SL 17.
V Trstu, v soboto 28. februvaija 1885.
Glasilo Slovenskega političnega društva za Primorsko
•T «11
•dlnosti J« moB.«
»EDINOST« izhaja 2krat na teden vsako sred* In aabrt« o poludne. Ona za vse leto je « pld., za polu leta S gld., za četrt lota ± pld. SO kr. — Posamezne št-vilke se dobivajo Dri opravuifitvu in v trafikah v Trst« po & kr., v Borici in v Ajdovščini po O kr. — baročnim, reklamacije in inserate prejema Opravniitvo, vi« Torrenta, »Nova tiskarna*.
Vsi dovui »a pošiljajo Urpdniitvu »vla Torrente« »Nuova Ti pop rutin;« vsak mora biti frankiran. Rokopisi o»ez pt»sehne vroduoatl se ne vračajo. — Imerait |r*zne vrste naznanila in poslanice) se zara&unijo no pogodbi — prav ceno; pri kratkih oglasih z drobnimi Jrkami se plačuje za vsako besedo 2 kr
Državni zbor,
kakor se sliši, sklene se koncem mar-cija t. 1., sedanjim držav, poslancem mine z istim dnevom mandat in vlada v aprilu ali maju razpiše uže nove volitve, pri katerih bode letos posebno Ognjevito, kar se da soditi po predhodnih dejanjih, posebno Velikovemcev. Italijanski prosti narod politiko primerja kravi, in kaj hoče to reči, to umeje tudi naš narod. Posebno ostudna pa postane vsa politika, ako je tako Drezsramna, kakor je ona naših Ve-likonemcev.
Ko so je začela razpravljati postava o kongrui, ali o plačah duhovščini, o katerej postavi smo mi uže parkrat pisali, vznenadili so ti Veliko-nemci ves svet s tem, da so se za postavo bolj gorko začeli potezati, nego vlada in desnica držav, zbora sama; ker je vlada izrekla, da ne more vseh naredeb to postave uže letos izvršiti, ampak v treh letih, bili so Velikonemci prvi, ki so jeli kričati: «Uboga duhovščina, zakaj bi morala ona toliko čusa čakati, precej naj se začne izplačevanje v zmislu nove postave».
Kal vor znano so je dotična sprememba postavo tudi sprejela in nastala je zarad tega neka diferenca mej vlado in državnozborsko večino, katera diferenca pa se skoraj gotovo poravna najbrže še predno se razide drž. zbor.
Kaka grda hinavščina je pač zadevno postopanje Velikonemcev Stranka, katera jeza časa glasovitoga Miihlfelda na vse mogoče in nemogoče načine prizadevala si, da bi katoliško cerkev ponižala pod židovski Sanhe-
PODLISTEK.
Viktorica.
(Odlomek iz «Babice»).
(Konec.)
Neko uoč sem stal na preži na pogorji nad Starim beliščem; mesec je svetil, kakor bi bil dan. Tu vidim iti Vikto-rico iz lesa. Roke je imela pod prsi sklenene. glavo pripogneno in tekla je tako lahko, da se mi je zdelo, da se zemlje ne dotika. Tekla je iz lesa naravnost proti jezu. Uže popreje sem jo mnogokrat videl na vodi, ali na brdu pod ve-licim dobom, in zdaj mi tudi to ni bilo ve-liko mari. Ko sem pa dobro pogledal, videl sem, da je nekaj v vodo vrgla in slišal sem je tako divje se zasmijati, da so se mi vlasio vzdigali. Moj pes je začel grozno tuliti. Jaz sem groze trepetal. Viktorica pa je potem na bruno sela in pela; umel nisem nobene besede, ali napev je jednak pesni, s katero matere otroke vspavajo:
Aja, tu taj a, Dete slaiikć, Angel iz raja Zibal te b6 -Aja, tutaja 1 Pesen je tako žalostno donela, da sem se zaradi tesnobe težko na mestu držal. Dve uri je se lela in pela. In od te dobe je vsak večer do noči na jezu in vedno poje to pesen. Zjutraj s-in to povedal svojemu starcu, in ta je precej uganol, kaj je v vodo vrgla — in tako je tudi bilo. Ko smo jo zopet videli, bila j* uže prome-
drin; stranka, ki je proklicavala kakor največo državno modrost brezverstvo; stranka, katera ni mogla najti grdih besed zadosti, da bi ž njimi oblatila katoliško duhovščino: ta stranka kaj naglo pretaka krokodilske solzo zarad iste duhovščine, ona pritiska na srce ta imenitni stan in kriči v sv^t, da vlada in desnica zadosti ne skrbiti za ta stan, kateremu je treba precej pomagati. O ti nesramno farizejstvo!
Uprav židovski značaj kaže tako drzno postopanje, kajti tolike nesramnosti ni zmožen noben narod, nego le židje, iz katerih so se izcimili uže v starem veku glasoviti farizeji in kateri so tudi še denes v stanu hliniti prijateljstvo onim, katerim kopljejo jamo.
Iz tega so vidi, kako je židovski značaj uže impregniral velikonomško stranko. Ali i nad Židi samimi se maščuje to požidanje nekega dela Človeškega društva.
Ko je prišla v držav, zboru na vrsto nova postava o pristojbinah, takrat so se Velikonemcem, ki se še nikoli niso brigali za male posestnike in obrtnike, ti zadnji začeli tako smiliti, da jo na priliko dr. Russ predlagal, naj se nekatere ostrine iz postave odpravijo, naj se ima poseben obzir na male ljudi, ali naj se močno obdači borsa.
Te dni je tudi glasoviti Schtinerer poprijel se Russovega menenja in predlagal, naj izdela odsek za pristojbinsko postavo posebno postavo, s katero naj bi se vsi borsni opravki močno obdačili. Predlog je bil sicer zavržen z malo večino, a levica je zanj kompaktno glasovala.
Ako se pomisli, da bi bili s takim davkom židje najbolj zadeti, ker baš oni so prvi borzijanci, ako se nadalje pomisli, da so bili baš ti čifutski borzijanci naj veča zaslomba nekdanjej ustavovernej, zdaj velikonemškej stranki, ne more se pač logično in pošteno misleči človek načuditi takim strašnim poskokom.
Tista stranka, ki je izraz po-j ud jenja in sovraštva za vse, kar diši po sv. Križu, tista stranka so zdaj poteza za katoliško duhovščino in se protivi borsi, pravemu templu vseh Židov in požidenih čestilcev zlatega teleta! Ein Suhauspiel fiir GOtter!
Postava o pristojbinah bode sicer sprejeta in Velikonemci bodo skušali ves odium, kateri sploh more ustvariti mej državljani vsaktera nova davščina, zvrnoti na desnico; ali i borsa ne bode izvzeta iz te postave, in svet so iehko osve dočipri tej priliki, kaka sredstva rabi vtapljajoča se, nemoralna stranka v namen, da bi p.-ed volitvami preslepila volilce.
Koliko hinavščine še pri tej priliki spravijo na dan možje više izobraženosti, katere pa jo prislepila strast in umazana dobičkanja na tak način, da jih ni niti strah pred smešnostjo, in vendar jo najhujši udarec za politično stranko, ako postane smešna.
(Konec prib.)
njena. Mati se je prestrašila tega in tako tudi drui/i, ali kaj je to pomagalo! Nezavednost greha ne delal — Počasi se je navadila ho liti tudi pred naša vrata, posebno kedar jo je glad silil; ali kakor dela zdaj, jednako je delala tudi takrat; prišla je, stopila k steni in druzega nič. Ali moja žena takrat je bila Še deklica — dala jej je brzo kaj jedi; molče je vzela in po-begnola v les. Kedar grem v les in jo srečam, pomolim jej kruha, vzame ga; ako bi pa hotel ž njo govoriti, uteče i ne vzame ničesar. Cvetice posebno ljubi; ako nema šopka v roci, ima ga v nedrih, če pa vidi kako lete, ali če kam pride, razda jih. Ali \6 kaj dela, komu je to jasno? Sam bi rad vedel, k;ij se v njenej glavi godi, pa kdo to oikrije, ona — težko kdaj!
Ko je imela Marija s Tonetom svatbo in so se peljali k poroki na Črno goro, prifila je k hiši Viktorica. — Bog v£, ali po n iključ d, ali je o tem slišala. Imela je v roci cvetic, ko je prišla pred prag, raztresla jib je po dvoru. Mati se je spustila v jok, prinesla jej kolačev in kar so dobrega imeli, ali ona se je obrnola in zbežala.
Oče j • zarad tega močno žaloval; imel jo je rad. Tretje leto je umrl. Jaz sem bil takrat v vasi. Tone in njegova žena sta jokala in prašala me, ali nisem videl Vi-ktorice. Radi bi jo bili priveli v h'Šo, ali veleli niso, kako.Oče ni mogel umreti in vsi so sodili, da mu ona dušo zadržuje. Sel sem v leg iskat j«, in mislil sem jej to povedat, naj uže ume ali ne. Sedela je pod jelaral, jaz grem mimo nje, kakor ne l»i itilo nič. i>i da je ne bi splavil, govorim: •Viktorica, tvoj oče umira, poj ii, pojdi domov.«
Politični pregled.
Notranje dežele.
Cesarica je 25. t. m. odpotovala v Amsterdam, kder ostane dalj časa.
