/Primorski Št. 28 (15.472) leto Ul. PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. rpaja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil, Od 5. do 17. septembra 1944 seje tiskal v tiskarni 'Doberdob' v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni 'Slovenija' pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v za- sužnjeni Evropi. __________________________ TRST-Ul. Montecchi 6-Tel. 040/7796600______ GORICA - Drevored 24 moggto 1 - Tel. 0481/533382 CH)AD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432/731190__ POŠTNINA PLAĆANA V GOTOVINI SPED. IN ABB.POST.GR. 1/50% CISALPINA GESTIONL 1500 UR P^MlXP BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE DOJKO TRŽAŠKA KREDITNA BANKA TOREK, 6. FEBRUARJA 1996 Evropa šene konča jeseni Bojan Brezigar Slovenski zunanji minister Zoran Thaler je na včerajšnji meseCni tiskovni konferenci govoril o zunanjepolitičnih dogajanjih v januarju, ni pa namenjal velike pozornosti pobudi skupine opozicijskih poslancev, ki mu oCita neuspešno vodenje zunanje politike in zato zahteva njegovo razrešitev. Thaler je ta dokument označil kot »papir neresnic« in neutemeljenih obtožb. Vsebina besedila je res dokaj skromna in ga zato nikakor ni mogoCe šteti v Čast najvišji demokratični inštituciji neke države, pa tudi Ce ta aspekt odmislimo je dokaj jasno, da je treba neuspešnost slovenske zunanje politike pripisati kar večjemu številu dejavnikov, med katerimi državni zbor nikakor ni med zadnjimi. V Sloveniji se namreč v zunanjo politiko res vmešuje prav vsakdo in vsakdo je prepričan, da je nosilec velikih absolutnih resnic. Tako do pravega soočenja praktično ne more priti, saj vsaka stranka ali strančica vleCe vrv na svojo stran. Vprašanje približevanja Slovenije Evropi je zgovoren primer pod udarom so odnosi z Italijo, ki znotraj Evropske unije manipulira s pridruženim članstvom Sloveniji in s tem preprečuje notranje polemike, ki bi jih taka ah drugačna konCna rešitev nedvomno izzvala, v Sloveniji pa ne razmišljajo o drugem aspektu, to je o polnopravnem članstvu v Evropski Uniji. Pogoj za vložitev prošnje za polnopravno Članstvo pa je spre-' memba lastniške zakonodaje, ki je obtičala v parlamentu, ker stranke prežijo v pričakovanju, da bodo ob tem nekoga odstrelili: predsednika vlade, predsednika parlamenta ah zunanjega ministra: za cilje desne opozicije je kate-rakoli rešitev dobra. Ob tem ima seveda zunanji minister prav, ker skrbi predvsem za svoj resor in skuša reševati probleme, ki so v okviru slovenske pohtiCne scene tudi stvarno rešljivi. Evropi itak ne more dopovedati, da je Slovenija zrela za vstop, ko se ob vsaki priložnosti stranke prepirajo in prerekajo. Za vstopanje v Evropo namreč ne zadostujejo uvedba demokracije in ustrezni ekonomski pogoji, potrebna je tudi zrelost, da stranke s Cim širšim soglasjem obravnavajo vprašanja, ki so ključnega pomena za prihodnost države in katerih posledice se ne bodo izčrpale z jesenskimi volitvami. I Šolski preustroj: Občina I mora prisluhniti manjšini TRST - »Nikakršen načrt o raciona- stvo pa so nam povedali, da gre le za lizaciji slovenske Sole ni sprejemljiv studijo oziroma raziskavo, ki jo je brez upoštevanja potreb manjšine in Občina v skladu z zakonskimi doloCi-se zlasti ne brez dogovarjanja z njo«, li poverila fakulteti za politične vede To je osnovna premisa staliSCa Slo- tukajšnje univerze. Raziskavo naj bi venske kulturno gospodarske zveze izdelali le na osnovi demografskih ob znani studiji Občine Trst glede trendov brez upoštevanja meddrzav-preustroja šolske mreže. nih in mednarodnih dogovorov, ki Na občinskem odbornistvu za Sol- ščitijo slovensko solo. Na 5. strani I Ob pripravah na | Prešernovo proslavo Slovenski narod se pripravlja na praznik svoje kulture. V Četrtek bo osrednja zamejska proslava v tržaškem Kulturnem domu, osrednja vseslovenska proslava pa bo v Cankarjevem domu v Ljubljani, pri kateri pa bodo imeli glavno besedo zamejski ustvarjalci. Slavnostni govornik bo Alojz Rebula, proslavo režira Sergej Vere, scenograf pa je Klavdij Palčič, s katerim smo pripravili daljši intervju Na 10. strani ITALIJA / SREČANJE S SINDIKATI IN Z DELODAJALCI Moccanico začel dmgi krog zelo napornih posvetovanj D'Alema: Enake možnosti za vlado kot za volitve aprila RIM - Antonio Maccanico je včeraj pričel drugi krog posvetovanj za sestavo nove vlade. Sestal se je med drugim s sindikalnimi voditelji CGIL, CISL in UIL ter z vodstvom Confindustrie. Sindikati so zahtevali konkretne ukrepe proti naraščajoči brezposelnosti in proti inflaciji, delodajalci pa pospešeni vstop Italije v evropske gospodarske in finančne tokove. Medtem ko SKP svari pred nevarnostjo avtoritarnih zakusov, se je tajnik DSL Massimo D’ Alema na konferenci združenja Confesercenti v Neaplju izrekel proti predlogu za referendum o neposredni izvolitvi predsednika republike, ki ga glasno zahteva Gianfranco Fini. Ce bo Nacionalno zavezništvo vztrajalo pri tem predlogu, je dejal D’Alema, so spomladanske volitve res neizogibne. Tajnik Hrasta je prepričan, da ima Maccanico petdeset odstokov možnosti za uspeh, petdeset odstotkov možnosti pa imajo spomladanske predčasne volitve. Da so volitve za vogalom je skoraj prepričan tajnik CGIL Sergio Cofferati, medtem ko je voditelj CISL Sergio D’Antoni bolj optimistično razpoložen, Čeprav meni, da je Maccanico pred zelo težko nalogo- Na 2.strani SLOVENIJA Thaler in Drnovšek zavrnila očitke o zunanji politiki LJUBLJANA - Slovenski zunanji minister Zoran Thaler je na včerajšnji novinarski konferenci spregovoril o slovenski zunanji politiki ter odgovoril na očitke skupine enajstih poslancev, ki zahtevajo interpelacijo o njegovem delu. Po ministrovih besedah naj bi vlada že ta teden obravnavala stahsca in sklepe o slovenskem vključevanju v Evropsko unijo, Nato in Zahodnoevropsko unijo, ki jih bo poslala v obravnavo državnemu zboru. Glede interpelacije pa je med drugim dejal, da »gre za papir, ki ga odlikujejo neresnice, izmišljotine in slabo utemeljene tendencioznosti«. Predsednik vlade Janez Drnovšek pa je o slovenski zunanji politiki dejal, da je očitno postala tema, s pomočjo katere skuša opozicija v slovenski politični prostor vnesti CimveC zmede in razdora. Na 13. strani PAPEŽ / PO SREDNJI AMERIKI BIH / BILDTOVO POPUŠČANJE SRBOM Janez Pavel II. sinoči začel svoj 8-dnevni obisk CIUDAD DE GUATEMALA - SinoCi nekaj pred polnočjo je papež Janez Pavel h. prispel v gvatemalsko glavno mesto, prvo etapo na svojem osemdnevnem pastoralnem obisku po Srednji Ameriki. Dočakala ga je po 38 letih državljanske vojne »pomirjena« država, kjer je prav včeraj predsednik Alvaro Enrique Arzu ušel atentatu, ali bolje reCeno, njegovi varnostniki so ubili nekega neoboroženega Šoferja, ki se med prevažanjem mleka s svojim kombijem, ni ustavil na pozive varnostnikov. To pa ne bi smelo vplivati na predvideni program papeževega obiska. Za njegovo varnost bo skrbelo veC kot 6 tisoč agentov. Višek njegovega obiska bo darovanje maše v Esquipula-su, ki naj bi se je udeležilo pol milijona ljudi. Srbske četrti Sarajeva kamen sponke Srbi uvedli »policijsko« uro in sedaj zahtevajo, da ostanejo v »svojih« četrtih do septembra SARAJEVO - Poveljnik Natovih kopenskih sil v BiH, general Michael VValker, ki se je včeraj sestal z vojaškimi voditelji srbske in mu-slimansko-hrvaSke strani, je navedel, da podpisniki daytonskega sporazuma zadovoljivo izpolnjujejo obveznosti. Kot kaže pa le na papirju, saj so včeraj predstavniki Nata poudarjali, da sprte strani uresničujejo le vojaški del sporazuma, ne pa civilnopoliticne-ga. Resnici na ljubo je zapletov v marsičem kriv mednarodni posrednik Carl Bildt, ki je v nedeljo pri- volil, da srbska policija do 19. marca nadzoruje srbske predele mesta. Bosanska vlada je upravičeno besna, saj je Bildt v bistvu kršil day-tonska določila, po katerih bi morala hrvaško-bosanska federacija v soboto prevzeti nadzor nad vsem Sarajevom. S popuščanjem, ki naj bi preprečilo eksodus srbskega prebivalstva iz Ilidže, VogoSCe in Grbavice, pa je Bildt speljal vodo na mlin srbskih zahtev. Srbska policija je v »svojih« Četrtih uvedla policijsko uro, bržkone, da bi dokazala, kdo je »šef«. Namestnik šefa srbske policije za južna sarajevska predmestja Tihomir Glavaš pa je vCeraj trdil, da bi morala srbska policija ostati na svojem položaju vse do septembrskih volitev. Položaj se je torej zapletel, toliko bolj, ker se kljub okrepljeni prisotnosti sil Iforja nadaljujejo srbske provokacije. V nedeljo je bil tako lažje ranjen od ostrostrelskega napada britanski vojak. Ob teh zapletih pa se nadaljuje mučno romanje poročevalke OZN Elizabeth Rehn po moriščih in grobiščih Bosne Na 12. strani POMEMBNO PRIZNANJE ZA ZAMEJSKO USTVARJALNOST Marko Kravos predsednik Slovenskega PEN Tržaški pesnik bo nasledil Borisu A. Novaku, ki je predsednik Mirovnega komiteja PEN TRST - Tržaški pesnik Marko Kravos je novi predsednik Slovenskega PEN kluba, mednarodnega združenja književnikov, ki je bilo ustanovljeno leta 1921 v Londonu in praznuje torej prav letos svojo 75-letnico. Njegovo imenovanje na krmilo te ugledne organizacije je priznanje tudi za naSo zamejsko narodnostno skupnost. Kravos, ki je bil sicer v upravnem odboru te organizacije že za predsednikovanja Mire Miheličeve in Cirila Kosmača, bo nasledil Borisa A. Novaka, ki je bil imenovan za predsednika Mirovnega komiteja Mednarodnega PEN. Svoje imenovanje jemljem kot znak pozornosti do bogate ustvarjalnosti izpostavljene skupnosti, kot je naša, je izjavil Marko Kravos po prestižni izvolitvi, o kateri meni, da je znak večje občutljivosti kulturnega centra za obstoj slovenske narodne skupnosti v Italiji. Dodal je Se, da bo njegova glavna naloga varovati bogato dediščino Slovenskega PEN kluba, ki je zelo kotiran v mednarodnem merilu in ima kljub svoji majhnosti zelo ugledno mesto v svetu. Med njegovimi velikimi zaslugami je na primer ta, da so v tridesetih letih v Dubrovniku obsodili nacizem. Izkazal se je tudi ob bosanski tragediji, ko je mednarodna pomoč potekala prav preko njega. V odboru Slovenskega PEN so Se Matej Bogataj, Andrej Brvar, Drago Jančar, Iztok Osojnik, Žarko Petan, Alenka Puhar, Ivo Svetina in Veno Taufer. Danes v Primorskem dnevniku Ustavno sodišče o procesu Priebke Ustavno sodiSCe bo danes razsodilo o prisotnosti zasebnih strank na vojaškem procesu proti esesovske-mu stotniku Priebkeju. Stran 2 Kritično o dunajski politiki do manjšin Ob prvi obletnici pokola štirih pripadnikov romske skupnosti v Avstriji so izrekli vrsto kritik na manjšinsko politiko dunajske vlade. Stran 3 Krivec nesreče zbežal Mladoletnika, ki je osumljen, da je v soboto povzročil smrtno prometno nesrečo pri Trebčah in pobegnil, so že istega dne prijeli, vendar je včeraj zbezal. Stran 5 Pretrgana tri mlada življenja Trije mladi so umrli v nedeljo na Goriškem: dva v prometni nesreči v Ronkah, dekle pa je utonilo v Idrijci pri Romansu. Stran 8 Italija praktično najdražja v Evropi Lestvica Eurostata kaže, da jo je v pogledu inflacijske stopnje znotraj Evropske unije lansko leto prekašala edinole Grčija. Stran 9 NOVICE Fanfanija ima 88 let RIM - Soustanovitelju prve republike, šestkratnemu ministrskemu predsedniku in kar 18-kratnemu predsedniku senata so ob življenjskem jubileju že poslali voščilnice najvišji državni voditelji, pa tudi papež. Krščanskodemokratski veljak, ki je bil še do leta 1994 na čelu senatne komisije za zunanje zadeve, spada med redke politike, ki jih ni oplazil škandal zaradi korupcij. Po razpustu KD se je pridružil Ljudski stranki (PPI) in aktivno spremlja parlamentarno dogajanje, vendar ohranil odlične odnose s predstavniki diaspore, ki so se opredelili za desno koalicijo. V prostem času se še vedno bavi s slikarstvom. Umoril delodajalko in napravil samomor RIM - Etiopec Salomon Ermies je včeraj s kuhinjskim nožem do smrti zabodel 80-letno Nicolino di Giorgio, ki ji je bil skupaj z drugim etiopskim priseljencem za gospodinjskega pomočnika, nato pa se v garaži obesil. Tako vsaj domnevajo preiskovalci, ki so odredili za danes obdukcijo njegovega trupla. Žensko je napadel v trenutku besa, ker ga je menda neprestano šikanirala, ter jo večkrat zabodel v prsi in trebuh. Pod truplom so karabinjerji našli kos vrvi, s katero se je obesil na plinsko cev. Njegov kolega je bil tisti čas dela prost. Kolesarjema zasolil kar 172.000 lir globe VICENZA - Sredi mesta sta z gorskim kolesom švignila čer križišče, čeprav je semafor kazal rdeče. Redar ju je ustavil in začel pisati globo v znesku 108.000 lir, ker pa sta 25-letnik in 18-letmk začela godrnjati, jima je kazen še dodatno zasolil: 172.000 lir. Kolo je bilo namreč brez svetilke, sicer pa sta se njem vozila oba, kar je prepovedano. Globa je napravila v mestu globok vtis, čeprav je upravičena. VLADNA KRIZA / ANTONIO MACCANICO ZAČEL DRUGI KROG POSVETOVANJ Sindikalisti in delodajalci: Strožji ukrepi proti inflaciji Bertinoffi: Nova vlada zelo nevarna za demokratično ureditev Tajniki treh osrednjih sindiklanih organizacij po pogovoru z mandatarjem Maccanicom GENOVA / GLEDE ODPUŽCENE DELAVKE Sindikati napovedujejo boj Obolela je za rakom in na delu je ni bilo več kot 18 mesecev GENOVA - Sindikati napovedujejo oster boj glede primera Esmeralde S., ženske, ki jo je podjetje odpustilo iz službe, ker je v teku treh let izostala z delovnega mesta več kot 18 mesecev, ker je obolela za rakom. Ženska je bila zaposlena od leta 1969 pri podjetju Connei spa, ki izdeluje električna stikala in ima ki svoj sedež zahodno od Genove. Dne 9. novembra 1993 so ji zdravniki med bivanjem v bolnici, kamor so jo prepeljali po prometni nesreči, diagnosticirali raka na dojkah in takrat se je za žensko začela prava trnjeva pot. Pretekli petek jo je podjetje odpustilo iz službe na osnovi normativa, ki ga predvideva delovna pogodba kategorije. Genovski tajnik Uilm Claudio Tarsa je izjavil, da jim je zadeva pri srcu in dodal, da ji bodo skušali najti rešitev. Tajnik sindikata, v katerega je ženska vpisana že dolga leta, je tudi pristavil, da je treba dobro poznati termine vprašanja in se srečati tako z delavko kot s podjetjem. Po teh srečanjih bo sindikat zahteval odprto soočanje za rešitev primera. Zenski so operirali najprej eno dojko, pozneje pa še drugo. Med prvim in drugim kirmškim posegom se je vrnila na delovno mesto v tovarno in skušala delati, vendar pa tega ni zmogla; zaprosila je za lažje delo, po njenih besedah pa ji podjetje ni uslišalo. Poverjeni upravitelj in generalni direkor podjetja Giuseppe Lancella pa je izjavil, da je zaradi tega sicer zagrenjen, ima pa mirno vest; dejal je tudi, da so človeškemu primeru skušali najti rešitev, vendar pa sta humani in tehnični aspekt nezdružljiva, ko gre za delovna mesta. ITALIJA / VES TEDEN Hujši mraz RIM - Ta teden se Italija ne bo ubadala s polarnim mrazom kot ZDA, prav tako ne z severnoevropskimi vremenskimi zapleti, kljub temu pa bo izredno hladno, ker bodo temperature od 4 do 5 stopinj pod mesečnim povprečjem, tako da je včeraj v Rimu že zmrznil neki priletni klošar, ki je prva letošnja žrtev zime v prestolnici. Vdor hladnega skandinavskega zraku v Sredozemlje pa ne bo povzročil hujših zapletov na severnem Jadranu, kjer bo le mrzlo z burjo. Meteorologi napovedujejo težave južno od Ancone, kjer bo ves ta teden snežilo tudi v krajih, kjer je sneg prava redkost. Niso izključene niti nevihte z udari vetra, ko bo hladni zrak trčil v toplo in vlažno fronto, ki prihaja z juga. V srednji in južni Italiji bo najhujše danes, položaj pa naj bi bil kritičen vse do sobote, tako da se bo vreme nad Apeninskim polotokom izboljšalo šele v nedeljo.Kot rečeno, naj bi nad severnim Jadranom prevladovalo suho vreme z močno burjo, M bo najmočnejša v četrtek, nato pa bo postopoma oslabela. RIM - Antonio Macca-nico nadaljuje s svojim nelahkim poskusom za sestavo nove vlade. Včeraj se je med drugim srečal z voditelji CGIL, CISL in UIL in z vodstvom Confmdustrie, imel pa je tudi vrsto neformalnih pogovorov, ki so znova potrdili, da so si interesi desnice in leve sredine zelo narazen, predvsem kar zadeva nekatere ustavne reforme. Massi-mo D’Alema je zaradi tega ponovil stališče, da ima mandatar petdeset odstotkov možnosti za sestavo vlade, iste možnosti pa imajo tudi spomladanske predčasne volitve. Generalni tajnik CGIL, CISL in UIL, Sergio Cof-ferati, Sergio D’Antoni in Pietro Larizza, so pozvali poverjenega predsednika, naj postavi na vrh vladnega programa boj proti inflaciji in