo vsi skupaj in ne sodelujemo. Zdrava tekmovalnost je vedno nekaj pozitivnega. Verjetno so nekatera društva z zvezo bolj zadovoljna,
druga manj. Osebno mislim, da organizacija na ravni gasilske zveze dobro poteka. Kot vedno in povsod so v začetku vedno težave, ki pa se z izkušnjami manjšajo. Naša gasilska zveza predstavlja veliko ljudi, to je gotovo najmnožičnejša organizacija v občini. Na nedavnem občnem zboru sta bila ponovno izvoljena Jože Lenarčič za predsednika in Jože Zrnec (st.) za poveljnika. To pa dokazuje, da jima gasilci zaupajo. Tudi s sodelovanjem z občino oziroma županom smo zadovoljni. Naše potrebe v gasilstvu so precej velike in moramo priznati, da imajo posluh in razumevanje za nas.
Kaj pomeni gasilstvo za vašo vas?
To je ena najmnožičnejših dejavnosti na sploh. V naši vasi pa je to osnovna panoga, je nekakšna sopotnica vasi in združuje ljudi. Lahko bi rekel, da je gasilstvo nekakšen zaščitni znak naše vasi. Ko prideš v Zden-sko vas, imaš takoj kontakt z gasilci, saj je skoraj pri vsaki hiši vsaj eden pri gasilcih.
Gasilci nismo profesionalci, zato zahteva ta dejavnost od nas veliko časa, vendar nam ob tem nudi tudi veliko zadovoljstva ob zavesti, da delamo nekaj dobrega za ljudi. Moram še dodati, da je gasilstvo nekakšna vzporednica našega dela, zaradi njega ne zanemarjamo osnovnega poklica. Gasilstvo ima poleg osnovne naloge, ki je v prvi vrsti preventiva, tudi združevanje, dru-
Tudi v naši občini je nastala nova SLS + SKD Slovenska ljudska stranka. Večina članov bivše SLS in SKD v naši občini je že dolgo želela, da bi prišlo do združitve teh dveh strank v eno enotno stranko. Ustanovni oziroma združitveni občni zbor, ki je bil 18.5. 2000 v Jakličevem domu na Vidmu je pokazal, da med članstvom vlada zadovoljstvo, da v občini ne bomo imeli več, dveh strank z enakim programom ampak samo eno. Čeprav vroči poletni dnevi, ki so letošnji maj spremenili v poletje, sicer ni bil najboljši čas za sestanke, vendar so se člani zavedali, da je zadeva resna in se v zadovoljivem številu udeležili občnega zbora. Zbor je bil prvenstveno namenjen sprejemu pravil in volitvam novih organov stranke. Oba odbora bivših strank sta se soglasno odločila, da morajo volitve v organe nove stranke potekati v najširši demokratični obliki, zato je bilo za 10 člansko občinski odbor SLS +SKD Slovenske ljudske stranke predlaganih skupno 21 kandidatov, izmed katerih so člani s tajnim glasovanjem izvolili 10 članov in potem izmed dveh kandidatov, ki jih je predlagal novi občinski odbor, tudi s tajnim glasovanjem še predsednika Občinskega odbora.
S tem ustanovnim zborom je zaključena faza združevanja, sedaj nastopi faza dela, konec je pravzaprav začetek. Smo v volil-
ženje in lažjo organiziranost pri skupnih akcijah.
V spominu mi je ostala zanimiva misel, ki se je večkrat spomnim. Bilo je na tečaju za gasilske podčasnike. Ko nas je g. Burger učil različnih veščin, je dal na ramo plinsko bombo, mi pa smo se razbežali. "Ne tako!" je dejal," gasilec mora imeti veliko srce kot 'karijola'.
To je res. Gasilec mora znati veliko prenesti, saj se v svojem poslanstvu nemalokrat najde v težkih situacijah, v katerih se lahko zanese le na svoje znanje in vzdržljivost.
Alešu hvala za pogovor. Pripravila M. Steklasa
nem letu, ki bo delu stranke dalo še posebno težo. Z združitvijo je SLS+SKD Slovenska ljudska stranka postala najmočnejša stranka v občini, ki ima v občinskem svetu s 7 svetniki od 12 tudi absolutno večino. To nam seveda nalaga še posebno odgovornost. Prepričan sem, da se jo zavedamo in da jo bomo izrabili v korist vseh naših občanov, kajti edini namen vsake stranke je, da njeni člani sooblikujejo in ustvarjajo razmere, v katerih bi ljudje bolje in srečnejše živeli. Prav tako bomo tudi v bodoče tesno sodelovali tudi s SDS v občini in ostajali še naprej odprti za vse pozitivne pobude vseh občanov.
Kot novoizvoljeni predsednik SLS + SKD Slovenske ljudske stranke se zahvaljujem vsem članom za izkazano zaupanje trudil se bom, da bom to zaupanje tudi opravičil. Zahvaljujem se tudi vsem dosedanjim predsednikom SKD v občini, kot tudi vsem dosedanjim članom odborov obeh bivših strank, ki so tudi vsak po svojih močeh pripomogli da smo lahko danes oblikovali novo močno desno sredinsko stranko in da se tudi med nami krepi zavest, da je naš napredek odvisen tudi od nas in naše pripravljenost za javno delovanje.
Predsednik SLS + SKD Slovenske ljudske stranke Anton Jakopič
DOLGO PRIČAKOVAN ZAKUUČEK JE PRAVZAPRAV
ZAČETEK
Duhovna stran
Da bi nam veselja nihče ne vzel
Ničesar si človek bolj ne želi kot veselja. Kako ga vsi iščemo! Zal, imamo na veselje zelo različne poglede. Mnogi se ustavijo zgolj pri veseljačenju. To pa največkrat pusti človeka praznega, nepotešenega, razočaranega. Pravo veselje je tisto, ki je trajno, ki prinaša v srce red in mir, ki človeško nemirno srce umiri in potolaži.
KDO LAHKO PRINESE PRAVO VESELJE
Apostol Janez poroča, kako je Jezus govoril malo pred svojim trpljenjem in smrtjo: "Resnično, resnično povem, vam: Jokali in žalovali boste, svet pa se bo veselil. Vi boste žalovali, toda vaša žalost se bo spremenila v veselje. Žena na porodu je žalostna, ker je prišla njena ura. Ko pa rodi, se ne spominja več tesnobe zavoljo veselja, ker se je človek rodil na svet. Tudi vi ste zdaj žalostni. Toda spet vas bom videl in vaše srce se bo veselilo in veselja vam nihče ne bo vzel"(Jan 16,21-22).
Ko smo na veliko noč, ki traja cel teden, prebirali velikonočne dogodke, smo lahko vsi začutili, kje je vir pravega veselja. Jezusovi prijatelji apostoli, nekatere žene in drugi učenci so v glavnem pozabili na Jezusovo napoved vstajenja. Zanje je bilo trpljenje in sramotna smrt na križu konec njihovih upov. Lepo sta to izrazila učenca na veliko nedeljo, ko sta šla žalostna in razočarana v Emavs: "Mi pa smo upali, da je on tisti, ki bo rešil Izraelski narod." Vsi so namreč pričakovali politično, časno, zemeljsko rešitev izpod sužnosti Rimljanov. Niso doumeli, da je Kristus božji poslanec, ki ga je Oče poslal, da bi rešil vse ljudi mnogo hujše sužnosti in to je SUŽNOSTI GREHA.
Po veliki noči sem obiskal prijatelja duhovnika, ki je pripovedoval, da si je z nekaterimi verniki ogledal škofjeloški pasi-jon. Ljudje niso razumeli, zakaj so v pasi-jonu tudi prizori greh Adama in Eve in kako se potem ljudje mučijo, se bičajo in trpijo zaradi greha. Pisatelj pasijona je dobro razumel in hotel pokazati, zakaj je bilo Kristusovo trpljenje sploh potrebno in nujno. Vse samo zaradi greha, ki je na svetu tako usodno zavladal in še vlada in ljudem prinaša toliko trpljenja in nazadnje strašno smrt.
Človek je tako navezan na ta svet, da se neverjetno težko odlepi od njega. Kar precej se mora potruditi, da spozna in občuti, kako je ta svet negotov in minljiv. Nekateri, zlasti posebej vase in v svojo namišljeno veličino zagledani, tega nikoli ne morejo spoznati. Napuh, ki je oče vseh grehov, mnoge ljudi tako omami, da so enostavno nesposobni videti malo dlje in globlje. Taki ljudje so navadno usmerjeni sa-
mo v ta svet in njegove užitke, za vse duhovno pa so nedovzetni. Tudi med apostoli je bilo podobno. Najbolj zgovoren zgled je bil Juda Iškariot, pa tudi drugi niso bili brez napuha. Zato so tako težko razumeli Kristusa, ko jim je govoril o božjem kraljestvu, za katerega jih bo on odrešil in jim odprl s svojim vstajenjem pot vanj.
Ko so vstalega in poveličanega Jezusa po vstajenju videli, si mislili, da vidijo prikazen in niso verjeli, da je res on. Občudujemo Jezusovo potrpežljivost in dobroto ob teh dogodkih. Graja sicer njihovo počasnost za verovanje, obenem pa jih ljubeče povabi, naj se prepričajo, naj potipajo njegove roke in noge, naj si ogledajo njegove rane, ki jih je prejel pri križanju. In ko še nekateri dvomijo, jih prosi, naj mu dajo kaj jesti in potem je ribo in kruh. Ko jih je razlagal, da se je vse to z njim moralo zgoditi, da so se tako izpolnile napovedi prerokov in psalmov, se jim je odprl razum, da so umevali pisma in šele potem je prihajalo veselje in mir v njihova srca.
TOMAŽ, EDEN IZMED NAS
Dogodek z apostolom Tomažem se mi zdi vedno bolj zanimiv in večno sodoben. Tomaž je človek izkustva. On ne verjame, česar ne vidi in otipa. Koliko ljudi je izrazito njemu podobnih. Ko doživi vso tragedijo velikega petka, se zgubi, razočaran in potrt. Noče imeti nobenih stikov več z apostoli. Toda, ko človek doživi nekaj življenjsko važnega, četudi ga to trenutno razočara, ga vendar še vedno vleče. Čez nekaj časa se vrne med apostole in oni mu navdušeno pripovedujejo, da so videli vstalega Gospoda. Tomaž pa jim slovesno zagotavlja: "Dokler ne vtaknem prsta v znamenja žebljev in položim roke v njegovo stran, nikakor ne bom veroval"(Jan20, 25). Hotel je povedati; če ste vi tako lahkoverni, jaz nisem. Jaz sem človek dejstev, ne pa nekih halucinacij. Manjkalo mu je ponižne vere, več je dal na svoj razum in izkustvo kot na pričevanje tistih, ki so videli. In kako spet nastopi do njega Jezus. Ko pride čez en teden mednje s svojim velikonočnim pozdravom: MIRVAM BODI, gre naravnost k Tomažu in mu reče: "Položi svoj prst sem in poglej moje reke. Daj svojo roko in jo položi v mojo stran in ne bodi
neveren, ampak veren" (Jan 20, 27).
Zanimivo, Tomaž ni vtaknil prsta v Jezusove rane in ne roke v njegovo stran, pač pa je padel pred njim na kolena in izjavil tiste tako čudovite besede: "Moj Gospod in moj Bog!"
Pred leti sem govoril z vplivnim in razumnim človekom, ki je sicer veroval v Boga in imel križ v svojem stanovanju. Rekel pa mi je: Pa da ne boste mislili, da bom jaz kdaj padel na kolena pred tem Bogom. Dve leti za tem pogovorom ga je zadela huda bolezen. V neizmernem trpljenju je poljubil križ in v duhu padel na kolena in priznal: Moj napuh je bil nekoč tako velik, da sem mislil, da se ne bom nikoli uklonil božji volji. Danes pa sem prepričan drugače.
Nikdar nisem tako nazorno videl, kako se zgodba s Tomažem ponavlja vsak dan. "Blagor tistim, ki niso videli, pa so verovali", nam ponavlja Jezus neprestano. Ima neskončno razumevanje in potrpljenje za naše razumske dokaze, za našo izkustve-nost. Če smo trdosrčni, včasih dopusti tudi veliko trpljenje.
POSLEDICE VELIKONOČNEGA VESELJA
To je dan, ki ga je naredil Gospod, veselimo in radujmo se ga! To je velikonočna pesem kristjanov in vseh odrešenih ljudi. Samo tisti, ki je spoznal, da je potreben odrešenja in da se odrešiti sam ne more, bo doživel velikonočno veselje in srečo.
Na belo nedeljo smo po televiziji v obzorju duha poslušali mladega moža, ki je po dolgem iskanju našel katoliško vero. Najprej je mislil, da bo našel svoj notranji mir in srečo v danes moderni sekti, ki jo oznanja iskanje nove dobe. Meditiral je, delal razne vaje in se predajal vsem vzhodnjaškim načinom, da bi v sebi začutil in doživel odrešenje. Toda na koncu je priznal. Človek se sam odrešiti ne more. Vsi ti načini so eno samo sebično obnašanje, ki trajnega miru in reda v človeku ne more vzpostaviti. Koje po dolgem času spoznal Kristusa - Odrešenika, kije za ceno svojega življenja odkupil vse človeštvo od hudobije greha, je našel mir in srečo v sebi in svojem okolju.
Ko prebiramo življenje prvih kristjanov, očividcev Kristusa, zlasti po njegovem vstajenju, začutimo, kaj je pravo veselje in sreča srca. Kljub temu, da morajo skozi "navadno" življenje, ki je polno vsakdanjih skrbi, so izpostavljeni še velikim preizkušnjam, saj morajo biti priče vstajenja. Ker navdušeno govorijo o tem, kar so doživeli, jih sodobniki, zlasti voditelji, preganjajo, zapirajo, pretepajo, oni pa so veseli, da lahko trpijo za Jezusa. V njem do-
bivajo moć, da se ne ustrašijo nobenih groženj, nobenega preganjanja. In ljudje, ki jih opazujejo in poslušajo, se sprcobrača-jo. Sprejemajo vero v Jezusa in krščanstvo se naglo širi. Vsak dan se novi ljudje pridružijo mladi Cerkvi, ki raste iz moči Svetega Duha.