Cesarjevih Rudolf t visoko svojo soprogo je na svojem popotovanji 25. t. m. popo
Ona se za to ni zmenila, kakor ne bi bila slišala; mislil sem si, vs° je zastonj, in Šel sem to v vas poročat. Še sem na pragu z Marijo govoril, ko zukliČ-* nek posel: »Viktorica gre zares na vrtl»
• Tone, pokliči kumo in skrijte se, da je ne splašimo!« rekia je Marija in šla na vrt.
Kmalu je molče pripeljali v izbo Vi-ktorico. Igrala se je s trobentioami, in ni od njili obrnola krasniti, pa motnih črnih oči. Marija jo je peljala kakor slepo miš. V izbi je bilo vse tiho. N» jednej strani postelje je klečala mati, pri nogah jedini sin; stari je imel roke na prsih sklenene, od proti nebu obrnene, bojeval se je z smrtjo. Marija je privela Viktorieo k postelji; umirajoči se je ozrl po vseh in raz-lilo se mu Je po lici nebeško veselje. Hotel je roko vzdignoti, ali ni mogel. Viktorica je morebiti mislila, da kaj hoče, dela mu je v roko trobentice. Še jedenkrat se
ludne prišel v Lakromo, kder ga je sprejel dalmatinski deželni namestnik baron Iva-novič. 2G. t. m. zjutraj je ogledal Dubrovnik. potem pa se odpeljal v Kotor.
V Kotor je prišel cesarievič 20. t. m. popoludne, kder je bil slovesno in sijajno sprejet. Prišel ga je pozdravit tudi črnogorski knez z sijajnim spremstvom, vsi njegovi spremljevalci so imeli avstrijske rede; cesarjevič je kneza, njegovo spremstvo in v»Č odličnih osob na obed povabil; proti sedmej uri zvečer pa je izpred Kotora odpotoval.
Gosposka zbornica državnega tbora je imela 24. t. m. prvo sejo po odmoru. Pričujoči so bili vsi ceikveni knezi. Načelnik se je z sožaljenjem spominjal umrlih udov Auersperg, Scrinzi, Chodziebrodski in Kai-sersfeld in naznanil osaričino zahvalo za čestitanje k njenemu godu. Potem se je čitalo več zakonskih predlog, mej drugimi predloga o kongrui, ki se je izročila v pre-t es in poročilo odseku 15 udov. Pri razpravi brodarstvene pojodbe s Francosko je omenjal Kuefstein raztoče vznemirjenje, ki se je vzbudilo vsled povijanja carine na Nemškem in Francoskem. Govornik je izrekel željo, naj bi se z naredbami, h katerim utegne biti prsiljena vlada vsled tega povišanja, ne omaje trgovinska pogodba s Francosko, katere sklenitev je prizadela toliko težav, ker bi potem av-strijsko-ogerski iz^oz zadel na velike večletne nevarnosti. Poročevalec Neuman je odobraval to priporočilo ter obžaloval, da mu o povišanju carine ni bilo nič znano pred razpravo zakona, da bi se bil mogel na to ozirati. Trgovinska pogodba ima pri vsem tem velike koristi, zato priporoča, naj se sprejme, kar se je tudi zgodilo. Drugi predmeti dnevnega reda so se sprejeli brez ugovora. — 25. t. m. je gosposka zbornica sprejela predrugaČbe obrtniškega reda, kakor jih je sklenola poslanska zbornica.
Avstrijsko-ogerska carinska konferenca
Zdaj k;<j naglo, kakor bi bila iz neba pala, treščila je od nekodi Viktorica va-tij, vrgla se mu v vlasi, začela ga trgati in pestiti, kakor bi bil možiČek iz medene potice. Nemec kriči iz vsega grla, jaz tečem z brda, ali Viktorica )e le strahovito divjala, grizli ga v roke, in vsa razjarjena na vse grlo kričala: «Zdaj te imam v pesteh, ti gad. ti vragi Jaz te raztrgam I Kam si dal mojega mladeniči, ti vrag! vrag, nazaj mi ga daj!> in tako je besnela, da je obripela, da je ni bilo mneti. Nemec je ni urnel, bil je ves omamljen. In midva ne bi bila i njo nič opravila, da ni bilo hlapcev. Ko so videli to ruvanje, pritekli so na loko, in še le zdaj smo jej ubozega pisarja iz rok iztrgali. Ko smo jopa hoteli prijeti, iztrgala se nam je z vso močjo, pobegnola v les in letelo je iz lesa na nas kamenje in proklinjanje, da so se oblaki tresli. Potem je nisem videl mnogo dni. Nemec je od tega zbolel in Viktorice
je umirajoči na-njo ozrl, vzdahnol — in se tako bal, daje kraj zapustil. Deklice
dušo pustil. Prinesla mu je srečno zadnjo uro. Mati je začela plakati, in ko je Viktorica slišala toliko glasov, strrnć seje ozrla in planola skozi duri. —
Ne "em, ali je bila potem ša kdaj v rojstvenej hiši svojej. Teh petnajst let, kar tukaj v lesu prebiva, slišal sem jo le je-denknt govoriti. Tega do smrti ne poza-nim. Sel sem proti mostu; počasti so peljali grajski hlapci drva, Črez loko vidim iti Zlatoglavca. To je bil grajski pisar, deklice so mu dale ta priimek, ker si nemškega njegovega imena niso mogle v glavo vtisnoti, in ker je imel zelo lepe yiasd, dolge, zlate barve. Bil je iNeinec. Šel je <"re/. loko, in ker je bilo vroč*1, o 1 kril se je in šel gologlav.
so se mu posmehovale, ;ili k ij za to? Kdor uide, ostane na dobičku, tudi brez njega bo polje rodilo. Tožilo se nam ni še za njim.
No zdaj, babica, imate vso povest o Viktorici, kakor sem jo slišal nekaj od pokojne kovačice, nekaj od Marije. Kaj se je sicer zgodilo, kdo to ve, ali moralo se je zlo goditi, in kdor ima to dušo na vesti, težko nosi I —
Babica si je obrisala solzno lice in rekla s prijaznim nasmehom; «Lepa hvala vam, naj vam povest dobro <ie. To se mora reči, da umeje kum pripovedovati kakor pismouk, človek bi ga poslušal in poslušal in zraven pozabil, da je solnce za gorami.« Pri teb besedah je pokazala babica
EDINOST
s« je 24. pričela na Dunaji, da se posve tuje o naredbah, ki po potrebne vsled po višanja cariae na Francoskem In Nemškem.
Obrtniški odsek je naročil poročevalcu knezu Alojziju Liechtensteinu, naj sestavi poročilo o zakonu glede zavarovanja delavcev v primerljajih ponesrečenja, po slancu Bilirisk^rnu pa, naj sestavi poročilo o zakonu glede zavarovanja delavcev v primerljajih bolezni.
Proračunski odsek je brez promembe sprejel vladino predlogo glede podpore po vremenskih nezgodah zadetih prebivalcev na dolenjem Avstrijskem, Moravskein in Sleskem.
V	poslanskej zbornici državnega \bora je 25. t. m. predložila vlada več načrtov glede postranskih železnic v Galiciji, postranske železnice iz Ljubljane v Kamnik, glede oproščenja kolekovanja prošenj za fenitev. Poslanec Neuber je predlagal, naj se zniia uiitnina na Dunaji, da bo enolika, kakor v drugih mestnih občinah. Predlog poslanca Ricbter-ja, naj se zviša carina na žito, izročil se je odseku za narodno gospodarstvo. Sprejel se je potem v drugem in iretjem čitanju zakonski načrt glede podaljšanja izjemnega stanu v kotorskem okrožji in Cblumeckijev predlog zastran oprostitve davka in pri-pristojbin vzajemnih delavskih družb.
Poslanca Wiesenburg in Menger sta interpelirala ministrskega načelnika zastran zboljSanja plač diurnistov, Schone-rerjev predlog, naj se odseku za pristojbine naroči, da v 14 dneh predloži zbornici načrt o borsnem davku, padel je z 1G1 glasovi proti 131. — Včeraj je bila zopet seja.
V	železniškem tdseku državnega Ibora je bil 2(3. t. m. predlog poslanca Scbone-rerja, naj se vdržavi severna železnica, zavržen in sklenol se je z 17 glasovi proti 15 prestop v podrobno razpravo.
Na novo iopet izvoljeni dunajski mestni župan Ukl se je 26. t. m. poklonil cesarju ter zahvalil za potrjenje; na to mu je cesar odgovoril, da nikoli ne odtegne mi. losti mestu Dunaju ; vedno mu je nakla-njal Svoje varstvo, ter ga mu bode tudi vprihodnje. Potem je cesar popraševal o raznih mestnih zadevah.
Vnanje dežele.
Nemška vlada je prepovedala uvoz prtšičev iz Avstrije na Nemško, da se tja ne zauese bolezen na rivcu in parkljih.
Kongokonferenca je imela 26. t. m. zadnjo sejo; knez Bismark je v svojem govoru naglušal pomirljivi duh, v katerem so se vršile razprave in rekel, da je nova država ob reki Kongo dragocena podslomba za obstoj konferenčnega dela, za katero se je v cesarievem imenu vsem poslancem
senco, ki se je v izbi delala in odložila vreteno.