naraščajoči brezposelnosti. Zavzeli so se tudi za konkretne ukrepe za gospodarski preporod Juga, ki iz dneva v dan vse bolj zaostaja za razvitim Severom. Vsi trije sindikalni voditelji so Maccanicu povedali, da nasprotujejo že napo-. vedanemu gospodarskemu manevru v višini 70 tisoč milijard lir. Ce so si bili Cofferati, D’Antoni in Larizza enotni pri zahtevah, pa imajo še precej različna mnenja o možnostih za sestavo nove vlade. Najbolj shep-tičen je voditelj CGIL, ki ne vidi velikih perspektiv za dogovor o ustavnih reformah, medtem ko je D’Antoni nekoliko bolj optimist nad to možnostjo. Mnogi krajevni in vsedržavni voditelji CGIL so vsekakor že najavili, da nasprotujejo Maccani-covemu poskusu. Predsednik Confindu-strie Luigi Abete je od mandatarja zahteval jasne obveze o privatizacijah in o izvajanju sporazuma iz Maastrichta. Tudi industrij ci in delodajalci so zaskrbljeni nad ekonomsko situacijo v južnih deželah, nad naraščajočo brezposelnostjo in tudi nad nevarnostjo naraščanja inflacije ter novih davkov, ki jih je Maccanico že nekajkrat izključil. Abete vsekakor nasprotuje "vladi širokih zavezništev" in podpira le morebitni politični dogovor o nekaterih ustavnih reformah. Mandatar se je včeraj srečal tudi z guvernerjem Banca dTta-lia Faziom in z bivšim ministrskim predsednikom Amatom. Med najodločnejšimi nasprotniki poskusa sestave nove vlade je Stranka komunistične prenove. Njen tajnik Fau-sto Bertinotti, ki se je včeraj sestal z Marcom Pannello (SKP ne bo podprla kampanje radikalcev proti predsedniku Scalfaru), vztraja pri stališču, da bi morebitna Maccanicova vlada predstavljala hudo nevarnost za demokracijo. Od tod poziv vsem levičarskim komponentam, vključno DSL, da se ogradijo od Maccanicovega poskusa. Umberto Bossi govori o nevarnem "trikotniku Fini-D’Alema-Ber-lusconi" in ponavlja zahtevo po ustavodajni skupščini, ki je za Severno ligo politični pogoj za morebitno podporo Maccanicu. MAMILA / DVE ZAPLEMBI Finančni stražniki so zasegli kar 7,5 kg čistega heroina V prvem primeru je bil kurir nemški državljan, v drugem primeru pa turški RIM - V vsakodnevnem boju proti prekupčevalcem in kurirjem mamil so finančni stražniki včeraj zabeležili dva uspeha. Na turinskem letališču Ca-selle so aretirali nekega nemškega državljana turškega rodu in mu zasegli pet kilogramov heroina. Pri Padovi pa so aretirali nekega Turka, ko je hotel prevzeti 2, 5 kilogramov heroina, ki ga je pred dnevi skril na neki zapuščeni kmetiji. V prvem primeru je 38-letni Ulf Izmet Lampe vzbudil pozornost finančnih stražnikov, ker je bil luksuzno oblečen, s seboj je imel luksuzno potovalko, njegovi kovčki pa so spominjali na prtljago gastarbaj-terjev. Prav to mu je bi- lo usodno, ker finančni stražniki bolj površno pregledujejo prtljago državljanov Evropske unije. V tem primeru pa so jo skrbno pregledali in našli kar 5 kilogramov heroina, ki je na ilegalnem trgu vreden približno 5 milijard lir. V drugem primeru pa so na neki zapuščeni kmetiji pri Padovi skriti heroin (2, 5 kilograma) finančni stražniki odkrili že 3. februarja, a so v zasedi potrpežljivo čakali in dočakali 40-letnega Bayarja Men-surja, ki je pred kratkim prišel iz Turčije. Videmski finančni stražniki pa so aretirali tri mlade, pri katerih so našli nekaj gramov hašiša, marihuane in 24 tablet ecstasy. BENETKE / VSEM SE MUDI Pobude za zbiranje finančnih sredstev za rekonstrukcijo gledališča La Fenice BENETKE - Nadaljujejo se javne in zasebne pobude za zbiranje sredstev, ki bodo služila za obnovo v požaru uničenega beneškega opernega gledališča La Fenice. Tako je predsednik dežele Veneto Giancarlo Galan pisal predsedniku evropske Komisije Jacquesu Santerju. V pismu Galan poudarja željo Benečanov, Veneta in italijanske vlade, da bi gledališče La Fenice obnovili v roku dveh let. Prav zato prosi Santerja, naj mu sporoči, kaj bi morali storiti Dežela in krajevne oblasti, da bi jim Evropska unija odobrila pomoč pri obnovi gledališča. O svoji pobudi je Galan seznanil beneškega župana Massi-ma Cacciarija in evropsko komisarko za regionalno politiko Moniko Wulf Mathies. Beneški župan Massi-mo Cacciari in občinski odbornik za kulturo Gian-franco Mosseto pa sta se včeraj sestala s predstavniki združenja zasebnih odborov za Benetke, ki jih je vodil Alvise Zorzi. V delegaciji so bili še Francis Clarke (predsednica Venezia in Peril Fund), Lisa Marcello (Save Venice), Donatella Asta (VVorld Monuments Fund), Ghe-rardo Ortalli (Italia No-stra), Gerard Gaussen (francoski odbor) in John Millercip, direktor permanentnega urada združenja zasebnih odborov za Benetke. Delegacija je župana in odbornika seznanila s pobudami za zbiranje sredstev in z načrti obnavljanja uničene umetniške opreme gledališča. ______RIM / KOČLJIVA ODLOČITEV_ Ustavno sodišče o procesu Priebke Odločiti mora o prisotnosti zasebnih strank RIM - Ali se bodo lahko svojci žrtev v Ardeatinskih jamah prijavili kot prizadete stranke na vojaškem prose-su proti bivšemu esesovskemu stotniku Erichu Priebkeju? O tem vprašanju bo moralo danes razsoditi Ustavno sodišče. Vojaški zakonik namreč ne predvideva na vojaških procesih zasebne stranke, kar izrecno navaja člen 270. Sodnik za predhodne preiskave rimskega vojaškega sodišča pa je mnenja, da je treba s sprejetjem novega kazenskega posto-pnika civilno odgovornost razširiti tudi na vojaške procese. Priebke je med drugim obtožen vojnih zločinov, v tem primeru zločinov proti civilistom, in ne zločinov vojaške in disciplinske narave, tako da bi lahko na procesu sodelovah tudi odvetniki zasebnih strank. Mirnodobski vojaški zakonik med drugim vsebuje protislovna določila, ker po eni strani ne dopušča, da bi se prizadeti civilisti prijavili kot prizadete stranke in zahtevali odškodnino, to pa dovoljuje ustanovam in organizacijam. Sodnik za predhodne preiskave je torej razrešitev tega kočljivega vprašanja prepustil ustavnim sodnikom, ker je prepričan, da 270. člen vojaškega zakonika krši ustavno določilo enakosti vseh državljanov in enakosti pred sodstvom. Povsem razumljivo Priebkejevi odvetniki upajo, da ustavno sodišče ne bo dovolilo svojcem žrtev, da se prijavijo kot prizadete stranke. To je prišlo do izraza že med prvo sodno obravnavo. Odvetnike pa ne zanima toliko morebitna odškodnina, ki bi jo zahtevali prizadeti, bolj jih skrbijo izjave in pričevanja, ki bi lahko obtežile Priebkejev sodni položaj. Ta namreč vztraja, da je le izvrševal ukaze, svojci žrtev pa trdijo, da je prekoračil svoja pooblastila in da se je še pred pokolom sadistično izživljal nad vsemi, ki so prišli pod njegove roke. Ustavno sodišče ne bo imelo lahkega dela, ker je kasači j sko sodišče že rešilo ta spor z oceno, da člen 270 vojaškega zakonika ni v nasprotju z določili kazenskega postopnika. AVSTRIJA / OBLETNICA POKOLA ŠTIRIH ROMOV Romska skupnost v Avstriji potisnjena še globlje v geto Kritične pripombe no račun avstrijske manjšinske politike Le majhen del obljub avstrijskih politikov so doslej uresničili GORNJA BORTA - Ob prvi obletnici krvavega atentata 4. februarja 1995 v Gornji Borti na Gradiščanskem, pri katerem so pri odstranitvi bombne pasti bili ubiti štirje pripadniki narodne skupnosti Romov, je prevladala kritična ocena tako glede napovedanih ukrepov politike in družbe za izboljšanje položaja te narodnostnse skupnosti kot avstrijske manjšinske politike nasploh. Predstavniki Romov in Sinti so leto dni po atentatu dokaj razočarani ugotovili, da so komunalne, deželne in zvezne oblasti izpolnile le nekaj obljub, ki so jih pri pogrebu ubitih Romov dah najvišji avstrijski politiki. Razvoj da je šel celo v nasprotno smer: bombni atentat je še bolj izoliral to manjšino in jo dejansko potisnil ob rob družbe - v geto. Prve obletnice najhujšega političnega atentata v mlajši avstrijski zgodovini so se v Gornji Borti spomnih z organizacijo kongresa o položaju narodnostnih skupnostih v Avstriji - s posebnim poudarkom na položaj manjšine Romov in Sinti na Gradiščanskem. Ude- ležil se ga je med drugim tudi predsednik avstrijskega državnega zbora Heinz Fischer, ki je v svojem govoru pozval k večji strpnosti napram manjšinam, glede obljubljenega izboljšanja položaja Romov v Gornji Borti pa je priznal, da je bilo sicer nekaj storjeno, nikakor pa še ne vse. Glavni govornik večera je bil ugledni avstrijski politolog Anton Pelinka. Le-ta je menil, da je krvav atentat na manjšino Romov v Gornji Borti naCel do tedaj v mednarodni javnosti prisotno sliko o državi, v kateri ni političnih atentatov in tudi ne sovraštva do manjšin. Zahteval je, naj Avstrija stori konCno vse, da se Romi in Sinti v prihodnosti ne bodo veC počutili kot izrinjena manjšina, kot je to bilo v vseh petdesetih letih po vojni. Po atentatu v Gornji Borti velja zdaj merilo, ah se bo Avstrija zavedala svojih lastnih temeljev, na katerih je zgrajena 2. avstrijska republika - namreč biti antiteza k entnicnemu nacionalizmu in rasizmu, katerega žrtve so 4. februarja 1995 postali štiri prpadniki narodnostne skupnosti Romov. Na kongresu, ki so ga priredile manjšinske organizacije Romov, Hrvatov in Madžarov na Gradiščanskem v sodelovanju s Centrom avstrijskih narodnih skupnosti (CAN) na Drmaju, pa je bila ponovno poudarjena tudi zahteva po odobritvi osnovnega zakona za vse avstrijske narodnostne skupnosti. Predsednik CAN-a Karel Smolle je s tem v zvezi izpostavil, da bi moral tak zakon vsem narodnostnim skupnostim zagotavljati kavlita-tivno enake pravice, zavzel pa se je tudi za novo zastopstva manjšin, ki so legitimirani na osnovi volitev. Prav tako je zahteval politično participacijo manjšin v zakonodajnih telesih. Kongres je zaključila komemoraciija na kraju zahrbtnega uboja štirih mladih Romov, katere so se udeležih najvišji politični in cerkveni predstavniki Gradiščanske. Deželni glavar Stbc je ob tej priliki svaril pred oživljanjem intolerance v družbi in poudaril, da demokracija ne sme popustiti, dokler ne bodo znani storilci atentata. Ivan Lukan LJUBLJANA / NA VOLJO BO NEKAJ STO VSTOPNIC Drevi nastop Davida Bovvieja v ljubljanski dvorani Tivoli LJUBLJANA - Ljubljana bo drevi gostila najpomembnejšo glasbeno prireditev zadnjih let. V dvorani Tivoli bo namreč gostovali sloviti angleški glasbenik David Bowie. Za (seveda) edini slovenski nastop te glasbene zvezde vlada v državi in tudi v zamejstvu veliko pričakovanje. V Kopru, Novi Gorici in Ljubljani je na voljo še nekaj vstopnic, nekaj sto kartic pa bo na razpolago tudi na kraju samem nekaj ur pred koncertom. Kdo pa je David Bovvie? David Robert Jones se je rodil pred 49 leti v Londonu. Z glasbo se je začel ukvarjati že v šolskih letih, pri dvajsetih pa je posnel prvo plošCo, David Bovvie, ki, kljub veliki promociji glasbene hiše, ni dosegla vidnih uspehov. Za nekaj Časa se je David umaknil z glasbene scene in se posvetil budizmu in predvsem gledališki mimiki ter sledil tečajem Lindsay Kem-pa. Tu se je naučil izrednih veščin, ki jih še vedno upodablja na svojih koncertih, ki so med naj-popolnejšimi na svetu. Uspeh je dosegel leta 1969 s pesmijo Space Od-dity, najboljše obodbje pa so bila sedemdeseta leta, ko je napisal in posnel vr- sto izredno dobrih plošč: The man who sold the world, Hunky Dory, Ziggy Stardust, Alladin sane, Diamond dogs, Low, Heroes ib Lodger so med najzanimivejširni albumi zadnjih trideset let. Bovvie se zelo rad loteva konceptualnih del. Popolnoma se istoveti v osebnost plošCe, ki je lahko marsovec Ziggy, dekadentni Beli Vojvoda, mesečni Pierrot, sedaj pa raziskovalec Nathan Adler, ki bo vezna nit tudi bodočih treh ali štirih albumov, ki jih načrtuje do konca tisočletja. Kaj pa raziskuje Nathan Adler? Odgovor dobimo delno v novi plošči Outside, delno na koncertu (v torek v Lju-blajni, v Četrtek v Milanu in v petek v Bologni), za končni odgovor pa bomo menda morali počakati konec stoletja. Na ljubljanski etapi Outside toura ga bodo med drugimi sprejemali tudi zvesti kitarist Carlos Alomar, pianist Mike Garsonit in pevka Gail Ann Dorsey. Tako v Ljubljani kot v Italiji zaradi bolezni ne bo nastopil napovedan gost Mo-rissey, koncert pa bo seveda beležil polne dvorane. Aleš VValtritsch Mont Ovadia drevi na TV Koper KOPER-Med dre-višnjo oddajo z naslovom Dialoghi, ki se bo začela ob 21. uri na koprski televiziji, bo imel Mauri-zio Bekar v gosteh priznanega igralca in glasbenika Monija Ovadio. Le-ta je pripravil vrsto predstav o hebrejskih kulturnih tradicijah na srednjeevropskem območju in je izvrsten poznavalec ji-diša. Moni Ovadia bo odgovarjal na vprašanja v zvezi z mnogokulturnostj o, z ljudskimi običaji in z zaščito različnosti oziroma o tem, kakšno vlogo igrajo pri njihovem obravnavanju sredstva množičnega obveščanja. Jidiš je, kot znano, jezik, ki ga od 9. stoletja dalje govorijo Judi posebno v Nemčiji in okoliških državah, saj se je razvil iz nemških narečij ter hebrejskih in slovanskih prvin. Piše in tiska se s hebrejskimi črkami. Oddajo bo TV Ko-per-Capodistria ponovila jutri popoldne ob 16. uri. TRST / V OKVIRU REDNIH STIKOV Pozitivna izmenjava mnenj in stališč med zastopniki SSk in SLS TRST - Predsednik Slovenske ljudske stranke Marjan Podobnik in podpredsednica Katja Smerkalj sta se včeraj na povabilo SSK srečala z delegacijo zamejske slovenske stranke, ki so jo sestavljali deželni tajnik Martin Brecelj, deželni predsednik Marjan Ter-pin, podtajnik Ivo Jevnikar, podpredesdnik Branko Černič in še drugi člani deželnega vodstva. Na sestanku je tekla beseda o novostih na slovenskem in italijanskem političnem prizorišču, predstavniki SSk pa so gostom še posebej izpostavili položaj slovenske manjšine v Italiji. Seznanili so jih, da se v Italiji sestavlja nova vlada in da so mandatarju že odposlali pismo, v katerem je SSk potrdila zahtevo po pravičnem zaščitnem zakonu; posebej pa ga je opozorila na problem zastopanosti slovenske manjšine v izvoljenih telesih, ki bi jo predvideni večinski sistem z balotažo lahko dodatno ogrozil; ko bi prišlo do balotaže, bi Slovenci namreč skoraj gotovo ne imeli več nobenega predstavnika v Rimu. Na srečanju so veliko govorili o skupnem predstavništvu Slovencev (SSk je za volitve takega telesa) ter o drugih programskih točkah stranke. Predstavika SLS sta na srečanju izrazila podporo slovenski manjšini in dejala, da se strinjata s programskimi zahtevami SSk, kot sta zlasti zajamčeno zastopstvo ter volitve skupnega mnanjšinskega predstavništva. SLS si bo tudi v bodoCe prizadevala, da bi bili problemi slovenske manjšine v Italiji v ospredju v odnosih med Slovenijo in Italijo; predsednik SLS se je izrekel za pozitivno recipročnost glede položaja slovenske manjšine v Italiji v primerjevi s položajem italijanske v Sloveniji. Predstavika SLS sta tudi prikazala politične razmere v Sloveniji. STALIŠČE STRANKE SSk o razsodbi ustavnega sodišča o primeru S. Pahor TRST - Deželno tajništvo SSk v glavnem pozitivno ocenjuje razsodbo Ustavnega sodišCa št. 15/1996 o rabi slovenščine na civilnih procesih, ki jo je sprožil prof. Samo Pahor. Ustavno sodišče je v skladu s svojima raz-sodboma št. 28/1982 in št. 62/1992 potrdilo, da imamo Slovenci v Italiji kot pripadniki priznane manjšine pravico do "minimalne zaščite”, v katero sodi tudi raba našega jezika na sodiščih, Čeprav zanika, da bi s tem slovenščina postala uradni jezik na civilnih procesih. Zanimivo je, da po najnovejši razsodbi Ustavnega sodišCa omenjena pravica do "minimalne zaščite” temelji ne samo na 6. členu ustave in na 3. členu Posebnega statuta Avtonomne dežele Furlanije-Julijske krajine, ampak tudi na Osimskih sporazumih iz leta 1975 in po- sredno na Posebnem statutu, priloženem k Londonskemu memorandumu iz leta 1954, kar je torej treba obravnavati kot notranje veljavne in obvezujoče norme. Pomembno je tudi, da Ustavno sodišče ponovno poziva italijanske zakonodajne in upravne oblasti, naj vendarle sprejmejo izvršilne norme in druge ukrepe za zaštito slovenske manjšine v Italiji, ki bi seveda ne smela biti zgolj minimalna. Razsodba Ustavnega sodišCa št. 15/1996 je vsekakor kompleksna in zasluži, da bi jo podrobneje pretresli. Pravna komisija SSk bo v ta namen priredila diskusijski večer v torek, 13. trn., na strankinem sedežu v Trstu. Na njem bo govor tudi o drugih novejših razsodbah, ki so posebno pomembne za slovensko manjšino v Italiji. POGLEDI Fort Avache 2 Aleš Doktoric V nedeljo proti večeru me je naslov televizijske oddaje ”Dan slovenske kulture med mladimi” privabil, da sem na programu TV Koper pogledal, ”kam vodijo naše stezice”. Dolgo Časa