293 Etnolog 26 (2016) FILM NA ETNOGRAFSKIH RAZSTAVAH Poro~ilo in razmislek ob mednarodnih posvetih Nadja Valentin~i~ Furlan V kustodiatu za etnografski film v Slovenskem etnografskem muzeju (SEM) v praksi in teoriji raziskujemo mo`nosti vklju~evanja etnografskih filmov in avdiovizualnih sporo~il na razstave in v programe ob njih. Odkar je leta 2011 SEM prevzel koordinacijo varstva nesnovne kulturne dedi{~ine, se intenzivno posve~amo tudi avdiovizualni dokumentaciji tovrstne dedi{~ine ter razglabljanjem o mogo~ih pristopih, metodah in strategijah. Tako smo jeseni 2014 v SEM pripravili mednarodni posvet Dokumentiranje in predstavljanje nesnovne kulturne dedi{~ine s filmom, 2015 pa uredili dvojezi~no monografijo z enakim naslovom. Tematiko bomo razvijali {e naprej v krogu zainteresiranih strokovnjakov, Unesca in nosilcev dedi{~ine. Filmu na razstavah in v muzejih namenjamo veliko pozornosti vse od nastanka kustodiata leta 2000. Prakti~no delo nadgrajujemo s strokovno podlago vizualne antropologije in muzeologije, znanje pa izmenjujemo na posvetih doma in v mednarodnem prostoru. Leta 2006 je Zvezdana Anto{ v Zagrebu organizirala precej {iroko zastavljen mednarodni posvet Film v muzejih, dokumentaciji in znanosti, ki smo se ga udele`ili etnologi iz Hrva{ke, Mad`arske, Avstrije, Italije in Slovenije. Uporabo filma na prvi stalni razstavi smo leto kasneje predstavili na Dunaju v sklopu ICOM-ove konference v sekciji AVICOM med referati muzealcev, filmskih avtorjev in ponudnikov avdiovizualnih storitev in zelo naprednih tehnologij. O avdiovizualni komunikaciji na obeh stalnih razstavah SEM smo leta 2009 poro~ali na Reviji dokumentarnega in etno filma v srbski Banji Kovilja~i, leta 2011 v Etnografskem muzeju v Skopju in leta 2014 na pregledu muzejske produkcije Muvi 5 v Muzejskem dokumentacijskem centru v Zagrebu. Polje avdiovizualnega je predmet `ivahne obravnave tudi v slovenskih muzejih: Sekcija za avdiovizualno pri Skupnosti muzejev Slovenije se je decembra 2013 predstavila na posvetu v Muzeju novej{e zgodovine, letos je iz{el e-zbornik Muzeji in avdiovizualno (ur. Darja Skrt, �21.9.2016�). Oktobra 2015 sta Narodni muzej Danske in Univerza Kopenhagen pripravila dvodnevni strokovni kolokvij o uporabi filma na etnografskih razstavah (Film in 294 Nadja Valentin~i~ Furlan Ethnographic Exhibitions), ki se ga je udele`ilo sedemnajst referentov, ve~inoma iz dr`av zahodne in severne Evrope. Uvodne teoreti~ne razmisleke so prispevali Arnd Schneider (Univerza Oslo), Mary Bouquet (Univerzitetni kolid` Utrecht) in dr. Steffen Köhn (Svobodna univerza Berlin). Prispevki muzejskih kustosov so osmi{ljali prakse vklju~evanja filmov na razstave, naj je {lo za arhivske posnetke (Anne Mette Jørgensen, organizatorka posveta) ali namenska snemanja za potrebe razstav (trije avtorji iz Muzeja kultur Basel, Tom Crowley iz Javnega muzeja Horniman v Londonu, moj referat o raznovrstnih avdiovizualnih sporo~ilih in njihovih funkcijah na obeh stalnih razstavah). Avtorji, ki sodelujejo z muzeji kot zunanji sodelavci pri vizualnih produkcijah, so ve~inoma teoreti~no in metodolo{ko utemeljevali svoje filmske pristope, relativno malo pa smo