■ Le malo potrplte, da perutnini na-spem zrn|a, da vas morem črez brdo spremiti,« prosi lovčica, in babica je rada počakala.
•In tudi jaz pojdem do mosta z vami, moram še v les,» reče lover, vst ijaje izza mize.
Lovčica je hitela po zrnja, in kmalu se je zaslišal na dvoru glasen klic: «na put, put, put, put!» in perutnina se je od vseh strani zgriuala. Najpreje je priletela truma vrabcev, kakor da bi jih bil kdo klical. Lovčica je rekla: «No, vi ste naj-pridnejši!« ali vrabci se za to Še zmenili niso.
Babica je stala na p^agu in držala otroke pri sebi, da ne bi plašili perutnine, katero je ona z velikim veseljem gledala. Koliko je bilo tu drobnjave! Bile so sive gosi z gošČeti, race z račeti, Črne turške race, krasne kokoši domače odreje in ti-rolke na visocih nogah, čopaste z velikim grebenom. Pavi. pegatke, pure s puranom, ki je havdral in se vozil, kakor bi bilo na njem kdo vć kaj, golobje, domači in čopasti. Vse to se je sleklo, skakalo za zrnjem, stopalo si na noge, drug je skakal črez druzega, ali spodlezel ali prelezel, kder se je dalo, in vrabci, ti vlaČugarp, ko so imeli polne želodce, skakali so Črez bedaste gosi in race. Blizo so sedeli domači zajčki, privajena veverica je gledala otroke s kostanja in kakor kodeljo rep k višku držala. Na plotu je sedela mačk;i in s poželjivimi očmi vrabcev prežala. Srna se je dala od Barbike po glavi česati, psi pa so tiho okoli otrok sedeli, ker je imela lovčica šibo v roci. Ko pa se je črni pe-
I zahvalil. Launay se je v imenu poslancev I zahvalil Bismarku ter poudarjal velike Bismarkove zasluge za vspehe pri konferenci. Bismark je naznanil, da je mejna-rodna družba ob Kongu sprejela sklepe ko nferenče. Potem se je podpisala pogodba v 14 primerkih.
BelgiŠki kralj je pisal Bismarku pismo, v katerem se mu zahvaljuje za velike zasluge, katere si je pridobil z sklicanjem konferenre za civilizacijo Afrike.
Italija v Afriki uŽe kri preliva. Iz Masavaba se poroča, da se je 14 italijanskih vojakov upalo predaleč od mesta; domači prebivalci so jih napali i do zadnjega posekali.
V	angltlkej zgornje j zbornici je 24. t. m. Granville izjavil, da je angleška vlada na prašanje italijanske vlade odgovorila, da bi moral turški sultan zopet zasesti tiste luke v rudečem morji, katerih Egipčani ne morejo držati. Angleška vlada je sultanu svetovala, naj nekoliko Iuk zasede. Ce hoče Italija katero luko zasesti, mora se o tem dogovoriti s Turčijo. Angleška pa o teh stvareh od sebe odvrača vsako odgovornost, ker Turčija ni slušala sveta, naj nekoliko luk zasede.
It Rima se poroča, da se je italijanska vlada obrnola na turško, da jej da oblast, zasesti nekoliko luk v rudečem morji.
V	angleikej poslantkej zbornici je North-cote podal predlog, naj se vladi izreče nezaupnica zarad neugodne zunanje politike, in zdaj je v parlamentu razprava v tem predlogu, ki se pa skoraj gotovo zavrže.
It Afganistana se poroča, da Rusi prodirajo proti Heratu. Angleška vlada pa je v parlamentu izjavila, da to ni resnično in Gladstone je pristavil, da se angleška vlada prizadeva, določiti avfganistansko mejo j drugih pojasnil pa ne more dati, ker so zdaj o tem dogovori z Rusijo. Mi menimo, da čas ni več daleč, ko se Rus in Anglež v obraz pogledata na mejah Indije.
V	Tonkinu so Francozje doslej potopili 12 kitajskih vojnih ladij, na katerih je bilo 1672 mož in 89 kanonov.
brez usmiljenja proglasim tiste, katere bi v katerej koli vasi italijanske grde pesmi pele, da se bodo zavedne vasi iz nevednih ali morda celo iz hudobije nevednih norčevale.
Sram me je bilo, ko sem pred malo dnevi čul na potoku SovranSču med sv. Ivanom in Lonjerom domača dekleta italijanske pesmi peti. Za danes jim ne reče m nič druzega, nego pomislijo naj dobro, kaj delajo. Pevkam od »Zore« pa kličem: živela zavedna dekleta od sv. Ivana. Ve ste kras in čast vse naše okolice.
V Trstu 16. febr. (Istrani nočejo biti Slovenci). Kupčevalec »Peter Ban« iz Sežane je prišel 13. februvarja t. 1. proti 3. uri popoldne z 12 volovi v Buje, tu izroči gospodarju te vole, kateri so bili prepeljani v hlev g. Sapolato. Spremljevalec, koji mu je hlev pokazal, naznani mu mej potjo, da bodo imeli jutri bal v hiši, koja stoji prav na konci proti Vižioadi, in mu reče, naj gre pogledat, kako lepo je okrašena in z iredentarskimi barvami in zastavami preprežena.
Ta gre res gledat to Iredentarsko okrašenje. Ko pa to garibaldinBko okrasje ogleda, ječe na glas: »Živio Slovenci!« Na to »živio Slovenci« pride proti njemu nek Jredentarski škric in mu reče. »Pel
DOPISI.
IZ Trst«, 26. februvarja, — Ivanska dekleta so zaslovela po svetu vsled njihovega poštenega vedenja in navdušenja za narodno petje, da malo katera tako. In res vsa čast gre tem deklicam, ki se trudijo, da se izobražujejo v svojem petji, in se s tem ogibljejo italjanskemu petju.
Sramota pa onim deklicam, ki še danes prepevajo, ali ne prepevajo, ampak ruio-vejo ove surove laške pesni, ki se ne prikujejo niti možkim.tem manj pa ženskim. Paziti hočem na vsak način na to, da
teliu pognal za gosko, ki mu je kljunila zrno izpred njega, in je goska tekla mimo Hektotja, ni se mogel več držati in hlapnol je po njej.
•Lejtegal« kričala je gospodinja, »starega osla, kako se hoče igrati Tu imaš pameti |» in švignola je po njem.
Hektor se je kazni sramoval pred mlajšimi svojimi tovarši in vlekel se s pri-huljeno glavo v vežo. Babica pa je rekla: «Da bi bil le sin bolji od očeta|» Hektor je bil oče Sultanu, ki je babici toliko kraBnih rac podavi!.
Perutnina je bila nakrmljena In spravljala se je na gredi. Otroci so dobili od Franca in Berte krasnih pavjih peres, lovčica je dala babici jajec od tirolek. vzela Anico v naročjn, lovec je vzel puško na rame, poklical Hektorja in odšli so iz prijazne hiše. Tudi srna je šla ž njimi kakor psiček.
Pod gričem je rekla lovčica vsem lahko noč. vrnola se z otroki, na mostu je podal gospod lovec babici zagorelo desnico in Sel v les. Jožek je dolgo za njim gledal in rekel Barbiki: «Ko bodem jaz malo veči, pojdem z lovcem in hodil bo lem tudi na prežo*.
•Ali morali bi s teboj Še koga poslati, ker Be bojiš gorske žene in divjega moža« posmijala se je Barb'ka.
•I kaj pa ti veŠ», togotl se Jožek; «ko bodem veči, ne bodem se bali*
In babica, grede mimo jeza, ozrla se je na mahoviti panj in zamišljena v Vik-torico vzdabnola: «Uboga deklica 1»
suo Živio Slovenski lo facio arrestare dei polizai e lo faccio seraie.
Jaz prašam, ali nismo mi Kranjci in Istrani Slovenci? Kdaj po istrskem obrežji iredentarstvo poneha in se po nekdanjih slovenskih tleh zopet naša beseda oglasi?
Oj, skrita gnezda na slovanskih obalih jadranskega morja, da vas strela popali!
Iz Skednje 24. februv. (Izv. dop). Zadnji teden je tukaj umrl nam dobrot-ljivi gospod Fran Markjori, imovit mož, kteri je imel veliko posestvo blizo petro-Ijevih magazinov na Turkovci. Mož ni bil strankarsk, rad je govoril slovensko, če prav je pogosto žensko prekrstil v moškega, ali moškega.,v žensko, rad je ubogim
S omagal in mi Skedenjci mu moramo valežni biti še zdaj, ko nam ga mati črna zemlja krije. V svojej mladosti je kupčeval s Živino in bil podjeten mesar,
Eozneje, ko je obnemogel, največ se je avil z umeteljnimi ognji, bil je v tem ozii u strokovnjak, ali ne le to, tudi v slikarstvu je imel neko zaslugo, v godbi na harpo mu je bil malokdo kos, ribariti je pa znal tako, da je celo takrat, ko so najstareji in najspretniši ribiči brez plena na kraj prišli, vselej velike nenavadne ribe vlovil, tudi lovec je bil izvrsten, s kratka, kamor koli se je obrnol z svojo nadarjenostjo in vstrajnostjo, povsod je jako dobro vspel.