namreč 'že premišljujem, zakaj se v meni poraja sum o nezanimivosti naše kulturne dejavnosti, zakaj se mi vedno in ponovno vsiljuje muCen vtis, da se nic ne dogaja, da se nic ne premika, skratka vprašujem se, zakaj me prav nič ne priteguje, da bi se udeleževal kulturnega življenja, ki se vendarle organizira med dobrimi Slovenci v naši lepi Gorici. So to znaki utrujenosti, zasičenosti, intelektualne depresije? Ali so morda znaki zrele izbirčnosti, ki ob kulturni rutini vendarle zahteva nekaj drugega od pričakovanega, nekaj drugačnega od Ze vidnega, nekaj bolj impresivnega od že doživetega? Seveda ne mislim s tem samo na različne "kulturne vsebine”, ki jih vseh seveda en sam posameznik ne more obvladati. Mislim tudi na naCin, kako se stvari dogajajo, kako se ponujajo in komu se namenjajo. Ce mi je dovoljena kulinarična primerjava, nikakor ni vseeno, če ti v restavraciji klobaso zakopljejo v suh krompir, ali ti jo pustijo mikavno štrleti iz zelja. Vsekakor, na koncu stezosledske oddaje, ki ji je voditeljica dajala peCat prijetnega in sproščenega kramljanja, ki pa tudi ni skrivala ali razkrila globljih problemskih Ceri, je Mara Černič, predsednica novoustanovljenega Kluba goriške mladine, v določenem trenutku, polemizirala s kulturo "profesorjev” in starejših, ki da ne vidijo, da mladi prekipevajo od novih zamisli in da so jih spodobni tudi uresničiti. V preraščanje takega stanja je tudi usmerjen nov mladinski klub. Ce naj torej izvajam iz tega malega simptoma nezadovoljstva: šola, ki vzgaja in izobražuje, je še vedno kulturna institucija par ex-cellence. Iz nje Črpajo mladi razumniki in smo črpali vsi mi zavedne in nezavedne modele in kriterije za svoj odnos do kulture. Bolje: šola posreduje vzorce za odnos do tistega, kar naj bi bila ali kar je institucionalno sprejeta kultura. To kar prihaja ”s prostega trga", s televizije, iz revij, s sveta lahke glasbe, iz osebnih stikov in zanimanj je navzkrižni tam-tam, ki seveda usmerja posameznikov okus, a večkrat ne vpliva na njegovo "uradno" kulturno prakso. Ta je zvesta "resnim” modelom, bolj ali manj tistim, ki smo jih nabrali v šoli, in niti ne tistim, s katerimi so se nekateri srečali na univerzi... V strahu pred avtoriteto "kulture” ali kulturnimi "avtoritetami” (kar je približno isto) se našemu ljubiteljskemu kulturnemu udejstvovanju in naši skromni profesionalni kulturni organiziranosti prepogosto postavljajo zapečkarski kriteriji, ki vodijo v sprejemanje in poudarjanje etablirane, "redne” in pomirjujoče kulture. Te zahteve se v odtisu prenašajo tudi na "nizko”, "lahko” kulturo. Takim oblikam kulture smo vajeni dajati nas čas, našo pozornost in našo naklonjenost, z odličnim priporočilom ponotranjenega "javnega mnenja”, ki namesto nas sodi, kaj je sprejemljivo in kaj ni, kaj je lepo, kaj pa grdo, kaj je kvarno, kaj je koristno. Naša institucionalna kultura je kot spoštljiva gospa z naočniki. Moraš se obnašati previdno, vse ji moraš razložiti, utemeljiti, in Ce ti ne da dovoljenja, se ji za svoja r _ji neodgovorna dejanja moraš opravičiti. Ob njeni svetli kreposti si ti le sklesanec, ob njenem dostojanstvenem početju le stalni "vetro-gončic”. Živa kultura pa je ustvarjanje iz sebe, je opoj, je zahteva in potreba celega človeka, potegne te v drget spoznanja in doživljenja! Kvaliteta bo samo posledica kvantitete, nikoli ne bo aprioren kriterij kvalitete proizvedel visoke kvantitete. Niso nam potrebne samo visoke kulturne vsebine, teh je na pretek na knjižnih policah, na raznih predstavah, predstavitveh in predavanjih. Zeljni smo novih načinov izražanja, novih načinov druženja in povezovanja, nove klime, ki proizvaja in potrebuje nove vsebine. Je to klic po naši varianti masovne kulture? Je. Toda ali niso bile tudi Homerjeve pesnitve in vse antične mitološke zgodbice istotako "masovna kultura? ” Pojem kulture je tudi pri nas še vedno literatura: a Čemu bi kdo kaj napisal? Kje bi sploh objavil? In vendar menda pišejo. Pred kakim tednom je bil v goriškem Kulturnem domu edinstven večer. Predstavili so brošuro Kavarna Bratuž. Rudi Bratuž, na-rodjak in politični delavec, bo gotovo ostal v zavesti goriških Slovencev bolj kot kavamar. V njegovi kavami so se od dvajsetih let pa do leta 1967 zbirali goriški Slovenci in ustvarjali tisto kulturno vzdušje, ki se ga mi lahko zavedamo, samo Ce pomislimo, da nam sedaj to manjka. Kdo je pripravljen, da bi se za kaj podobnega in vendar različnega zavzel? Organizacije? Stari kulturniki? Mladi podjetniki? Novi politiki? Pametni uporabniki? Nasvidenje na Prešernovi proslavi. NAŠI MLADI PODJETNIKI Novo na Opčinah Cinzia Skerlavaj iz Trebe je pred kratkim popolnoma prenovila in posodobila svojo trgovino z žensko in moško kozmetiko "Profumeria ’90”. Trgovina, ki se nahaja v samem središču OpCin, v Narodni ulici št. 118, je bogato založena s kvalitetnimi kozmetičnimi artikli najboljših italijanskih in tujih firm, tako da lahko Cinzia s svojo strokovno pripravljenostjo zadovoli še tako zahtevne stranke. SDGZ Čestita svoji članici ob tem pomembnem dosežku in ji seveda želi obilo poslovnih uspehov. VOZNI RED VLAKOV VEUAVEN OD 24. SEPTEMBRA 1995 DO 27. MAJA 1996 Železniška postaja v TRSTU Proga TRST-BENETKE ODHODI PRIHODI URA VRSTA 4.02 (D) 5.37 (D) 6.04 (IR) 6.13 (R) 7.13 (E) 7.50 (IC) 8.13 (IR) 10.13 (IR) 11.56 F) 12.13 (IR) 13.10 (D) 14.13 (IR) 15.13 (D) 15.50 (IC) 16.13 (IR) 17.13 (IC) 17.27 (R) 18.13 (IR) 19.13 (E) 20.25 (E) 21.13 (IR) 22.13 (E) SMER_____________________________________________ Tržič (4.25), Portogmaro (5.11), Mestre (5.54), Benetke (6.04) Tržič (6.01), Portogruaro (6.47), Mestre (7.36), Benetke (7.47) Tržič (6.27), Portogruaro (7.13), Mestre (8.04), Benetke (8.15) Tržič (6.38), Portogruaro (7.34). Op.: ukinjeno ob praznikih Tržič (7.36), Portogruaro (8.22), Mestre (9.07), Benetke (9.18) TERGESTE -Tržič (8.13), Portogruaro (8.55), Mestre (9.35), Benetke (9.46) Tržič (8.36), Portogmaro (9.22), Mestre (10.07). Benetke (10.20) Tržič (10.36), Portogmaro (11.22), Mestre (12.07), Benetke (12.20) Tržič (12.20), Portogmaro (13.01), Mestre (13.42), Rim Termini Tržič (12.36), Portogruaro (13.22), Mestre (14.07), Benetke (14.20) Trž£ (13.33|, Portogmaro (14.19), Mestre (15.07), Be- Tržič (14.36), Portogmaro (15.22), Mestre (16.07), Benetke (16.20) Tržič (15.36), Portogruaro (16.22), Mestre (17.06), Benetke (17.16) Tržič (16.13), Portogruaro (16.55), Mestre (17.35), Benetke (17.46) Tržič (16.36), Portogmaro (17.22), Mestre (18.07), Benetke (18.20) Tržič (17.36), Portogmaro (18.22), Mestre (19.07), Benetke (19.18) Tržič (17.54), Portogruaro (18.52), Mestre (19.47), Benetke (19.58) Tržič (18.36), Portogmaro (19.22), Mestre (20.07), Benetke (20.20) Tržič (19.36), Portogmaro (20.22), Mestre (21.04), Benetke (21.15) Tržič (20.48), Portogmaro (21.31), Mestre (22.14), Ženeva Tržič (21.36), Portogruaro (22.22), Mestre (23.08) Benetke (23.21) Tržič (22.36), Portogruaro (23.22), Mestre (0.04), Rim Termini URA VRSTA 7.59 8.53 (E) (E) Mestre (6.04), Portogmaro (6.49), Tržič (7.35) Mestre (7.07), Portogmaro (7.49), Tržič (8.29) 10.05 (E) 10.42 (IR) 11.42 (IC) 13.42 (IR) 14.12 (D) 15.42 (IR) 16.04 (IC) 16.25 (D) 17.42 (IR) 18.50 (D) 18.57 (D) 19.37 (IR) 20.00 (IC) 20.55 (R) 21.42 (IR) 22.00 (IC) 23.42 (E) 0.42 (IR) 1.42 (IR) 2.35 (D) Benetke (8.00), Mestre (8.12), Portogmaro (8.55), Tržič (9.41) Benetke (8.35), Mestre (8.48), Portogruaro (9.33), Tržič (10.18) Benetke (9.35), Mestre (9.48), Portogmaro (10.33), Tržič (11.18) Benetke (11.35), Mestre (11.48), Portogruaro (12.33), Tržič (13.18) Benetke (12.09), Mestre (12.19), Portogruaro (13.03), Tržič (13.48) Benetke (13.35), Mestre (13.48), Portogruaro (14.33), Tržič (15.18) Mestre (14.23), Portogmaro (15.02), Tržič (15.40) Benetke (14.22), Mestre (14.32), Portogruaro (15.16), Tržič (16.01) Benetke (15.35), Mestre (15.48), Portogruaro (16.33), Benetke (16.21), Mestre (16.32), Portogmaro (17.25), Tržič (18.22) Benetke (16.55), Mestre (17.06), Portogruaro (17.48), Tržič (18.33), Benetke (17.29), Mestre (17.39), Portogruaro (18.28), Benetke (18.02), Mestre (18.14), Portogruaro (18.54), Tržič (19.36) Benetke (18.22), Mestre (18.35), Portogruaro (19.34), Tržič (20.31) Benetke (19.35), Mestre (19.48), Portogruaro (20.33), Tržič (21.18) Benetke (20.02), Mestre (20.14), Portogruaro (20.54), Tržič (21.36) Benetke (21.35), Mestre (21.48), Portogruaro (22.33), Tržič (23.18) Benetke (22.35), Mestre (22.48), Portogruaro (23.33), Tržič (0.18) Benetke (23.35), Mestre (23.48), Portogruaro (0.33), Tržič (1.18) Benetke (0.20}, Mestre (0.31), Portogruaro (1.26), Tržič (2.11) Proga TRST-VIDEM ODHODI PRIHODI URA VRSTA SMER URA VRSTA SMER 5.22 (R) Tržič (5.46), Gorica (6.08), Videm (6.39) (ukinjen ob praz- 6.46 (R) Videm (5.21), Gorica (5.54), Tržič (6.17) (ukinjen ob praz- nikih) nikih) 5.50 (R) Tržič (6.18), Gorica (6.44), Videm (7.20) 7.29 (R) Videm (6.05), Gorica (6.38), Tržič (7.01) 6.23 (D) Tržič (6.47), Gorica (7.10), Videm (7.37) (ukinjen ob praz- 7.51 (D) Videm (6.44), Gorica (7.08), Tržič (7.27) (ukinjen ob praz- nikih) nikih) 6.48 (R) Tržič (7.16), Gorica (7.40), Videm (8.12) ((ukinjen ob praz- 8.33 (R) Videm (7.00), Gorica (7.38), Tržič (8.02), (ukinjen ob praz- nikih) nikih) 7.19 (IR) Tržič (7.43), Gorica (8.03), Videm (8.27) 8.40 (D) Videm (7.36) preko Palmanove in Cervinjana v Tržič (8.16), 8.19 (R) Tržič (8.47), Gorica (9.12), Videm (9.47) (ukinjen ob praznikih) 9.19 (IR) Tržič (9.43), Gorica (10.03), Videm (10.27) 9.14 (R) Videm (7.52), Gorica (8.27), Tržič (8.48), (ukinjen ob praz- 11.19 (IR) Tržič (11.43), Gorica (12.03), Videm (12.27) 9.56 (IR) nikih) 11.40 (R) Tržič (12.07), Gorica (12.29). Videm (13.03) (ukinjen ob Videm (8.49), Gorica (9.13), Tržič (9.32) praznikih) 10.52 (R) Videm (9.36), Gorica (10.00), Tržič (10.24) 12.19 (D) Tržič (12.43), Gorica (13.06), Videm (13.33) 12.33 (IR) Videm (11.26), Gorica (11.50), Tržič (12.09) 12.25 (R) Tržič (12.53), Gorica (13.19), Videm (13.54) (ukinjen ob de- 14.04 (R) Videm (12.36), Gorica (13.12), Tržič (13.35) lavnikih) 14.33 (IR) Videm (13.26), Gorica (13.50), Tržič (14.09) 13.19 (IR) Tržič (13.43), Gorica (14.03), Videm (14.27) 15.18 (R) Videm (13.50), Gorica (14.26), Tržič (14.49), (ukinjen ob 13.27 (R) Tržič (13.55), Gorica (14.20), Videm (14.55) (ukinjen ob praznikih) praznikih) 15.53 (R) Videm (14.30), Gorica (15.04), Tržič (15.25) 14.19 (D) Tržič (14.43), Gorica (15.06), Videm (15.33) (ukinjen ob praznikih) Tržič (15.03), Gorica (15.26), Videm (15.58) 16.33 (IR) Videm (15.26), Gorica (15.50), Tržič (16.09) 14.34 (R) 18.18 (R) Videm (16.50), Gorica (17.26), Tržič (17.49), (ukinjen ob delavnikih) 15.19 (IR) Tržič (15.43), Gorica (16.03), Videm (16.27) 18.26 (R) Videm (17.04), Gorica (17.37), Tržič (17.58), (ukinjen ob 16.19 (D) Tržič (16.45), Gorica (17.07), Videm (17.36) (ukinjen ob praznikih) 16.56 17.19 17.38 17.51 (R) (IR) (R) (D) praznikih) Tržič (17.24), Gorica (17.47), Videm (18.20) (ukinjen ob praznikih) Tržič (17.43), Gorica (18.03), Videm (18.27) Tržič (18.07), Gorica (18.32), Videm (19.08) Tržič (18.15), preko Cervinjana in Palmanove v Videm (18.54). 18.33 19.20 19.44 20.22 (IR) (R) (D) (D) Videm (17.26), Gorica (17.50), Tržič (18.09) Videm (17.52), Gorica (18.28), Tržič (18.51), (ukinjen ob praznikih) Videm (18.31), Gorica (18.58), Tržič (19.20) Videm (18.59), Gorica (19.33), Tržič (19.55), (ukinjen ob praznikih) Videm (19.26), Gorica (19.50), Tržič (20.09) 18.19 (D) (ukinjen ob praznikih) Tržič (18.44), Gorica (19.06), Videm (19.35) (ukinjen ob 20.33 (IR) praznikih) 21.15 (R) Videm (19.53), Gorica (20.26), Tržič (20.47) 18.39 (R) Tržič (19.06), Gorica (19.28), Videm (20.01) 22.33 (IR) Videm (21.26), Gorica (21.50), Tržič (22.09). 19.19 (IR) Tržič (19.43), Gorica (20.03), Videm (20.27) 0.52 (IR) Videm (23.26), Gorica (0.02), Tržič (0.25) 20.07 (R) Tržič (20.34), Gorica (20.57), Videm (21.24) 21.19 (IR) Tržič (21.43), Gorica (22.03), Videm (22.27) 23.05 (R) Tržič (23.33), Gorica (23.58), Videm (0.33) Proga TRST-OPCINE ODHODI PRIHODI URA VRSTA SMER URA VRSTA SMER 9.13 (E 221) SIMPLON EXPRESS (spalni vagoni in ležalniki) 6.52 (E 240) VENEZIA EXPRESS (spalni vagoni in ležalniki) - prihaja prihaja iz Ženeve - Opčine (9.40) - nadaljuje v Za- iz Budimpešte - Opčine (6.24) - nadaljuje v Benetke greb 10.58 (IC264) KRAS - prihaja iz Zagreba Opčine (10.28) 12.02 (IC 243) DRAVA - prihaja iz Benetk - Opčine (12.28) - na- 16.57 (E 242) DRAVA - prihaja iz Budimpešte - Opčine (18.30) - na- daljuje v Budimpešto daljuje v Benetke 17.57 (IC265) KRAS - Opčine (18.25) - nadaljuje v Zagreb 19.51 (E 220) SIMPLON EXPRESS (spalni vagoni in ležalniki) - prihaja 0.02 (E 241) VENEZIA EXPRESS (spalni vagoni in ležalniki) - prihaja iz Zagreba - Opčine (19.23) - nadaljuje v Ženevo iz Benetk - Opčine (0.50) - nadaljuje v Budimpešto IC - lntercity E - ekspresni vlak IR - Meddeželni vlak D - Brzovlak R Deželni vlak ______TRŽAŠKI OBČINSKI SVET_ Politični razkroj Zavezništva za Trst Ponoči glasovanje o proračunu DOKUMENT O ŠOLSTVU »To ni stališče Občine Trst, je le študija« STALIŠČE SKGZ Upoštevati potrebe manjšine Tržaški občinski svet je pozno zvečer glasoval o proračunu Illyjevega odbora, ki je od sinoči politično ošibljen. Zavezništvo za Trst so namreč zapustili Zeleni in republikanci, ki so glede proračuna napovedali belo glasovnico. V pisanem gibanju, ki je leta 1993 formalno predlagalo Illyjevo župansko kandidaturo, so sedaj ostali svetavalca Slovenske skupnosti Berdon in Močnik, socialistka Pittonijeva in neodvisni Budinich. Politični projekt zavezništva za Trst je očitno propadel, čeprav se je rodil na novih in za mesto dokaj spodbudnih osnovah. Sinočnjo soočanje je uvedel republikanec Castiliego, ki je, kot rečeno, napovedal belo glasovnico. Zelo kritičen do Illyja, njegovega odbora in levosredinske koalicije je bil komunist Venier, ki je poudaril, da se je župan popolnoma izneveril volilnim obvezam. Občinski odbor po njegovem iz dneva v dan drsi vse bolj na desno, o čemer se morajo globoko zamisliti predvsem vo-lilci DSL. Odtod Venie-rov poziv tržaški levici, naj, dokler ne bo prepozno, zapusti Illyja. Načelnik DSL De Rosa ni ravno navdušen nad proračunom, ki je vsekakor boljši od bilanc vseh dosedanjih uprav. Gre za realistični finančni dokument, je poudaril de Rosa, ki uravnovešeno upošteva potrebe raznolike mestne realnosti, za kar nosita zaslugo tako večina kot opozicija, ki so se sporazumeli za vrsto pomembnih dopolnil in proračunskih popravkov. Desnica in Severna liga sta napovedali negativno zadržanje, bilanco pa so zavrnili tudi svetovalci gibanja »Nord libero«. Nekateri desničarji so podčrtali »velik simbolični pomen« proračunske postavke za fojbo pri Opčinah, ki je povzročila napetosti med II-lyjevo upravo in slovenskimi svetovalci, ki so temu nasprotovali, uprava pa ni odstopila od svojega prvotnega stališča. »Poročilo, ki nosi naslov "Pripombe k predlogu o racionalizaciji šolske mreže", ni uradni dokument, še manj pa stališče občinske uprave o vprašanjih šolstva, je le raziskava, o kateri se še ni izreklo nobeno politično in upravno telo«. To nam je včeraj povedala funkcionarka občinskega odbor-ništva za šolstvo Maria Rosa Mania, ki na pooblastilo nove odbornice Marie Terese Bassa Poro-pat neposredno spremlja tako timenovano racionalizacijo tržaške šolske mreže. Studijo, na katero je v soboto opozoril naš dnevnik, je bivši odbornik za šolstvo Roberto Damiani naročil tržaški univerzi oziroma njeni fakulteti za politične vede, raziskovalno delo pa je vodil profesor Giorgio Bazo. Občinska funkcionarka je pojasnila, da zadeva raziskava tako italijanske kot slovenske šole ter da temelji izključno na statističnih podatkih ter na domnevnih demografskih trendih, ki torej, kot v primeru slovenske šole, sploh ne upoštevajo mednarodnih in meddržavnih sporazumov. Za to morajo skrbeti politiki oziroma upravitelji. Občina je bila primorana v to raziskavo na osnovi finančnega zakona, ki omejuje izdatke za šolstvo, ter novih norm o racionalizaciji šolskih poslopij in struktur. Za to področje je sicer v prvi osebi pristojna Pokrajina, t.i. racionalizacija pa mora biti sad upravnega sporazuma med Občino, pokrajinsko upravo in šolskim skrbništvom. Ra- ziskava, ki jo je izdelala univerza, naj bi bila torej le prva stopnička na poti dolgega in zahtevnega birokratskega postopka, ki bo, po mnenju občinske funkcionarke, trajal najmanj eno leto. Gospa Mania je še dodala, da so raziskovalci fakultete za politične vede v glavnem opravili poverjeno nalogo, z zadevo se bodo sedaj ukvarjali od-bomištvo za šolstvo ter v sklepni fazi občinski odbor in najbrž skoraj gotovo tudi občinski svet. Istočasno bo Občina navezala potrebne stike s Pokrajino in s skrbništvom za uskladitev morebitnih posegov. Prav skrbništvo bo najbrž v prvi osebi poklicano, da z zadevo seznani pristojna vodilna telesa slovenske šole. Koncert Tržaškega okteta v Revoltelii Tržaška občinska uprava je z županom Riccar-dom Illyjem na čelu že večkrat pokazala veliko in konkretno občutljivost do slovenske kulture in do slovenskega umetniškega izražanja. To bo naredila tudi v Četrtek ob prazniku slovenske kulture, ko bo slavnostno počastila 25-letnico obstoja in delovanja Tržaškega okteta. Koncert našega priznanega okteta, ki ga prireja občinsko odbomištvo za kulturo, bo s krajšim nagovorom uvedel sam župan lUy. Prireditev bo ob IS.uri v dvorani muzeja Revoltel-la (UL Diaz 27). »Nikakršen načrt o racionalizaciji slovenske šole ni sprejemljiv brez upoštevanja potreb manjšine in še zlasti ne brez dogovarjanja z njo.