Jakob Rigler
REGISTER V DALMATINOVI BIBLIJI
Med prvimi slovenskimi slovarskimi poskusi zavzema Register v Dalmati- i novi Bibliji nedvomno posebno mesto, saj obsega že kar obširen seznam 755 1 besed, razloženih z izrazi iz enega ali več drugih slovenskih in hrvaških narečij, j Znatno krajši predhodnik tega Registra pa je tudi že v Dalmatinovem penta- > tevhu (Biblie, tu je vsiga svetiga pisma prvi deil 1578). Vprašanje, kako je Re- \ gister nastal in nastajal, še ni pojasnjeno. Virov za slovenske in hrvaške vzpo- | lednice (če izvzamemo verjetne informacije nekaterih članov revizijske komi- j sije) ne poznamo. Celo avtorstvo Registra še ni pojasnjeno; pripisati ga bo ; namreč treba Bohoriču. i
Dalmatin najbrž sploh ni toliko poznal sosednjih slovenskih in hrvaških ' narečij, da bi se lotil tega dela, medtem ko je Bohorič, kot vidimo iz njegove ^ slovnice, vsaj malo poznal slovanske jezike. Na Bohoričev smisel za slovarsko i delo kaže tudi njegov (izgubljeni) latinsko-nemško-slovenski slovarček. Toda vse to nam lahko daje le slutiti možnost, da je avtor Registra Bohorič. Za dokaz i te domneve pa je treba primerjati jezik in pisavo Registra z Dalmatinovimi in \ Bohoričevimi značilnostmi. ]
Razlike med Dalmatinom in Bohoričem niso velike, vendar jih je mogoče \ dokaj točno določiti. Ker je Bohorič pregledoval Savinčev prepis rokopisa Bib- i lije in sodeloval pri korekturah, je kaka Bohoričeva značilnost lahko zašla tudi \ v Biblijo. V takih primerih je treba pri presojanju pač upoštevati pogostnost ; tiste rabe. Taka stvar je npr. ostrivec na e pri besedah, ki nimajo jata. V Dal- 1 matinovi Bibliji so taki primeri (z izjemo izglasja) redki, medtem ko je jat ' zelo pogosto označevan z e. Pri Bohoriču pa je razmerje povsem drugačno. ] V njegovi slovnici ni razlike med pogostnostjo zapisov z e glede na to, ali • gre za refleks jata ali ne, ampak označuje e le dolgi e. To vidimo iz teoretične ; obravnave, ko pravi, da samoglasniki »funt vel brevis, notatae /ic ä e i ö Ü. j vej longae, hoc modo Jignatae d e i 6 Ü« (str. 29), prav tako pa tudi iz primerov ¦ kot: Dileshni 48, Koren 49, Led 50, Magnet 50, Meh 50, Nefiezhen 51, Ognenik i 51, Oßtei 51, (O)zheta 51, Plemenit 52, Potreben 52, Slep 53 itd. poleg jeml 33, teh 46, Bejednik 48, /esdez 49, Kreg 49, Lep 50, Meh 50, Me/Jez 50, i Pejhez 51, dela 51, Poshrejhin 52, Sneg 53 itd. Če pogledamo Register, najdemo i isto razmerje kot pri Bohoriču. Z e so pisani naslednji primeri (med kranj- ] skimi besedami), ki nimajo jata:: Bregefhe, Bronzhen, Deleshni, Deshella,] Derezh(?), Diver, Erdezhe, Erdezhkajt, Gmerati, Mladenizh, Mdlsezhe, Motera, \ Naprejvseti, Pernareden, PleB, Pojeli (od pojeti), Porezhem, Pozhela Vnel (od ; vneti), Vnemalu, Zhibele ter naslednji primeri z jatom: Bejjeda, Lotanu she- ', Jesu, Nevejta, Obezhal, Objefti, Preden. Naslednji primeri, ki imajo jat, pa soj pisani samo z e; Ankora, ali shelesna mazhka, Bolesan, Delu, GoSJenice, Gre- ] vati, lesditi, lesdiz, jsjekati, Kardelu, Keha, Kregati (kljub temu, da je v pen-;i tatevhu na tem mestu Kreigati), k'veku. Mej tu, Neobresani, Nesvejhzhina, Ob-. lesa, Oprejhniki, Pezha, Pejhzi, PoHejti, Reva, Satekati, Jkregom, Jkrivniga \ Jvetnika, s'revo, sveftu, Tresvi, Vek, Vrednojt, Zhloveki, Zheuli oli Zhreuli (tu: niso upoštevani primeri z ej in nenaglašenim jat). Je pa označevanje naglasa j
104 i
v Registru tudi na drugih samoglasnikih razmeroma zelo pogostno, medtem ko je v Bibliji redko, pač pa ga dostikrat najdemo tudi v Bohoričevi slovnici. Lahko bi sicer mislili, da je tudi Dalmatin postavljal naglasna znamenja v slovarčku pogosteje kot v navadnem besedilu, toda potem bi bilo nerazumljivo, zakaj bi jih bil na jat postavljal v Registru redkeje kot v Bibliji.