Ni Še leto, kar se jt v Škednji osnovalo važno, dolgo željeno in jako potrebno pevsko društvo »Slovanska Vilu«. V začetku je bilo veliko udov k temu društvu pristopilo, tako, da se nisem mogel načuditi tolikej navdušenosti in zanimanju, ali vendar moram grajati one, kateri bi bili morali največ trudili se za to društvo in se kot delujoči udie vpisati, ker ti so uže pred leti hrepeneli po takem društvu in na njih Želje se je osnovalo, a zdaj so najhujši nasprotniki prav temu društvu. Je li morda to društvo povod kakemu spridenju, kakemu žaljenju sveče vere, ali nasprotno kakej osebi?
Je ii to društvo sramota vasi ali kakemu v vasi, da se zabranjuje vstop k njemu? Kdor postane ud kakega društva, katerega pravila vlada potrdi, se li kakemu zameri? ali ne more tak spolnovati dolžnosti do Boga, do cerkve, in do svojih cerkvenih in posvetnih oblastnikov? Kadar se človek uči spoznavati svoj rod, blažiti svoj čut, spoštovati sebe in svojega bližnjega, ni li vreden podpore ?
Okoli trideset let je, kar se je petje v našej vasi začelo razvijati, sosebno narodno petje, vsa Čast za to gre „veleza-»lužnemu učitelju g. Čenča-ju. Skednja je žeta vedno in povsod čast in z Ske-detici tudi omenjeni gospod učitelj. In danes, ko bi mogla slava glede petja ua najvišjo stopinjo dospeti vsled ustanovitve pevskega društva »slov. Vila«, danes se to od vplivne strani zanika.
Kadar 30—40 zgubljenih ovčic po vseh krčmah v igrah, plesih rasaja, koliko božjega žaljenja se godi. Kadar pa 30—40 tovariš-v skupaj lepo ubrano v veselji in ljubezni mej seboj pod nadzorstvom izmej sebe izbranega moža zapoje, koliko prepirov, kletvine iu sploh nemoralnosti in pohujšanja se o Istrani.
Naj bi doličniki to dobro premislili in uvidijo, dt„z nasprotovanjem pevskemu ruštvu v Škednji sami proti sebi delujejo. Skupno del ujmo in Vi, Vilaši, nestrašite se, cMujte srčno za svojo stvar, najtežje st' uže prebili. Vplivni gospodje pa naj prvi pomagajo, da se doseže lepa sloga.
Ne mislim s tem hujskati na nikoga, le to pravim, da v društvu Vila ni Cikoi-jaŠev, katere bi moralo iztrebiti vsako piovansko društvo, ker Cikorjaš je Judež.
Rodoljub.
Iz Lokve na Krasu 20. febr. Sprejmi, draga Edinost, ta le odgovor na dopis iz Lokve o cerkvenem petju v št. 13 Edinosti 1.1.
V prvej vrsti moram povedati, da j« to, kar se tiče o spremembi novih i starih pevcev, sama pravcata neistina, pa tudi vse hvalizanje, glede petja v cerkvi o zadnjih božičnih praznikih, kajti uže dalj časa ni bilo tako slabega petja v našej cerkvi kakor prav iste dni.
Res je, da pevci ne morejo biti vedno eDi in isti, torej jih je treba nadomešča-vati z mladimi močmi, to pa tudi vsakdo ve, da ni vsak za petje ustvarjen, kakor tudi g. dopisnik ni, ki o petji umeje toliko, kolikor zajec na boben ; saj uže stara narodna slovenska pesem poje: Lisica je lajala, volk pa je t-ilil, medved, ki je »raven stal, pa se jima je čudil.
G. dopisnik se jezi, da so stari pevci začeli zopet peti v cerkvi, ker je oni, ki o cerkvenem petji ukazuje, njemu I nje-govej gardi cerkveno petje prepovedal, in še celo temu se je hotel ustavljati, ker mu morda dlŠe oni beliči, katere cerkveno oskrbništvo pevcem o velikih praznikih podaruje.
Konečno pa pokličem lahko vao sosesko na pričo in prašam, kedaj je bilo lepše petje v našej cerkvi, nego takrat* dokler so stari pevci pod vodstvom bivšega učitelji, gosp. Avgusta Praprotnika peli, takrat ko je ta gospod začel cerkveno petje pri nas učiti, ni bilo ni orgelj ni druzih inštrumentov v cerkvi, vendar j® ta učitelj pevce, če tudi stare, tako dobro v petji izvežbal, da so lahko brez skrbi nastopili, kajti peli so natančno po sekiricah,
Gospodu dopisniku pa priporočam, naj v prihodnje le resnico in pošteno piše, sicer njega in onega, ki se za njegovo kopito skriva, z imenom objavimo.
Vas, mlade pevce, pa pozdravlja
Resnicoljubni pevec.
S Krasa 19. februvarja. — V letošnjem predpustu je bilo na Slovenskem mnogo živahnih, dobro obiskovanib i po* dučljivih veselic. Tudi Kraševci so se mqj tem čvrsto gibali, kajti osnovalo se je pred nekoliko dnevi bralno društvo v Komnu I kmetijsko — v Dntovljah; katerima dal Bog livenje, rast in razcvet. Poslednje je priredilo v dan 8. februvarja prav lepo veselico, katera je bila od več stotin živahnih Kraševcev obiskana. Čast delujočemu odboru za tako lep večer, kajti vse točke dnevnega sporeda so se vršile točno i pohvalno, a posebno igra »Nemški ne znajo« bila je nauduŠena i odmevala je naudušenost občinstva.
Tako smo rajali predpustom v najlepšem redu, a stopivšim v zveličani post je treba: treznim biti, oprezno hoditi,premišljeno govoriti i doprinašati dela usmiljenja. Taka priložnost se ponuja vsak dan, kajti več prosjakov domačih i tujcev pohaja na Kras trkat i prosit božjega dara. Kedo ne bi pomolil drobnjaka ubožnemu trpinu, ki okoli tava, da si uteši telesno silo. A datidenes postava zabranjuje beračenje i nalaga občinam svoje ubožne preskrbovati. Posamnim občinam je to težavno, da celo nemogoče, kar jasno priča množina pohajajočih prosjakov. Ubožci pa morajo tudi živeti, i naravno je. da ako ne dobe v domačej občini potrebščin, gredo od vasi do vasi in dalje.
MeŠČanje oskrbujejo svoje uboge v ubožoicah i s temzabranjujejo prosjaštvo*). Vidi se, da dokler se tudi za dežeiane ne napravijo ubožnice, ne zabrani se prosjaštvo. V ovake zavode bi se potem le »pravi« ubožci odpošiljali, drugi pa odstranjevali, kakor so v prvej kategoriji, tako zvani ■ nobel« berači, ki se dandeties skrivajo pod beraško palico, proseči : jajca, zabele, denarja, ali pa le kar zaužijo; ako se jim ne zadovoli, strašijo osamelo ženstvo, prilično tudi česa vzamejo ter oblastni)am sitnosti i kmetom škode napravijajo. Tako prosjaštvo bi trebalo omejiti.
I& Brd dne 24. februvarja 1885. Ker se nihče ne oglasi, hočem Vam pa jaz pisati. Naš neutrudljivi »Slov. jez« je priredil pod predsedništvom preč. gospoda Andreja Znidarčiča vikarja v Gradnem me 11. t. m. v krasno I okusno odičenih prostorih vrlega rodoljuba in gostoljubnega gospoda Blaža Sfiligoja veleposestnika v Dernovku pri Biljani, lep in prijeten zabavni večer, ki pa je dobil bolj in bolj obraz velike narodne veselice. Gostoljubni g. Sfiligoj je prepustil društvu v prvem nadstropju dve lepi in prostorni sobani in Bicer prva se je odločila za banket, druga pa za »preljubo veselje«. Vrhu tega ste bili Še dve stranski nobi društvu v porabo odkazani. Prostori so bili krasno odiČeni in vse le v čisto slovanskem duhu, Čisto naravno je, da podobe presvitle cesarske hiše so povsod prvo mesto zase-
•) Zal, da je <udl v mestih mnogo nepre-Hkrbenih ubožčev, ki hodijo od hiše do hiše.
Uredn.
RDI NO S T
dale. Nad vrati druge dvorane je stal iz lovorik napravljeni napis : »Slovenski jez«.
Uže opoldne 11. t. m. so jeli v Dr-novku pokati možnarjl. Okoli pol 6 ure zvečer se je videlo pa ljudstvo od vseh strani v Drnovk hiteti in ko se je nekoliko zmračilo mej pokanjem možnarjev, razsvetljena je bila okolica z različnimi umeteljnimi ognji. Naznanjeni spored se je začel z uvodom »Naprej«, katero je domaČi oršester kaj dobro igral, na to so se točke vršile, kakor je bilo v programu naznanjeno. Podpredsednik Anton Jakon-čič je govoril o boleznih vina in je osobito našteval uzroke, ki dajo povod različitim bolezni m j učitelj iz Višnje vka, g. Anton Bele, imel je lep šaljiv govor o nosih. Pevci iz Biljane pod vodstvom znanega rodoljuba g. Jože Mariniča so dobro peli in osobito mešani zbori in Kocijančičev venček so posebno ugajali.
Banketa se je udeležilo nad 120 oseb različitega stanu iz Brd in poleg domače in bližnje čest. duhovščine nas je počastil se svojo navzočnoŠtjo naddavkar iz Gorice gospod Leopold žl. Furlani se svojo družino.