« To je osnovna premisa stališča, ki ga je izrazila Slovenska kulturno gospodarska zveza ob vesti, da je tržaška univerza dokončala s strani tržaške občine naročeno študijo o splošni racionalizaciji šolske mreže v tržaški občini. Slovenska kulturno gospodarska zveza pri tem jemlje v vednost, da gre v tem trenutku še za ekspertizo, ki nima iz operativnega vidika nobene veljave. Težko je verjeti, da bi bile šolske ter občinske oblasti tako neodgovorne, da bi se lotile njenega izvajanja, ne da bi pri tem upoštevale že večkrat dana zagotovila o upoštevanju specifičnih potreb slovenskih šol. Slovenska kulturno gospodarska zveza poudarja, da je bil dialog s tržaškimi šolskimi in občinskimi oblastmi glede vprašanja racionalizacije vzpostavljen predvsem po prizadevanjih Sindikata slovenske šole ter Enotnega šolskega odbora, v katerem so zastopani vsi pomembni šolski, družbeni in politični dejavniki manjšine. Tako predstavniki občine kot šolski skrbnik so po lanskoletnih večkratnih posegih Enotnega šolskega odbora izjavili, da se je treba o racionalizaciji slovenske šolske mreže konstruktivno dogovarjati z manjšino, ob ugotovitvi, da glede na obstoječo zakonodajo o slovenskem šolstvu in še vedno neurejenih številnih njegovih vprašanjih ne morejo obstajati ista merila tako za italijanske kot za slovenske šole. Slovenska kulturno gospodarska zveza nadalje postavlja v ospredje ugotovitev, da so šolske in občinske oblasti seznanjene z dejstvom, da je Enotni šolski odbor dal pobudo za temeljno raziskavo o položaju slovenskega šolstva (raziskavo je STORI pravkar zaključil), na podlagi katere bo mogoče izvajati dolgoročne smernice za obstoj in razvojne možnosti slovenskih šol. Seveda ob upoštevanju vsega, kar je značilno za potrebe manjšine po sodobnem in kakovostnem šolskem ustroju. Slovenska kulturno gospodarska zveza zaključuje svoje stališče s pozivom, naj se omenjeno delo nadaljuje tako kot je bilo zastavljeno, šolske in občinske oblasti pa naj se vzdržijo kateregakoli posplošenega ukrepanja, ki bi lahko samo prekinjalo vzpostavljeni dialog in otežilo reševanje nujnih problemov slovenske šole, katerih se v prvi vrsti zaveda sama manjšina in zato upravičeno pričakuje, da se jih bodo zavedale tudi pristojne oblasti. SKP O MACCANICOVEM POSKUSU »Grožnja za demokracijo« Zelo ostra kritika na račun DSL - Drevi javni shod na Opčinah Napovedani sporazum med Finijem, D’Alemo in Berlusconijem za sestavo nove vlade bi po mnenju Stranke komunistične prenove zadal smrtni udarec ustavi, ki se je rodila iz odporniškega gibanja, ter odprl pot avtoritarnim in plebiscitarnim reformam, ki pomenijo hudo grožnjo za italijansko demokracijo. To beremo v letaku, s katerim SKP poziva svoje članstvo ter vso demokratično javnost na široko mobilizacijo proti »zloglasnemu sporazumu med fašisti, DSL in Forza Italia«. SKP prireja s tem v zvezi vrsto javnih skupščin in vsedržavno manifestacijo, ki bo v soboto, 24.februarja v Rimu. Prvi shod je bil že sinoči v Repnu, drevi ob 20.uri bo skupščina v Prosvetnem domu na Opčinah, jutri ob 19.30 v Ljudskem domu pri Sv.Sergiju ter pol ure kasneje v Ljudskem domu v Pod- lonjerju. Prihodnji ponedeljek, 12.2. bodo na vrsti Milje, napovedujejo pa tudi manifestacijo v Dolini in na Pončani. Na shodih bosta sodelovala pokrajinski tajnik Giorgio Canciani in podtajnik Ja-copo Venier. Prijave za udeležbo na rimski manifestaciji zbirajo na strankini federaciji (tel.št. 634000) ali na strankinih krajevnih sekcijah. V letaku, ki ga bodo v prihodnjih dneh delili po mestu in v okolici, SKP zelo ostro obsoja poskuse za sestavo vlade, ki bi med drugim zadala smrtni udarec socialni državi in bi hkrati zelo prizadela pravice delavcev in upokojencev. Komunisti vse to odločno odklanjajo, piše še v letaku, in pozivajo demokratično javnost, da takoj nastopi proti temu »zloglasnemu sporazumu, ki bi italijansko politično os še dodatno nevarno premaknil na desno«. PRI SV. JAKOBU PO SOBOTNI PROMETNI NESREČI NOVICE Šele gasilci so ukrotili plamene Zgorel sprednji del avtomobila Osumljenec zbežal Uidi ostalih niso našli »Peljala sem se po Istrski ulici, ko sem opazila, da se na sprednjem delu avtomobila nekaj kadi. Poleg tega sem slišala čudno ropotanje. Zavila sem v Ul. Montec-chi in zatem v Ul. Giuliani, kjer je mehanik. Parkirala sem in odšla proti delavnici.« Ko pa se je Giuseppina Tomasini vrnila, je bilo že prepozno, njen fiat uno so zajeli plameni. Poskusili so jih pogasiti s protipožarnim aparatom, vendar brez uspeha. Ogenj so ukrotili šele gasilci, vendar je bil ves sprednji del avta, kjer je tudi motor, zelo poškodovan. Domnevajo, da je d opožara prišlo zaradi kratkega stika. Včeraj bi ga moral zasliSah sodnik za mladoletne, vendar ga je zaman čakal: sedemnajstletni S.N. je zbežal iz svoje sobe v Villaggio del fanciullo na Opčinah, kamor so ga izročih v varstvo, ter izginil neznano kam. Policija ga sinoči še ni izsledila. Mladoletnik je osumljen, da je v soboto zjutraj skupaj z neko drugo osebo (morda tudi dvema) kriv težke prometne nesreče pri Padricah, v kateri je izgubila življenje 49-letna Janja Vučko Babici. Nesreča se je zgodila na ravnem odseku ceste ob igriščih Športnega združenja Gaja. Vučkova je peljala v smeri Trebč, bila je namenjena v mesto, k Sv. Jakobu, kjer je z možem imela pekarno, ko se je vanjo čelno zaletel avtomobil honda accord. Ob prihodu reševalcev in policije je bila ženska že mrtva, potnikov avta, ki je nesrečo zakrivil (zavozil je na nasprotno stran ceste), pa ni bilo nikjer. Izginila je tudi torba, v kateri je Vučkova imela dokumente in denar. Pohcija sicer meni, da so po nesreči sami krivci klicali na 113 in obvestili, kaj se je pripetilo, zato bodo tudi opravili ekspertizo na magnetofonskem traku, ker je bil klic registri- ran. Mladega S.N. so prijeli že istega dne, našli so ga doma. Na glavi je imel svežo rano, verjetno si jo je povzročil v nesreči. Izdala pa ga je torba nesrečne Vuckoven, ki jo je skrilv kaminetu. S.N. je sicer že večkrat imel opravka s silami javnega reda in kaže, da je bil precej nasilen in si je marsikaj privoščil. Računal je pač na svojo mlado-letnost, ki naj bi mu zagotavljala nekakšno imuniteto. Prejšnji mesec je napadel nekega karabinjerskega ma-rešala, ki ga je skušal ustaviti, ko je bil za volanom ukradenega avtomobila. Vozilo (fiat tipo) je bilo last Savina Renzija. Slednji ga je po dveh dneh zagledal na nekem parkirišču in se nemudoma obrnil do karabinjerjev, katerim pa se maldoletni ni hotel vdati. Eden od karabinjerjev se je v avto pognal skozi okno, a tudi tedaj S.N. ni popustil ter je »odgovoril« z rokami in jezikom, češ, kaj mi morete. Zaradi sobotne prometne nesreče pa so si tako S.N. kot morebitni njegovi pajdaši nakopali vrsto obtožb, od kraje avta do nenamernega umora, kraje torbe z dokumenti in pa tega, da niso nuditi pomoči. Izkoristite obrazec 730 Vsi, ki bodo letos prijaviti lanske dohodke od podrejenega dela ati pokojnin, lahko to storijo tudi z obrazcem 730. Ta ni le enostavnejši in cenejši od obrazca 740, ampak jim tudi omogoča povrnitev odvečno vplačanih zneskov na račun davka IR-PEF že z junijsko plačo ali pokojnino. Za sestavo obrazca se lahko obrnejo tudi na Confesercenti (Caaf Sicurezza Fiscale), Ul. Battisti 2, tel. 765082-765389. Nova službena mesta Tržaška občina je razpisala javni izbor kandidatov za 23 pomožnih bolničarskih mest; 19 jih je namenjenih osebam na spisku brezposelnih pri Uradu za delo, 4 pa že uslužbenim osebam. Prošnjo gre vložiti najpozneje do 15. februarja. Razpisan je bil tudi javni izbor za 13 mest, namenjenih prizadetim osebam, in sicer gluhonemim (3 pomožna bolničarska mesta), sirotam in vdovam padlih v vojni ati umrlih pri delu oziroma zaradi službene dolžnosti (2 mesti kurirja v lekarni in 3 mesta v pogrebni službi) ter civilnim invadi-lom (3 mesta kurirja v lekarni in eno pomožno bolničarsko mesto). Informacije: tel. 6754911. Denar iz sklada Ananian Filantropska ustanova Ananian (Ul. Giovanni Pa-scoti 31) razpisuje več natečajev za socialne in študijske podpore. Gre za 10 podpor po 3 milijone tir za mladoporočence, 10 enakih podpor za družine z novorojenčki, 32 Studijskih podpor po 3 mil. tir za študente na tržaški univerzi in 32 Studijskih podpor po 1, 5 mil. tir za dijake višjih srednjih šol ali študente prvega letnika na univerzi. Prošnje bo treba izročiti lastnoročno najpozneje do 12.30 dne 1. marca. NOVICE POBUDE ZDRUŽENJA PAG V NEDELJO NA OPČINAH / DAN SLOVENSKE KULTURE Niz popoldnevov o povojnem obdobju v Trstu Na pobudo deželnega instituta za zgodovino od- j pomiskega gibanja v Furlaniji Julijski krajini se bo jutri v vili Primc na Greti ob 17. uri začel ciklus in-tervjujev-pričevanj, na katerih bodo nekateri protagonisti tržaškega življenja med leti 1940 in 1945 govorili o tukajšnji stvarnosti med vojno in v povoj- j nih letih. Na sporedu bodo štiri predavanja, na katerih bodo pričevali upokojeni industrijec dr. Artu-ro Paschi, poročnik državne policije v pokoju polkovnik Giulio Cesari, ki bo govoril o mestni straži, o civilni policiji in o zavezniški vojaški upra- | vi, bivši minister in bivši jugoslovanski ambasador v Organizaciji združenih narodov dr. Anton Vratuša, katerega bo intervjuvala prof. Licia Chersova-ni. Gost zadnjega predavanja pa bo dopisnik dnevnika Financial Times za balkansko področje kapetan John Earle, katerega bo intervjuval prof. Giam-paolo Valdevit; podrobneje bo govoril o dejavnosti tajne obveščevalne službe »Inteligence Service« v našem mestu leta 1945. Predavanje o Virgilu V konferenčni dvorani v Ul. deU’Universita 1 bo prof. Vincent Moleta z zahodne avstralske univerze jutri ob 16. uri predaval o »Virgilu v Kocytusu«; predavanje prireja departma lingvistične italijani-stike. Deželni referendumi Na sedežu deželnega sveta bo danes ob 12. uri tiskovna konferenca predstavnikov odbora pobudnikov deželnih referendumov o zdravstvu. Neorealizem v filmu V avditoriju znanstvenega liceja Galileo Galilei v Ul. MameU 4 bo jutri ob 17. uri tretja konferenca iz ciklusa »Sto let filma«; prof. Lino Micciche bo na njej predaval o letih neorealizma. Tečaji združenja Scuola Popolare Kulturno združenje »Scuola Popolare« obvešča, da je v okviru njenega programa kulturne promocije odprto vpisovanje v letošnje tečaje angleščine, francoščine, nemščine, španščine, slovenščine, hrvaščine, raznih plesov, konfekcije, gastronomije, fotografije, smučanja in igranja raznih glasbil. Tajništvo združenja v Ul. Battisti 14/B (tel. 634-064 in 365-785) je odprto vsak dan (razen ob sobotah) od 17.30 do 19.30. O navtični šoli V dvorani Costanzi je vsak dan od 10. do 13. in od 16.30 do 19.30 odprta razstava »Od navtične šole do prekooceanskih ladij«, ki jo prirejata Mestna knjižnica in Pomorski muzej v sodelovanju z navtičnim institutom. Načrt Gledališča Rossetti Na tiskovni konferenci, ki bo danes ob 11.30 v dvorani gledališča Rossetti, bosta predsednik Roberto Damiani in ravnatelj Antonio Calenda orisala program načrta Stalnega gledališča »Spazio Rossetti«. Njegov namen je spremeniti gledališče v prostor, kjer se lahko doživljajo umetniški trenutki vzporedno z gledališko predstavo. Spodbuden primer mladinskega združevanja Skupna proslava Ireh društev Glavna teža je slonela na mladih izvajalcih sS Prešernove proslave v Prosvetnem domu (foto KROMA) Neobičajen ex tempore treh znanih italijanskih vinjetistov in pa tematski fotonatečaj, posvečen mladim v Trstu: s tema dvema pobudama se združenje PAG pojavlja na tržaškem prizorišču v novem sončnem letu. Nastalo je pred približno tremi leti na pobudo sedmih krajevnih nepridobit-niških organizacij, ki v obliki večjih društev ali zadrug delujejo na širšem kulturnem in vzgojno-skrbstvenem področju. Med temi je živo prisoten tudi delež slovenskega kulturnega ljubiteljstva, saj je med ustanovitelji združenja PAG tudi Zveza slovenskih kulturnih društev. Ostale članice pa so še združenja Arciragaz-zi, Anagrumba, Azione cattolica, La Marmotta in pa zadrugi La Quercia in L’Albero Azzurro. Dejstvo je, da so se tako raznoliki dejavniki tržaške stvarnosti združili ob otipljivem načrtu uresničitve središča za mladinsko združevanje in si v tem smislu uspešno prizadevajo za tkanje sodelovanjskih stikov s krajevno občinsko upravo. Prav odnos med združenjem in Občino je bil med prvimi vsebinami, ki jih je na včerajšnji tiskovni konferenci načel predsednik Luigi Mattiussi. PAG je po svoje sad prizadevanj še prejšnje občinske uprave, ko je tedanji podžupan Magnelli sklical na srečanje čisto vse organizacije, ki se na tak ah drugačen način v mestnem prostoru srečujejo s t.i. mladinsko problematiko. Po takorekoč naravni odbiri je nastalo združenje PAG v sestavi, ki jo tudi sedanja uprava priznava kot primernega sogovornika za izoblikovanje mestnega prostora za udejstvovanje mladih. Po poletnem srečanju z odbornikom Damianijem se je pred nedavnim vodstvo združenja srečalo še s tremi pristojnimi odborniki, kot so Pecol-Comi-notto za skrbstvo, Poropa-tova za mladinsko problematiko in Fortuna za nepremičnine. Sad tega srečanja je bila ponudba, da bi PAG prevzelo v upravljanje sedaj opuščeno občinsko zgradbo ob trgovskem središču II Ciuha. Ob tem pa je bila včerajšnja tiskovna konferenca na sedežu Anse predvsem priložnost za predstavitev letošnjega delovnega načrta združenja PAG. Kratkoročni sta predvsem obe uvodoma omenjeni pobudi: v soboto, 10. tm., bo od 15.30 dalje v prostorih središča II Giulia zanimiv ex tempore, posvečen vinjetam in stripom. Druga večja pobuda, pri čemer ima združenje PAG tudi sodelovanje tržaškega odbomištva za kulturo, je fotografski natečaj na temo o Mladih v Trstu. Vabilo je odprto vsem, mladim in odraslim, čas za predstavitev svojih črno-belih ali barvanih fotografij je do prihodnjega 20. februarja. Vse informacije in pravilnik, ki je bil že razposlan po slovenskih in italijanskih šolah in raznih organizacijah, nudijo na ZSKD (tel. 040/635626). Vse prijavljene fotografije pa bodo aprila razstavljene v prostorih občinske galerije na trgu Unita. Damjana Ota »Zedinil rod sloven-š’Cne cele« ob tem Prešernovem verzu je v nedeljo potekal v Prosvetnem domu na Opčinah praznik dneva slovenske kulture. Tokrat so se za pripravo in uresničitev proslave združila kar tri društva: SKD Grad od Banov, SKD Tabor z Opčin in MePZ Višava od Ferlugov. Vsako od teh je dalo svoj delež, največjega pa seveda mladi, ki so bili na tej proslavi res lepo in množično zastopani. Prireditev je začel mešani zbor Višava od Ferlugov, ki deluje komaj nekaj mesecev, pa že šteje lepo število pevk in pevcev. Pod vodstvom Anastazije Purič je ubrano in prepričljivo zapel tri slovenske narodne pesmi. Začetek je bil dober in vsi v dvorani, ki so zaploskali nastopajočim, so hoteli s tem zbor spodbuditi, da bi po tej poti nadaljeval.Proslavo je nadaljeval nastop skupine 13 mladih recitatorjev, ki so se jim pridružili še mladi glasbeniki in dve pevki. Olga Lupine, ki je zbrala besedilo in vodila režijo, je pripravila nekakšen izsek iz življenja pesnika Prešerna, njegove ustvarjalnosti in iz zgodovinskih razmer, v katerih je pesnik živel in ustvarjal. Poezije Prešerna in nekaterih zamejskih pesnikov so prepletali glasbeni in pevski vložki, po zamisli režiserke pa so bili vsi nastopajoči oblečeni v oblačila iz Prešernove dobe. Odrsko sceno je domiselno pripravila Magda Tavčar. Nastopili