Druga izrazito Bohoričeva značilnost je pisava skupine šč s jhzh, medtem ko piše Dalmatin redno }zh. V Registru pa najdemo med kranjskimi besedami: Lushzhine (v pent. na tem mestu Lujzhine), Majhzhoväti (v pent. ni te besede v Registru), Nesvejazhina (pent. 0) poleg Eibjzbina (pent. ETbjzhina), Globojzkina (pent. 0), Pohlevjzhina (pent. 0), Prebivalijzhe (pent. 0), Pujzhava (pent. Pufzha-ua), Vojjzhaki (pent. 0), med nekranjskimi besedami pa še: Skiovifhzhe (pent. Skrouifzhe), majhzha (pent. 0), Babjhzhina (pent. Babfzhina), jojhzhe (pent. 0), vtajhztie (pent. Vtasliche), oshalo^hzhjen (pent. 0), sboiijhzhe (pent 0) poleg Globojzhina (pent. 0). Da v Registru ni doslednosti pri pisavi jhzh, nas ne sme motiti, saj je tudi v Bohoričevi slovnici ni. V slovnici ima Bohorič (poleg pogostega razvoja šč > š) napisano kot ime ćirilske črke Jhzha jhzh 4, kot ime glagolske črke jchzha jhzh 18, pri kranjski abecedi pa navaja jhzha jhzh jhzhym veijhzha 28, medtem ko ima v besedilu: odPujhzhamo (pri prepisu cirilskega Očenaša) 24, Svesdijhzhe 63, Tajhzh 11 .11, vojjhzhak II 32 poleg odpujzhamo (pri prepisu glagolskega očenaša) 10, Spraulijzhe 63, je majzham 115, lijzhem 129, SviTjajzhinolovim 150, vojjzhäk II 32.
Dalmatin piše redno aH in tudi v svoji izdaji pesmarice 1579 je zamenjal oli iz Trubarjeve izdaje 1574 z ali. V Registru pa beremo Zheuli oli Zhieuli (v pent. ali), Zin oli ein ter pri nekranjskih izrazih k'mozhi oli pokoju (pod geslom k'veku), tiuden oli jlab (pod Obnemägal), pruka oli stolz (pod Podnoshje), Biert, oli Ribnek (pod Vejei), dragu oli plemenitu (pod jhpecerije). In to je tudi Bohoričeva oblika: iz njegove slovnice imam namreč izpisano le petkrat aH in 45 krat oli. — Kot kranjsko beremo v Registru obliko Murnu (v pent. 0), ki jo tudi Bohorič v slovnici navaja na prvem mestu: Murnu vel mimu 129, murnu, vel mimu 161. V Bibliji je oblika murnu skoraj popolnoma odpravljena in je le izjemoma še kje ostala iz predloge, tako da je Dalmatin gotovo ne bi dal v Register.
V Bibliji je Dalmatin pisal v besedi mesto e, kadar pomeni urbs, in ej, kadar pomeni locus. Bohorič pa piše v slovnici v pomenu urbs pretežno ej, redkeje e, in podobno najdemo v Registru Poglavitu mejjtu poleg Mejtu. Dalmatin večinoma piše dellu z dvema 1 (v imenovalniku skoraj dosledno), Bohorič ima v slovnici Delu 61 in tudi v Registru je DeJu. Našteti bi se dalo še nekaj stvari, kot npr. skoraj nekoliko bolj pogosto označevanje palatalnega i; kot pri Dalmatinu, pogostejši jnj kot pri Dalmatinu, pisava Deshella z dvema 1, pisava ß na koncu besede ipd., vendar bi bile te stvari za dokazovanje avtorstva manj zanesljive.