In kako živijo ti mladi kristjani? Nobenega ubogega ni med njimi. Vsi so enega srca in enega duha. Vse so med seboj delili in z veliko močjo in veseljem pričevali za Jezusovo vstajenje. Ko jih drugi opazujejo
Jama leži pri vasi Velike Lipljene, južno od Grosuplja, v neposredni bližini grebena Tabor (492 m), izdelana v apnencih spodnje jure. Komaj 100 m od vhoda v brezno leži LEDENICA, ki jo v svoj i "Slavi vojvodine Kranjske" leta 1689 omenja J. V. Valvasor. Skozi prvotni vhod v jamo so vstopali turisti vse do leta 1935, ko so uredili vhod v jamo skozi LEDENICO.
Sedaj pojdimo v jamo. Najprej pridemo po stopnicah navzdol v razsežno dvorano LEDENICO, vrečaste oblike, kjer pozimi zaradi nizkih temperatur nastajajo ledeni kristali stalagmiti, ki so ji dali ime. Vzdolž podora ob zahodni steni dvorane vodijo v strmo skalo vsekane stopnice navzgor skozi izkopani predor v nizko SREBRNO DVORANO bogato s kristalnimi kapniki in sigastimi ponvicami. Sosednja PERMETOVA DVORANA ima izravnana podoma tla. V 9 m visokem stropu je viden prvotni vhod v jamo. V tej dvorani je bila ob 50-letnici odkritja in odprtja jame za turiste postavljena spominska plošča od-ki itelju županu Permctu. Iz dvorane pelje pot skozi nizek rov z erozijsko oblikovanimi stenami mimo 4 m visokega stalagmita SVEČNIKA in nato navkreber mimo kapniške skupine ORGEL v največjo >0 m dolgo, 20 m široko in do 10 m visoko VELIKO DVORANO bogato s kapniškimi tvorbami.
Na podornih skalah so zrasli mogočni stalagmiti, med njimi je najmogočnejša skupina SPOMENIK NEZNANEMU JNAKU, kot spomin na I. svetovno vojno. Nasproti temu spomeniku stoji čudoviti PERMETOV STEBER, v spomin odkrite-
govorijo: Glejte, kako se ljubijo med seboj.
Da pa so se mogli med seboj tako ljubiti, da so mogli med seboj vse deliti, da so mogli biti napolnjeni s takim veseljem, niso dosegli z nekimi vajami, pač pa jim je dal to moč Kristus, vstali in poveličani. On -Božji Sin, ki jih je odrešil za ceno najhujšega trpljenja in smrti, on je mogel narediti tudi to veličastno spremembo v njih. In enako dela danes z vsemi, ki mu zaupajo in se ga z vsem srcem oklepajo.
Franc Škulj, župnik
lju Županove jame. Jugovzhodna stena dvorane je vsa zasigana, prav tako pa je tudi strop poln stalaktitov. Po stopnicah pridemo v BLATNO DVORANO, ki je dobila ime po debeli plasti ilovice, ki je včasih prekrivala tla. Zahodna stena je gola, ob vzhodni steni pa rastejo mogočni kapniki, med njimi ogromen stalagmit, ki meri v obsegu 7 m. Do leta 1937 je bila jama poznana le do tod. Takrat so skozi razpoke prodrl iv prostorno MATJAŽEVO DVORANO, imenovano po MATJAŽEVEM PRESTOLU, ki ga oblikujeta dva mogočna kapniška stebra. Okrog teh stebrov so v tleh številne rjavkaste sigaste ponvice, s stropa vise ponekod veliki stalagmiti v obliki banan. Tla dvorane prehajajo po ožjem prehodu v 30 m dolgo ZADNJO DVORANO napolnjeno s skalami in ilovico, ki se konča z globokim breznom.
V letu 1994 so jamarji Jamarskega kluba "Železničar" iz Ljubljane odkrili nadaljevanje jame. Našli so novo dvorano, ki je dobila ime po odkritelju in se imenuje IGORJEVA DVORANA. Dolga je 30 m in po vzhodni steni zakopana. Dostopna je samo za jamarje.
Županova jama je delo nekdanjega potoka Podlomščice, ki teče danes niže v široki dolini ob vznožju hriba Tabor. Na tO kažejo ostanki rečnih sedimentov v jami. Poznejši podori so spremenili prvotno podobo jame. V najmlajši razvojni dobi so številne kapniške tvorbe prekrile podorno skalovje. Tako se danes pojavlja voda le kot kapniška voda. Jama leži v višini 410 m in je dolga 360 m ter doseže globino 77 m. Ob izvrstni električni razsvetljavi prihajajo sveže. Pestre kapniške oblike v jami do polne veljave.
TURISTIČNO DRUŠTVO ŽUPANOVA
JAMA
županova jama (taborska) pri grosupljem
vasvabi na ogled čudovitega podzemnega sveta vsako soboto, nedeljo in praznik ob 15 uri
Tel.: 01/786-13-23 Gsm: 041/407-705
Podjetje Gašper tours
Podpeč13 1312 Videm Dobrepolje
Iščemo voznika C - kategorije
(izkušnje zaželjene). Zainteresirani kandidati naj se osebno zglasijo na zgoraj navedeni naslov ali pokličejo na tel. (01) 7807-618 ali GSM
(041) 735-624.
Zupanova (Taborska) jama pri Grosupljem
Ime je dobila po županu Josipu Permetu, ki je 26. maja 1926. Leta prišel skozi 9 m globoko brezno pri opolzkem kamnu, v lepo zakopano jamo. Se istega leta so jamarji Društva za raziskovanje jam iz Ljubljane jamo raziskali in izmerili.
Turizem
S poti po Češki in Slovaški
Majsko potovanje po petih evropskih prestolnicah je bilo potovanje za turistične sladokusce. Take, ki uživajo tako v ogledih stare mestne
arhitekture in starih mestnih jeder najrazličnejših umetnostnih slogov, kot radi prisluhnejo modernemu utripu mest. In take, ki jim drobna srečanja in dogodki, ki jih doživijo na poti, pomenijo dodatne zanimivosti, ki pogosto povedo o deželi več, kot marsikaj, kar se da
prebrati iz knjig.
S takega potovanja le delček vtisov iz dveh prestolnic Prage in Bratislave. Iz dveh držav v tranziciji, ob katerih se ponuja vprašanje: kje smo na tej tranzicijski poti mi, kje oni?
Po ogledu Dunaja prečkamo avstrijsko-češko mejo. Nič posebnega. Obmejne formalnosti hitro opravimo. Kako drugače, kot včasih. Vozimo se mimo zgodovinskega mesta Znojmo in malo naprej zavijemo na avtocesto za Prago. Spremljajo nas nepregledna polja z ogromnimi posejanimi površinami žitaric in nepreglednimi rumenimi preprogami oljne repice. Znano je, da imajo Čehi obdelan vsak košček zemlje, kar na primer za Madžarsko ne velja. Imajo pa tudi velike težave z denacionalizacijo, njihov zakon namreč zahteva, da se nekdanjim lastnikom lahko vrne do 200 ha zemlje, vendar imajo pri tem velike probleme zaradi odmere zemlje, ki je bila v času socializma v velikih kompleksih. Po žametni revoluciji po letu 1989 je prišlo na Češkem do velikih sprememb, vendar ljudje z vsem, kar jim je prinesla tranzicija niso zadovoljni. Celo več, čutiti je veliko razočaranje, pravijo, da večje kot v drugih tranzicijskih državah. Razlogi za nezadovoljstvo seveda obstajajo. Gospoda rstvo je v velikih težavah, v državo sicer prihaja nemški kapital, ki po skrivnih kanalih izginja neznano kam. Veliko je škandalov, tatvin, korupcije, število brezposelnih narašča iz dneva v dan. Razlike med tistimi, ki so spodaj in med tistimi, ki so na vrhu, so velike. Pomanjkanja ni, tudi revščine ni opaziti, se pa kljub temu vidi, da Čehi živijo slabše kot mi. To povedo tudi primerjave o bruto dohodku na prebivalca. Avstrija ga ima 25.000, Slovenija 12.000, Češka le 3500 dolarjev. Povprečna plača je 370 DEM, 170 DEM pa znaša zagotovljena plača. Cene v trgovinah pa niso kaj dosti nižje od naših.
Po približno treh urah vožnje prispemo v Prago. Naša kultura in zgodovina je precej povezana s slovito češko prestolnico. Tu so pred drugo svetovno vojno študirali znameniti Slovenci - slavisti in družboslovci. Še vedno lahko tu srečaš slovenske-
ga študenta, danes študirajo predvsem na akademiji za filmsko umetnost. Na vsakem koraku občudujemo arhitekturne stvaritve našega slavnega Plečnika, ki je deloval v tem mestu. Skozi dvo-milijonsko mesto teče znamenita Vltava, ki jo je tako opeval Beatrich Smetana. Praga nas očara. V čudovitem spomladanskem vremenu je prelepa. Zadnja leta je oblegana od turistov iz vsega sveta. Letos še bolj, saj je dobila skupaj še z osmimi mesti laskavi naslov "Mesto kulture 2000", kar jo je skoraj gotovo za korak približalo Evropski uniji. Njena izredno bogata dediščina zgodovinskih zgradb in nedotaknjena mestna podoba sta ohranjeni kot v nobeni evropski prestolnici. Mesto stoterih zvonikov, kot jo včasih imenujejo, nudi precej drugačno podobo, kot jo je pred leti, saj je večji del obnovljena in nudi pravo zakladnico različnih slogov in stilov. Zgradbe vsakega obdobja stojijo ena ob drugi, od meščanske hiše do baročne palače, od stanovanjskega bloka v secesijskem slogu do kubistične kavarne. Prometne težave so premostili s tramvaji, z avtobusom ne moremo v mesto.
Praga ima več zgodovinskih jeder. Ogled začnemo visoko nad Vltavo na Hradčanih.
Spustimo se do slikovite Male strane, se sprehodimo po Karlovem mostu, najdaljšem in najlepšem evropskem srednjeveškem mostu, ki vodi v staro mesto. Na vsakem koraku se nam ponujajo novi vizualni užitki. Občudujemo enkratne arhitekturne stvaritve cerkve, palače. Središče starega mesta predstavlja Staromestni trg, kjer se zbirajo množice turistov, da bi videle krožeče figurice, ki jih poganja prefinjeni mehanizem astronomske ure.
Če ti uspe najti prosto mizo v kateri od bližnjih lokalov, te čaka prvo presenečenje. Kavo, kozarec piva ali katere koli pijače boš plačal po enaki ceni, vendar trikrat dražje kot le malo stran od središča (okrog 800 SIT).
V hotelu nas čaka še eno presenečenje. Izpolniti moramo posebne obrazce za policijo. Vodnica nam pove, da to zahtevajo le v praških hotelih, ker Slovencem ne zaupajo prav posebno. Tak sloves nam je ustvarila srednješolska in študentska mladina, s katero imajo v Pragi zelo slabe izkušnje. Zaradi pijančevanja in uničevanja hotelov. Za novo leto SO menda uničili enega od tamkajšnjih hotelov, zato mora agencija za vsakega posameznika take skupine plačati 20 mark kavcije.
Ko se namestimo v hotelu, bolj udobno kot smo pričakovali, se odpravimo na večerjo, ki jo pripravijo s češkimi nacional nimi jedrni, poku.šino njihovega piva in igranjem njihove glasbe. Prijeten ambicnt, prijetno vzdušje, le nad hrano većinom,i nismo navdušeni. Postrežejo nas z zelenjavno juho, nekakšnimi cmoki in neo kusnimi rezinami svinjskega mesa z malo kuhanne zelenjave. To naj bi bila njihova narodna specialiteta. Neka mednarodna turistična agencija s sedežem v Nemčiji češko hrano ocenila kot najslabšo na lestvici med turističnimi deželami.
Pa vse to seveda ne pokvari enkratnega vtisa o tem sanjskem mestu. Zjutraj nada ljujemo z ogledom. Čudovite palače, cerkve, spomeniki, gledališča, muzeji. Nasprotje Starega mesta je prostrano, šest stoletij in pol staro Novo mesto, ki gaje usta novil Karel IV. sredi 14. stoletja. Posebno doživetje je sprehod po Vaclavskih namestili, na katerem seje odvijala sodobna češka zgodovina. Na tem trgu seje leta 1969 v znamenje protesta proti ruski invaziji sežgal Jan Palach. Tu sta med žametno revolucijo nastopala Aleksander Dubček in Vaclav I lavel.
(nadaljevanje v naslednji številki) M. Steklasa
Mnenja, odmevi, pisma bralcev
Pogovor z bralci
Pozdravljeni!
Dve povsem nasprotni politično vrednostni oceni "Našega kraja", ki sem jih slišala v zadnjem mesecu dni, sta me spomnili na potrebo po rednejši obliki komuniciranja z vami, spoštovani bralci.
Prvo mnenje je bilo približno tako: Naš kraj je preveč desno usmerjen.
In drugo: vsi mediji v Sloveniji so levi, z Našim krajem vred, saj v njem lahko beremo le liberalno usmerjene članke.
Seveda ni na tem mestu moj namen polemizirati s takšnimi in podobnimi mnenji nekaterih bralcev, rada bi le pojasnila, kako pravilno brati in presojati posamezne rubrike.