so Tomaž Ban, Stefan Bellafontana, Daša Bolčina, Paola Cau-ter, Jan Ferluga, Ivana Gantar, Tamara Giorgi, Martina Malalan, Melita Malalan, Martin Sosič, Diego Spera, Maša Stranj in David Viđali. Na violino je igrala Andrejka Možina, na flavto Tamara Giorgi, na rog Maruška Horvatin in Sara Maga-gnato, peli pa sta Martina Malalan in Ivana Gantar. Seveda je nastopil tudi moški zbor Tabor, ki je pod vodstvom prof. Sveta Grgiča ob koncu proslave, ob navdušenem ploskanju res številnega občinstva, zapel tudi Zdravljico. Lepa in doživeta proslava se je zaključila s prijetno družabnsotjo, kot je to že v navadi na Opčinah, kjer so se nato še mnogi zaustavili v domačem baru, pri prijaznih upravnikih Nataši in Vinku, kjer so si izmenjali misli in vtise o prireditvi. Neva Lukeš MACKOLJE / PREŠERNOVA PROSLAVA ROVTE KOLONKOVEC / PREŠERNOVA PROSLAVA Splet petja in poezije V nedeljo popoldne je s koncertom domačega mešanega pevskega zbora in gostovanjem dramske skupine KD Rdeča zvezda obeležilo dan slovenske kulture KD Primorsko iz Mačkolj. Zbor se je pod vodstvom Antona Baloha po daljšem času spet predstavil domačemu občinstvu: nastop pa ni bil le koncertni utrinek, temveč pravi splet petja in poezij, slednjih predvsem iz najbližje narečne književnosti. Vezno besedo je za priložnost pripravila Barbara Baloh, vanjo pa je stkala misli o pesniškem ustvarjanju v širšem pomenu besede, od izbranega književnega do ne-posrednejšega narečnega izražanja notranjih občutkov. Sami člani zbora so podali izbor poezij Marije Mijot in Ati-lija Kralja, zbor pa je s petjem dopolnil podobo v kateri so našle prostor predvsem uglasbitve ljudskih pesmi slovenskega in sosednjega furlanskega prosto- ra. Recital je seveda uokvirila Prešernova Zdravica, ki jo je MePZ Primorsko podal v Premrlovi u-glasbitvi. V drugem delu nedeljske proslave se je predstavila dramska skupina KD Rdeča zvezda: mladi gledališki ljubitelji iz Saleža so občinstvu predstavili veseloigro Gizele Budin z naslovom Priprava na zlato poroko, ki jo je za nedavno prireditev ob 50-letnici društva režiral Anton Petje. (dam) Zborovsko gostovanje SKD Rovte-Ko-lonkovec nima svojega zbora, čeprav ima dobre pevce; ima pa pridne člane in odbornike, ki so v soboto pripravili za domačine prijetno Prešernovo proslavo. Za to priložnost so poklicali v goste moško skupino MePZ Primorsko iz Mačkolj, ki v tej tej sestavi nastopa le malo časa; predstavila se je pod vodstvom Toneta Baloha, ki v njej poje, s sedmimi pesmimi iz bogate zakladnice ljudskih pesmi in z eno dalmatinsko pesmijo. Dobro ubrani glasovi ter dobra akustika sicer majhne dvorane so prispevali, da so bili poslušalci z nastopom zelo zadovoljni. S podobnim programom je skupina nastopila pred dnevi v Prebenegu, v nedeljo popoldne pa je celotni mešani zbor nastopil na osrednji proslavi v Mačkoljah. Večer so popestrili trije domači recitatorji: Ileana Komar-Antoni, Fabio Viola in Marina Paklič, ki so podali nekaj Pre- šernovih, Gregorčičevih in Aškerčevih poezij. Goste in udeležence proslave je v imenu društva pozdravil Ser-gio Zampieri, ki je poudaril pomen praznovanja dneva sloven- ske kulture, ob koncu pa se je vsem zahvalil še Duilio Vecchiet. Na družabnosti, ki je nato sledila, se je seveda spet oglasila pesem, tokrat tudi borbena, ki so se ji pridružili vsi. KMEČKA ZVEZA / SEJA GLAVNEGA SVETA Vrsta pobud v korist kmetijstva Potrditev članstvo v Zvezi kmetov Italije Ob lepi udeležbi elanov se je prejšnji teden sestal Glavni svet Kmečke zveze na svoji prvi letošnji seji. Uvodnim besedam in sporočilom predsednika Alojza Debeli-sa je sledilo tajnikovo poročilo s pregledom delovanja Zveze in stanjem krajevnega kmetijstva. Tako je v uvodu tajnik poročal o udeležbi predstavnikov Kmečke zveze na občnih zborih Zveze kmetov Italije (CIA), na deželnem v Cervinjanu 11. decembra in na državnem v Rimu od 20. do 22. decembra 1995. Glavni svet je obravnaval smernice, ki so izšle iz poročila vsedržavnega predsednika G. Avolia in ki zadevajo reformo evropske kmetijske politike, enakopravne odnose kmetijstva v gospodarstvu in družbi, večjo stanovsko enotnost itd. Glavni svet je te smernice osvojil, še posebej pa je obravnaval zavzetost, ki jo CIA posveča slovenski manjšini v Italiji, kar je na rimskem kongresu dobilo svoj izraz v soglasno sprejeti resoluciji. Tudi zato je Glavni svet KZ potrdil svoje pridruženo članstvo tej organizaciji in v njene organe imenoval svoje predstavnike. V nadaljevanju je Glavni svet obravnaval številne pobude, ki jih je KZ opravila v zadnjem obdobju. Predvsem je bil govor o načrtu za globalni in integrirani razvoj kmetijstva na Tržaškem, o regulacijskem načrtu tržaške tržnice na debelo, o programu Trgovinske zbornice v korist tržaškega kmetijstva, o stikih z občinami o osmicah in s Pokrajino o splošnih vprašanjih kmetijstva, o stikih s KGS glede reševanja specifičnih problemov kmetijstva, predvsem zadružništva. Pri tem je Glavni svet obravnaval zlasti zaskrbljujoče stanje v nekaterih zadružnih ustanovah, zlasti v Zadružni kraški mlekarni, v Zadružnem hlevu na Dolgi kroni in tudi v nekaterih zasebnih kmetijah na Tržaškem. S tem v zvezi je KZ posegla za intervencijo tudi pri pristojnih organih v Sloveniji, pri ministru za kmetijstvo Ostercu, pri predsedniku odbora DZ za kmetijstvo Protnerju in tudi pri predsedniku Državnega zbora Skoljču. KZ je posegla tudi o vprašanju neupravičenega dvojnega obdavčevanja zamejskih Sloven-cev-dvolastnikov za zemljišča v Sloveniji. Na žalost pa je Slovenija zmanjšala svoj državni proračun in pri tem tudi postavko za pomoč Slovencem v zamejstvu. Prav tako ni bila sprejeta nobena finančna postavka za intervencijo oz. za omilitev prej omenjenih finančnih težav slovenskih kmetijskih zadrug in kmetov. Govor je bil tudi o nujnosti večjega sodelovanja s KZ v Gorici in z odgovornimi za kmetijstvo v Benečiji, to je predvsem z Gorsko skupnostjo Nadiških dolin, katere predstavniki so pred dnevi obiskali Kraško gorsko skupnosti in KZ ter nekatere kmetijske obrate na Tržaškem. Tajništvo Zveze je članom Glavnega sveta poročalo o zakonskih novostih, ki bodo letos zadevale predvsem kmetijske obate. Gre za deželni zakon št. 6 z dne 10.1.96, ki odpravlja pokrajinske sezname kmetijskih podjetnikov (albo) in ustanavlja register kmetijskih podjetij. Gre za izvajanje državnega zakona 580/93, ki v okviru reforme Trgovinskih zbornic uvaja v sklopu zbornic ta register, v katerega se bodo morala kmetijska podjetja vpisati v roku 180 dni od objave pravilnika v obliki ministrskega odloka. Glavna novost tega zakona je predvsem ta, da za vodenje registra niso več predvidene volitve, dosedanja 17-članska komisija za vodenje seznama pa se skrči le na 6 članov, od katerih je eden predstavnik Trg. zbornice, 4 člani stanovskih kmečkih organizacij in eden strokovnjak-agronom. Važno je tudi, da je za Tržaško pokrajino bila sprejeta zahteva, da se za vpis v register upoštevajo isti kriteriji kot veljajo za gorata območja in po katerih je kmet tisti, ki ima od svojega celotnega dohodka vsaj 25% dohodka od kmetijske dejavnosti. Prav tako je pomembno, da imajo tudi v tržaški pokrajini na prednostni lestvici za dodeljevanje deželnih podpor in raznih ugodnosti, prednost najprej mladi, takoj za njimi pa kmetije z goratih območij, s katerimi je tržaška pokrajina v tem oziru izenačena. Glavni svet Kmečke zveze je razpravljal tudi o izvedbi rednega letnega občnega zbora, ki bo letos 24. marca, vedno v Prosvetnem domu na Opčinah. Med raznim je bil Glavni svet obveščen, da je bila ustanovljena v okviru KZ družba za davčne usluge za boljši servis tako članom kot drugim. Posamezni odborniki so obravnavali vprašanje prisotnosti domačih kmečkih proizvajalcev na pobudah Trgovinske zbornice za neposredno prodajo njihovih proizvodov (pridelkov) v kioskih, ki jih daje na razpolago Trg. zbornica. Govorili so tudi o jusarskih odborih in o njihovih odnosih z deželno gozdarsko službo. Na koncu so sprejeli še pet novih elanov Kmečke zveze. j.k VCERAJ-DANES Danes, TOREK, 6. februarja 1996 LJUBO Sonce vzide ob 7.21 in zatone ob 17.18 - Dolžina dneva 10.01 - Luna vzide ob 19.27 in zatone ob 7.50. Jutri, SREDA, 7. februarja 1996 RIKO VREME VČERAJ OB 12. URI: temperatura zraka 3,4 stopinje, zračni tlak 1005,1 mb narašča, veter vzhodnik severovzhodnik 70 km na mo, burja, vlaga 61-od-stotna, nebo spremenljivo oblačno, morje razburkano, temperatura morja 8,6 stopinje. ROJSTVA IN SMRTI RODIL SE JE: Stefano Zio. UMRLI SO: 63-letni Bruno Manestovich, 73-let-ni Renato Zotti, 76-letni Placido Boscariolo, 72-let-na Liana Zetto, 52-letni Bruno Novello, 82-letna Vittoria Cenci, 72-letni Ar-mando lacovello, 51-letni Giorgio Predonzan, 93-let-na Anna Prež, 76-letni Manlio Dughieri, 83-letni Mario Scozzai, 91-letna Emilia Pirjavec, 74-letni Italo Verdi, 82-letna Lidia Loccardi, 85-letna Lucia Sturman, 95-letni France-sco Crevatin. u LEKARNE Od PONEDELJKA, 5., do NEDELJE, 10. februarja 1996 Normalen urnik lekarn od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte od 13.00 do 16.00 Goldonijev trg 8 (tel. 634144), Ul. Revoltella 41 (tel. 947797), Zavije - Ul. Flavia 89 (tel. 232253). ZGONIK (tel. 229373) -samo po telefonu za najnujnejše primere. Lekarne odprte od 19.30 do 20.30 Goldonijev trg 8, Ul. Revoltella 41, Ul. Tor S. Piero 2, Zavije - Ul. Flavia 89. ZGONIK (tel. 229373) -samo po telefonu za najnujnejše primere. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Tor S. Piero 2 (tel. 421040). Za dostavljanje zdravil na dom tel. 350505 -TELEVITA Urad za informacije KZE-USL - tel. 573012. Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure. -tel. 573012. Zdravstvena dežurna služba Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 118, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure. Hitra pomoč tel. 118. Telefonska centrala KZE-USL: 399-1111. KINO ARISTON - 16.30, 18.25, 20.20, 22.15 »La dea dell'amore«, r.-i. Woody Allen, i. Mira Sorvino. EKCELSIOR - 18.30, 21.30 »Heat - La sfida«, i. Al Pacino, Robert De Niro. EKCELSIOR AZZURRA - 17.40, 19.50, 22.00 »L’us-saro sul tetto«, r. Jean-Paul Rappeneau, i. Juliette Bi-noche, Claudio Amendola. AMBASCIATORI 16.00, 18.00, 20.05, 22.15 »II presidente, una storia d'amore«, i. Michael Douglas, Annette Bening. NAZIONALE 1 - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Babe -un maialino coraggioso«. NAZIONALE 2 - 16.00, 18.00, 20.05, 22.15 »Wai-ting to Exhale - Donne«, i. Whitney Houston, Angela Raceptt NAZIONALE 3 - 16.00, 18.00, 20.05, 22.15 »The Net - Intrappolata nella rete«, i. Sandra Bullock. NAZIONALE 4 - 16.30, 18.20, 20.05, 22.15 »High-lander III«, i. Christopher Lambert. (x) ©(LQpO vabi člane na DRUŽABNOST Z VEČERJO ki bo v soboto, 10. t. m., v gostilni Grilanc v Saležu Prijave se sprejemajo na društvenem sedežu v Sesljanu in na tel. št. 229113 MIGNON - 16.00, 22.00 »Un mondo perverso«, prepovedan mladini pod 18. letom. CAPITOL - 17.00, 19.40, 22.00 »La lettera scarlat-ta«, i. Demi Moore, Robert Duvall. ALCIONE - 18.30, 21.30 »Underground«, r. Emir Kusturica. LUMIERE - 18.00, 20.00, 22.15 »I soliti so-spetti«, r. Bryan Singer, i. Stephen Baldvvin. M PRIREDITVE SKD SLAVEC Ricmanje -Log vabi na proslavo dneva slovenske kulture v soboto, 10. t.m., ob ob 20. uri v kulturnem domu v Ric-manjih. Sodeljujejo otroci vrtca iz Ricmanj, učenci coš I. T. Zamejski, OPZ Slomškovega doma iz Bazovice ter SSg z magično igro "Cicibanus ciprianus”. SKD LIPA iz Bazovice vabi ob dnevu slovenske kulture na ogled slovenske predstave Felbca Mittererja "Zdrahe v božji hiši” v izvedbi Teatra brez... iz Celovca, režia M. Bevk, v soboto, 10. t.m.,v kinodvorani v Bazovici, ob 20.30. DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV prireja, 8. t.m., ob 16. uri v Gregorčičevi dvorani v Trstu, ul.sv. Frančiška 20 proslavo kulturnega dneva ob obletnici pesnika Franceta Prešerna. Slavnostni nagovor bo imel prof. Janko Jež, recitiral bo igralec Stane Raztresen. Glasbene točke bosta prispevala kitarista Anja Stoka in Paulo Bembi, oba gojenca Glasbene matice. A. O. JAKA STOKA in zadruga za Kulturni dom Prosek-Kontovel vabita ob dnevu slovenske kulture v soboto, 10. t.m., ob 20. uri, na predstavitev knjige Bruna Lisjaka "Slovensko pomorsko ribištvo”. Kulturni spored bo poleg domačinov obogatila ženska pevska skupina ”Stu ledi”. SKD TABOR OPČINE -Prosvetni dom. V nedeljo, 11. t.m., ob 17. uri gostuje 'Teati brez...” iz Celovca z moderno misterijsko igro "ZDRAHE V BOŽJI HIŠI”. Režija Marjan Bevk. Vabljeni na zabaven popoldan. KD F. VENTURINI, COS Mara Samsa in otroški vrtec Domjo vabijo na proslavo dneva slovenske kulture v petek, 9. t.m., ob 20.30, v kulturni dom Anton Ukmar-Miro pri Domju. □ OBVESTILA V soboto, 10. t. m., ob 20. uri bo v Domu Jakoba Ukmarja v Skednju skupna Prešernova proslava. Sodelujejo Dom Jakoba Ukmarja, društvo Ivan Grbec in prosvetno društvo Ko-lonkovec. Nastopili bodo mešani pevski zbor s Ko-lonkovca, ženski pevski zbor Ivan Grbec in tamburaški ansambel iz Boljun-ca. Slavnostni govornik bo Milan Gregorič, namestnik predsednice kulturnega kluba Istra iz Kopra. STRANKA KOMUNISTIČNE PRENOVE - krožek Kras vabi člane in simpatizerje na praznik včlanjevanja v danes v Prosvetni dom - Opčine. Družabnost bo od 20. ure dalje. KD I. GRUDEN in SD SOKOL vabita vse člane in prijatelje na redni občni zbor, ki bo v petek, 9. t.m., ob 20. ob prvem sklicanju in ob 20.30. v drugem sklicanju v župnijski dvorani v Nabrežini. SLOVENSKA PROSVETA in DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽEN- CEV vabita v ponedeljek, 12. t. m., ob 20.30 v Peterlinovo dvorano, Donizettijeva 3, na prireditev ob Dnevu slovenske kulture. Razglasili bodo zmagovalce literarnega in fotografskega natečaja Mladike in razdelili priznanja Mladi oder. Kulturni spored bodo med drugim oblikovali mladi glasbeniki gojenci Glasbene matice v Trstu -šola Marij Kogoj. Govorila bo gospa Lučka Kremžar De Luisa. E ČESTITKE 2. februarja je praznovala naša draga mama in nona MARIJA svoj rojstni, dan. Se mnogo zdravih in krepkih let ji želijo hčere Silvana, Adrijana in Gabrijela z družinami, vnuka Erik in Danjel pa pošiljata noni zvrhan koš pojubekov. M IZLETI SK BRDINA organizira v nedeljo, 11. t. m., avtobusni ismučarski izlet. Vpisovanje bo v ponedeljek in četrtek na sedežu kluba Proseška 131 na Opčinah od 19. do 20. ure. Informacije na tel. št. 212859 in 299573. SK DEVIN organizira v nedeljo, smučarski izlet v Podklošter. prijave in informacije tel. 327196 Jordan ali 200236 (Bruno). H SPISKE VESTI TAJNIŠTVO LICEJA "Prešeren” obvešča, da lahko dijaki, ki so doslej maturirali na naši šoli, dvignejo diplomo o opravljenem zrelostnem izpitu. Pri tem morajo vsi prosilci, razen tistih, ki so maturirali leta 1995, vrniti nadomestno potrdilo. Urnik tajništva vsak dan od 9.30 do 12.30. DIDAKTIČNO RAVNA-TELJSTO V DOLINI vljudno vabi starše otrok, ki se nameravajo vpisati v otroške vrtce in v prve razrede osnovnih šol dolinskega didaktičnega področja, na informativna srečanja, ki se bodo vršila po sledečem razporedu. Otroški vrtci: v Dolini 9. t.m., ob 15.30; Osnovna šola: C.o.š. F. Venturini v Boljuncu, 12. t.m., ob 16. uri; O.