Na prvi pogled pa bi kazalo, da je v Registru vendarle ena stvar, ki ni značilna za Bohoriča. To je nekajkratna pisava ej za jat, ki je zlasti pogostna v glagolih na -eti. V slovnici pa piše Bohorič v seznamih glagolov ta tip z e in ne z ej. Pač pa ima Dalmatin v zgodnejših delih pri tem tipu pogosto ei. Vendar je v Bibliji ta ei skoraj odpravljen (nekaj več primerov z ej je le pri glagolih na -či) in zato ta posebnost Registra ne more kazati na Dalmatina. Toda če podrobno pregledamo Bohoričevo slovnico glede pisave jata z ej, vidimo, da se je zlasti med abecednimi seznami besed izredno izogibal pisave z ej, saj celo besedo iefo, ki je v vsej protestantski literaturi skoraj dosledno pisana z ej, piše večinoma brez / (glej npr. str. 75) in le v besedi mesto je ej običajen. Proti
105
koncu slovnice pa se začne ej za jat pogosteje pojavljati: lejt 160, II, 39 (2X), neviejdnilhi II 3, nejma II 7, 38, dejm II 9, dejl »pars« II 12, 13 (2X), 41, jejdi II 12, pejjnam II 16, mejnil II 22 (2X), dnejh II 38, 39, vejm II 66 in celo od dejia, oii sa voio dejia II 16 (kjer je ej izjemen tudi pri drugih piscih). Pojavi pa se ej tudi v omenjenem tipu glagolov: vlejzhi II 24, pejti II 33 (2X), odrejti II 47, hi-tejti II 53, tako da tudi ej v Registru ne nasprotuje domnevi o Bohoričevem avtorstvu. Nekoliko drugačna razporeditev refleksov e ; ej v Registru in Bibliji (npr. Preden: prejden ipd.) pa celo kaže proč od Dalmatina.
Značilnosti, ki vežejo Register z Bohoričem, je torej kar precej in če še upoštevamo, da v Registru ni nič takega, kar bi bilo značilno le za Dalmatina, pa ne obenem tudi za Bohoriča, potem imamo domnevo, da je avtor Registra Bohorič, lahko tako rekoč za dokazano. Po drugi strani pa nam dejstvo, da se Bohoričev način pisanja toliko razlikuje od Dalmatinovega, po svoje dokazuje, da Bohorič ni imel večjega vpliva na razvoj slovenskega knjižnega jezika. In prav vprašanje je, katere so tiste opazke o pravopisu, ki jih je razlagal komisiji za revizijo Dalmatinovega prevoda biblije in jih niso zavrgli. Morda spada sem črka /', pa še to je dvomljivo, kajti v slovnici je z njo precej nedosleden. Morda je vplival tudi na uvedbo naglasnih znamenj, toda Dalmatin je glede tega na sredi med Kreljem in Bohoričem. Kaj več pa verjetno Bohoriču ne bo mogoče pripisati. Toda o tem bom pisal na drugem mestu.
Ostane še vprašanje, kako je s predhodnikom Registra iz Biblije, z razmeroma kratkim Registrom v pentatevhu, in kdo je sestavil tega. Tu je odgovor težji. Lahko bi bil tudi tega sestavil Bohorič. Ker je kratek, saj obsega le 205 gesel, ga je Dalmatin morda sam prepisal v rokopis pentatevha in s tem lahko zabrisal morebitne Bohoričeve vplive. Možnosti za Bohoričev vpliv je tu že zaradi kratkosti manj, razen tega je precejšnje vprašanje, če je Bohorič tedaj že imel podoben sistem kot v slovnici, saj je še v slovnici močno nedosleden. Vendar je tudi v pentatevhovem Registru nekaj stvari, ki pri Dalmatinu niso navadne. Dalmatin že tedaj navadno piše zhreuli, tu pa najdemo Zheule ali Zhreule z obliko brez r na prvem mestu, čeprav bi pričakovali, da je sploh ne bo upošteval. Razen tega je čuden še zapis med nekranjskimi besedami Vtashche (pod kranjskim geslom Nepridnu) s shch, kar bi kazalo na nekako kombinacijo Kreljevega in poznejšega Bohoričevega načina pisave.