Kot ni težko opaziti, imamo stran ali dve (izjemoma tudi več) namenjeni rubriki POLITIČNE STRANKE. Pravico do objavljanja v tej rubriki imajo vse politične stranke. Na teh straneh so objavljeni članki, ki imajo običajno poleg podpisa predsednika ali kakšnega drugega predstavnika stranke navedeno tudi ime stranke, saj taki prispevki izražajo stališče določene stranke. Če opažate, da se nekatere stranke pojavljajo večkrat kot druge oziroma katera sploh nikoli, to ni problem uredništva, ampak je to odvisno od aktivnosti političnih strank in njihove ocene o potrebi po prisotnosti v lokalnem časopisu. Na teh straneh so občasno objav-
ljena tudi poročila z raznih strankarskih sestankov, zborovanj, občnih zborov tistih političnih strank, ki so povabile na svoje sestanke novinarja, da bi napisal poročilo o njihovem delovanju. Takšno poročilo ne sme in tudi ne izraža osebnega mnenja poročevalca. Mnenje uredništva oziroma urednice je lahko deloma zaslediti le v rubriki POLITIČNI UTRIP, ki je precej redna rubrika, če le prostor dopušča.
V rubriki MNENJA, ODMEVI, PISMA BRALCEV pa objavljamo prispevke tistih bralcev, ki niso redni dopisniki v stalnih rubrikah, vendar se občasno odzivajo s svojimi mnenji in pogledi na posamezne že objavljene članke ali dogodke. Ti prispevki so zelo različni in nikakor ne izražajo vedno stališč uredništva. Vendar pa želim ob tem citirati mnenje uglednega ameriškega politika - pravega demokrata -, ki je nekoč dejal: "Z vsemi močmi se bom boril za uveljavitev svojega prepričanja, vendar bom naredil tudi vse, da bo tudi moj politični nasprotnik imel pravico povedati svoje mnenje."
Če pa tudi v tej rubriki opažate le nekaj imen in vas to morda moti, ste vabljeni, da obogatite rubriko s svojimi prispevki in pogledi. Če bodo podpisani, bodo prav gotovo objavljeni.
Urednica
Proti rekatolizaciji javne šole
Nadškof g. Franc Rode je v predavanju o (lerkvi na pragu tretjega tisočletja, ki gaje imel 16. marca v Mariboru, ponovil svoje posplošene kritike slovenskega šolstva, ne da bi jih vsaj poskušal utemeljiti. Iz tovrstnega ravnanja je vidno, da je namen teh kritik v ponavljanju odklonilnega stališče katoliške cerkve do slovenskega šolstva v javnosti. Nadškof s svojimi žaljivimi in tudi po mnenju tujih strokovnjakov in institucij napačnimi ocenami šolstva v Sloveniji vedno znova opominja potencialne volivce, da bo treba na naslednjih volitvah voliti tiste politične stranke, ki bodo v parlamentu sprejele drugačne šolske zakone, to je zakone, ki bodo postavili šolstvo po meri katoliške cerkve in ji omogočili tak privilegiran položaj, kot ga ima v nekaterih sosednjih evropskih državah.
Prvi človek Rimokatoli.ške cerkve v Slovenije tako opravlja intenzivno predvolil-
no propagando. Nadškof ob blatenju dela učiteljstva v šolah po Sloveniji vedno znova namerno zamolči bistveno dejstvo, da v državah, na katere se sklicuje, ne velja ustavna ločitev cerkve in države in da jih ob tem opredeljuje tudi drugačna tradicija urejanja razmerja med cerkvijo in državo.
Drugačno šolsko zakonodajo naj bi po mnenju nadškofa dosegli tudi s pomočjo sporazuma z Vatikanom, ki naj bi po nadš-kofoVih besedah prispeval k drugačnemu razumevanju 7. člena slovenske ustave. Ta člen govori o ločitvi verskih skupnosti od države in je temelj natančno tistim členom šolske zakonodaje, ki jim katoliška cerkev najbolj nasprotuje, ker prepovedujejo verouk in druge konfesionalne dejavnosti v javnih šolah in vrtcih. Prav 7. člen naše ustave formalno omogoča in zahteva ureditev, ki je v naši zakonodaji skorajda enaka kot v zakonodaji Francije in ZDA,
to je v državah z dolgo in nedvoumno demokratično tradicijo, v katerih sta cerkev in država prav tako kot v Slovenji po ustavi ločeni.
Slovenska ustava in na njej temelječa šolska zakonodaja je bila pisana na podlagi najširšega možnega konsenza in sprejeta v Državnem zboru z glasovi velike večine poslancev in po prepričanju odbora za šolstvo Liberalne demokracije Slovenije je zadostna in primerna podlaga za sodobno urejanje razmerij med cerkvijo in državo na področju šolstva. Javno šolstvo v Sloveniji je utemeljeno na vrednotah, ki so skupne evropski tradiciji in tradiciji prostorov Slovenije: pravna država, človekove pravice, pluralna demokracija, strpnost in solidarnost. Gradi na spoštovanju tradicije in kritičnosti do zla, ki so ga s seboj prinašale ideološke enostranosti in izključevanja, namesto delitev pa utemeljuje svoje ravnanje v solidarnosti z ljudmi, ki jih je življenje tako ali drugače prikrajšalo in potrebujejo našo pomoč. V naših šolah ie posebej izpostavljena vrednota tudi znanje, ki mladim, državljankam in državljanom Slovenije, odpira vrata v svetove priložnosti. Ta omika ne pušča veliko prostora za posebne ideologije in za konfesije, ki bi si želele podrediti javno šolstvo v Sloveniji. To gospoda nadškofa moti - zato govori o zapostavljanju katolikov v šolah v Sloveniji.
Prav zato, ker v državi velja za takšne primere široko sprejet dogovor o javnem šolstvu kot prostoru skupnih vrednot, pa je ob pripravi zakonodaje nastala tudi rešitev, ki omogoča enostavno ustanavljanje zasebnih šol in tudi najmanj 85 odstotno pokrivanje stroškov za plače in materialne stroške na učenca v njih. Ta ureditev velja tudi za šolske institucije RKC. Vsakomur, ki pozna ureditve šolstva v drugih evropskih državah, je znano, da je takšna ureditev položaja zasebnih šol med najbolj ugodnimi v Evropi, prav tako pa tudi dejstvo, da ob izpolnjevanju z zakonom določenih pogojev njihova ustanovitev in financiranje v omenjeni višini nista vprašljiva.
Vprašanje je, zakaj nadškof vse to prikriva in ljudi zavestno zavaja s trditvami o ateistični šoli ipd. Morda zato, ker se zaveda, da velika večina ljudi v državi ceni obstoječo ureditev šolstva v Sloveniji in ne sprejema takšne ureditve javne šole, v kateri bi o vsebini pouka, o šolskem redu ipd. odločala cerkev?
Odbor za šolstvo pri Liberalni demokraciji Slovenije se zaveda odprtih vprašanj na področju šolstva. A pritisk nestrpnosti, ki ga v javni prostor vnašajo dejanski prob-
Mnenja, odmevi, pisma bralcev
lemi naše družbe, dodatno spodbuja še militantnost javnih govorcev in različnih dostojanstvenikov. Ta drža, ki ne pozna strpnosti, vključno z omalovaževanjem institucij, kot je šolstvo, vnaša nemir, nestrpnost in konfliktnost tudi v šole. Podcenjujojoč odnos do sedanjosti, preteklosti in prihodnosti, vsiljevanje ene same resnice in enega samega sistema vrednot ter razglašanje vseh, ki ne sprejemajo tvojih vrednot, za ljudi brez vrednot in morale, vse to daje slabo osnovo za kvalitetno delo v šolah. Šole potrebujejo mir. Tudi v času pred volitvami. V njih je potrebno nadaljevati s prizadevanji za kakovost na vseh ravneh.
Nedvomno bodo za kakovost šolstva tudi v bodoče zlasti po-
Sestopanje z oblasti
Ne morem si kaj, da ne bi dodal svojega komentarja k živahnemu in na moč zanimivemu slovenskemu političnemu dogajanju v zadnjem času. Predvsem me je spodbudila k pisanju priložnost, da spet v živo spremljamo redko viden način, kako dinozavri "sestopajo" z oblasti.
Začetek tega dogajanja je povezan z dolgo in težko pričakovano združitvijo krščansko-demokratske in ljudske stranke ter nadaljnje povezave združene stranke s socialdemokrati. Takšno, za demokratično družbo povsem običajno dogajanje, je pri nas zaradi strahu, ki je pri tem zapopadel trdno usidrano elito, izzvalo izredno reakcijo.
Ker je tako imenovana levica začutila potencialno nevarnost, je takoj pripravila svoj scenarij. Drnovšek je s predlagano zaupnico želel pomesti z bivšo ljudsko stranko. Navkljub vidnemu razočaranju so želeli neuspeh obrniti sebi v prid z izjavami, da so tak razplet pričakovali in so enotno ponujali kot najboljši izhod
trebna prizadevanja za dovolj visok delež sredstev, kijih iz javnih financ namenjamo temu področju. Še poseben pomen odbor pripisuje ustrezni višini učiteljskih plač in sodobni opremeljenosti šol ter splošni dostopnosti izobraževanja, ker so to temeljni pogoji za dobro delo, kvaliteto omike in posebej tudi znanja.
Gospoda nadškofa pozivamo, da se kot državljan Republike Slovenije pridruži tovrstnim prizadevanjem, ob strani pa naj v dobro Slovenije opusti času in prostoru neprimerno prizadevanje za rekatolizacijo javnega šolstva v Sloveniji.
Rudolf Moge, l.r. (za objavo: S. Palčar)
predčasne volitve. S tem so hoteli zakriti in celo prevaliti na same predlagatelje svojo odgovornost za nesprejem volilnega sistema, ki je dobil največjo podporo na referendumu, a jim očitno ne ustreza, ker onemogoča ribarjenje v kalnem.
Do tu je njihovo obnašanje teklo v mejah, ki bi jih za naše razmere, ki veliko prenesejo, še lahko imenovali normalne. Njihov strah je prerasel v pravo paniko in izredno stanje, ko se je pojavil kandidat za mandatarja, ki so ga predlagale pomladne stranke. Takoj so vpregli vso mašinerijo, od predsednika države, poslancev in teren-cev vseh štirih kontinuitetno naravnanih parlamentarnih strank do njihovih "neodvisnih" medijev, novinarjev in kvazikulturnikov in začeli umazano in nepopisno gonjo proti vsemu, kar ne diši po njihovem okusu.
Po starem in izrabljenem scenariju, ki žal še vedno deluje in ga zato uporabijo, kadar nastopijo kritični trenutki, je bilo treba spet najti ali obuditi nekaj takšnih ali drugačnih na-mišljenih sovražnikov, jih obremeniti s frazami, ki se dobro primejo in v vse skupaj vplesti svoje politične tekme-
ce. Tako ni naključje, da se je na vseh frontah zopet začelo govoriti o klerikalizmu, trositi laži in izmišljotine na račun katoliške cerkve in njenih predstavnikov, označevati ljudi, ki so zaradi golega preživetja bežali pred komunizmom kot sovražno in protislovensko emigracijo, pa še in še. Tako je "v parlamentarni razpravi ob Ba-jukovi kandidaturi ostalo na magnetofonskem traku neprecenljivo gradivo za bodoče raziskovalce slovenske ksenofobije, se pravi izrazov zaničevanja, antipatije in sovraštva...",
Ljudsko govedo
Srečal sem ga po daljšem času. Nekoga, ki izgleda kot človek, pa ni čisto povsem tako tudi res. Malo "potrjen" mi je izrekel nekaj ljudskih žaljivk in zbadljivk glede "sposobnosti" Drnovška in njegove "bande". Nekaj osebnih sem dobil pod nos tudi sam. Na veliko je hvalil novega šefa vlade in bodočo vladavino desnega pola slovenske politike. Naša vlada! Naša vlada! Pomladniki! Pomladan-ci! Naša vlada! Da ne bi izzval pretepa, na katerega je bil očitno resno pripravljen, sem se ob prvi priložnosti umaknil. Pravzaprav sem pobegnil.
Izkoriščam pa tole možnost, da mu sporočim, pa tudi drugim, vest iz bodočnosti. Nova vlada seveda v primeru, da jo bo parlament potrdil (trenutno je še nimamo) - bo naletela na dosti ovir in problemov. Pri-
kot med drugim pravi Drago Jančar v Sobotni prilogi Dela 13. maja.
Če ne bi bilo žalostno, bi bilo smešno. Ni bistveno, ali bo nova vlada izvoljena ali ne. Dejstvo je, daje bil veliki dinozaver izzvan, morda celo nekoliko ranjen. Ni mu pomembno, če pomendra vse pod seboj, kajti za vsako ceno mora priti nazaj na svoj prestol, sicer mu grozi izumrtje. To mu je iz zgodovine dinozavrov že znano. Zakaj naj bi bili rdeči dinozavri izjema?
Brane Brodnik
ti na vlado in vladanje ni samo zadetek na loteriji. No, je. Za male človečke to sicer je velik uspeh. Visoka plača namreč ni merilo za uspehe, neumnost pa je. Volitve bodo verjetno (če bo vlada potrjena) čez sedem ali osem mesecev. Mnogo dobrega narediti se ne bo dalo, neumnosti pa lahko dosti. Inflacija pa raste, raste, raste! Zadnji močni udarec uvedbe DDV-ja, preveliko zadolževanje v tujini, rasti birokratskih plač. Inflacija bo okoli enajst ali dvanajst procentna. Upam, da bo trinajst procentov. Prešla bo magično mejo deset procentov. Tokrat navzgor. Spet! Pa jo je Drnovšek s svojo"bando" tako dobro krotil. In sedaj ob volitvah je tako visoka. No, kaj misliš, kako bodo volilci gledali listke na volitvah z imeni pomladnih uspešnikov? "Vole jedan!"
Zvonimir Zabukovec
Bi ob koncu tedna radi kam šli, pa nimate varstva za vašega malčka?