Omeniti moram, da pri banketu je bilo mnogo in raznih napitnic, in tudi govorilo se je mnogo, osobito o toliko leljenej cesti iz Gunjač do Plavi tako-zvani skoz Gradec, a ni bilo mej nami onega, kateri bi nam bil lahko dal potrebna pojasnila, in tako je — da tndi vsako veselje ima svojo žalost! Ko uže ▼ takih in enakih zadevah debatiramo, zapoje možki zbor cesarsko pesem, vse umolkne-in mi smo našo avstrijsko himno stoje poslušali, a komaj so pevci utegnoli dokončati, uže je zaorilo iz vseh grl trikratni »Živio« na cesarja in njegovo družino.
Po končanem banketu je bila tombola 8 tremi smešnimi dobitki.
Res pravo veselje je bilo za vsacega narodnjaka, videti toliko priprostega ljudstva zbranega skupaj, brez nlkakerŠnega nerfeda, temveč vsakdo se je dostojno, lepo in omikano vedel. Smelo rečem, da •Slov. jez« je lahko ponosen na to veselico, ki lahko drugim v izgled Bluži. Le da bi nam kmalo zopet kaj enacega napravil.
Po končanej tomboli se je začelo »preljubo veselje«, ki je trajalo do 7. ure zjutraj. Mi smo menenja, da bi »Sloven. jez« večkrat dajal svojim udom takove večere in da bi na ta način nekakovo otfral javne plese, kder se mladina de-moralizuje, kvari zdravje in prazni po nepotrebnem žep. Plesa sicer nihče ne odpravi, a skrb naša naj bo tedaj, da se bo mladina pri plesih mikala, nikakor pa ne pohujševala in pačila zdravje.
Anonimus
Domaee in razne vesti.
Preftkušnje za župnike. Te
dni so se vršile v kancelariji v. č. škofijskega ordinariata v Trstu preskušuje, izpiti pismeni in ustmeni iz vseh teclogičnih predmetov za farne službe, po pri|etem dovoljenju sta se podvrgla tem preskušnjam dva gospoda, Ljudevit Vodopivec, duhovni pomočnik in katehet Dolinski, in Franjo Teran, oskrbnik Tinjanski; oba sta za take službe aprobirana. potrjena.
Pogreb rajnke fospe Tr-
novčeve v Sežani bil je včeraj popo-ludne kaj slovesen in sijajen; od vseh strani, iz Trsta, celo iz Istre, z Notranjskega zapazili smo mnogo pogrebcev, kaj pa še le s Krasa; mnogo županov, duhovnov, učiteljev iz vseh kraških vasi smo videli, vsega skupaj je šlo za pogrebom gotovo nad 600 odličnih ljudi, za Sežano uže ogromno število. Na rakev so sorodniki in prijatelji položili 22 prekrasnih vencev s pomenljivimi napisi, s kratka, ta pogreb je bil sijajen dokaz, kako priljubljeni sti rodbini Mankoč in Trnovec v Trstu in daleč na okrog. Omeniti nam je še posebno prekrasnega petja v cerkvi, učiteljski zbor je kaj ganljivo pel »Blagor mu«, pri katerej priliki so se marsikateremu ulile solze Rajnko so prepeljali na pokopališč* sv. Ane pri Trstu in položili v rodbinsko rakev Mmkočev. Naj v raju prebiva plemenita duša, zaslužila si je raj, ker bila je na tem svetu uzorna hči, Boprou'a in m »ti. Gosp. Trnovca pa naj tolažijo dokazi sočutja mnogih njegovih iskrenih spoštovalcev iu prijateljev. Tržaške novoMI:
Vila je od domačih 17letna Franja V. Odnesla je se seboj nekoliko vrednostnih reči. Kam je u&la to je Še neznano.
Zgubil je neke tukajšnje zavarovalnic** tirjalec svojo denarnico, v kojej je imel uže več denarja iztirjanega za svojega gospodarja,
Samomor. Skočil je skozi okno druzega nadstropja tukajšnje civiine bolnice 03 letni kuhar na ladijah Sekundus M. doma iz Runini v Italiji, ter je obležal koj mrtev. Ina«l jP t>eko neozdravljivo bolezen, radi k oje «0 ga še le p^d kakimi 14 dnevi pričeli zdraviti. Vzrok samomora bode ta bolezen.
Poskus samomora. 52 letni Alojzij Fi-scher trgovec na Korsu rodoma Madjar skočil je skozi okno v Četrtek popoludne iz 4 nadstropja hiše št. 9. na dvorišče z namenom se usmrtiti. Nesrečni, ki pravijo, da je v slabih denarnih razmerah, bil je vdovec z dvema nedoraslima otrokoma, se je hudo poškodoval na glavi in na nogah. Otroke prevzela je v varstvo neka prijateljska obitelj.
Nesreče. Tiskarski učenec Peter U. iz Trsta, ki je v izdelovalnici kart v ulici Leo v službi, utaknol je po lastnej neprevidnosti nogo v kolo mašine, tako da si je nogo zlomil. Nesli so ubožČeka v bolnico. — 48letnl Ivan Fravzin iz Milj, ki je v Stablimento tecnico sv. Roka v službi, bil je pri razkladanji lesa zadet od trama tako nesrečno, da je koj mrtev obležal. Nesrečni mož je zapustil 4 nedorasle otroke. Truplo so prenesli v mrtvašnico sv. Justa. — 181etna Šivilja C. S. je v ulici Torrente vsled bolezni sv. Valentina napadena pala na tla, ter si nekoliko kožo na glavi razbila. Straža jo je odvedla domov. Komaj eno uro potem jo je v ulici Donadoni zadela ista nesreča, tako, da so jo morali peljati zopet domov. — Nek velocipedist se je predvčerajšnjem peljal iz Bazovice proti Katinari in je zadel v voz, v kateri je bilo vpreženo par krav. Krave so se ga zbale in so udrle po hribu navzdol. Mož in žena. ki sta bila v vozu, pala sta iz njega in žena se je na rokah in nogah težko poškodovala.
Ogenj je nastal v prodajalnlci Josipa Zagar-ja v ulici Canale Št. 2. Delalci so postavili namreč ponev žrjavice pod so-dove, kder je olje shranjeno, da ne bi zmrznilo. Ponev je pa bržkone prevmola mačka in so se uneli zraven ležeči Žaklji. Javna straža je zapazila dim ter je alarmirala ognjegasce, ki so ogenj pogasili. Ostalo je brez vse škode.
Policijsko. 241etni sodar Fran Đ. z Kranjskega je v delalnlcl ulice Materizza kder je v službi, svojim tovarišem pretil z noŽčem. Tovariši so ga zatoŽili in sedaj si pod ključem kri hladi. — 261etni fakin Ivan Đ. in 321etni Josip L. oba iz Trsta, razgrajala sta po ulici stare šrange, da jih je morala straža odvesti v zapor. — Prijeli so tudi 20letnega težika Franeta M. in 24letnega črevljarja J. R. oba iz Trsta, ker so ju našli v hiši št. 2. ulica tre Gantoni ob 3 in tri četrt uri zjutraj Bpeče na stopnicah. V istej hiši je zastavnica. Ker nista vedela povedati, po kaj sta prišla, ju je straža odvedla v varnejši prostor, da bodeta znala čemu sta Šla spat v druge hiše. — Nekej dami je bila ukradena v ulici Malcanton denarnica. —> F. D. G. iz Klaužeta, A. B. iz Trainonte di Sotlo, in P. B. iz Arzena so prijeli, ker so jako sumnjivi tatvioe na A. Rozabianko v znesku 80 frankov v zlatu. — 43letnega toČaja Jožefa K. li Tajana na Ogerskem so prijeli, ker so našli pri njem obleko, ki je bila pred kratkim nekde ukradena. — Iz ječe v Kopru sta ušla Dominik G. in Matevž P. ki sta bila zaprta- radi tatvine. — Policija je prijela v ulici Riborgo 38 letnega ribiča A. F. kojemu je prepovedano po Avstriji hoditi.— Več usmiljenih sester in razgrajačev so zapili. Prve so odposlali domov, drugim pa dali trdo ležišče.
Izpred ftodnlje. N> 6 let težke
poostrene ječe je bil obsojen 37 letni ože-njeni trgovec Th. Mendl, radi golufiije. Isti je v vsem skup ij ogoljufal razne trgovinske hiše in posamezne osobe za kakih 30000 f. Svoje dni je bil eden najneutnornejših sodelovalcev «Triester Zeitunpn.
Urednik iN..še Sloge« go«p. prof. Mandič 1)11 je denes enoglasno nek'i v spoznan razžaljenja č*<ti glasovitena Guder-a, kateri ga je tož 1. — Cuder mora še pla-Čati troške. — Kadar je občinstvo zaslišalo sodbo, je klicalo »Bravo!«.
Ciorldke novosti Za Sloveuce jako važna vest je gotovo ta, da je najviši s6d na Dunaji ovrgel razsodbo goriške deželne sodmje, po katerej sta bila oproščena glasovita rogovileŽa in zarotnika proti goriškim Slovencem, A.Fitz in J. Makuc — Obravnava se hode zdaj z nova vršila in up imo, <ia bode zdaj Slovencem zadoščenje, V Avstriji j* še pravica!