š. v Borštu jutri, ob 16. uri. DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO PRI SV. IVANU obvešča, da se vršijo vpisovanja v prvi razred osnovne šole in v prvi letnik vrtca na sedežu didaktičnega ravnateljstva pri sv. Ivanu vsak dan od 8. do 14. ure. Istočasno vabi starše, ki nameravajo vpisati otroke v prvi letnik vrtca, na informativno srečanje, ki bo v vrtcu v Barkovljah, v četrtek, 8.t.m., ob 16. uri. DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO V NABREŽINI sporoča, da se vpisovanje v prvi razred osnovne šole in v otroške vrtce vrši na sedežu ravnateljstva vsak dan, od 8. do 14. ure ter vljudno vabi starše otrok, ki se nameravajo vpisati v otroške vrtce nabrežinske-ga didaktičnega ravnateljstva na informativno srečanje in sicer: otroški vrtec v Nabrežini, danes, ob 16. uri in otroški vrtec v Devinu, v četrtek, 8.t.m., ob 16. uri. DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO V NABREŽINI vljudno vabi na predavanje dr. Viljema Ščuke na temo "Motnje osebnostnega razvoja šolarja”, ki bo danes, ob 18. uri v prostorih na-brežinske osnovne šole. MALI OGLASI tel. 040-361888 URADE približne velikosti 30-40 kvm, v dolinski občini, najraje v centru Boljunca, potrebuje družba za javne storitve. Pisati pod šifro "Dolgoročno” na Publiest Srl, CP 568, Trst. BLIZA SE PUST - lepo, enkrat nošeno pustno obleko brazilca za fantka 2/3 leta prodam. Tel. 228609 IŠČEMO delavca, italijanskega državljana z vozniškim dovoljenjem ”C”, za razvažanje blaga. Telefon št. 383993 PRODAM avtomobil Alfa Romeo 33 Quadrifoglio oro, letnik 85 za 1.000.000 lir (možen dogovor). Tel. 040-360739 v večernih urah. V NAJEM dajem opremljeno stanovanje na Proseku, 75 kvm za dobo 1-2 let. Tel. 225122 ob večernih urah. KUPIM zazidljivo zemljišče po možnosti z delno obdelovalno površino. Tel. 040/228835 v večernih urah. PALAČE HOTEL v Gorici išče najemnika za 1. razredno restavracijo. Ponudbe: Palače hotel, Korzo Ita-lia 63 - 34170 Gorica. PRODAM hišo z dvoriščem, garažo in 1000 m zemljišča v okolici Mačkolj. Tel. 228390. OSMICO ima v Zgoniku št. 71 Mario Milič. KMEČKI TURIZEM sta odprla Slavko in Elvira v Trnovci 14. Ob sredah in četrtkih zaprto. OSMICO ima v Ric-manjih Berto Pregare. Toči belo in črno vino. OSMICO v Dolini sta odprla Boris in Pepi Sancin (Sarmek). Točita belo in črno vino. OSMICO ima odprto do pusta Pernarčič Boris, Medja vsa 7 V PIVNICI III. GENE-RAZIONE v Boljuncu bo v petek, 9. t. m., ob 21. uri koncert skupine »Vata-vuhu«; v petek, 16. t. m. pa bodo spet nastopili »Baka-la blues band«. Vabljeni! PRISPEVKI V počastitev spomina drage mame Mile Suban, ob 10-letnici smrti, darujeta Neva in Marjan 30.000 lir za Stadion 1. maj. Cilka Kjuder daruje 100.000 lir za Stadion 1. maj. V spomin Marije Ferfolja daruje družina Guštin 90.000 lir za DPZ Vesna in 90.000 lir za MPZ Vesna. Ob obletnici smrti dragega očeta daruje hči 30.000 lir za Sklad Mitja Cuk. V spomin na Boženo Kralj por. Peric darujeta Li-da in Marija Milkovič 50.000 lir za CPZ Sv. Florjana - Bani. V spomin na Danila Guština darujeta Stanko in Sonja Budin 50.000 lir za Skupnost Družina Opčine. V spomin na pokojna Slavko Kocjan in Franca Bizjaka daruje družina Škabar (Repen 30) 20.000 lir za Skupnost Družina Opčine. V spomin na Danila Guština daruje družina Križman (Repen 128) 50.000 lir za Skupnost Družina Opčine. DAROVE in PRISPEVKE za objavo v časopisu sprejemajo v tajništvu Uredništva PD (tel. 7796600) in preko poverjenikov posameznih društev in ustanov. Prispevke sprejema tudi urad KRUT - Trst - Ul. Cicerone 8 (pritličje) tel. 360072, s sledečim urnikom: 9.00-13.00 in 14.00-17.00 od ponedeljka do petka. t Srečna zemlja mi domača, drag mi nate je spomin, k tebi se srce obrača sred težav in bolečin. Ivan Peric Pogreb bo jutri, 7. t.m., ob 12. uri iz mrtvašnice v ulici Costalunga v šem-polajsko cerkev. Žalujoče brata Stanko in Angelo ter nečaki z družinami Praprot, 6. februarja 1996 t Moj lepi cvet je vzela smrt, rosite solze jo kipeče Emilija Pirjevec Pogreb bo jutri, 7. februarja, ob 12. uri iz mrtvašnice v ulici Costalunga v trebensko cerkev. Žalostno vest sporočajo Verica, Armanda in Grazia z družinami Trebče, 6. februarja 1996 t ...ob vsaki priliki si nas nekaj naučila in vsako stvar z ljubeznijo v dobro spremenila... Prezgodaj te je Gospod poklical, a za vedno boš ostala med nami, naša ljubljena Božena Kralj pur. Peric Poslednjič se bomo poslovili od tebe danes, 6. februarja, ob 15. uri v slivenski cerkvi, kamor boš dospela ob 12.30. Žalostno vest sporočajo mož Iztok, sin Elvis z Barbaro, hči Jasna z Mitjo, oče in mama, brata Miloš in Boris z družinama, mala Raja in Samuel ter ostalo sorodstvo Slivno, 6. februarja 1996 Ob smrti Natalie Carli - Peric izrekajo Jasni in družini iskreno sožalje Paulo, Dario in Nataša, Dean in Sandra, Robert in Tanja, Boris in Delja, Aleksander in Tamara, Egon in Katja, Damjan in Gabrielin Ob bridki izgubi mame Božene izrekajo Elvisu Periču in svojcem iskreno sožalje uslužbenci, ravnateljstvo in upravni ter nadzorni odbor Zadružne kraške banke Ob prerani smrti naše Božene žalujemo Valentin, Silvana, Delka, Paulo, Egon in Ada z družinami Ob prerani izgubi Božene izreka iskreno sožalje družina Žagar SPREJEM OSMRTNIC od ponedeljka do petka od 8.30 do 15. ure PUBLIEST-Trst Ul. Valdirivo 36 tel. 040-361888-lax 040 - 768697 ob sobotah, nedeljah in praznikih redakcija Primorskega dnevnika Ul. Montecchi 6.-tel. 040-7796600 NOVICE FINANCARSKA ŠOLA PREDSTAVITEV / NA POBUDO ZSKD IN SKGZ Dan kulture v Kromberku s poezijo Marka Kravosa Na pobudo občine Nova Gorica, Goriškega muzeja in novogoriškega Kulturnega doma bo nocoj ob 20. uri proslava ob slovenskem kulturnem prazniku na gradu Kromberk. Slavnostni govornik bo podpredsednik novogoriškega Mestnega sveta Franc Batagelj. Spored bo obsegal izvirni splet žive pripovedi in poezije Marka Kravosa “Jaz/on se na to posmeje”. Poezijo bosta interpretirala igralca Saša Pavček in Janez Starina, glasbeno tkivo skladatelja I. Bianchija pa bo podal Godalni kvartet iz Trsta. Muzeji na gradu zaprti cel teden Vodstvo pokrajinskih muzejev na goriškem gradu sporoča, da bodo muzeji v tem tednu zapiti do sobote zaradi pospravljanja razstave “Ottocento di frontiera” in preurejanja muzejskih prostorov. V Tržiču aretirali fante in dekle zaradi razpečevanja mamil Osebje letečega oddelka kvesture je zabeležilo nov uspeb v zatiranju razpečevanja mamil na Tržiškem. V sklopu preiskave med obiskovalci diskotek so policisti prišli na sled in aretirali dekle iz Tržiča in fanta iz Trsta, ki sta sedaj zaprta v Vidmu oz. Trstu. Sodni oblasti so prijavili še tretjega mladinca iz Tržiča. Imen niso javih, paC pa so dah vedeti, da so med osebnimi in hišnimi preiskavami na domovih aretiranih našli izdatne količine kokaina, hašiša in tabletk ecstasy. Preiskava, ki jo vodi namestnih državnega pravdnika v Gorici dr. Eligio Paolini se nadaljuje, da bi izsledili dobavitelje mamil. Vaje na strelišču Občina doberdob sporoča, da bo vojska v tem mesecu imela orožne vaje na strelišču nad Selcami še v dneh 6., 8., 13., 14., 16., 20., 21., 22., 26. in 29. februarja vsaMc med 8.30 in 17.30. Dižavni svet bo odločal o prizivu o referendumih Tiskovna konferenca v Rimu Objava razpisa zakupa del za gradnjo financarske vojašnice na Trbižu je v minulih dneh spet razgibala vode okrog spornih načrtov novih vojašnic v naši deželi. Poleg trbiske namerava poveljstvo finančne straže realizirati orjaško šolo-vojašnico na goriškem letališču in še manjšo vojašnico v Dohni pri Trstu. Proti tem gradnjam, ki jih skuša država vsiliti s pomočjo vojaške tajnosti, se je v prejšnjih dneh odločno opredelil deželni odbornik za prostorsko načrtovanje Mario Puiatti. Z njim so pritegnili tudi parlamentarci iz vrst Progre-sistov in Severne lige, ki nameravajo opozoriti vsedržavno javnost na te probleme s posebno tiskovno konferenco v Rimu. Na Rim se obračajo tudi goriški nasprotniki vojašnice na letališču. Prav včeraj je odvetnik Luigi Genovese v svojstvu koordinatorja Odbora za varstvo in razvoj letališča vložil na Državni svet priziv zoper razsodbo Deželnega upravnega sodiSCa, ki ni sprejelo zahteve odbora po zamrznitvi sklepa treh občinskih “garantov” o zavrnitvi referendumov s tem v zvezi. Genovese upa, da bo Državni svet vzel v pretres priziv že v poldrugem mesecu, zlasti pa upa, da bo prižgal zeleno luC za razpis referendumov, preden se začne gradnja na letališču, za katero je pripravljani postopek že v končni fazi. Ruplove intimne Zaznave in odtenki Avtorja in njegovo najnovejše delo sta predstavila Rudi Pavšič in Marko Kravos Dokaj številno občinstvo (na sliki - foto Bumbaca) se je v petek zbralo v prostorih Glasbene matice v gorici na predstavitvi knjižice Alda Rupla Zaznave in odtenki. V imenu ZSKD in SKGZ, ki sta omogoCi-h izdajo, je spregovoril Rudi Pavšič, av- torja in njegovo delo - splet intimnih izpovedi in razmišljanj, ki temeljijo na osebnih življenjskih izkušnjah pisca - pa je spregovoril Marko Kravos. O predstavitvi, ki jo je obogatil nastop gojenk GM, bomo še poročali. ROMANS / PADLA JE, KO JE SKUŠALA S PRIJATELJEM PREBRESTI REKO Dekle umilo v mizli vodi Idrijce Goriški gasilci so Sele včeraj okrog 8. ure našli truplo 26-letne Serenelle Trevisan iz Romansa, ki je v nedeljo okrog 19. ure izgubila življenje, ko je skupaj s prijateljem skušala prebresti strugo Idrijce v bližini domačega kraja. Trevisanova je še nekaj ur prej delala v ki-soku ob nogometnem igrišču med tekmo domačega kluba Pro Ro-mans. Po tekmi se je oddaljila skupaj s 45-letnim Armandom Pullanom, odbornikom nogometnega kluba. S fordom sierra sta se zapeljala kilometer dlje v kraj Fornace in se na plitvem zacementiranem prehodu, ki se ga navadno poslužujejo kmetje na traktorjih, zapeljala Cez reCico, da bi v odmaknjenem kraju preživela nekaj trenutkov v intimnosti. Toda avto je onkraj Idrijce obtičal v blatu, zato sta se Pullano in Trevisanova vrnila peš. Ko sta skušala prebresti reko na kraju, kjer voda dosega nekaj desetin centimetrov višine, se je dekletu spodrsnilo in je najbrž z glavo udarila o kak kamen. Pullano je povedal, da jo je vodni tok potegnil s seboj v temo, preden bi ji lahko priskočil na pomoč. Reševalna akcija je stekla že v večernih urah, tudi s sodelovanjem potapljačev s tržaškega poveljstva gasilcev, vendar zaradi teme brez rezultata. Truplo nesrečnega dekleta so našli šele včeraj zjutraj v plitvi vodi ob bregu reke, kakih 200 metrov pod krajem tregiCne nezgode. Na slikah (foto Bumbaca) reševalci po najdbi trupla in nesrečna Sere-nella Trevisan RONKE / V NEDELJO ZJUTRAJ OB POVRATKU IZ DISKOTEKE Cesta vzela še dve mladi življenji Evforična in neprevidna vožnja po noči prebiti v diskoteki je spet terjala dve mladi življenji na Goriškem. V nedeljo ob 5.20 sta v strahovitem trčenju v Ul. Redipuglia v Ronkah izgubila življenje 22-letni Valentino Donati iz TržiCa, Ul. Dandolo 34, in 20-letna Cristina Plez iz Ronk, Ul. dellTstria 11. Oba sta se po sobotni noCi, ki sta jo preživela v veseli družbi v nekem lokalu v Zagraju, peljala proti TržiCu v fiatu regata, ki ga je upravljal 21-letni Stefano Vanon iz TržiCa, Ul. Toti 16. Nesreča se je pripetila na državni cesti 305 tik pred Ronkami. Mladi voznik je menda prehitel drugo vozilo na ravnem odseku. Zaradi hitrosti in morda sunkovitega manevra na spolzkem cestišču je avto zaneslo. Regata se je najprej zaletela v parkirano giulietto, nato jo je odbilo še v dva parkirana avtomobila, končno pa je treščila ob vhod blagovnice COOP, kjer so se v strahovitem trušču prelomljenih na-vojnic in raznesenih izložb razbitina avtomobila konCno ustavile. Med prvimi je ponesrečencem prihitel na pomoč noCni Čuvaj, ki je peljal za njimi in je prisostvoval tragediji. Za Donatija in Plezo-vo žal ni bilo veC pomoči, saj sta bila zaradi močnih udarcev v glavi pri prici mrtva. Šokirani voznik je dobil zlom v kolku in druge poškodbe in se bo predvidoma zdravil poldrugi mesec. Na slikah: Valentino Donati (levo zgoraj), Cristina Plez (spodaj) in razbitine avtomobila ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV ZVEZA SLOVENSKE KATOLIŠKE PROSVETE vabita na DAN SLOVENSKE KULTURE 'Od Bodočnost je tistega, ki veruje v njo Srečko Kosovel OSREDNJA PROSLAVA bo v Kulturnem domu v Gorici v petek, 9. februarja ob 20.30 KINO POGREBI GORICA VHTORIA Zaprto. CORSO 17.15- 19.40-22.00 »Seven«. I. B. Pitt in M. Free-man. □ ČESTITKE Danes praznuje 84. rojstni dan MIRKO MUZIC iz Steverja-na Čestitajo mu žena in otroci z družinami. tl PRIREDITVE DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško priredi 18. t.m. pustovanje v Gal-lianu. Prijave na sedežu jutri med 10. in 11. uro. IZLETI KLUB GORIŠKE MLADINE obvešča, da bo odhod za obisk slovenskega parlamenta in koncert D. Bowieja v Ljubljani danes ob 13. uri izpred Dijaškega doma. SPD GORICA - Smučarski odsek obvešča, da napovedani izlet v Sappado iz tehničnih razlogov odpade. Društvo bo priredilo 25. trn. izlet v Fomi di Sopra. Prijave na sedežu (tel. 33029) jutri od 11. do 12. in v četrtek od 19. do 20. ure. ^ LEKARNE DEŽURNA LEKARNA V GORICI BASSI RITA, Ul. don Bosco 175, tel. 32515 DEŽURNA LEKARNA V TRŽICU RISMONDO, Ul. E. Toti 52, tel. 410701 . LEKARNA V SOVODNJAH Rojec, Ul. L Maja, tel. 882578 Danes: 10.30, Nerina Pavesi vd. Celin iz splošne bolnišnice v satolnico in na glavno pokopališče; 12.00, Marija Kocjan-čič na glavnem pokopališču; 9.25, Lino Boscarol iz bolnišnice Janeza od Boga v Ronke; 13.15, Giovanni Battista Skocaj iz splošne bolnišnice v Krmin; 13.15, Igino Cechet iz splošne bolnišnice v Poljan. Zapustila nas je naša draga OlgaCijanvdOžbot v 82. letu starosti Pogreb bo jutri, 7. februarja, ob 13.40 iz mrtvašnice civilne bolnišnice v Gorici, v farno cerkev v Rupo. Žalostno vest sporočajo sin Erminio, snaha Laura, vnukinji Suši in Emanuela ter ostali sorodniki Topla zahvala vsem, ki bodo spremili drago pokojnico na zadnji poti. Gorica, Rupa, 6. 2.1996 (Pogrebno podjetje Preschern) V 92. letu starosti nas je zapustila naša draga Marija Kocjančič Pogreb bo danes, 6. februarja, ob 12. uri v mrtvašnici osrednjega pokopališča v Gorici Žalostno vest sporoča neCak Niko in ostalo sorodstvo Gorica, 6. februarja 1996 (Pogrebno podjetje Preschern) RIM / PO IZRAČUNU EUROSTATA Italijansko inflacijo prekaša samo grška Najceneje se preživljajo ljudje na Finskem RIM / ANTITRUST Ovadbe zoper kršitelje določil o prosti konkurenci tudi preko Interneta LIRA TOR SRE CET 1598,2 1599,8 1581 PET PON 1580,9 1573,4 10 75,2 K »73 1063 ^1 BRUSELJ - Lansko leto je imela v Evropski uniji višjo inflacijo od Italije samo Grčija. Podatki, ki jih je objavil včeraj Eurostat, kažejo, da so cene na drobno poskočile na Apeninskem polotoku za 5, 7% proti zvišanju za 4% v letu 1994, medtem ko so se v Grčiji medtem znižale s +10, 8% na +8,1%. Zaskrbljujoče je predvsem to, da se je stopnja inflacije v Italiji povzdignila ravno v obdobju, ko je bil draginj-ski trend v evropskem merilu ustaljen, saj je je znašal konec lanskega leta povprečni indeks 3%, to je ravno toliko kot leto dni poprej. Najbolje se je lani odrezala Finska z inflacijo 0, 3% (predlani 1, 6%), sledili pa so ji po vrsti Luksemburg z 1, 3% (2%), Belgija z 1, 5% (1, 9%), Nizozemska z 1, 6% (2, 6%), Danska z 1, 8% (2, 3%), Nemčija z 1, 8% (2, 5%), Avstrija z 1, 8% (2, 6%), Francija z 2, 1% (1, 6%), Irska z 2, 4% (2, 4%), Švedska z 2, 6% (2, 6%), Velika Britanija s 3, 2% (2, 9%), Portugalska s 3, 4% (4%), Španija s 4, 3% (4, 3%) ter, kakor že rečeno, Italija s 5, 7% (4%) in Grčija z 8,1% (10, 8%). Okoliščine, da italijanski ekonomski sistem že dolgo škriplje in da je inflacija pri nas pretirano visoka, seveda nikakor ni mogoče zanikati. Res pa je tudi, da je statistika varljiva, posebno še, če se naslanja na že zastareli model ugotavljanja življenjskih stroškov. Pri Istatu so se zaradi tega lansko leto odločili za temeljito revizijo vsega mehanizma, ki naj bi odslej verneje odražal spremenjene razmere in subjekte analiz. RIM - Elektronska informacijska služba An-titrusta, državnega organizma, ki je zadolžen za varstvo tržne konkurence pred monopoli, je od lanskega poletja preko tele-matskega omrežja prejela veC kot dvesto sporočil na dan. Ne samo to, dotekati so ji zaCele tudi že prve ovadbe zoper domnevno kršenje predpisov o konkurenci. Polovica prošenj za podrobnejše informacije o »antitru-stu« je iz tujine. Antitru-st je mogoče kontaktirati s poštnim predalom »an-titrustaagerm.it«, stran I »http:WWW.agcm.it«. V TURISTIČNO MRTVI SEZONI Poceni letala ob vikendih Prvi trije meseci v letu so turistično vzeto mrtvi meseci. To občutijo tako letalski prevozniki kot hotelirji. Zaradi tega v tem letnem Času, bolj kot sicer, morebitnim uporabnikom ponujajo zares poceni pakete. Ta ponudba prihaja v poštev Se zlasti ob koncu tedna, ko je, zaradi pomanjkanja poslovnih potnikov, v letalih kar veliko praznih mest. S tem se ukvarjajo skoro vse letalske družbe, še zlasti takrat, ko morajo iz težav reševati svoj proračun. To prijaha do izraza še zlasti sedaj, ko se je zaradi liberalizacije in sprostitve letalskih poletov povečala konkurenca. V ZDA so tega zelo navajeni. Tam so notranji letalski poleti zelo poceni in Evropejcu se kar Čudno zdi, da mora za en polet odšteti npr. 100 dolarjev. Za podobnega bi v Evropi plaCal dva ali trikrat toliko. V prejšnjih letih smo v tem Času v Italiji že imeli na voljo ugodne ponudbe. V njih so bili mojstri Francozi, Nemci, Spanci, Angleži in še kdo. Domač prevoznik Alitalia, ki je imel precejšen monopol in tudi izdatne državne podpore se na te malenkosti ni obraCal. Z deficiti in zaslužki niso imeli problemov. Sedaj je tudi pri njih drugače. Državne molzne krave ni veC. V lanskem letu so z osebjem imeli veliko težav. Te