POKLIČITE! Tel.: 7807-134 (Nina)
Mnenja, odmevi, pisma bralcev
Oblast iz teme
Zaradi znane politične neumnosti in fašistoidnega dejanja člana in svetnika SDS gospoda dr. Merviča v zvezi s spominsko ploščo, sneto z Zdravstvenega doma na Vidmu, imamo sedaj, in bomo še nekaj časa imeli, precej razgibano in zateženo življenje v ob-čini. Dr, Mervič bo očitno ostal v naših spominih poznan kot pripadnik vandalske demokratičnosti. Ne bi bilo dobro pogrevati dejanja samega v neskončnost. Le to dejanje pa je povzročilo nasprotne reakcije, protireakcije in proteste. Večina javnosti je o tem seznanjena iz medijev. Tukaj se želim posvetiti enemu samemu odtenku problema. Nekaj ljudi, svojcev pobitih, je hotelo podpisati protestno peticijo zaradi različnih rušenj spominskih obeležij. Ne samo enih -vseh! Za bolj jasno predstavo objavljamo tekst peticije, v vednost občanom, ki z njo niso seznanjeni.
ZAKAJ?
Spominska plošča, ki je bila leta 1979 vzidana na zgradbi Zdravstvenega doma na Vidmu, je imela, in še ima, svoj pomen za naš narod. Imena deklet in fantov pobitih med vojno kol talcev, naj bi bodoče rodove opominjala:
NIKOLI VEČ!
Kdor koli si lahko zavestno privošči skrunitev spomina na umorjene Dobrepoljce, nikakor ne more biti humanist in človekoljub. Žalitev spomina na naše pokojne svojce ne kliče po povračilu, ampak je v nebo vpijoč greh ljudi, ki želijo povzročati in obujati našo bolečino in hude spomine. Ne želimo, da bi bilo kdo v bodoče skrunil spomine na mrtve, kajti bolečina tega spomina je zelo grenka za vsakogar.
Podpisani svojci izražamo svojo nejevero nad takšnim nehumanim in nekulturnim dogodkom. Protestiramo proti vsem podobnim skrunilcem, bilo kje in bilo kdaj. Naj se na tem svetu to ne dogaja več, ne
glede na to, komu kdo stori bolečino. Spomin na vse mrtve naj postane nedotakljiv, bolečina spomina je težka za vsakogar.
Skrunilcem spominske plošče in spomina na ubite pa naj njihova lastna vest omogoči možnost za mirno življenje v njihovih poznih letih. Ne glede na to, da ste nam to onemogočili, ponovno povemo.
NIKOLI VEČ!
Isti dan, ko je bilo pet telefonskih klicev za zbiranje podpisov sorodnikom in znancem žrtev, katerih imena so na spominski plošči, je gospa, ena od pobudnic, dobila telefonski klic ob devetih zvečer. Moški glas na drugi strani slušalke ji je zagrozil s tepežem, če ne bo nehala zbirati podpisov. Dejal je, da je bilo dovolj komunistične prisile, da so sedaj oni na oblasti (kateri oni?) ter da naj da mir z zbiranjem podpisov. Dopovedoval ji je, da ima noč svojo moč ter da bo "izginila". Gospa v osemdesetih letih starosti (ima jih 77), zelo slabih živcev in zdravja, se je seveda prestrašila. Prenehala je s klicanjem znancev in prijateljev. Nekaj noči ni spala od strahu. Anonimncž je bil zelo prepričljiv.
Vendar pa vse le ni samo slabo. Sami se prepričajte o vsebini "komunistične" peticije, pa lahko ugotovite, daje čisto normalno človeška. Glede našega "nočnega oblastnika" torej, se ne bi smel v javnosti pojavljati noben oznanjevalec trpečih v vojnah tega sveta ali pa njihov sorodnik. Očitno bi morali "oni drugi" sedaj biti tiho. Kot je bil tiho on sam, verjetno kakih petdeset let. Sedaj se je pa korajžno "javno" oglasil. Pravi heroj!
Toliko v vednost vsem. Gospa, ki pa je trpela zaradi našega heroja, ima pa mojo javno podporo in spoštovanje.
Zvonimir Zabukovec
Pravna država -dejstvo ali posmeh
POJASNILO IN RAZMIŠLJANJE
Zadnje čase ste bili, in ste še priča, cenjene bralke in spoštovani bralci, prave medijske vojne, ki je izbruhnila po zaslugi dveh ljudi zaradi obnovitvenih del na stavbi Zdravstvenega doma Grosuplje, enota Dobrepo-lje. Po petindvajsetih letih je bil že čas, da smo prepleskali vrata in okna, med tem časom, ko to berete, pa so verjetno tudi že gotoya dela na fasadi in lesenem podstrešnem delu stavbe. Če ne bi bilo težav z obrtniki, bi bila vsa stvar veliko hitreje rešena.
Jabolko spora je bila, in je očitno še, marmorna plošča z imeni talcev, nameščena tik pri vhodu v stavbo. To smo morali začasno odstraniti, saj bi se sicer med obnovitvenimi deli lahko poškodovala, česar pa nihče ne bi želel. Ker na stavbi vsa leta ni bilo napisa, čemu stavba služi, smo morali rešiti tudi to stvar. Ker zaradi izjemne velikosti marmorne plošče, ni bilo prostora za oznako zdravstvenega doma, smo istočasno zaprosili svet Občine Do-brcpolje, da po možnosti najde primernejše mesto za ploščo. Isti primer je bil tudi, ko so na občinski stavbi premaknili podobno obeležje tudi nekaj metrov od vhoda in tam namestili oznake občine, pa zato svet še danes stoji. Tako trenutno stanje so v hipu izkoristili pre-napeteži iz strank naslednic komunističnega terorja in sprožili pravo medijsko vojno brez vsakega poprejšnjega dialoga in vsako moje pojasnjevanje v medijih je bil glas vpijočega v puščavi.
Še vedno menim, da ne bo greh niti ne bo ničesar oskrunjenega, če bo občinski svet Občine Dobrepolje določil drugo mesto marmorni plošči, ki bo gotovo bolj primerno. Pri vhodu pa naj ostanejo napisi, ki govorijo o dejavnosti, ki
se v stavbi opravlja. Vendar je odločitev popolnoma v rokah organa, ki lahko o tem odloča, in kakršna koli bo, jo bomo spoštovali.
SEDAJ PA MOJE OSEBNO RAZMIŠLJANJE
Najprej čestitam gospodoma iz stranke LDS, ki sta v hipu uspela uprizoriti pravo medijsko pozornost, da spet ne uporabim izraza vojno, temu dogodku, saj je bilo izrečenega in prikazanega skoraj več, kot ob priliki zločinskega umora župnika iz Kopanja, gospoda Prestorja. In čemu vse to služi? Le še zaostrovanju med pripadniki nasledstva komunističnega terorja in pomladnimi silami. Ali res mora biti temu tako? Zelo sem hvaležen nekemu članu LDS iz Kočevja, ki mi sporoča svojo podporo, svojim strankarskim kolegom pa svetuje, naj si gredo pogledat v Mirno peč, kako so te stvari urejene. Nadalje se sprašujem, kdo daje nekaterim strankam tako oblast, da lahko ukazujejo in grozijo inkvizicijo, kot je to počela njihova "mati" vseh petdeset let po vojni. V pravni državi so za to institucije, zgleda pa, da pri nas tega še nismo jemali.
Drage občanke in občani! Ali ne bi bilo lepo, če bi gospode iz "strank na liniji" motilo še kaj drugega. Poglejte si, na primer, te sanitarije na sliki. Menim, da je komentar odveč. Ali pa ne. Verjeli ali ne, to so sanitarije v Zdravstvenemu domu Grosuplje v enaindvajsetem stoletju. Nadalje je v Evropi predpis, da morajo imeti vse zdravstvene ustanove garaže za svoje avtomobile in to ogrevane ali hlajene. To mi "resnično imamo". Poglejte si samo priloženo fotografijo. Naša garaža je poleti pošteno ogrevana, pozimi pa prav tako pošteno hlajena. Vendar imata dva jeklena konjička vsaj streho nad glavo, druga dva sta na soncu ali mrazu, dežju ali snegu ali toči in nikomur se ne smilita kakor nam, zdravstvenim delavcem. Tudi tega nihče ne vidi, kako morajo višje medicinske sestre
Mnenja, odmevi, pisma bralcev
v patronažni službi vsako jutro po uro odmrzovati in čistiti avto, preden gredo lahko na teren. Tudi nikogar ne moti, da morajo zdravniki nuditi bolnikom z urgentnimi zadevami medicinsko pomoč kar na dvorišču zdravstvenega doma v avtomobilih, s katerimi so bili pripeljani. Kako bi bilo lepo, če bi del pozornosti, ki so jo gospodje iz'naprednih" strank namenili marmorni plošči, namenili tudi pravkar omenjenim slabostim. Toda njih ne zanimajo take "malenkosti" niti to, da se opravlja zdravstvena dejavnost v stavbi, ki nima nobenih dokumentov, ni zidana protipotresno, nima uporabnega dovoljenja, začela je že tudi razpadati. Poglejte si okna ali streho! Te stvari, spoštovane občanke in občani, pa res "niso važne". Važno je, da so sledovi komunistične revolucije prav povsod, četudi po mojem mišljenju na zdravstvene ustanove še najmanj sodijo. V naših ustanovah so nam vsi ljudje, ki pridejo kot pacienti, enaki. Pa naj si bodo črni ali beli, rdeči ali plavi, delavci ali gospodje, pri nas so obravnavani enako oziroma po stopnji prizadetosti. Zato po mojem mnenju politika ne sodi k nam.
Pa še nekaj drugega mije postalo jasno. Vedno sem se spraševal, čigavi so mediji. Po vsem tem mi je postalo popolnoma jasno. Naj stvar pojasnim na primeru, ko je bilo v Dobrepo-lju republiško posvetovanje o zadružništvu, ni bilo prisotne nobene vodilnih TV hiš. Prav tako ne ob odprtju mrliške vežice, ki je ena najlepših v drža-
	
,      ; 1	
	t
vi, čeprav sta bili povabljeni tako nacionalna TV kot POP TV. Ko so ti dve televiziji klicali člani vladajoče stranke, sta bili v hipu na mestu in posvetili dogodku zavidljivo medijsko pozornost. Vsakršen komentar bi bil tu odveč.
Naj še za konec omenim, da nasprotniki ob vsaki priložnosti omenjajo, da sem član stranke SDS. Res je in ponosen sem na to. Saj ta stranka vidi tudi "malega" človeka, za katerega se jaz zavzemam vse življenje. Drage občanke in občani! Veste, da je letos volilno leto, ko bomo zopet zbirali stranke, ki nam bodo vladale naslednja štiri leta. Upam, da vam ne bo potrebno razmišljati, komu bi dali svoj glas. Ali tistim, ki jih skrbijo le obeležja ali onim, ki vidijo še kaj drugega, pomembnega za "malega" človeka. Upam, da boste šli na volišča in ne boste razočarali predvsem sam sebe.
Janez Mervič, dr. med.
Izjava za javnost
Območno združenje borcev in udeležencev NOB
V aprilski številki Našega kraja, glasila občine Dobrepolje, preberemo ogorčenost in protestni izjavi območne grosupeljske organizacije in OO LDS s podpisom Slavca Palčarja nad odstranitvijo partizanskega obeležja na Zdravstvenem domu Videm, kjer je prekrival pročelje ZD.
Spoštovani tovariši iz zbora nekdanjih komunistov oziroma OZZB NOB, ali po domače komunisti, kje je vaša morala (seveda imate dvojno) in kje je vaša vest in vaš spomin? Eden od dokumentov vašega prvega ministra za notranje zadeve Narodne vlade Slovenije z dne 12. 06. 1945, št. 334/45, je jasen in nedvoumen z ukazom vsem Okrožnim NOO (OLO) in ima naslednjo vsebino: "...Tako so v bližini naših mest nastala številna skrbno urejena pokopališčazato je izdan nalog z dne 18.05.1945, po katerem morajo NOO (OLO) ukreniti vse potrebno, da se takoj odstranijo - izravnajo z zemljo vsa pokopališča, kakor tudi posamezni grobovikonec citata. In tako se je tudi z videmskega pokopališča odstranilo obeležja in zravnalo z zemljo okrog 28 grobov, pretežno še najstnikom, ki so bili pobiti med komunistično revolucijo in so počivali na tem pokopališču. Ali ni to skrunitev nezaslišanega početja vaših somišljenikov - komunistov? Ali se zavedate trpkih bolečin svojcev ob tem gnusnem početju partizanskih komunističnih veljakov? In svojci so morali takrat molčati.
In samo v videmskem okolišu se je tedaj porušilo kar nekaj kapelic in ročno požgalo in uničilo veliko spominskih ki i -žev. Ali niso bila ta obeležja kulturna znamenitost, kulturna dediščina največjih vrednot, tudi teh dolenjskih krajev? Kajti obeležja so bila izročila naših prednikov za naše zanamce in ne za to, da bi jih uničil komu-
nizem. Za moralno poštenega Dolenjca je to sramotno dejanje. Kaj pa za vas, ki protestirate, spoštovani tovariši? Seveda, Slavcu Palčarju je res nemogoče odgovoriti na njegovo niz-kotnost, kajti njegov stil "kulturnega" komunikeja je resnično dokaz, da ne vzdrži civiliziranih človeških vrednot, še manj razumnih in strpnih mali i r.