Ob beneškej meji v vasi Dolenje je žandarmerija v pondelek dne 23. t. m. ustavila nekega Francoza, ki je več žlahtnih sadnih drevesec na to stran skrlvaje spravil. Moža je žandarmerija prijela, drevesca je pa žuoanstvu vročila.
»Slovenski Je« v Brdlh« je
odposlal prevzvišeuemu i presvetlemu gospodu Josipu, Jurju Strosmajerju biskupu djakovaškemu i aremskemu, ujegove svetosti uzprestolmkn, nj. c. kr. veličanstva tajnemu sovrtniku, dr. modroljubja i bogoslovja itd. v Djakovaru t»> le adreso :
Prevzvišenl , presveti' vladika!
JuL'ORlovansfvu v/.or i dika I
Neprijetni logodki poslednjih dni, p« kojih je blo užiljeno Vaše pr»vzvišeno-ti rodoljubno srce, "ali s>> ponižno podpisanemu odboru »Slovanskega jeza« povol, da se z najodličnejšim spoštovanjem po-
klanja Vaši presvetli milosti ter Vam odkrije svoje sočutno, hvaležno srce.
Hvala Vam, dobri pastir, za prekrasne, temeljito učene, k nezmotljivi katoliški cerkvi vabeče, razkolništvu luč prižigajoče pastirske liste I V V.ifii prevzvigenosti živi duh slovenskih apostolov sv. Cirila i Metoda, duh najboljšegi pastirja, ki boče da bode na svetu »en nlev i en pastir«, ki je radi tega dal Ukaz: • Učite vse narode« — gotovo tudi slovanske I
Hvala Vam veledušnemu podupiratelju, najmočnejšemu stebru narotine učenosti i umetnostil Akademija znanosti, vseučilišče i galerija slik v Zagrebu, da molčimo o druzih brezbrojnih podporah, spričujejo o veliki, plamteči ljubavi Vaše prevzvišenosti do naroda jugoslovanskega, kojemu hočete odpreti pot do najviše stopnje učenosti i umetnosti, ktere mu pa volkovi i najemniki ne privoščijo.
Hvala Vaši prevzvišenosti tudi zaradi z besedo i z djanjem izkazane ljubezni, do Slovencev I Veselja nam je srce igralo, kedar smo čitali v časnikih v Vaši naklonjenosti do slovenskih zastopnikov, o Vašem krasnem pismu do našega velecenje-nega pesnika S.Gregorčiča. Ta uzorna Vaša ljubezen užiga tudi našim srcem enako ljubezen do Vaše prevzvišenosti, katerej naj dopade ovi naš izraz hvalež nosti, dasiravno smo premalo učeni zastopniki siromašnih, medju Sočo i Italijo bivajočih, z Irredento borečih se stražarjev slovenskih I
Bpg daj Vaši prevzvišenosti, za 70 letnico mnogo narodnega veselja i radovanja ! Bog ohrani i Živi Vas joŠ mnoga leta trpinCenim Jugoslovanom v tolažbo, vodstvo i diko I
Blljana dne 2. svečana 1885.
Odbor
katoliškega političnega narodnega društva
»Slovenski jez v Brdib« Andr. Znidarčič, 1. kr. vikar predsednik; Anton Jakončič, 1. r. posestnik, podpredsednik ; Mihaljko Vuga, 1. r. kaplan taj* nik; Jože Kožlin. I. r. župan blagajnik; Lovro Juvančič, 1. r. Župnik, Anton Znidarčič, 1. r. Župan, Ant. pl. Reja, 1. r. posestnik iu Janez Bastijaočič, 1. r. obč. taj. odborniki.
Manka «Slav|ja« sklenila je v mesecih oktober, november in decemner 1884 10.863 novih zavarovanj za 15,852.817 gld. 40 kr. kapitala ter je za to prejela 454.630 gl. 15 kr. zavarovalnine. Denarni promet osrednje blagajnice iznašal je 2,116.300 gld. 48 kr. ; v posojilnicah bilo je v tem času naloženih 287 898 t>ld. 73 kr., na zemljišča pa posojenih 569.738 gld. 98 kr. Za škode plačala je v navedenih treh mesecih 218.931 gld. 5 kr. Gasilne brizgal-nice dobilo je pet občin. Od 1. januvarja do 31. dec. 1884 bilo je v vseh oddelkih na novo sklenenib 65.230 zavarovanj za 74 626.913 gld .64 kr. kapitala, za kar se je plačalo 1,803.803 gld. 19 kr. zavarovalnin in postranskih plačil. Za škode se je izplačalo 707.089 gld. 76 kr. K samoupravnim društvom oglaBilo se je do konca decembra 1884 že 1294 članov, ki so skupno zavarovali 174.397 gld. 12 kr. pokojnin, in za to obvezali se uplačati 683.946 gld. 25 kr. Zastopniški pokojninski fond pomnožil se je do konca 1. 1884 na 48.600 gl. 34 kr. v gotovini in efektih.
Nesreče. Avstrijsko-ogerska ladija Venu* B., katerej je bil kapitan Sablič, potopila se je 23. m. v hudem viharji na poti iz Liverpooia v Rio Janeiro pri Water-fordn. Utonili so vsi mornarji. — V Gdan-skem je po noči 23. t. m. vstal ogenj v nekej hiši v katerej je stanovalo trinajst rodbin, ogenj se je takoj razširil po stopnicah, da prebivalci niso mogli iz hiše. Ognjegasci so oteli šest osob z veliko nevarnostjo, mnogo jih je poskakalo skoz okna in štirji se nevarno pobili, trije, en otrok in dva odrastla, pa so zgoreli.
Tržno porodilo.
Kata.— Kupčija mlahova, cene slabša ter se pomikajo n^zaj. — Prodalo se je te dni 18U0 vreč Rio po f. 43.50 do 62, 400 vreč Santos po f. 50 do 6'), Java velja f. 62 do 60, Portoricco f. 82 do 90, Cevlou plant. f. 85 do 122.
Sladkor. — To blago je bolj iskano, cene so jako trdne in se počasi; ali konstantno pomikajo više. Prodalo se je te dni 50U0 vreč sladkorja po f. 18.75 do 21.50.
Sadje — Pomeranče, limoni f. 3 do 5.50, rož či pnlješki f. 6.50 do 7, fige v vencih f. 16 do 17, opaša f. 13 do 15, cvebe navadne f. 12 do 14. Eleme f. 22 do 33, Sultanma f. 20 do 35.
Olje. — Malo posla; cene pa pri vsem tem jako trdne. Jedilno f. 42 do 48, namizno f. 68 do 100.
Petrolje. — Denes se dobi to blago uže po f. 9.10; tendenca za še niže cene.
DomaČi pridelki. — Fižol rudeči f. 10. bohinec f. 11, koks f. 12.50; maslo f. 82 do 85. slaba kupčija.
Špeh — domačo f. 51 do 52, Mast angleška 1. f.50, Ogerska z boleto f. 58, du-najskj z boleto f. 54.
Žito — slabo obrajtano. Prodalo se je nekoliko ruske pšenice po f. 8.50, in nekoliko koruze levantinske f. 665.
Les — dobro obrajtan, cene stalne in trdne.
Seno — dobro konjsko f. 1.25 do 1.60.
Borsno poročilo*
Borsa jako mlahova, kurzi drž. papirjev trdni, drugih papirjev pa slabši.
DunaJ*ka Borsa
dne 21 fabrnvarja. Enotni drž. dolg v bankovcih 83 gld 50 kr.
Enotni drž. dolg v srebru 83 »95	»
Zlata renta......107 » 65	»
5°/0 avst. renta .... 9!) • 40	»
Delnice narodne banke. . 807 » —	■
Kreditne delnice .... 305 «25	»
London 10 lir sterlin . . 124 » 25	•
Napoleon....... 9 » 79	»
C. kr. cekini...... 5 » 81	»
100 državnih mark ... 60 » 50	»
G. Gasparovie priredjuje dne 28. t. m. u prostorijah slavenske čitaonice u Trstu deklamatoi-nu zabavu, kojoj pozivljemo ovim svu gg. članove.
iSi5ZSZ5ZSZS2SZS2SiSilSZ5i5ZnSZSZSZ5i9
Agencija za posredovanje jg
u službah i kod stanovanja Jjj
E. gerominmaS
priskrbuje službe svake vrste u Au- jj striji i inozemstvu. Kupuje i prodava g kuće, po najugodnijimi pogodbami, jjj
Piazža Ponterosso br. 2. I. kat. g
8252S25Z52S25252SZ5BSZ52S2S252S25252Sr
Javna zahvala.
Za obilo toplo sočutje koje nam je došlo od mnozih stranij povodom sinrti naš'ga tekreno ljubljenega ponesrečenega očeta oziroma tasta gespoda
Eduard Josip Ve*el-a zlasti pa za prekrasne, pokojniku darovane vence in mnogobrojni sprevod pri pogrebu izreka vsem globoko čutečo, iskreno zahvalo.
Žalujoča rodbina
Zahvala.
Natoplejše zahvalo izrekam prečestiti duhovščini, g. učitelju in pevcem za na-grobnico in vernikom, ki so v tako obilnem številu nenadomestljivo sestro pri pogrebu spremljali in pridenein Še prošnjo, naj bi se rajnee v molitvah spominjali.
Katinara, 26. februvarja 1885.