se nadaljujejo tudi v tem letu, bilo je že nekaj stavk, druge napovedujejo. Vrh vsega so tudi na notranjih progah dobili konkurente. Se zlasti na najbolj donosni Milan - Rim, na kateri je Alitalia na leto prepeljala 2 milijona potnikov. Dva italijanska konkurenta vozita na tej progi. V večjih italijanskih listih beremo, kako si s cenami vozovnic in popustov 3 letalski prevozniki konkurirajo. Tudi zaradi tega Alitalia išče druge dohodke. Ze lani v tem Času si lahko ob koncu tedna šel v nekatere evropske prestolnice za zares majhno ceno, Ce jo primerjaš s tisto, ki jo moraš plačati v drugih »normalih« časih. Lanski uspeh je očitno vodilne v Ali-taliji navdihnil, da so pobudo letos obnovili. Za 449.000 lir te z letalom, ki vozi na redni, običajno vsakdanji progi, iz Italije odpeljejo v druge evropske prestolnice, od Lizbone do Pariza, od Stockholma do Prage. S tem denarjem dobiš letalski prevoz tja in nazaj ter dve nočitvi z zajtrkom v hote- lu srednje kategorije. Doplačati moraš 100.000 lir, da te iz takšnih letališč, iz katerih ni direktne povezave, pripeljejo npr. v Milan ali Rim, odkoder vzletiš v Evropo. To velja za nas, Ce se poslužimo letališča v Ronkah. Ce pa vzletimo iz Benetk v smeri Madrida, Barcelone, Londona ali Pariza, potem nam bo dovolj prej omenjenih 449.000 lir. Z doplačilom za hotelsko sobo imamo možnost naše bivanje na tujem podaljšati en ali dva dni. Pobuda velja Ce potujemo v dveh. Drugi letalski prevozniki so kar hitro zavohali podoben ugoden posel. Spanci te npr. za enak denar iz nekaterih italijanskih letališč z rednimi poleti Iberie popeljejo v Madrid, Barcelono, Malago in še kam drugam. Francozi so bolj »darežljivi«. Z letalom Air Franse npr. lahko iz Benetk greš v Pariz za borih 395.000. Tudi v tem primeru boš prenočil dvakrat v hotelu s 3 zvezdicami, v Parizu boš dobil še nekatere druge ugodnosti. Vendar pa v primeru Air France ne boš mogel bivanja v Parizu podaljšati za en ali dva dni, kar lahko narediš z Alitalio. Marko Waltritsch Razvojne možnosti sbvenskih »paradižev« V Sloveniji je Sest prostocarinskih con - v Kopru, Ljubljani, Mariboru, Novi Gorici, Sežani in Celju. Taksne cone so se v svetu izkazale kot pomemben dejavnik gospodarskega razvoja držav, seveda Ce so pri njihovem oblikovanju upoštevale posebnosti in potrebe regije, kjer so jih ustanovile. Poleg večjih sistemskih ugodnosti na uspeSnost prostocarinskih con in njihovih uporabnikov - na primer tujih vlagateljev - vplivajo tudi drugi dejavniki, kot so geografski položaj in velikost trga, na katerega cona lahko računa, nato cena in usposobljenost delovne sile, razvitost transportne in komunikacijske infrastrukture, obstoj učinkovite industrijske podporne mreže in ves splet storitev ter navsezadnje učinkovita in racionalna državna uprava. Od vseh prostocarinskih con v Sloveniji ima najveCje možnosti koprska, ki ima poleg možnosti razširitve tudi najbolj ugodno geografsko lego ob severnojadranskem pristanišču. Verjetno so se prav zaradi tega avstralski vlagatelji odločili za odprtje Ton-cityja v koprski luki. Offshore center seveda ne bi odločilno vplival na uspešno poslovanje Toncityja, bi ga pa pomembno dopolnil in Se povečal njegovo konkurenčnost. Hkrati s tem je treba omeniti, da je v Trstu nedavno nastal nov offshore center, namenjen prav finančnemu in zavarovalniškemu poslovanju v vzhodni Evropi, kar je spodbudilo Slovenijo, da je začela razmišljati v tej smeri. Ob razmišljanju o ustanovitvi offshore centra v Kopru se seveda zastavi vprašanje, kako bo to vplivalo na slovensko gospodarstvo in na odnos Slovenije do sosednjih držav. Kot najbolj pomemben dejavnik se izkaže odnos Evropske unije do taksnega slovenskega koraka. Prav vplivne države v. Evropski uniji, med njimi izstopa Italija, so bile namreč tiste, ki so že v drugih vprašanjih pokazale neprijazen odnos do majhne in nemočne Slovenije. Po drugi strani pa vse kaže, da Slovenija Se vsaj deset do petnajst let ne bo polnopravna članica bruseljske grupacije. Prav v tem obdobju lahko dobi veliko proračunskih prilivov od davkov, si zagotovi donosna delovna mesta za visoko izobraženo delovno silo, zasluži z najemninami in številnimi storitvami. Tudi vpliv Trsta Slovenije ne bi smel pretirano skrbeti, saj je njegova namera, da bi v gospodarskih poslih nadvladal nad srednjeevropskim in balkanskim prostorom, očitna. Toda tukaj ni samo Trst, marveč tudi Številni drugi regionalni offshore centri v Evropi. Predvsem se je treba vprašati, ali lahko Trst sploh pomembneje vpliva na Bruselj, hkrati pa se zavedati, da je v tej igri prostora za vse - tudi za nrvasko Reko. Sprejeti bi torej morali pravila, ki bi zagotavljala uspeh za celotno regijo, saj je njen ciljni gospodarski prostor velik del Evrope, ne pa poudarjati uspeh samo ene severnoprimorske luke na račun ostalih dveh, kar je sicer lažje reči kot storiti. Problem lastninske strukture je občutno manjša, vendar enako pomembna tema, saj ustrezna rešitev pomeni uspešen nadzor nad finančnimi posli, poleg tega pa preprečuje pranje denarja in nastanek napol mafijske državne birokracije. Uveljaviti bi morali zakonodajo, ki bi zagotavljala vodenje knjig, bilance ter računovodskih in knjigovodskih standardov - tako kot za ostala slovenska podjetja. Družbe v offshore centru bi morale biti podvržene nadzoru agencije za plačilni promet. To pa zato, da bi se izognili pranju denarja in posledično negativni predstavi doma in na tujem, da je Slovenija nekakšen raj za mafijske posle. Hkrati bi to Ljubljani zagotavljalo vsaj minimalen nadzor gospodarskega dogajanja v Kopru, ki bi ga v vsakem primeru vodili tujci, bržkone Avstralci. Ti se tako ali tako ne bodo kaj prida zmenili za oblasti v Ljubljani, saj bodo v Kopru videli svoj niso za gospodarski prodor. Nedvomno je namreč, da Avstralci želijo vnovčiti svoje azijske izkušnje v Evropi. Torej bi bil glavni razlog, da bi se družbe odločile ustanoviti podjetje v koprskem offshore centru, davčne olajšave za tuj kapital, kar pomeni, da bi Slovenija morala odpraviti davek na dobiček in ga zamenjati z davkom na dodano vrednost. Sem sodi tudi splet sprememb davčne zakonodaje, zagotavljanje politične stabilnosti in anonimnost poslovanja. Zavedati se je treba tudi velikih stroškov gradnje in posodobitve pristaniške infrastrukture, cestnega in železniškega križa, pomena komunikacijskih povezav s svetom in dodatnih stroškov za izobraževanje. Pretres utegne doživeti tudi slovenski trg delovne sile, saj bodo najbolj sposobni zagotovo odšli za boljšimi plačami in delovnimi razmerami v tuj finančni sektor in mednarodna podjetja. Peter Ješovnik 5. FEBRUAR 1996 v LIRAH 5 s valuta nakupni prodajni | ameriški dolar 1549,00 1596,00 1 nemška marka 1051,00 1083,00 1 francoski frank 305,00 315,00 8 § holandski gulden 938,00 967,00 || belgijski frank 50,80 52,90 g g funt šterling 2377,00 2449,00 S O) irski šterling 2449,00 2523,00 danska krona 272,00 280,00 grška drahma 6,30 6,70 št kanadski dolar 1127,00 1162,00 japonski jen 14,60 15,20 9 S švicarski frank 1279,00 1318,00 avstrijski šiling 149,40 153,90 TD S norveška krona 240,00 248,00 it švedska krona 222,00 229,00 $ & portugalski escudo 10,10 10,50 := španska pezeta 12,40 13,00 § avstralski dolar 1174,00 1209,00 | madžarski florint D,00 14,00 1 slovenski tolar 11,30 11,90 3 hrvaška kuna 265,00 290,00 ] i ' 5, FEBRUAR 1996 v URAH 5. FEBRUAR 1996 v LIRAH 2. FEBRUAR 1995 v DEM | valuta nakupni prodajni valuta nakupni srednji prodajni valuta nakupni srednji prodajni ameriški dolar nemška marka francoski frank holandski gulden belgijski frank funt šterling irski šterling danska krona grška drahma kanadski dolar švicarski frank avstrijski šiling slovenski tolar 1551.00 1056.00 305.00 936.00 50,90 2370.00 2447.00 271.00 6,30 1125.00 1283.00 149,10 11,40 1596.00 1081.00 315.00 961.00 52,70 2450.00 2542.00 281.00 6.90 1160.00 1311,00 153,60 11.90 ameriški dolar ECU nemška marka francoski frank funt šterling holandski gulden belgijski frank španska pezeta danska krona Irski funt grška drahma portugalski escudo kanadski dolar japonski jen švicarski frank avstrijski šiling norveška krona švedska krona finska marka avstralski dolar - 1573,360 1957,260 1067,050 310,110 2405,670 952,800 51,892 12,632 275,830 2483,390 6,440 10,273 1143,010 14,939 1304,930 151,740 244,100 225,950 346,710 1187,410 - ameriški dolar funt šterling irski funt kanadski dolar nizozemski gulden švicarski frank belgijski frank francoski frank danska krona norveška krona švedska krona italijanska lira avstrijski šiling španska peseta portugalski escudo japonski jen finska marka 1.4848 2.2532 2.325 1.0792 89.182 121.88 4.8543 29.057 25.701 22.842 21.3 0.9381 14.201 1.1845 0.9619 1.3957 32,543 14888 2.2602 2.332 1.0832 89.282 121.88 4.8643 29.117 25.851 22.902 21.36 0.9421 14.221 1.1885 0.9649 1.3972 32.623 1.4928 2.2672 2.339 1.0872 89.402 122,08 4.8743 29.177 25.911 22.962 21.42 0.9461 14.241 1.1925 0.9679 1.3987 32.703 PRED OSREDNJO PROSLAVO DNEVA KULTURE V LJUBLJANI / POGOVOR S SCENOGRAFOM Palčič: »To bomo, kar bomo znali biti« Pri pripravah za letošnjo proslavo dneva kulture ste sodelovali kot scenograf. Kakšno je bilo vaše delo, vaš prispevek? Sodelujem pri tej postavitvi z neko osnovno idejo, o kateri pa bi bilo morda pretirano reti, da je scenografska zamisel, ker je scenografije v resnici malo. Gre za površino in til, ki bo zastri oder na tistem delu, kjer bo stal orkester in zbor, za rahlo dekoracijo. Til je bel zato, ker se bodo nanj projicirale podobe, povzete iz moje knjige, ki sem jih pred leti napravil na motive iz Prešernovih poezij. To je tenka knjižica, slikanica, ki je po okusu bližja mlajšim ljudem, saj je bila tedaj namenjena njim. Ker pa gre na tej proslavi za režiserjevo zamisel Prešerna, ki naj bi bil svetel, hudomušen, nekoliko obmorsko obarvan, se mi je zdelo primemo, da za to priložnost uporabim te svoje ilustracije, seveda samo nekatere prodrobnosti, ne vseh. Knjiga ima namreč naslov Dohtar, ti jezični dohtar, izšla pa je pri Prešernovi družbi leta 1989. Ce se ne motim. Koliko Casa vam je priprava za to delo vzela in kako se vaša zamisel ujema s celoto, z delom drugih sodelavcev? Usklajevanja ni bilo ogromno, ker je vsa stvar dokaj preprosta. Pri meni je šlo pač samo za zamisel in za odločitev, kaj naj bo; ko je bilo to določeno, smo bili tako rekoC na dobri poti, ker se je bilo treba lotiti nato le še tehničnega reševanja problemov, kot je recimo realizacija diapozitivov za projekcije. Diapozitivi se pojavljajo skozi vso predstavo, saj to ne bo klasična proslava z recitacijami in glasbenimi vložki, temveč gre za predstavo kot zaokroženo celoto, ki se jasno loči od prvega, protokolarnega dela. Zato bo to projiciranje v neosvetljenem prostoru, v katerem paC diapozitiv sploh lahko zaživi na projekcijskem platnu. Na osnovi scenarija sva potem z režiserjem skandirala Cas, ki je odvisen od izbora poezij, plesnih točk, nastopov pevcev... Te podobe se pojavljajo ritmično in prehajajo druga v drugo ter tako podčrtujejo dogajalno in zvočno stran predstave, s katero so pomensko povezane. Za to so bili potrebni delovni sestanki z režiserjem in tudi z drugimi sodelavci v Ljubljani. Za vaje in generalko pa je namenjeno zelo malo Casa, tako da je vse strnjeno na en sam dan, na dan proslave pa je nato še generalka. Ste kot tesen režiserjev sodelavec morda opazili kaj, kar bi vas glede na ustaljen odnos do Prešerna presenetilo? Težko bi rekel, da bi me kaj presenetilo. Slovenci paC zrastemo ob Prešernu, tako da je zrašCen z našim slovenstvom. Vsakomur te dni postavljam vprašanje, kaj je zanj Prešernov duh. Kaj je za vas, tudi ker ste del manjšine? Kot sem prej povedal. Seveda nas Prešeren spremlja še kasneje, ko odrastemo šolskim klopem, Ce imamo za to seveda posluh in voljo, da ga doživljamo drugače, izvenšolsko. Tako pride do bolj zrelega branja njegovih pesmi, ko se človek ozira nazaj na samo nastajanje našega kulturnega življenja, v katerem smo zaceli obstajati kot Slovenci, kot narod: to zrenje nazaj je važno tudi za nas, ki smo v stiku z italijanskim svetom. Človek pomisli na to, da je pesnik v svojem času dokazal, kako Čudovit izrazni inštrument je ta naš jezik. To je za nas kot majhen narod lahko navdušujoča stvar in mi, ki smo na robu nacionalnega teritorija, vemo, kaj pomeni ohranjati jezik. Tako imamo paC možnost vsakodnevnega vzporejanja z italijansko kulturo in italijanskim jezikom. Jezik je tako paC zelo opazno znamenje drugačnosti. Res je... Prešeren je v tem smislu skoraj nekaj šokantnega, saj je s svojimi pesmimi takrat dokazal, kaj je za pisatelja ali pesnika lahko slovenski jezik. Kot za vsakega velikega umetnika, lahko tudi zanj reCemo, da je univerzalen in da ima v Času trajno vrednost. Seveda, to je lahko prazna beseda, Ce ne zberemo v sebi dovolj občutljivosti in Ce ne zmoremo podoživljanja, ki je za dojemanje umetnosti potrebno. Ce razumemo Prešerna ali kakega drugega umetnika kot mit, Ce njegova dela beremo in samo ponavljamo stvari, ki jih poznamo, Ce jih ne podoživljamo vsakokrat znova, potem se pomen paC izprazni. S tem hočem reči, da je od nas odvisno, koliko je Prešeren danes aktualen. Prepričan sem, da je to zaradi cele vrste univerzalnih misli, ki so v vseh Časih potrebne za življenje posameznikov in narodne skupnosti. Ce pomislimo samo na eno od njegovih temeljnih misli, da moramo biti vsi ljudje bratje, pač moramo priznati, da je aktualna, kljub temu da je najbolj znana stvar, ki jo je pesnik izrekel. Se vam ne zdi, da je Prešeren zaradi svoje dvojezičnosti, zaradi svojega odnosa do drugih kultur lahko neke vrste kažipot za današnje razumevanje večkulturnosti in večjezičnosti, predvsem pa zaradi ljubezni do svoje kulture? Seveda, tudi jaz ga dojemam na tak naCin. Najprej smo državljani tega sveta in ne moremo omejevati svoje prisotnosti na tej zemeljski krogli samo na nacionalno razsežnost, saj ne bi bilo to samo skrajno obubožanje vsakega posameznika, ampak tudi vsakega naroda posebej. Oziranje na to, kar se dogaja okoli nas, je nujnost in potreba, hkrati pa je človeku zelo potrebno to, kar je on sam, kar je njegovo intimno doživljanje: odnos do matere, družine, svoje besede, do naroda itn. Mora pa biti vse to odprto navzven, v nekakšni konkurenčnosti do drugih, tako da smo delček večje celote in vredni, da obstajamo z vsemi svojimi posebnostmi, hkrati pa obogateni še z znanjem drugih. Ce govorimo o kulturi sedanjega Casa, ko imamo preko televizije in tehnologije možnost, da spremljamo delo drugih narodov po svetu, potem je folkloristično zapiranje v svoj vrtiček nesprejemljivo. Kaj pa naj bi bil torej tisti tipični slovenski - Prešernov -duh, ko se lahko ob tolikšni odprtosti, ki jo ponuja današnji svet, vendarle izgubi, izgine? Zanima me druga plat našega odpiranja navzven. Težko je reci enkrat za vselej, kaj je slovenski duh, celo interpretacija Prešerna je gibljiva, spreminjajoča se v Času. Prešeren je svojo izpoved podal in mi jo lahko dojemamo na različne načine v različnih Časih. Spreminjamo se celo kot posamezniki, kaj šele kot narod. To, kar smo v nekem trenutku, je paC rezultat vsega, kar smo bili nekoč, tudi tega, kako je slovensko ljudstvo samo sebe oblikovalo ob materialnih in duhovnih vrednotah, ki so mu bile na voljo. Rezultat pa smo tudi tega, kar je pri nas ali v nas nastalo v stiku z drugimi, to je za naš maloštevilni narod še posebno važno, saj skoraj ni Slovenca, ki ne bi bil obmejni Slovenec. Nekateri so že nekako najbolj centralni. Seveda so nekateri samo centralni, ne toliko prostorsko omejeni, ampak bolj miselno, bi rekel. Zdaj je morda za Slovence po 50 letih spet obdobje vračanja v Evropo. Prav zaradi tega ponovnega in silovitega kulturnega odpiranja na sever in zahod nastaja vprašanje, ali ne bo to odpiranje pretirano. Po čem se bomo ločevali še, Ce bo vse tako poenoteno, posplošeno - materialno in kulturno življenje, ne- mara tudi jezik? Vemo, kaj je nas delalo različne v preteklosti: kultura in jezik, ki nista le sredstvo, temveč nas tudi oblikujeta. Prihodnost pa je stvar naše kreativnosti. Bomo to, kar bomo znali biti. Različnost je treba v vsakem pogledu - kot stvar demokracije in kulturnega bogastva - paC kot vrednoto gojiti, jo varovati in razvijati. Kaj bomo znali Slovenci originalnega in svojega ustvariti? Politično imamo za to vse predpogoje (imamo svoj teritorij, svoje geografske in kulturne posebnosti, svojo tradicijo itd.). Seveda pa lahko s tako