In kje ste bili z vašimi protesti takrat, ko so se uničevale in brisale z obličja resnične kulturne vrednote slovenskega naroda in ko so se brisali grobovi pomorjenih ljudi? In kje ste bili takrat, ko se je s takim početjem zavestno razdvajalo slovenski narod na naše in ..? Še danes svojci takratnih uničenih grobov hranijo v drag spomin tiste bele marmorne ploščice z videmskega pokopališča, na katerih so napisana imena najdražjih. Nekaj teh so nekateri le uspeli poskriti pred uničevalcem - revolucionarjem - komunistom, katerih simpatizer-ji in nasledniki ste vi, spoštovani tovariši. In ti uničevalci -ti revolucionarji so postali celo tudi narodni heroji naše domovine, katerim so se postavljali veliki in bohotni spomeniki, seveda brez resničnih podatkov o njihovem početju. To je resničnost zgodovine, ki jo vi iz vaših vrst želite za vsako ceno izbrisati z lista resničnosti zgodovine slovenskega naroda, poveličevati pa želite veliko neresnic in potvorb iz polpretekle zgodovine. Ko prebiramo zbrana dela partijskih piscev: Gučka, Grgiča, Feren-ca, Steleta in ostalih, ni težko zaslediti, kdo je zagrešil hudodelstvo nad slovenskim narodom. Tisti, ki so bili nečloveš ko pomorjeni v Mozlju, Grča-ricah, Turjaku, kočevskih breznih, zagorskih rovih,'Peharjih in drugod, niso zaslužili takega mučenja, kot so ga doživeli. Kje ste bili tedaj z vašimi protestnimi izjavami, spoštovani tovariši? Vprašajte svojo vest! Seveda, če jo imate.
Milan Muhič
maj 2000
NAJ NAM NE BO VSEENO
V mesecu juniju praznujemo največji državni praznik, dan državnosti, se pravi dan, ko je nastala nova, samostojna slovenska država. Nekoč smo bili nad njo navdušeni, sedaj pa smo, predvsem mladi, do nje vedno bolj ravnodušni.
Biti državljan Republike Slovenije je nekaj velikega, saj je tiha želja po zgraditvi lastne države že dolgo živela v srcih Slovencev. Mladi se verjetno premalo zavedamo pomena tega, da imamo svojo državo, ki nam omogoča marsikaj. Res je, da veliko stvari še ni urejenih tako, kot bi morale biti, vendar zaradi tega bi morali imeti svojo državo vseeno radi. Ob tem je treba reči, da smo za to državo vsi odgovorni. Radi kritiziramo razmere, ki vladajo v politiki, gospodarstvu, sociali, obenem pa se ne zavedamo, da smo zanje odgovorni tudi sami. Velik odstotek mladine tako sploh ne gre na volitve in s tem jasno pokaže, da ne Želi sodelovati pri oblikovanju in urejanju boljših razmer v naši državi.
Na nas mladih stoji prihodnost naše države. Zavedati se moramo, da prevelika distanca od politike in celotnega družbenega življenja ne škodi le nam, pač pa tudi našim zanamcem in prihodnosti Slovenije nasploh. Upam, da se bo slovenski medijski prostor kmalu polarizira] in tako omogočil vsem nam bolj primeren dostop do pravih informacij - mogoče bo tudi to pripomoglo k večji odgovornosti mladih za slovensko državo.
Torej; veselimo se, da imamo svojo državo, vklučujmo se v družbena, civilna in politična gibanja in skušajmo po svojih močeh prispevati k lepši prihodnosti Slovenije in nas Slovencev. Udeležimo se kakšne proslave, obesimo zastave na dan državnosti in tudi s tem pokažimo svoj odnos in ponos do slovenske države.
Janez Tomšič
SPOZNAJ SAMEGA SEBE
Vsi so boljši kot jaz! Ta zna to, oni tisto, jaz pa ne znam ničesar! Nobenega talenta nimam! Učenje mi ne gre, za šport nisem... Takšne in podobne besede se pogosto slišijo predvsem iz ust mladih ljudi, ki se vedno radi primerjajo z drugimi, "boljšimi"
Od dopisnikov
in tako ugotovijo, da so prikrajšani, da ne bodo nikoli uspešni, celo, da ne bodo mogli imeti lepega življenja.
Vendar ali je vse to res! Ali so v resnici nekateri v prednosti pred drugimi, ker so bolj sposobni, se lažje učijo? Na nek način to gotovo drži, saj uspešnejšim družba priznava večjo veljavo in jim omogoča vsaj gmotno boljše življenje. S stališča družbe torej uspešnejši imajo v resnici prednost, vendar poglejmo še drugi vidik, kije gotovo pomembnejši - vidik osebne sreče in zadovoljstva.
Kdo dejansko živi bolje: Uspešen poslovnež s tremi hišami, ki dela 20 ur na dan ali povprečen delavec, ki ima kar nekaj prostega časa in ga posveča stvarem, ki ga zanimajo; družini, prijateljem, športu ... Jaz menim, da oba.
Vsak človek je ustvarjen za svojo življenjsko pot. Pomembno je le, da spoznaš, kaj je tisto, kar te osrečuje in to tudi živiš. Ni prav biti razočaran, če nimaš vsega tistega, kar današnja družba najbolj ceni. Vsak bi se moral veseliti tiste lepe lastnosti ali daru, ki ga ima, pa naj bo to dober spomin, delavnost, smisel za humor, smisel za pomoč drugim... Ni pa nikogar, ki ne bi imel nobene dobre lastnosti ali daru; kdor to trdi, slepi samega sebe.
Janez Tomšič
MISLI
Tudi za posameznega moža bi lahko uporabil pregovor:"Povej mi kakšen si z ženo, in povem ti, kaj si!"
(Friderich W. Foerster)
Ponavadi se ljudje najraje spove-dujejo grehov drugih.
(Graham Greene)
Resnično vedeti: to pomeni, spremeniti se zaradi tega, kar vemo.
(Anthony de Mcllo)
SMEH JE ZDRAV
TELOVADBA - Jutranja telovadba pri vojakih. "Dvigni desno nogo, stegni levo roko," poveljuje poročnik. Eden od vojakov dvigne levo nogo, ko drugi dvignejo dasno. "Kateri butec je dvignil obe nogi?" zarjove poročnik.
***
GUME - Voznik uslužbencu na črpalki: "Poglejte še gume, prosim! Uslužbenec, ki je že utrujen, reče: "Ena, dve, tri, štiri - vse
19
imate!"
***
BRATEC - "Dobil bom bratca," pripoveduje petletni Mihec v vrtcu. "Kako veš, da bo bratec?" začudeno vpraša varuška. "Ko je šla v bolnišnico mami, sem dobil sestrico, zdaj pa je šel v bolnišnico ati."
Radi osvajate nova znanja? Vas zanimajo tuji jeziki? Potem je kot nalašč za Vas
ZAČETNI TEČAJ ITALIJANŠČINE,
ki se ga lahko udeležite od 17. do 28. julija ali od avgusta do 1. septembra.
Tečaj bo vodila TINA ŠUŠTAR, absolventka italijanščine in slovenščine.
Potekal bo v večernih urah (2-3 ure/dan). Okvirna cena: 8.000,00 - 10.000,00. Prijavite se lahko na tel. številki 7807-437 (Tina, Jernej ali Vilma Šuštar), kjer dobite tudi dodatne informacije.
Obveščamo Vas, da
v prostorih mladinskega
centra Sion
deluje
FOTOKOPIRNICA,
kjer lahko fotokopirate tudi po naročilu. Fotokopije lahko naročite pri:
* Jerneju (7807-437)
* Bojanu (7807-083)
* Heleni (7807-501)
* Vidi (7807-534)
* Marku (7807-618)
CENA FOTOKOPIJE: 8 SIT
-.
Od dopisnikov
Piše: Konrad Piko
Iz Društva upokojencev
Najprej moram omeniti, kako lepo smo se imeli na izletu v Belo krajino, ki je bil 29. aprila. Šli smo čez Kočevje do Starega Trga ob Kolpi, kjer smo se ustavili pri tamkajšnjem župniku in si ogledali cerkev. On nam je tudi povedal vse o tem kraju in o cerkvi. Ta župnik ima vinograd in mizarsko delavnico, v kateri izdeluje razpela in druge izdelke. Pokazal nam je velik križ, ki ga je sam naredil. Od tam smo zavili proti Črnomlju in nato v Metliko, kjer smo si ogledali in tudi nakupili v trgovini Beti. Potem smo obiskali belokranjski gasilski muzej. V njem smo si lahko ogledali prvotne brizgalne, ročne, motorne in tudi še parne, veliko slik in še marsikaj drugega. Videli smo tudi gasilski prapor iz Zdenske vasi in prapore iz različnih krajev Slovenije.
Potem nas je že čakal župnik pri treh farah in nam razkazal tri cerkve, ki stojijo skupaj. To so tri podružnice, vsaka za svojo vas. V tisti, ki ima zvonik, imajo maše, v drugih dveh pa razne kulturne prireditve.
Zmenjeni smo bili tudi z župnikom Francem Šifrerjem iz Suhorja, ki je bil pred tridesetimi leti za kaplana v Dobrepo-lju. Pri njem smo prisostvovali maši, nato pa nas je odpeljal v šest kilometrov oddaljeno Radovico. To je njegova druga fara, kjer ima vinograd in dve kleti. V eni ima belo v drugi pa črno vino. Vinograd obdeluje sam. Pri fari na Suhorju pa ima kmetijo in živino. Maše opravlja v obeh farah. Ko smo natočili vina za domov, smo se odpravili proti Roški vasi v gostilno pri Henriku, kjer smo imeli kosilo in se tam tudi nekaj časa zadržali.
Prvi naslednji izlet bo 3. junija v Padovo. Odhod bo ob 6. uri. Cena izleta je 3500 tolarjev. Po Italiji so same avtoceste, cestnina pa je že po 300 kilometrih v eno smer. Kdor bo želel kaj kupiti, bo imel možnost v Portoguari, kosilo pa bo v Sloveniji. S seboj vzemite malico, pijačo pa bo imel šofer Vinko. Naslednji izlet bo v Velenje na vsakoletno srečanje upokojencev. Letos bo srečanje 29. junija. Ta izlet ni bil planiran pri nas, vendar če kdo želi iti, naj se prijavi.
Rad bi vam dal še nekaj nasvetov glede izletov. Opazil sem, da nekateri ne prenesejo vožnje zadaj ali na sredini avtobusa, ker se ne počutijo dobro. Če je le možno, za vsakega takega udeleženca poskrbim, da sedi spredaj. Vendar moram za to vedeti. Če vam je na avtobusu rado slabo in bi imeli zato radi sedež spredaj, povejte to odborniku v vasi, ki pobira prijave. Druge, ki teh problemov nimate, pa prosim, da to upoštevate. Nerodno je tudi, da mož sedi zadaj, žena pa spredaj, kot se je to zgodilo na zadnjem izletu. Zato bodite toliko vljudni, da pri vstopu na avtobus upoštevate navodila šoferja, saj ne gre za rezervacije, ampak uslugo ljudem, ki so potrebni pomoči. Da bi bilo čim bolj pošteno, začne šofer avtobusa vsakokrat pobirati v drugi vasi, da niste zmeraj eni in isti na zadnjih sedežih.
Za sedaj je to vse in nasvidenje prihodnjič.
O drogah
V juniju je eden od dnevov označen kot dan boja proti drogam. Droga je prisotna skoraj v vsakodnevnem življenju, pa čeprav mi to neradi priznamo. Kot vedno, najdemo opravičila in si ne priznamo, da pogostokrat v skupino drogiran-cev spadamo tudi mi. Poznamo različne vrste drog: alkohol, mamila. To sta dve najbolj direktni in ubijalski drogi. Pod droge spadajo tudi cigareti. Tudi "nujne" življenjske sopotnike, kot je TV, računalniške video igrice - tudi to je droga, ki zastruplja počasi, neopazno.
Kako pa o tem razmišljajo najstniki na naši osnovni šoli?
Vsa pohvala velja učitelju g. Tonetu Steklasi. Pod njegovim vodstvom vsako leto pripravijo referate o tej problematiki. S tem so kot občutljive osebe v fazi dozorevanja prisiljeni razmišljati o škodljivosti drog in njenih posledicah. Referati vsebujejo različne teme: od nastanka do uživanja droge in njenega škodljivega vpliva do zdravljenja. To so povzetki iz različnih virov, od strokovne literature do raznih objavljenih člankov. Njihova vmesna razmišljanja, ki so se porodila v njihovih glavah, so vmesni intermezzo in dajo vedeti, da s pomočjo takšnih akcij, razmišljajo v pravo smer:
- MAMILA OBVLADUJEJO SVET IN KOPLJEJO GROBOVE MNOŽICAM;
- KAJ BOMO IZBRALI: TOBAK ALI ZDRAVJE;
- O ALKOHOLIZMU: ALKOHOLIZEM JE POČASEN SAMOMOR.
Nadvse zanimiv je prispevek o alkoholu z naslovom Kako lahko otrokom pomagate reči NE alkoholu. Zanimivo. Izpod otroškega peresa navodilo staršem. Povzetek:
Dolžnost staršev je, da svojim otrokom omogočijo mirno dozorevanje, spoznanje samega sebe in življenja. Starši lahko odnos do alkohola svojim otrokom razvijejo nekje od 8. do 12. leta. Ta odnos naj bi otroke odvračal od alkohola. Navedenih je 7 postopkov o pogovoru z otrokom o alkoholu:
1. Pogovarjajte se z otrokom o alkoholu.
2. Naučite se res prisluhniti svojemu otroku in mu svetovati (Opazujte otroka med pripovedovanjem ter opazujte besedno izražanje, otroku dajte nasmeh, prikimavanje..., pazite na svoj ton glasu, ko odgovarjate. Otrok naj čuti vaše zanimanje).
3. Pomagajte otroku, da bo imel dobro mnenje o sebi. Otrok bo lažje rekel alkoholu ne, če ima zaupanje vase.
4. Pomagajte otroku razviti primerne vrednote v življenju.
5. Bodite dober vzor.
6. Pomagajte otroku vzdržati imenovani pritisk vrstnikov.
7. Spodbujajte zdrave, ustvarjalne dejavnosti.
To je sedem napotkov, ki preprečujejo, da bi otrok začel posegati ne samo po alkoholu, pač pa tudi po ostalih dro-gah.