Ant. Rogač, župnik.
Javna zahvala.
P. n. slavnemu občinstvu, od blizu in daleč piiSedŠemu, zvLasti pa slavnim društvom: »Slavjanska čitalnica tržaška«, »Sokol tržaški«, Čitalnica sežanska, podružnica rudečega križa v Sežani, velečestiti duhovgčiiii, vsem Županom na SežanŠčini in na čelu velicemu županu in starejšinstvu sežanskemu, osobju c. k. kotarskeu'a glavarstva, sodišča, odvetniškega, notarskega in učiteljskega tel«, poreznega ureda, žandarmerjskeua in finančne straže oddelka in žeiežmške postaje v Sežani, finančuega komisarijata na Opčinah. dvorne kobilarne v Lipici, pevcem, slavnima uredništvoma: »Edinosti« m »Naše Sloge« in vsem družim sorodnikom, prijateliem in znancem, ki so sprovedli kzainjemu počitku nepozabno
Trnovec Mileno Bogdanovo roj. Mankoč
izrekati ganolim srcem najlskrenejšo svojo zahvalo.
V Sežani, 27. februvarja 1885.	x
Žalujočo obitelji ;
Trnovec i Mankoč.
\
EDINOST
Hedjunarođna linija
M >
<
H
OD
H "
Iz Trsta t Navi-Jork naravnost
Veliki prvorazredni parniki te linije vozijo redno v Novi-Jork in vspremajo blago in popotnike po najnižjih cenah in 7. najboljšo postrežbo.	6—G
V NOVI-JORK. Odhod iz TRSTA.
Parmk »Teutonia«	v 15. dan marča.
Popotniki naj se obrnejo na
J. Terkuile,
generalnega pasažnega agenta.
Via deli'Arsenale 13, Teatro Comunale v TRSTU.
Kajuta za potnike 200 gld. Vmesni krov 60 gld.
Zaradi vožnje blaga obrne naj se na Emiliano <1* Ant. Po«;layon, generalnega agenta.
M^fl^ Brez te varstvene znamke, po-stavno zavarovane, ima se to zdravilo smatrati kot. ponarejeno.
(Varstv. inamks)	^^ trganje
po dr. MaliSu,
le odločno najboljše zdravilo zoper protin ter revmatizem, trganje po udih, bolečine v križi ter živcih, oteklino, otrpneh ud t in kite itd., malo če se rabi, pa mine popolnem trganje, kar dokazuje obilno zahval. Zahteva naj se samo uncetn zoper trganje v o dr. Maličit» s zraven stoječim znamenjem; 1 stekl. 50 kr.
Planinski želiščni sirop kranjski,
izboren zope*" kašelj, hripavost, vrutobol, prsne in pljučne bolečine; \ stekl. 56 kr. Koristnejši, nego vsi v trgovini se nahajajoči soki in siropi.	6—20
Pomuhljevo (Dorsch) jetrno olje,
najboljše vrste, izborno zoper bramore, pljučnico, kožne izpustite in bezgavne otekline 1 stekl, CO kr.
Anaterinska ustna voda,
najboljše za ohranjenje zob ter zobnega mesa in takoj odpravi smradljivo sapo iz ust. 1 steklenica 40 kr.
Kričistilne krog'jice, c. kr. priv.,
ne smele bi se v nijednem gospodinjstvu pogrešati in so se uže tisočkrat sijano osve-dočiie pri zabasanji človeškega telesa, glavobolu, otrpnenih udih, sltaženem želodcu, jetrnih in obistnih boleznih, v Škatljah A 21 kr; jeden zavoj s 6 škitljami 1 gld. 5 kr. Razpoiiljava se le jeden zavoj.
Naročila iz dežele izvrše ?e tako)
v lekarni pri „samorogu"
Jul. pl. Trnkozy-ja
na mestnem trgu v Ljubljani.
a> aT
o
Ni
L ^
fetJ
1884.
razstava v Kalkuti (diploma s kolajno).
VLAHOV
lek odobren po c. kr. vladi, priporočen od zdravniških strokovnjakov, patento-van od zjedinjenlh držav Ameriških.
Dosežm uspeh: vsakorina nerazpo-ložnost, neprebavljl-vost. kolika, gljlste, krvavica, (hemoroide), povračljive mržlice , vodenioa pranica, l^noit. slabost, čišćenje krvi. Cisti polagoma in okrepčuje zdravje. — Z vsako staklenico vred dobi se tudi navod, kako se ima rabiti lek.
Pozor proti ponarejenju! Da bi dobivanje leka olajšal zalaga Ž njim izdelovatelj vse kavane, mirodijnice, sladkarije in likerije v glavnih mestih po celem svetu.	33-48
Tvornica s Romano Vlahov v Šibeniku Glavna zaloga v Trstu ulica B. Lazzaro št
1«

^ ..... %
Piaz2a della Stazione
V TRSTU.
Priporoča t«« le posebnosti s
Kntrunnva vrnit P°*«bno d01'*" Prr,ti ■\airaiMOVtl \Otlct »»taru.ker raastaplja. lez.
Hlebčki Rava«ini trpote-vKi soka proti
IlltUtMI naVilMHl pretUjunju, kataru, kadiju in bolei;ni v grlu.
Ilihio rillP naravno 1 monnvi) harve, ki Tonja UIJC prav mulo po ribi, prUtno, brc* vsakega slabera okusa. Najboljši lik proti j-jt.i, trjjanju, (zpohom, slabo ti itd.
Killio nlic »"»''ano * jodom in Ifelezni'o, lek 111 M1	ceni in Rotor, priporočljiv dr .iinam,
katere imajo otroke z dvojnimi udi in ne morejo shoditi.
Adontina Ravasini B^Eg^St
t ri precej ostavi bolečina Rnjlllh zob.
Eliksir in zobočistni prah
vidrfavanje zobovja in dobre vonjave v istih.
Dišeča glicerina SS^ftiT' pri"
Prattati vedno po teh posebnosti na ime MARKA KAVASINl, lekarna „Alta Oiuitizta", Piazia della Stazione. Zalogu mineralnih vol, posebnosti d.imaCe in inostranske, kemični izdelki in mirodije, i/delni iz elastične gume, ranoeeluisko orodje, diffoce milo in drnjfi izdelki lekarne itd.
Vsaka naročba se precej izvrSI.
E. Del Monte v Trstu
ulica Torrente poštna poš iljatev
1 košarica oranž 30 kom. a koš. f. 1"0 1 » « 40 « > • • HiO 1 « »44«»«« 1'M
Porto za pošto prosto in zadacano. i^eleznična pošiljatev: 1 zaboj oranž 200 kom a zaboj f 4 25 1 ■ « 340 « ■ o « .'150 1 « « 350 « « . « 325 Samo zaboj prost. Oddano na kolodvoru v Trstu.
ff, Bel Monte Trst.
t
^	V obče dobro!
Jjjpi	Mesnica
I S. TR A VAN-A
flj trn sv. Jakoba St. 114 Piod.iji TTI mesa p*ve vrste
a 40, 4H k", sprednji lco«, zadnji koi.
f
a 60 — k1
Ti^J Ker ."e n t tri.u p*
m č"
po tej ceni prodaje
§
je m;inj£i d ic
Jakoba pli se ine-0 lefiko

Dr. EMIL FABIANI
zdravnik-ranocelnik-porodoslovec
snrejemlje in ordinuje vsaki dan od 3. do pol 4 ure por olndnć. Nabuja sa tudi
v lekarni ROVIS Corso 47. ¥ia degli artisti Mro 8 II. nndstropj-a
želodečna esenca
lekarne Ploooll-ja »pri angelu* naDunajskej cesti v t, j ta 1» -lja ni ozdravlja kakor je razvidno iz zahvalnih pisem in zdravniških spričeval bolezni v Želodcu in trebuhu, bodenje, krč, Želodečno in premenjavno mrzlico, zanašanji1, hemerojide, zlatenico, migreme, iid. in je najboljši pripomoček zoper glisto pri otrocih.
Steklenica 10 kr. Kdor je vzame več, dobi primeren odpust.
Blagorodni gospod Piccoli v Ljubljani.
Vaša želodečna esenca je jedino zdravilo, ki mi pomaca pri moji bolezni v želodcu. Vsakikrat kadar jo rabim, čutim olajšanje in zboljšanje.
Josip Sotdat, župnik, Kamrje, pošta Crniče.
Tukaj velja izrek: »Čast zaslužku« Vaša Želodečna esenca, katero smo jaz in mnopro druzih bolnikov rabili v bolezni, je prav čudovite moči, posebno pri želodečttih boleznih. A. Lupetina, župnik, KrŠan na Primorskem
Podpisani potrjuje, da ima želodečna esenca ljubljanskega lekarničarja^Piccoli-ja hitre ii/ prečudne zdravilne moči. Ž njo ozdravilo je' mnogo ljudi moje in sosedne župnije; komaj pretečo dan, da ne bi kdo prišel k meni, ki ma prosi *a jedno steklenico želodtčne esence, kojih imam vedno nekoliko pripravljenih. A. Wtassish, župnik-kan. Plominj, Primorsko
Antirrheumon najboljša zdravilo proti pre-hlajenji, kostobolji, hromoti delavnih čutnic, bolečinam v križi in v prsih, prehladnim bolečinam v glavi in v zobeh. Steklenica 40 kr.