izvedeli o kontekstu razstav in identitetah muzejev. V zaklju~nih razmislekih in post festum pogovorih smo mo~en trend umetni{kih projektov pripisali modi in tudi distanciranju etnografskih muzejev od svojih kolonialnih za~etkov: estetika prekriva eti~na vpra{anja (e)restitucije gradiva izvornim skupnostim. Pogumnej{i muzeji, ki se soo~ajo z njimi, pogosto sodelujejo s potomci izvornih skupnosti na prvotnem terenu ali s priseljenci v svojem okolju. Prav v Narodnem muzeju Danske sem odkrila primer filma, ko je kustodinja na razstavo povabila tkalca ljudstva Navajo, da je pojasnjeval pomene barv in vzorcev na preprogah ter njihove funkcije, poleg tega pa pripravil tudi delavnico tkanja (ta film ni bil predstavljen na posvetu). Na vseh poteh v tujino si sku{am ogledati tudi zna~ilne etnografske muzeje in {e posebno avdiovizualno komunikacijo na njihovih razstavah. Zadnje desetletje so mo~no prisotne posnete pripovedi, intervjuji in `ivljenjske zgodbe, kar sovpada s premikom poudarka s predmetne dedi{~ine na ljudi. Na posvetu je tak primer predstavila Karin Leivategija iz Estonskega narodnega muzeja, ki je posnela 50 intervjujev na temo svobode za razstavo o preteklosti Estonije. Sama sem poro~ala o Galeriji pripovedovalcev, ki nastaja ob na{i drugi stalni razstavi Jaz, mi in drugi: podobe mojega sveta in daje glas ljudem, ki jih mediji ponavadi spregledajo: gibalno, senzorno ali socialno deprivilegiranim, manj{inam vseh vrst in beguncem. Naj ob rob dodam {e, da kot posebno kvaliteto poudarjam na~elo SEM, da hranimo slovensko in neevropsko dedi{~ino in ju povezano predstavljamo na obeh stalnih razstavah. V zaklju~ku posveta smo se vsi strinjali, da je potrebna publikacija, vendar se je osnovanje uredni{kega odbora zavleklo do leto{nje konference Evropskega zdru`enja socialnih antropologov EASA v Milanu, kjer smo sklenili, da bo taka publikacija iz{la kot tematska {tevilka spletne znanstvene revije AnthroVision ( �21.9.2016�). Konferenca EASA Antropolo{ke zapu{~ine in prihodnosti ~love{tva (Anthropological Legacies and Human Futures) je skoncentrirano ponujala 150 panelov v {tirih dneh ( �21.9.2016�). Udele`ila sem se predvsem panelov na temo vizualne in medijske antropologije ter muzeologije in sestankov Mre`e za vizualno 295 Film na etnografskih razstavah antropologijo VENEASA in Mre`e za medijsko antropologijo. V sklopu panela Produkcija in raz{irjanje znanja avdio in/ali vizualno sem predstavila avdiovizualne pristope v sklopu razstav, ki temeljijo na zbirkah, in tistih, ki so usmerjene v ljudi. V bistvu gre pri tem za avdiovizualno reprodukcijo filmov (znanja) na razstavah, v drugem delu pa sem se posvetila produkciji novega znanja v njihovem okviru. Kot primera sem navedla omenjeni danski film o sodelovanju z Navajo tkalcem in Galerijo pripovedovalcev v na{em muzeju. Na~rtovana publikacija o filmu na etnografskih razstavah bo, upamo, poleg avdiovizualnega sporo~anja na razstavah osvetlila tudi sodobne usmeritve najpomembnej{ih etnografskih, etnolo{kih in antropolo{kih muzejev po Evropi, od katerih so se mnogi v 21. stoletju preimenovali in preoblikovali v muzeje kultur, muzeje sveta ali muzeje civilizacij.