A. Štrubelj
maj 2000
Iz šole, zanimivosti
Devetletka
Zakon o osnovni šoli daje učencem 1. razreda devetletke pravico do brezplačnega prevoza ne glede na oddaljenost učenčevega bivališča od šole. Šola mora s pomočjo financiranja lokalne skupnosti organizirati varstvo učencev vozačev v času, ko čakajo na prevoz.
Omenim naj, da smejo otroci samostojno sodelovati v prometu šele, ko so sposobni razumeti prometne nevarnosti in vedo, kako naj ravnajo na prometnih površinah, kjer se srečujejo s prometom. Otroci morajo imeti na poti v vrtec ali v 1. razred spremstvo. Spremljevalci so lahko starši, stari starši, bratje in sestre, starejši od petnajst let. Starši pa lahko s pisnim pooblastilom dovolijo otrokom starim od 10 do 14 let, da hodijo z mlajšimi brati in sestrami v vrtec in šolo. Otroci do sedmega leta starosti lahko hodijo v šolo brez spremstva le, če dovolijo starši in še to le v območju umirjenega prometa.
Območje umirjenega prometa je tisto, kjer je najvišja dovoljena hitrost do 5 km na uro. V okolici šol pa so občine dolžne s pomočjo fizičnih ovir omejiti hitrost do 30 km na uro. Prav tako lahko različne ustanove, društva in Sveti za preventivo in vzgojo v cestnem prometu organizirajo varstvo učencev na najbolj kritičnih odsekih.
Učenci 1. razreda imajo pravico do jutranjega varstva v primeru, da jih starši oziroma organiziran prevoz pripeljejo v šolo prezgodaj. Omenim naj še, da je v času vožnje otrok odgovoren za njihovo varnost šofer avtobusa oziroma kombijev. O podrobnostih prevozov učencev pripravi skupaj s starši šola in lokalna skupnost. Organiziran šolski prevoz ima prednost pred osebnim prevozom. Le v izjemnih primerih lahko ravnatelj odobri staršem osebni prevoz s povračilom stroškov. Pri tem so starši upravičeni do znižane kilometrine. Po končanem pouku je najlepše, če imajo učenci 1. razreda organiziran prevoz domov. V primerih, da je premalo otrok za določen prevoz, lahko učenci počakajo na starejše skupine vozačev. Pri tem pa mora šola s pomočjo financiranja lokalne skupnosti financirati varstvo vozačev. Za učence, katerih starši želijo, da so v podaljšanem bivanju, ne velja varstvo vozačev, temveč poteka njihovo delo po programu v oddelku podaljšanega bivanja. Otroke, ki so vključeni v oddelke podaljšanega bivanja ali pa obiskujejo interesne dejavnosti, ki trajajo dlje kot je varstvo vozačev, morajo starši sami prevzeti oziroma poskrbeti za njihov prevoz domov. Seveda pa lahko lokalna skupnost nameni sredstva tudi za prevoz teh otrok do doma.
Šole organizirajo v sklopu razširjenega programa devetletke tudi jutranje varstvo za učence prvega razreda. Nekatere šole izvajajo to varstvo že od 5.30. Vzrok tako zgodnjemu jutranjemu varstvu je predvsem dejstvo, da so ti učenci mlajši od sedem let in ne smejo sami hoditi do postajališča organiziranega prevoza. Ker je večina staršev zaposlenih, ima svoje otroke v vrtcu, v katerem se delovni čas prične ob 5.30. Ravno zato mora tudi šola že ob tej uri organizirati jutranje varstvo, če so za to potrebe. Pri jutranjem varstvu vidim največji problem v normativu deset učencev. Menim, da bo pri nas lahko organizirati jutranje varstvo na Vidmu, skoraj nemogoče pa ga bo organizirati na podružnicah, kjer se giblje število učencev v razredu od dva do devet. Možno rešitev vidim v organiziranem varstvu za vse učence prvega razreda devetletke na Vidmu. Pri tem pa bi morala občina poskrbeti za prevoz otrok na matične šole iz jutranjega vars-
tva.
Podaljšano bivanje organizira šola za učence od 1. do 6. razreda. Če so v šoli učenci s posebnimi potrebami, se za njih lahko organizira podaljšano bivanje tudi od sedmega do devetega razreda.
Financiranje oddelka poteka s strani države od 1. do 4. razreda 100%, v petem in šestem razredu pa 50% . Polovico sredstev prispevajo starši. Podaljšano bivanje v de-vetletki ima v programu zabeležene vsebinske in organizacijske prijeme, ki so nastali na osnovi pedagoške znanosti za šest-letnike.
Počitniško varstvo za učence 1. razreda devetletke je popolnoma nova oblika dela v osnovni šoli.
Zavedati se moramo, da po sedanjem programu osemletke bi lahko bili učenci 1. razreda devetletke še v vrtcu in bi njihovi starši imeli tudi v času počitnic preskrbljeno varstvo. Zaradi tega dejstva je lahko v šoli ali v okviru vrtca ponujena staršem možnost za brezplačno varstvo učencev 1. razreda. Če je manj učencev, pa prispevajo sredstva starši sami. Starši v času počitniškega varstva plačajo tako kot ostale mesece v letu le prehrano svojih otrok. Počitniško varstvo se organizira, če je prijavljenih najmanj pet učencev.
Ivan Grandovec
Iščemo /ii™wosti
Jih prepoznate? Družina, ki skupno šteje 700 let
Na fotografiji je devet bratov in sester, ki so skupaj stari 700 let. Lani so se zbrali na 70-letnici enega od njih. Na sredini držijo sliko
pokojnega brata.
Vabimo vas, da sodelujte v rubriki in nam pošljete kakšne zanimive fotografije. Posebej veseli bomo starih fotografij, ki prikazujejo zanimive dogodke,
običaje, ljudi itd.
23. vseslovensko tekmovanje v znanju materinščine je za nami
Več kot devet tisoč učencev in dijakov iz Slovenije in zamejstva se je odzvalo klicu besede, poosebljene v žlahtnem delu Franceta Prešerna, čigar 200-letnico
rojstva praznujemo letos.
Sedmo- in osmošolci so se poglabljali v potemnjeno balado, učenci srednjih strokovnih šol v svetlejšo romanco, dijaki prvega in drugega letnika so se lotili igrive gazele, dijaki tretjega in četrtega letnika srednjih šol so okusili kraljevski sonet. Dotaknili so se napisanega, občutili hladno vzvišenost usode, koketnost ljubezni, zmrdljivo eleganco naključij. Ugotovili, kdaj se ustvarjalni nemir prepleta s spokojnim spoznanjem. Spoznali, da ni pesmi pesmi, kot ni slike slik - v tej neskončnosti pa je upanje, saj vedno znova in znova zahteva izpolnitev. Tudi s Prešernovo besedo in besedo drugih izbranih pesnikov lahko osmislimo čas. S svojim žlahtnim trudom so dokazali, da znajo združevati znanje z ustvarjalnostjo, zato kljub tekmovalnemu duhu, tako značilnem za današnji čas, poražencev preprosto ni. Skupno so na vseh štirih stopnjah osvojili 4186 bronastih, 990 srebrnih in 227 zlatih priznanj.
Vlado Pire, vodja tekmovanja za Cankarjevo priznanje, pravi: "Naš vseslovenski projekt, v katerem več mesecev sodeluje na tisoče udeležencev,
je težko primerljiv z drugimi tekmovanji v znanju pri nas in v svetu. Zaradi zahtevne študijske literature, dveh različnih tipov nalog (test, esej) štirih zah-tevnostnih stopenj, tudi seminarsko organiziranega dela, rednega javnega posvetovanja o tekoči problematiki itd. je tekmovanje unikatno med tekmovanji v znanju." Zoltan Jan, predsednik Slavističnega društva Slovenije, pa dodaja: "Nanj je društvo še posebno ponosno, saj je po velikosti in številu udeležencev ta podvig primerljiv z državno maturo, vendar smo mu člani društva kos brez enega samega poklicnega sodelavca."
S poglabljanjem v Prešernove balade in balade drugih tujih in domačih pesnikov so se tudi sedmo- in osmošolci naše centralne in podružnične šole Struge, ki se zavedajo pomena materinščine, vključili v počastitev 200-letnice rojstva našega velikega pesnika. Iz usod književnih oseb v prebranih literarnih delih smo skupaj spoznavali, daje človeško življenja preplet veselja, žalosti, sreče, nesreče, težav, krivic, ljubezni, sovraštva in hrepenenja, je to-
rej iz svetlih, sončnih, a tudi iz senčnih in temnih trenutkov. Preko pesmi smo začutili notranjo dramo velikana slovenske književnosti, ki se giblje med upanjem, brezupom in vztrajanjem. Prepričana sem, da jim mrakobnost balad ni potemnila svetlega pogleda na življenje, ampak jih je le opozorila, da je tudi "kriva sreča" naša spremljevalka skozi življenje.
Večmesečno delo je obrodilo bogate sadove:
- 13 učencev in učenk centralne šole in tri učenke PŠ Struge so osvojili bronasto
Cankarjevo priznanje;
- Maja Ferkulj, učenka PŠ Struge, in Andrej Žnidaršič sta posegla po srebrnem Cankarjevem priznanju;
- v najlepšem pomladnem mesecu, mesecu maju, pa so bila Ani Erčulj, Mirjam Hočevar in Mariji Sevšek v Cankarjevem domu na Vrhniki slovesno izročena zlata Cankarjeva priznanja.
Tolikšnega skupnega uspeha je bila deležna le peščica slovenskih šol, zato so deževale čestitke najuglednejših predstavnikov Slavističnega društva Slovenije. Pridružimo se jim tudi mi z upanjem, da bodo ne le oni, ampak vsi udeleženci tekmovanja, sledili besedam Toneta Pavčka, ki v eni svojih Drobtinic pravi:
"Na svetu si, da greš za soncem, na svetu si, da sam si sonce in da s sveta odganjaš sence."
Etna Sevšek
Velikonočni sejem v Ponikvah
Kar nekaj bi manjkalo, če ne bi bilo na letošnjo cvetno nedeljo velikonočnega sejma v Ponikvah. Krajani Ponikev so se namreč že navadili, da se po maši na poti domov ustavijo v središču vasi, kjer jih pričakajo šolarji z obloženimi stojnicami, na katerih si je mogoče ne le ogledati, ampak tudi kupiti skoraj vse, kar spada na mizo v velikonočnem času, od najrazličnejših aranžmajev, darilnih zavitkov, okraskov, voščilnic, butaric,do slastnih prazničnih potic in peciva. Sejem so pripravili v sodelovanju z gasilci, denar, ki so ga zaslužili, pa bodo porabili za ekskurzijo.
M. Steklena
maj 2000
Šolska stran
Zgodovinski krožek je raziskovalno delo končal z zlatim priznanjem
NASLOV RAZISKOVALNE NALOGE: KMEČKA NASELJA, DOMOVI IN BIVALNE RAZMERE V DOBREPOLJU
Pri raziskovalni nalogi so sodelovali: Anja Drobnič, Andreja Volek, Marija Sevšek, Tina Gač-nik, Maja Šuštar, Andreja Padar, Vida Borštnik, Katja Meglen, Petra Tkalčič, Barbara Smrke, Bojan Rus, Goran Mišljenovič, Sabina Volek, Tjaša Volek, Špela Prhaj.
Obseg in priloge: 59 strani naloge z 72 skeniranimi fotografijami oz. fotokopijami in 32 strani prilog.
Naloga je sestavljena iz več sklopov:
* Dobrepolje
* Naselja
* Stavbarstvo in stanovanjska oprema nekoč
* Domovi danes
* Priloge
V uvodu naloge smo opisali od kod ime Dobrepolje. Podatke smo iskali v dobrepoljskem zborniku. Strokovnjaki ugotavljajo, da je ime Dobrepolje najbrž dobilo po tem, ker je zemlja tu vedno dobro obrodila. Že od nekdaj je bilo tu večinsko prebivalstvo kmetje.
Dobrepolje sestavlja več vasi, ki so večinoma obcestne. Že od nekdaj so imeli vaščani skupne vaške objekte, ki so jih uporabljali za najrazličnejše skupne namene. To so bile cerkve, kapelice, gasilni domovi, kulturni dom,
luže - za napajanje živine. Domovi so bili po vaseh razporejeni okoli teh vaških objektov. Danes nastajajo novi domovi tudi med gospodarskimi poslopji.
Posebno mesto imajo v naši nalogi informatorji. Od njih smo dobili veliko koristnih informacij o življenju Dobrepoljcev nekoč. Kot primerjava z življenjem nekoč, so učenci opisali tudi bivalne razmere danes.
Posebej zanimiv je bil ogled Antonove domačije v Zagorici. Domačijo smo si podrobno ogledali ob razlagi etnografinje Anke Novak. Domačijo smo potem tudi podrobneje opisali. Pri hiši so imeli vseskozi črno kuhinjo. Take kuhinje so med obema vojnama izginile. V kuhinje so začeli vzidovati štedilnike, ki so imeli "kotliček" za segrevanje vode. Hiše so bile pritlične in so imele naslednje prostore: "hiša", "štiblc" kuhinja, veža, "špajz". Ob hiši je bila še "štala" in listnica. Domačija je imela še kaščo, svinjak, čebelnjak, drvarnico in kozolec.
Posebna pozornost je bila namenjena tudi higieni. Vse do druge svetovne vojne so bila stranišča zunaj bivalnih prostorov, imenovana "na štrbunk". Potem se je stanje spremenilo in začeli so stranišča graditi v hišah.
Umivali so se v škafih v hiši, veži, poleti tudi zunaj. Prve ko-
palnice so se pojavile okoli leta 1970. Spremembe v življenju Dobrepoljcev je prinesla še elektrika, vodovod in v novejšem času telefon.
Del naše naloge je zapolnjen tudi z informacijami o opremi stanovanja, ki se je v letih med vojnama pa do danes kar precej spreminjala. Stare hiše so imele večinoma le dva prostora za spanje, danes ima že skoraj vsak svojo sobo. Tudi oprema notranjih prostorov je bila precej drugačna. Postelje so bile prej širše, saj je v njih spalo tudi po več članov družine. Danes imajo tudi otroci vsak svojo posteljo. Tudi garderobne omare so bile drugačne in imeli so jih veliko manj, saj so imeli tudi manj oblačil.