Pastilje santoninske ; (knlesci zoper gliste; izkušeno zdravilo zoper gliste škatljica 10 kr. 100 koščekov 60 kr. 1000 koš čekov 5 gld.
Salicilne pastlle oroti prehlajenju najboljši pripomoček proti davici (difteritis), plučnint,
Ersnim in vratnim bolečinam, zoper kušelj in ripavost, škatljica 20 kr.
Zeliični prsni sirop. Ta iz zdravilnih zelišč izdelani Mrop se rabi z najboljšim uspehom proti vsem prsnim in pljučnim boleznim, /a-sliŽenju, ksišliu, hripavosti, dušljivemu kašlju itd. Odruščetii naj vzamejo 3 do 4 žlice vnuki dan, otroci ša toliko žličje. Steklenica 36 kr
Tu navedena, Kakor vsa druga zdravila se zmlra) frišna dobe v lekarni
C3r. 3Pioooli-j a.
«pri angelu» LJUBLJANA, Dunajska cesta.
Naročila Izvršujejo se a prvo pošto proti pov- | zetju zneska.
Zaloge v Trstu so v lekarnah pl. Leuten-burg Foraboschi, Prendini, Havasini in Zu-nettl ter v vseh boljših lekarnah Istra in Prl-
8® I morske.
17-30
Čudovite kapljice
Sv. Antona Padovanskega.
To priprosto in naravno zdravilo je prava dobrodejri* pomoč in ni treba mnogih besedi, da so dokaže njihova čud-1 vi ta moč. Će se le rabijo nekoliko dni, olajšajo in preženejo prav kmulu najtrdovratuiše iehdčne bolesti. Prav izvrstno vstrezuj j zoper hemorojde, proti bolnzunim na jetrih in na vranici, proti Črevesnim boleznim in proti glistam, pri ženskih mlečnih nadleg -nostih. zoper beli tok, božjast, zop-r seropok ter čisti pokvarjeno kri One na preganjajo samo omenjenih bolezni, ampak na9 obvarujejo tudi pred vsako boleznijo	(50)
Prodajejo sa v vseh glavnih lekarnicah na svetu; za naročbo in pošiljatve na edino v le-karnici Cristofoletti v Oorict, v Tratu v lekarni E. Zanetti i O. B. Roris, (?. B Faraboschi in M Ravasini. Ena stJclenica stane 3<i novcev.
Varovati se je pokvarjenih posnetkov, s katerimi se zavolj želje po dobičku tu pa tam ljudstvo goljufa, dasi nimajo nobene moči in vrednosti.
NOVOST!!!
Pečat „TB.ST44 najprikladnejše darilo, jako koristen, zadržujoč vse, kar jo potrebno v pisarni, kakor: pečat iz kavčuka, z avtomatičnim barvilom, poro in svinčnik, vsa v najeleguntnejšej obliki iz nikla in pregibljivo, da se more hraniti v žepu. Nadalje okusno izdelani pečati v obliki meda-Ijonov, ur, Škatlj ca za žvepljenke in razni drugi nežni pečati.
Pri odlikovanem grafičnem zavodu
H. FREISINGER-JA
Lloydova palača ulica „Mercato vecohio" 4
Y TRSTU.
Vaše blagorodje I
Dolgo časa sem bolehal na kataru v želodci in hudej mrzlici in sem vkljub Zdravniškej pomoči tako oslabel, da skoraj nisem mogel hoditi. In tu sem se odločil preskrbeti si vkljub mojemu nezaupanju proti tako imenovanim hvalisanim univerzalnim zdravilom dr. Rosov zdravilni balsarn, katerega rabim po predpisu. Čez osem dnij dobil sem zopet okus do jedij, in ko sem porabil 4 velika steklenice, bil sem popolnem zdrav. Vsi ljudje, ki me poznajo, čudijo se, cla tako dobro izgledam, in jaz smatram za svojo dolžnost, izreči najt<jplojšo zahvalo za Vaše izvrstno zdravilo in je vsem trpečim na takih boleznih najtoplejše priporočam. Jaz tudi nemam nič proti temu, da ta vrstice objavno porabite, vender brez mojega imena. Ker hočem Rosov balzam vedno im ti pri sebi, prosim, pošljite mi ga 16 steklenic proti poštnem povzetji. Z velespošto-van.em	J. W., c. kr. nadporočmk topničarskega polka v Siblnji.
Nagla in gotova pomoč za želodčne bolezni i njih nastopke.
Ohranitev zdravja
je odvisna zgoli od ohranitve in pospsi^vanja dobrega prebavljanja, ker ta je glavni pogoj zdravja in telesnega in duSnega dobrega čutenja. Najbolj potrjeno DOMAČE ZDRAVILO, probavljanje vrediti, doseči primemo mešanje krvi, odpraviti pokvarjene nezdrave krvne dele, to je uže več lat sploh znani in priljubljeni
dr. BOSA sivljenski babam,
Napravljen iz najboljSih, zdravniško najkrep-kejslh zdravilskih zelišč, potrjen ja posebno kakor gotova pomoč pri vseh slabostih prebavljanja, posebno pri presedanju, po kislem dišečim riganju, napenjanju, bluvanju, pri bolečinah v telesu in želodou. želodčnem krču, prenabasanju želodca z jedrni, zasllženju, krvnem navalu, hemeroidah, ženskih boleznih, boleznih v črevih, hipohondriji in melanholiji (vsled slabega prebavljanja); on oživlja vso delalnost prebavljanja, deta zdravo bi 5isto kri in bolno telo dobiva zopet poprejšno moč in zdravje. Vsled te izvrstne moči je postal gotovo in potrjeno ljudsko domače zdravilo ter se sploh razširil.
I steklenica 50 kr.,dvojna steklenica I g!
Na tisoče pohvalnih pisem lahko vsuk pregleda. Pošilja se na frankirana pisma proti povzetju zneska na vse strani.
3W Svarjenje !
Du bp izogne neljubim napakam, lato prosim vse p. n. gg. uaroCuike, naj povH«di izreSuo dr. Hutov t.ivlj*n*ki-l>alzam iz lokur' v H. Friipm.-r-ja v Pragi zuh tavajo, kujti opasil suni, di so na nfirki 11a vefl krnjih ilolnli neiispeSno zmes , ako bo zahtevali samo živli«»ski balzam, in iih izruSno dr, Kotovigu livIjMiiskoga balzanta.
Pravi flr. Rosov M\mt\ balzem
dobi 86 samo v glavm*j zalogi izdelal■■» H. Fragner-ja lekarna »k Črnemu orlu« v Pragi, Ecko dar Sporner-gas.se Nr. 205—3.
ŠPfll
V	TUSTU: P. Prr.ndini. (i. ForalmMchi, JuU. Str-ravalln, Sd. vou Leitenbnrg,	Z-u »ino iu K. Hantlti, lukarnifiurj I.
V	GORICI: O. OriitofotrM. A. nI. flirnnroH, O. R. Pantoni, It. Kilrner, loka'rnitfarji. V OGELJI: Davnino d'Etia.
V	LJUBLJANI: O. Pi eoli in J. Svoboda, lokar-uiCajii.
V	ZAGREBU: C. Ara*im, lekamiCar.
Vit Irkanlr in vetij* trgovine t materijalnim blagom d Avtlra-Ogtrtkej imajo zalogo trga tivljenukega balzama.
Tam se tudi dobi:
Prazko domače mazilo
zoper bule, lane in vnetje vsake vrste.
Ako se »enani prsa vnamejo, ali strdijo, pri bulah vsake vr.-ite, pri turih, gnojnih tokih, pri Crvu v pr-Uu in pri iiohtanii, pri zlezah, oteklinah, pri iltniilCenji, pri moriki (mrtvi) konti »per revraatiSne otekline u p u ti ko, /.opor kroniBno vnutje v kolenih, rokah, v ledji, če si kdo n«.g„ »palme, Z"per kurja ofieati m polne notie, pri razpokanih rokah, zo]i«r liBaje, »oper oteklino po piku inrCortov, zoper tekoBe rane, odprte noge, zi;i>er ruka in vnoto ko«o ni bolj«ega zdravila, ko to mazilo.
Zaprte bule in otekline s« hitro ozdrav.jo; ker pa ven tefie, potegne mazilo v kratkem vo gnoji«, na-se, in rano ozdravi. - To ma.il; je zato t ako dobro ke hitr > pomaga in kor «e po njem rana p-ej ne «<.« dokler ni v,a bolna gnojil ven p„tegnena. Tudi »brani nwi divje.a mesa in obvaruje pred snetorn (Prnim pri-sudom): tudi holeBina to hladilno inatilo poapeBi. -Odprt® in tekoCo rane ae nionijo z inlafino vodo umiti potem Be !• «e mazilo na nje prilepi.	15-16
Škatljica se dobode po 25 in 35 k.
Balzam za talio.
SkuCeno in po mnozlh poskusih kot najzanetiljivejHn sredstvo znano, odstrani nagluhost in po njom se dobi tudi fiopolno ule zgubljeui sluh. 1 ukieiiica 1 gld. a. v.
IjHKtnik, druii vo »KlJlNOHT«. — i/rtatelj tri odtrovornnirannit: VIKTOR DOLENC
Nova tiskarna V. DOLENC v Trum