Gospodinje so nam povedale tudi, kako se je včasih kuhalo in kaj je bila njihova glavna hrana. Največ so jedli žgance, zelje, krompir, fižol, mleko. Najprej so jedli iz skupne sklede, šele kasneje so se pojavili krožniki, žlice in vilice.
Stanovanja so tudi čistili. Način čiščenja se je močno spremenil, saj je danes na razpolago veliko dobrih pripomočkov.
Ob raziskovanju življenja Dobrepoljcev smo izvedeli marsikaj zanimivega. Kmečko življenje je bilo včasih zelo drugačno od današnjega. Zelo težko so se prebijali iz dneva v dan. Vaščani so se veliko družili med seboj in na tak način so lažje premagovali vsakdanje težave.
Učenci so raziskovalno delo že dodobra spoznali. Posebno to velja za tiste, ki so že več let pri zgodovinskem krožku. Naučili so se iskati gradivo, ga pregledovati, prebirati in nato poiskati bistvo. Tako delo zahteva zelo veliko dela, zato so porabili tudi veliko svojega prostega časa. Veliko dela je bilo potrebno opraviti v popoldanskem času.
Z učenci smo v prostorih občinske zgradbe pripravili tudi razstavo, ki je bila na ogled od 10.5. do 21.5.2000.
Predstavitev in zagovor raziskovalnih nalog je bila v Brežicah 12.5.2000. Naša naloga si je prislužila zlato priznanje. Kot dobitniki zlatega priznanja smo povabljeni na srečanje v Piran, kjer bodo podelili dodatne nagrade za posebej uspešne naloge.
Mentorica zgodovinskega krožka:
Slavka Centa
23
Korajža velja
To ni le spodbuda mladim, ampak tudi naslov prireditve, ki jo že deveto leto prireja Studio H iz Trbovelj na osnovnih šolah po Sloveniji, na kateri se mladi preizkusijo s petjem in igranjem na inštrumente. Istočasno pa na ta način odkrivajo mlade glasbene talente.
Nekaj takih talentov so odkrili tudi na šoli Dobrepolje, kjer so letos gostovali že tretjič.
Ena od njih je Tina Gačnik iz Zdenske vasi, ki je zmagala na letošnji prireditvi, odkrili pa sojo že na prvi prireditvi pred dvema letoma. Od takrat je organizator Studio H poskrbel za njeno glasbeno izobraževanje in nastope. Tako bo Tina v kratkem nastopila na evropskem festivalu v Radencih, na katerem bo zastopala Slovenijo. Zares lep uspeh za mlado Tino.
Na letošnji prireditvi sta bila poleg Tine, ki je bila skupna zmagovalka, med mlajšimi učenci na razredni stopnji zmagovalca še Urška Žnidaršič z Vidma (zanjo so glasovali učitelji) in Brane Novak iz Strug (zanj so glasovali učenci).
M. Steklasa
Aktivnosti in prireditve
Uelikonocne ustvarjalne delavnice
Turistično društvo Dobrepolje je za letošnjo velikonočno razstavo pripravilo zanimivo novost. To so bile ustvarjalne delavnice, na katerih so udeleženke v prostorih osnovne šole ob pomoči mentoric izdelovale butarice, cvetlične lončke in okraske, barvale pirhe v tehniki marmori in s poslikavo, izdelovale voščilnice itd. Udeleženke so se razdelile v štiri skupine, imele pa so tudi možnost prehoda iz ene skupine v drugo. Tiste, ki so zamenjale skupine, so na koncu iz posameznih izdelkov sestavile lep velikonočni aranžma. Svoje izdelke pa so na cvetno nedeljo razstavile v sejni sobi občine.
Po končani razstavi so izdelke odnesle domov in si na ta način svoje domovanje olepšale z lastnimi izdelki. Ob tem pa ne gre zanemariti prijetnega druženja in marsikatere nove ideje, ki so jo slišale na vodenih delavnicah. Udeležencev najrazličnejših starosti, od otrok do starejših, je bilo 31. Mentorice pa so bile Marija Žnidaršič, Dušica Hočevar, Jelka Samec in Slavka Glač. Čeprav je velika noč že daleč za nami, še nekaj posnetkov, ki prikazujejo ustvarjalno vzdušje na delavnicah.
M. Steklasa
SVEŽE VRTNE JA<jOt>E
MUSTAK
KOMPOLJE 110a Tel.: 7807-161
Poročilo Policijske postaje Grosuplje
Poročilo Policijske postaje Grosuplje za mesec marec.
JAVNI RED IN MIR
V mesecu marcu 2000 je PP Grosuplje na območju občine Dobrepolje obravnavala tri kršitve zoper javni red in mir. Od tega sta bili dve kršitvi storjeni v zasebnem prostoru in ena na javnem kraju. Pri kršenju omenjenega zakona gre predvsem za prepire in nesporazume med znanci oziroma prepire v ožjem družinskem krogu, manjše število pa se jih zgodi na javnem kraju oziroma v lokalih, kjer prihaja do prepira predvsem med vinjenimi osebami. Prav tako pogosto prihaja do kršitev zaradi vpitja in kričanja na javnem kraju. Veliko omenjenih kršitev se zgodi predvsem v nočnem času ter ob koncu tedna. Prav tako policija dosledno ukrepa zoper lastnike gostinskih lokalov, ki prekoračujejo obratovalni čas. Veliko kršitev storijo vozniki, ki se nedostojno vedejo do policistov pri postopku, predvsem so to vozniki, ki vozijo pod vplivom alkohola. Pogosto smo obveščeni o kršitvah omenjenega zakona predvsem s strani stanovalcev, ki jih omenjene kršitve najbolj motijo. V času vikenda so pogosti kršitelji predvsem mladoletne osebe oziroma mlajši ljudje, ki se v poznih jutranjih urah vračajo iz lokalov.
KAZNIVA DEJANJA
Prav tako smo v istem času obravnavali dve kaznivi dejanji. Najpogostejša so dejanja vloma v vozila, zato naj vozniki ustrezno zavarujejo svoja vozila in jih zaklepajo, prav tako pa naj ne puščajo vrednejših predmetov in denarja na vidnih mestih v vozilih. Omenjena kazniva dejanja se najpogosteje zgodijo v nočnem času na parkiriščih, ki so neosvetljena, in sicer predvsem v osebne avtomobile znamke Zastava Yugo, Renault R4 in Zastava 101, v zadnjem času pa tudi v tovorna vozila. Storilci iz omenjenih osebnih vozil kradejo predvsem avtoradie in zvočnike ter vrednejše predmete. Zato naj vozniki parkirajo vozila na osvetljenih delih parkirišč oziroma na takšnih mestih, kjer bo vozilo dobro vidno in ne bo zakrito. Pogoste so tudi tatvine goriva iz osebnih avtomobilov, predvsem na parkiriščih in krajih, ki so neosvetljena oziroma so na samem. Tako so obravnavali kaznivi dejanji vloma, in sicer v vikende, kjer so storilci odtujili različne stvari.
Vsi občani, ki bi kar koli vedeli o kakšnem kaznivem dejanju ali drugem dogodku oziroma prometni nesreči ali če opazijo storilce na delu oziroma na begu, naj informacije posredujejo na PP Grosuplje ali na telefon 113. Prav tako pa naj bodo pozorni na vse nepoznane in sumljive osebe, ki se prevažajo z neregistriranimi vozili, kakor tudi vozili, ki so v slabem stanju - zanemarjeni in se zadržujejo na določenih mestih ali krajih brez potrebe. Z boljšim sodelovanjem med
policijo in lokalno skupnostjo - občani bomo dosegli, da se bodo varnostne razmere izboljšale, hkrati s tem pa tudi varno počutje občanov.
PROMETNA VARNOST
Obravnavali smo tudi sedem prometnih nesreč z manjšo materialno škodo, kjer večjih telesnih poškodb ni bilo. Največ prometnih nesreč se zgodi zaradi neprilagojene hitrosti ter strani in smeri vožnje, ko vozniki vozijo po nasprotnem smernem vozišču, pa tudi prekratki varnostni razdalji. Pogosto se prometne nesreče zgodijo na parkirnih prostorih, kjer vozniki niso dovolj pozorni pri vzvratni vožnji oziroma premiku vozila. Veliko prometnih nesreč se zgodi na regionalni cesti št. 647, predvsem zaradi nepravilne strani in smeri vožnje ter neprilagojene hitrosti in varnostne razdalje. Pogosto se dogaja, da povzročitelji s kraja prometne nesreče odpeljejo in ne posredujejo podatkov oškodovancu oziroma o tem ne obvestijo policije, zato zoper vse takšne voznike podamo predlog za uvedbo postopka pri sodniku za prekrške. V primeru, če je kdo v vozilu telesno poškodovan, pa povzročitelj zapusti kraj prometne nesreče, pa zoper njega podamo kazensko ovadbo na pristojno Okrožno državno tožilstvo.
Poročilo za mesec april
JAVNI RED IN MIR
PP Grosuplje je v mesecu aprilu 2000 na območju občine Dobrepolje obravnavala dve kršitvi zoper javni red in mir. Od tega sta bili obe kršitvi storjeni v zasebnem prostoru. Pri omenjenih kršitvah gre predvsem za spore v krogu družine, kjer je prisoten alkohol in nasilje, velikokrat gre za sosedske spore, kjer so kršitelji navadno isti. Policija dosledno ukrepa proti lastnikom gostinskih lokalov, ki prekoračujejo obratovalni čas. Glede na to, da je bilo v mesecu aprilu kar nekaj dni dela prostih, smo sorazmerno temu beležili tudi več kršitev na celotnem območju dela policije.
KAZNIVA DEJANJA
Obravnavali smo 5 različnih kaznivih dejanj, ki so bila storjena na celotnem območju občine Dobrepolje. Najpogostejša so bila spet dejanja tatvine, vloma in poškodovanja tuje stvari. Pogosta so tudi kazniva dejanja vloma v vozila, zato ponovno opozarjamo na zavarovanje in zaklepanje vozil. Prav tako naj vozniki ne puščajo vrednejših predmetov na vidnih mestih. Svoja vozila naj parkirajo na osvetljenih delih parkirišč oziroma na takšnih mestih, kjer bo vozilo dobro vidno.
PROMETNA VARNOST
Obravnavali smo tudi 5 prometnih nesreč
z manjšo materialno škodo, kjer večjih telesnih poškodb ni bilo. Tudi ta mesec so bili najpogostejši vzroki nesreč neprilagojena hitrost, vožnja po nasprotni strani vozišča, prekratka varnostna razdalja itd. Nesreče se pogosto zgodijo na parkirišču, kjer vozniki niso dovolj pozorni pri vzvratni vožnji.
Vse udeležence v cestnem prometu opozarjamo, da so dolžni upoštevati cestno prometne predpise, da tako ne bi ogrožali sebe in drugih udeležencev v cestnem prometu.
PP Grosuplje izvaja vsakodnevno poostrene nadzore prometa na celotnem območju občine Dobrepolje in zoper vse kršitelje represivno ukrepa.
Vse voznike in ostale udeležence v prometu opozarjamo, da se bo v tem letnem času povečalo število kolesarjev in voznikov koles z motorjem na cesti ter naj bodo bolj pozorni na to populacijo udeležencev v cestnem prometu. Vsi vozniki koles z motorjem in motornih koles in njihovi potniki pa morajo med vožnjo na glavi nositi pripeto ho-mologirano zaščitno čelado. K temu, da bodo otroci med vožnjo s kolesom z motorjem imeli na glavi pripeto homologirano čelado, pa lahko veliko pripomorejo starši z opozarjanjem in pravilno prometno vzgojo.
Prav tako se bodo v tem času na cesti oziroma v prometu pogosteje pojavljali vozniki traktorjev ter ostala kmetijska mehanizacija, ki je v prometu nekoliko počasnejša in manj vidna.
V mesecu maju 2000 bo PP Grosuplje izvajala kontrolo hitrosti z radarjem v sodelovanju s PPP Ljubljana na celotnem območju občine Dobrepolje, predvsem pa na odsekih cest, kjer se dogajajo prometne nesreče oziroma tam, kjer so prekoračitve hitrosti največje in najbolj pogoste.
Vozniki naj vozijo v skladu s cestno prometnimi predpisi in prilagodijo hitrost vožnje vremenskim razmeram in ostalim trenutnim dejavnikom, ki kakor koli vplivajo na vožnjo ter tako pripomorejo k boljši prometni varnosti in manjšemu številu prometnih nesreč.
POLICIJSKA POSTAJA GROSUPLJE
CENIK OGLASOV
* celostranski	150 točk
* celostranski -	
zadnja stran	200 točk
* polstranski	80 točk
* četrtstranski	50 točk
* 1 cm v koloni	4 točke
* predstavitveni članek	
(1 tipkana stran)	100 točk
Vrednost točke je 130 tolarjev
Cenik velja za vse vrste naročenih oglasov v letu 2000.
Občinska uprava
Šport
Doseženi rezultati in lestvica namiznoteniške lige za leto 2000
DOSEŽENI REZULTATI III. -VII. KROGA
PAR			REZULTAT	
MEKINJE OPTIKA ERJAVEC	-	MULJAVA	4	6
DOBREPOLJE	-	ŠD GROSUPLJE	9	1
ŠMARJE MLADI	-	ŠD KOMPOLJE	8	2
KGG KRKA	-	ŠMARJE VETERANI	7	3
MEKINJE OPTIKA ERJAVEC	-	KGG KRKA	2	8
DOBREPOLJE	-	ŠMARJE MLADI	6	4
ŠMARJE VETERANI	-	ŠD GROSUPLJE	10	0
MULJAVA	-	ŠD KOMPOLJE	7	3
MEKINJE OPTIKA ERJAVEC	-	ŠD GROSUPLJE	10	0
ŠD KOMPOLJE	-	DOBREPOLJE	4	6
ŠMARJE MLADI	-	ŠMARJE VETERANI	7	3
KKG KRKA		MULJAVA	8	2
MEKINJE OPTIKA ERJAVEC	-	ŠMARJE MLADI	4	6
ŠMARJE VETERANI	-	ŠD KOMPOLJE	9	1
MULJAVA	-	DOBREPOLJE	0	10
KGG KRKA	-	ŠD GROSUPLJE	9	1
ŠD KOMPOLJE	-	MEKINJE OPT. ERJAVEC	6	4
ŠMARJE MLADI	-	KGG KRKA	6	4
DOBREPOLJE	-	ŠMARJE VETERANI	7	3
MULJAVA	-	ŠD GROSUPLJE	10	0
TRENUTNA LESTVICA
MEST O	EKIPA	TEKME	ZMAGE	NEOD.	PORAZ	TOČKE	NIZI DOB.-ZG.	NIZI RAZLIKA
1	DOBREPOLJE	7	7	0	0	14	55:15	40
2	ŠMARJE MLADI	7	6	0	1	12	47:23	24
3	KGG. - KRKA	7	5	0	2	10	44:26	18
4	ŠMARJE VETERANI	7	4	0	3	8	46:24	22
5	MULJAVA	7	3	0	4	6	27:43	-16
6	ŠD KOMPOLJE	7	2	0	5	4	28:42	-14
7	MEKINJE OPTIKA ERJAVEC	7	1	0	6	2	28:42	-14
8	ŠD GROSUPLJE	7	0	0	7	0	5:65	-60
Tone Kralj
"VETER V LASEH - s športom proti drogi"
Tudi letos bo v našem kraju potekala akcija "Veter v laseh - s športom proti drogi". Akcija je predvsem namenjena mladini, ki jo želimo vzpodbuditi k bolj zdravemu pestremu življenju brez alkohola, cigaret in ostalih drog. Mladi se bodo pomerili v košarki, odbojki, lahko bodo ro-lali med količki in risali na asfalt - vse ob spremljavi glasbe.
Akcija bo potekala
V NEDELJO, 28. MAJA,
OB 11. URI NA VIDMU
na centralnem igrišču, pripravljajo ŠD Dobrepolje pod pokroviteljstvom Občine Dobrepolje in pekarne Blatnik.
*■ nadaljevanje s str. S
Rok za prijavo 03.06.2000.
Dokumentacija in informacije: sedež ministrstva, Franci Simon, telefon 178-36-20, vsak dan od 9-10 ure.
Naslov: IZBOR STROKOVNJAKOV ZA SODELOVANJE V PROJEKTU SPODBUJANJA RAZVOJA CROZDOV V SLOVENIJI, S PREDHODNIM UCOTAVUANJEM SPOSOBNOSTI
U L št. 37,str. 3549, Ministrstvo za gospodarske dejavnosti, Kotnikova 5, Ljubljana
Vsebina: izbor strokovnjakov za spodbujanje razvojne infrastrukture za promocijo in sistematično podporo razvoja grozdov v Sloveniji.
Razpisana sredstva za izvajanje uvodnega programa usposabljanja znaša 10 mio SIT. Izbrana bo skupina 60 strokovnjakov.
Rok za prijavo do 03.06.2000.
Dokumerrtarija in informacije: na sedežu ministrstva, Mateja Mešl, telefon 178-32-
93, od 9-10 ure.
Naslov: IZBOR PILOTNEGA PROJEKTA RAZVOJA CROZDOV V SLOVENIJI S PREDHODNIM UGOTAVLJANJEM SPOSOBNOSTI
UL št. 37,str. 3549, Ministrstvo za gospodarske dejavnosti, Kotnikova 5, Ljubljana
Vsebina: Prijavo lahko vloži katerikoli partner v sistemu skupine vsaj 10 podjetji, ki sodelujejo kot kud, dobavitelji ali ponudniki storitev in najmanj treh organizacij in institucij s področja izobraževanja, usposabljanja, razvoja, raziskav ter lokalne uprave.
Razpisana sredstva: 30 mio SIT.
Rok za prijavo: 03.06.2000.
Dokumentacija in informacije: na sedežu ministrstva, Mateja Mešl, telefon 178-32-93, od 9-tO ure.
Naslov: JAVNI RAZPIS ZA SOFINANCIRANJE INVESTICIJ V OBNOVO IN RAZVOJ TURISTIČNIH OBJEKTOV
U L št.37, str. 3551, Ministrstvo za malo gospodarstvo in turizem
Vsebina: sofinanciranje investicij v turistično infrastrukturo, ki je posebnega pomena za izboljšanje gostinske ponudbe na širšem območju, izgradnja in prenova žičnic in umetno dosneževanje, izgradnje mladinskih domov.
Razpisana sredstva: 1.073 mio SIT. Vlagatelj prejme največ do 35% predračunske vrednosti naložbe.
Rok za prijavo: 04.06.2000.
Dokumentacija: na naslovu ministrstva, informacije svetovalec Vlade Marko Podrekar, tel. 178-3292.
PODROČNI CENTER ZA RAZVOJ GOSPODARSTVA d.o.o. Ribnica
MISEL
Veselje lahko igramo, sreča pa se mora opirati na resničnost.
Chamfort
maj 2000
Kino
KINOPROCRAM ZA MESEC JUNIJ 2000
KINO OOlllllPOUl. VIOEM 'tU
NEDELJA, 4. JUNIJ ob 15. in 20.30 uri
slovenska sodobna komedija-uspešnica JEBICA
KRATKA OZNAKA:: Skupina fakinov preživlja poletje v Ljubljani, kjer vlada splošno pomanjkanje. Pomanjkanje denarja, alkohola ... Ogroža jih tudi nenaklonjenost okolja. Njihova sreča je v tem, da se jim vse težave zdijo hudo zabavne. Vse se jim zaplete. Vse se jim preplete. In za večino se vse srečno razplete. Denar je milostni vladar, jebiga ... Film je bil posnet avgusta 1998 v tridesetih snemalnih dneh na lokacijah v Ljubljani in okolici ter na otoku Rabu.
NEDELJA, 11. JUNIJ ob 15. in 20.30 uri
ameriška uspešnica nagrajena z petimi oscarji LEPOTA PO AMERIŠKO
KRATKA OZNAKA: Film govori o iskanju smisla življenja in vpetosti navadnih ljudi v njihov dolgočasni vsakdan. Tipično ameriško predmestje, tipična ameriška družina...oče, mati in najstniška hči. Ujeti v vsakdanje življenje, ki jim ne nudi ničesar novega. Vendar smo kmalu priča dogodkom, ki spremenijo njihova življenja. Oče (Kevin Spacev) se zaljubi v hčerino sošolko, pusti službo, prične poslušati ročk in se zaposli v restavraciji s hitro prehrano. Povrh tega začne resno trenirati fitness in kaditi marihuano. Hčerka se noro zaljubi v novo priseljenega sosedovega sina, za katerega se izkaže, da je glavni dealer. Mama, prav tako nezadovoljna v zakonu, išče ljubezenske aferice, vendar ne zmore spremeniti toka življenja.
izgineta. S pomočjo sojetnic Margaret (Roma Maf-fia) in Evelvn (Davenia McFadden) ju Libby po telefonu najde v San Franciscu. Z grozo odkrije, da živita skupaj z Nickom, ki je uprizoril lastni umor in prevzel novo identiteto. Margaret, bivša odvetnica, ki je v zaporu zaradi umora-svojega moža, Libbv pokaže novo pot v življenju: ko bo spet na prostosti, lahko umori Nicka - Če želi, tudi sredi glavne ulice - ker ji po zakonu ne morejo dvakrat soditi za isti zločin. Šest let kasneje jo iz zapora premestijo v prehodni dom, ki ga vodi cinični in naveličan nadzornik za pogojni izpust Tra-vis Lehman. Lehman zahteva dosledno upoštevanje svojih pravil, ki jih Libbv med iskanjem sina Mattvja in Nicka takoj prekrši. Osramočen zaradi njenega pobega je Lehman odločen, da jo bo našel. Sprva rutinsko zasledovanje pobeglih se kmalu sprevrže v grozljivo odisejado, ki korenito pretrese življenja vseh vpletenih.
NEDEUA, 25. JUNIJ ob 15. uri in ob 20.30 uri
ameriški pustolovski film - uspešnica OBALA
KRATKA OZNAKA: Obala je dolgo pričakovani prvi film Leonarda DiCapria, ki ga je posnel po Ti-taniku, eni največjih kinematografskih uspešnic vseh časov. Po knjižni uspešnici Alexa Carlanda so film ustvarili režiser Danny Boyle, scenarist John Hodge in producent Andrew Macdonald, ki so s filmoma Plitvi grob in Trainspotting postali ena najbolj obetavnih britanskih filmskih ekip. Glavni junak Obale je Richard (DiCaprio), ki se rad potepa po svetu. V neki bangkoški beznici, polni stenic sreča ožganega Britanca (igra ga manični Robert Carlvle), ki mu da zemljevid otoka, na katerem naj bi bil raj na zemlji. Richard povabi francoski par Franšoise in Etienna, da se mu pridružita v iskanju skrivnostnega kraja. Ko vsi iz-
črpani priplavajo na otok, najdejo na njem veliko plantažo marihuane, ki jo varujejo oboroženi stražarji. Ti jih napadejo in trojica se reši tako, da skoči s trideset metrov visoke pečine, preko katere pada slap. Popolnoma izčrpane jih najde prijazna in ljubezniva Kathv, ki vodi nekakšno komuno od civilizacije pobeglih tridesetih Evropejcev, ki živijo na čudoviti plaži. Prihod trojice pa spremeni razmerja med njimi, na vpad v komuno pa se pripravljajo tudi stražarji plantaže. Obala je bila odmevno predstavljena v tekmovalnem sporedu letošnjega berlinskega filmskega festivala.
NEDELJA, 2. JULIJA ob 15. in 20.30 uri
ameriška komedija za otroke in odrasle - uspešnica
SVET IGRAČ
KRATKA OZNAKA: Igrače ostanejo igrače - takrat, kadar so z njimi njihovi lastniki, seveda. Ko igrače ostanejo same, pa se čudežno odpre nov svet - nikomur viden, nikomur poznan - razen gledalcem (starim in mladim) Sveta igrač, ki imajo to čast in odgovornost, da so pokukali vanj že takrat, ko je kina po svetu obkrožila prva zgodba, in ki lahko spet pokukajo vanj zdaj, ko je prišel čas za njeno nadaljevanje. Ken Kozmoblisk in kavboj Jelko bosta s svojo pisano druščino še enkrat prepričevala ta svet, ki živi veliko prehitro (celo za Kena Kozmobliska), da igrače ne morejo in ne smejo biti podrejene načelom današnje potrošniške družbe, ki vse uporabno zamenjuje hitreje kot fina dama spodnje perilo - igrače namreč niso "uporabna stvar", ampak so soustvarjalni del vsakega otroštva in si zato zaslužijo vsaj lepe spomine, če že ne dolge in spoštovanja vredne kariere.
NEDELJA, 18. JUNIJ ob 15. uri in 20.30 uri
ameriška akcijsko-kriminalna drama PRAVICA DO UMORA KRATKA OZNAKA: Libby Parsons (Ash-ley Judd) obsodijo umora lastnega moža. Dolga leta v zaporu ji pomagata preživeti dve goreči želji: najti sina in razrešiti skrivnost, ki ji je uničila nekoč srečno življenje. A na poti do cilja jo ovira nadzornik za pogojni izpust Travis Lehman (Tommy Lee Jones). Libby je za ciničnega nadzornika pravi izziv, ki ga prisili, da se sooči z lastnimi napakami in upre svojim nadrejenim. Libby Parsons ima vse: čednega in premožnega soproga, ki ga nadvse ljubi, sina, ki ga skupaj obožujeta, čudovit dom blizu Seattla in krasne prijatelje. A njeno idilično življenje se hipoma spremeni v moro, ko njen mož Nick (Bruce Greevvood) med romantičnim koncem tedna na jadrnici skrivnostno izgine s krova, Libby pa osumijo umora.
Obsojena in v ječi Libby prosi svojo najboljšo prijateljico Angie (Annabeth Gish), da posvoji njenega petletnega sina. Angie privoli in z Mattyjem kmalu
VELIKA AKCIISKA PRODAIA!!!
13P
01/ 786 20 92
MJIl])II ŠIE V IvMJJIIJ M JJIIJMcIfllJS
KOSILNICE VSEH VRST PRIBOR ZA ZALIVANJE GORSKA IN DRUGA KOLESA CAMP OPREMA, MIZE EV STOLI
KOMPRESORJI 25, 50, 150 L...
ODPRTO: 7.00 - 19.00. ob sobotah 7.00 - 13.00
^ POZOR! K SODELOVANJU VABIMO PRODAJALCA-KO,
ALI KMETIJSKEGA TEHNIKA ZA DELO V PRODAJNEM CENTRU. ZA INFORMACIJE POKLIČITE NA TEL.: 7862 092, DO 14.00 URE.
Reklamni oglasi
VELE
prijeten nakup
TEKSTIL VIDEM - DOBREPOLJE
Modne, kvalitetne kolekcije oblačil in obutve za vso družino:
MONTEFIORE
- oblačila za otroke NAVIGARE
- športno elegantna oblačila za moške in ženske VAMPUM
- kolekcije iz jeansa LISCA
- kopalke
In še veliko drugih priznanih domačih in tujih blagovnih znamk
Ustanovitelj glasila je Občina Dobrepolje. Glavna in odgovorna urednica: Mihaela Steklasa.
Tisk in oblikovanje: Auroragraf d. o. o. Glasilo izhaja enkrat mesečno v nakladi 1100 izvodov.