idealno zamislijo, o kateri govorite, tudi politika grdo in grobo pomete. Nekateri govorijo, da bo slovenščina izgubila pomen in bo samo še obroben dialekt. Kaj bo tedaj s tem Prešernovim duhom? Seveda, to je velika dilema današnjega Casa. Danes vidimo, da prevladuje angleščina, brez katere se ne moreš več premikati po svetu. Njen pomen bo še izrazitejši v prihodnje, kar pomeni, da bomo morali ob tem jeziku in drugih velikih jezikih znati izražati voljo in interes do gojenja svojega jezika. Težko je reci, kako se bo stvar iztekla. Homologizacija, izenačenje in poenotenje, o katerih se dosti govori, so paC na preži. Zagovarjajo jo nekateri misleci, Ceš da je treba poenotiti vse, kar se da in v kar najhitrejšem Času, zato da bo mogoče doseči produktivnost in udobnost, v katero vsi silimo. Istočasno pa je v Evropi tudi zelo močno zakoreninjeno prepričanje - ne samo pri nas, Slovencih, ki smo majhen narod - in zelja, da se ohrani avtentičnost. Težko si je zamisliti pravo svobodo brez možnosti in priložnosti za ohranitev svoje samobitnosti. Ce je ne bi znali ali mogli ohraniti, bi to pomenilo, da je prisila okoli nas tako močna, da smo se ji morali odreci. Mi imamo kot manjšinci v tem pogledu velike izkušnje. Saj, te izkušnje naj bi bile vzorec za druge, kaj lahko ogrozi identiteto. Vrniva se v tem okviru k začetku najinega klepeta. Vsekakor je pozitivno, da toliko uglednih elanov manjšine -med vami je nekaj Prešernovih nagrajencev - soustvarja osrednjo proslavo slovenske kulture. Kaj naj bi pomenila taka proslava, je to zgolj vsakoletni ritual? Mislim, da je kljub pripombam o rutinskosti proslav, ki da ne spreminjajo stanja, vloga in možnosti v kulturi, prav, da imamo Slovenci ta praznik. Ce so stvari narobe zastavljene v kulturi, je praznik priložnost za opravljanje obračuna: ker imamo celo praznik kulture, je prav, da se tudi pove, v katerih točkah se kultura ne upošteva dovolj. Recimo, ali bomo Slovenci zaradi visokih cen še lahko segali po knjigah; za maloštevilcen narod ne more obveljati tržna logika v kulturi. Ob tem prazniku se naši ljudje zavedajo prav tega, da smo kot majhen narod dosegli vse, kar smo, zato ker smo kot ljudje navezani na svojo kulturo. Primerjalno mora majhen narod vložiti v kulturo več sredstev kot velik. Skratka, moramo imeti zadostna sredstva za svoj obstoj, da bo naša kultura obstala pri življenju in mi kot narod z njo. Pogovarjala se je Ivanka Hergold ____PLOŠČE_ Dadavva: tibetanska glasba Sis-tiur Dfnlin Kdor obožuje zvrst ethno, bo z današnjo predstavitvijo novih ploSC na tržišču prijetno presenečen. Diskografska hiša WEA je pred Časom izdala lasersko plošCo Dadawe, za katerim imenom se skriva kitajska umetnica Zhu Zhe-quin. Na osrednji Kitajski je Zhequin poznana kot pevka kitajske folklorne pesmi, sama pa je izvrstna pevka z izredno bogato glasovno paleto in z odlično vokalno tehniko. NamreC kitajska narodna glasba se oprijema glasovnih virtuoziz-mov in pevka Zhu Zhewquin je teh mojstrsko vešča. Kot poznavalka kitajske glasbene dediščine jo je prav za izvršitev tega albuma zaneslo še v Tibet, kjer je skupaj še z drugima dvema soustvarjalcema te zamisli proučevala magični svet tibetanske glasbene umetnosti. Sicer plošča je nastala v spojitvi treh umetniških duš: pevke Dadavve, skladatelja He Xuntiana in njegovega brata He Xuyona, ki je namreč odličen poznavalec tibetanske glasbene dediščine. Oba prihajata iz SiCuana, kitajske pokrajine, ki meji s Tibetom. He Xuyou živi in dela v Tibetu, brat Xun-tian pa se je pred leti preselil v Sangaj, kjer je dolgo let poučeval glasbo, nato pa postal eden najpomembnejših kitajskih skladateljev. Tibet mu je vedno bil zelo pri srcu in zato je celih 20 let proučeval tibetansko glasbo in zbral ogromno posnetkov. Kot izredni ljubitelj te glasbe, še bolj pa očaran in prevzet od nekakega mističnega pristopa k vsakdanu tibetanskih prebivalcev, ki se sicer odraza prav v izredno bogati umetnosti, si je po dolgih letih proučevanja le-te, zamislil nacrt o plošci, v kateri naj bi se spojila preteklost s sedanjostjo, in to prav s pomočjo današnje tehnike. Prosil je za pomoč brata ter znano pevko Dadawo. Današnja tehnika pa je izvr-sto ovila staro tibetansko tradicijo z elektronskimi instrumenti in efekti. Na plošci je sedem skladb za dobre tricetrt ure kvalitetne glasbe, ki nas ponesejo v intimi-stiCne zvoke, v počasnem gibanju glasbenih spletov pa v magijo nekako šamansko ponavljajočih se ritmov tibetanskih tolkal in glasbenih podlag tibetanskih molitev. Prav zadnja skladba "The turning scripture”, ki je tudi najdaljša, je najbolj efektna. Začenja se namreč na globokih in temačnih strunah kitajskih godal, nad katere pa se dvigne kristalni glas Dadawe, ki ponese celotno skladbo v etnični razplet, v katerem dominirajo ritmi tolkal, v ozadju pa pesmi tibetanskih ljudi. Na koncu še svetujem, da skrbno prelistate booklet, ki je sicer prijeten že na prvi pogled. Vsebuje namreč vse tekste tako v kitajščini, kot tudi v angleškem prevodu. Pred vsakim tekstom pa je še majhen predgovor, kjer nam razkrije zamisel skladbe in njen pomen. Vse to pa nam bo pomagalo, da Cim lažje zdrknemo med valove skoraj religioznega poustvarjanja te izredno mistične tibetanske glasbe in se z njenim poslušanjem otresemo vsakdanjega stresa ter si pomirimo zrahljane živce. PAN Drugi tečaj bakroreznega tiska v Gradišču Galerija sodobne umetnosti »Luigi Spazzapan« v Gradišču ob Soci bo tudi letos gostila teCaj bakroreznega tiska, ki ga bo vodil Corrado Albi-cocco. V resnici gre za dva tečaja po 12 lekcij, ki bosta ob sobotah od 15. do 18. ure in ob nedeljah od 9.30 do 12.30. Začneta se to soboto in sta brezplačna, toda vsak tečajnik bo ob vpisu vplačal 100.000 lir za material, ki ga bo potreboval. Osebje galerije (Ul. Battisti 1, tel. 0481/960816) je na voljo za pojasnila od 10.30 do 12.30 in od 15. do 18. ure. LJUDJE IN DOGODKI Torek, 6. februarja 1996 LR KITAJSKA / V ZADNJIH DNEH 2E 184 POPOTRESNIH SUNKOV Še dva potresna sunka dokončala sobotno razdejanje v južni Kitajski Porušenih je kar 412 tisoč domov, oblasti pa še vedno trdijo, da je mrtvih samo 241 ljudi PARAGVAJ / TRAGEDIJA V strmoglavljenju tovornega letala je umrlo 23 ljudi ASUNCION - V nesreči kolumbijskega tovornega letala DC-8, ki je kmalu po vzletu z letališča v paragvajskem Asuncionu strmoglavilo na neko naselje (17 kilometrov od glavnega mesta), je umrlo 23 oseb, približno dvajset pa jih je poškodovanih, je sporočila paragvajska policija. Tovorni DC-8 kolumbijske letalske družbe Li-neas Aereas del Caribe je strmoglavil na stanovanjsko četrt Mariano Roque Alonso ob 15.30 po krajevnem Času, samo tri minute po vzletu. Med žrtvami letalske nesreče so štirje elani posadke (dva Američana in dva Argentinca) in sedemnajst prebivalcev stanovanjske Četrti, med njimi tudi sedem otrok. Letalo, ki je uničilo tudi tri stanovanjske hiše, je namreč treščilo na odbojkarsko igrišče, ko je bila v teku mladinska tekma. Vzroki nesreče niso znani, bržkone je odpovedal eden od motorjev, očividci namreC trdijo, da je eden od motorjev po vzletu eksplodiral. Ni pa izključeno, da je strmoglavljenje zastarelega letala povzročilo slabo vreme. Tokrat pa bo. imela preiskava težko delo, ker je po nesreči ogromno radovednežev obkolilo območje, tako da je eden baje ukradel Črno škatlo z vsemi zapisi poleta. Reševalcem je namreC uspelo najti le tako imenovano rdečo škatlo z magnetofonskim zapisom pogovorov v kokpitu. To pa je premalo, če je do nesreče prišlo zaradi tehnične okvare. Letalo je bilo iz kolumbijske Baranquille namenjeno v brazilski Campinas. V Asuncionu je izvedlo tehnični pristanek in se oskrbelo z gorivom. Prav zaradi goriva so imeli gasilci polne roke dela, kljub silovitemu nalivu. Reševalci se obenem bojijo, da bo konCni obračun Se hujši, ker so baje pod ruševinami Se druge žrtve. PEKING - V ponedeljek sta ljudi, Se vedno prestrašene od najmočnejšega potresa v zadnjih osmih letih, na ulicah v jugozahodnem Lijiangu presenetila dva popotresna sunka. Samo 30 ur po potresu, ki je dosegel 7. stopnjo po Richterjevi lestvici in uradno ubil 241, ranil pa 14 ti-soC ljudi, je sunek 6. stopnje zazibal oddaljeno gorsko območje Lijiang. Dopoldne je območje, ki leži dva tisoC kilometrov jugozahodno od Pekinga, stresel Se en sunek, in sicer z močjo 4,8 stopnje po Richterjevi lestvici. Lokalne oblasti se obupano sprašujejo, kdaj se bo zemlja umirila. V potresu, ki je porušil veC kot 412 tisoč domov, je veC sto tisoč ljudi ostalo brez strehe nad glavo, drugi pa se v strahu pred novimi sunki bojijo vrniti domov, zato zdaj vsi živijo kar na ulicah. Po glavnem sunku so zaznali kar 184 popotresnih sunkov, ki so Se dodatno razdejali stavbe. Guverner pokrajine je izdal povelja ki se nanašajo na reševanje ljudi, pokopavanje trupel, oskr-bo ranjencev in razdeljevanje hrane za brezdomce. Lokalni organi poročajo, da je bilo v Lijiangu, kjer živi manjšina Naxi, ranjenih vsaj 14 tisoC ljudi, od tega jih je 3800 dobilo hujše poškodbe. Reševalni akciji se je pridružilo veC kot dva tisoC vojakov in policistov, ki v gorskih vasicah v ruševinah iSCejo trupla. Bojijo se, da bi se število mrtvih utegnilo Se povečati. Uradne številke o mrtvih glede na razdejanje so namreC pre- tirano nizke. Mestno upravo pesti tudi pomanjkanje šotorov, zunaj pa je temperatura pod ničlo ( od -5 do -12). V glavnem mestu province Lijiang se je v starem delu mesta porušila vsaka deseta hiša, prebivalci pa so ostali brez vode in elektrike. Agencija Xinhua poroča, da so seizmologi prejšnji mesec na področju Lijianga napovedali veC potresov z močjo od 6. do 7. stopnje po Richterjevi lestvici. ZDA / V NAJHUJŽA ZIMI TEGA STOLETJA NA AMERIŠKIH TLEH" Polami mraz in sneg sta do sedaj terjala že petdeset človeških življenj Najnižje temperature do 51 stopinj pod ničlo so izmerili v Minnesoti VVASHINGTON - Niti mesec dni po »zgodovinskem« snežnem metežu, ki je 9. januarja prizadel atlantsko obalo ZDA, se je ena od industrijsko najbolj razvitih držav sveta ponovno znašla na kolenih. Od severne Minnesote do globokega juga so ZDA vk-lešCene v snegu in ledu, tako da se bodo zime leta 1996 skoraj gotovo spomnili kot ene najhujših v tem stoletju. Zaradi zmrznjenih vodovodnih cevi in potrganih električnih žic so morali prekiniti 2led je ceste v alabamskem Deaturju spremenil v naravna drsališča (Telefoto AR) pouk v številnih Šolah, oblasti pa pozivajo prebivalstvo, naj ne zapuščajo svojih domov. V International Fallsu (Minnesota) so zabeležili rekordnih 46° pod ničlo, kar pa ni nic v primerjavi z 51° pod ničlo v vasi Tovver ob kanadski meji, kjer so predtem najnižjo temperatruro -50, 5° izmerili v prejšnjem stoletju, in sicer leta 1899. Polarni zrak pa se ni ustavil samo v severnih republikah Midwesta, prodrl je vse do Floride, kjer temperature pod ničlo ogrožajo nasade južnega sadja in agrumov. V Južni Carolini je guverner Jim Hunt izjavil, da sta sneg in žled povzročila najhujšo naravno katastrofo v zadnjih desetletjih in je zaprosil za pomoč predsednika Clintona. Isto je storil vvashingtonski župan Mari on Barry, ki mu je zmanjkalo ljudi za kidanje snega. Občina ima za distrikt Columbia, kjer se nahajata Bela hiša in Kongres, 46 snežnih plugov, ki pa jim ne uspe očistiti cest in ulic. Do sedaj je zaradi polarnega mraza umrlo v ZDA kakih 50 oseb. Oblasti pa se bojijo, da se bo število žrtev v prihodnjih urah povečalo, ker je ogromno gospodinjstev brez električnega toka in seveda brez ogrevanja. K sreči meteorologi napovedujejo, da je najhujse mimo. i.' l 'r | iflsi \ ; Pri gašenju požara v Minneapolisu se je hiša spremenila v ledeno skulpturo (AR) IFOR OCENJUJE DOSEDANJI POTEK OPERACIJE V BIH Sprle strani spoštujejo vojaški del sporazuma Nenehno se zatike na civilnem področju SARAJEVO (Reuter) - Predstavniki Nata so se včeraj pritožili, da se sprte strani v BiH z očitnim zavlačevanjem lotevajo uresničevanja nekaterih civilnopolitiCnih določil daytonskega sporazuma, zlasti na področju svobode gibanja civibstov in osvobajanja vojnih ujetnikov, Id Se vedno ni končano. Hkrati Lfor ugotavlja, da s spoštovanjem vojaškega dela dogovora do zdaj ni bilo večjih težav. General Michael VValker se je sešel z vojaškimi voditelji srbske in muslimansko-hr-vaške strani, da bi skupaj ocenili dosedanji potek mirovne operacije. V soboto je namreč minil »dan D+45«, ko je štiri tisoč kvadratnih kilometrov ozemlja formalno zamenjalo lastnika. VValker je ugotovil, da podpisniki sporazuma zadovoljivo izpolnjujejo obveznosti, saj so na papirju opravili predajo. Bosanska vlada pa še naprej protestira, ker je Carl Bildt v nedeljo privolil, da srbska policija do 19. marca, ko bo vse Sarajevo tudi dejansko prešlo v roke Federacije BiH, nadzo- ruje srbske predele mesta. Da bi bil bes bosanskih oblasti še večji, so Srbi v »svojih« Četrtih uvedli policijsko uro, bržkone zgolj zato, da bi dokazali, kdo je »šef«. Nato, ki želi ublažiti spor s sarajevsko vlado, je v teh predelih povečal število vojaških patrulj. Ena od teh je bila na Ilidži žrtev novega ostrostrelskega napada, v katerem je bil lažje ranjen britanski vojak. Danes bo v BiH prispel ruski obrambni minister Pavel Gra-čov, ki bo obiskal ruski kontingent mirovnih sil in se srečal z Iforjevim vodstvom. Pripadniki mirovnih sil v Bosni upajo, da bo zime in z njo najhujših preizkušenj kmalu konec (Reuter) NOVICE Grki zaloputnili vrata pred Hoibrookovim nosom ATENE, ANKARA (Reuter) - Grška vlada je vCeraj sporočila, da se ne bo sešla z ameriškim odposlancem Richardom Holbrookom, ki je želel uveljaviti sprejetje gr-sko-turškega kompromisa o statusu otočka v Egejskem morju. »Predloga Holbrookovega programa ne moremo umestiti na umik vlade. Obisk zato ni mogoč,« je novi grški premier Kostas Simitis povedal novinarjem. Turske oblast pa so vCeraj napovedani obisk ameriškega posrednika sprejele z velikim odobravanjem. »Gospod Holbrooke bo obiskal Ankaro 10. februarja. To bo enkratna priložnost za ustvarjanje vzdušja, ki bi utegnilo pripeljati k neposrednim pogajanjem z Grčijo,« je izjavil predstavnik za tisk turskega zunanjega ministrstva. Berisha navdušen zaradi ameriške podpore Albancem HRANA (Reuter) - Albanski predsednik Sah Berisha je vCeraj pozdravil načrtovano ustanovitev ameriškega informacijskega urada v Prištini. Izrazil je tudi zadovoljstvo zaradi podpore, ki jo Združene države namenjajo uveljavljanju pravic Albancev na tem območju. Berisha je v sporočilu za javnost poudaril, da je zelo pomembna nedavna izjava ameriškega zunanjega ministra VVarrena Christopherja, s katero je nakazal, da je spoštovanje Človekovih pravic Albancev na Kosovu predpogoj za vključevanje Zvezne republike Jugoslavije v mednarodne organizacije. Ameriški zunanji minister se je zavzel za pravice Albancev med obiskom pri srbskem predsedniku Miloševiču v Beogradu. Ruske volitve onemogočajo širitev zveze Nato BONN (Reuter) - Nemški zunanji minister Klaus Kinkel je včeraj dejal, da letos ne pričakuje napredka pri pogovorih zveze Nato z Rusko federacijo o približevanju vzhodnoevropskih držav Severnoatlantski zvezi. Ruski predsednik Jelcin in zunanji minister Primakov sta prejšnji mesec med pogovorom s Kinklom nenehno ponavljala, da nasprotujeta vključevanju nekdanjih clanic varšavskega pakta v zvezo Nato. Namestnik ruskega obrambnega ministra Andrej Kokošin pa je v soboto poudaril, da bi razširitev zveze utegnila zanetiti odpor do reform v državi. Nemški zunanji minister je za nemški radio včeraj pojasnil, da so poleg varnostnih vprašanj tudi ruske vohtve tiste, ki v veliki meri prispevajo k moskovskemu odporu do Širitve Severnoatlantske zveze. Poljski rudarji stavkajo zaradi plač in pokojnin VARŠAVA (Reuter) - Poljski sindikat Solidarnost je sporočil, da so rudarji v osmih premogovnikih v južni Poljski vCeraj zaCeb stavkati. Zahtevajo višje plače in vladno zagotovilo, da ne bo prišlo do sprememb pokojninskega sistema. Predstavnik Solidarnosti Adam Javror je povedal, da je orodje včeraj zjutraj odložilo petnajst tisoč rudarjev, stavka v koncernu Nadvvislan-ska Spolka VVeglova, ki je v državni lasti, pa naj bi trajala osem ur. »Stavka bi se utegnila razširiti; o tem se bomo odločali pozneje,« je dejal Javror. Pojasnil je, da se rudarji bojijo, kakšne bodo njihove pokojnine, ce bo vlada uresničila napovedane reforme sistema socialne varnosti. Slabo plačani gvinejski vojaki se znova upirajo CONAKRV (Reuter) - V gvinejski prestolnici Conakry so se zaradi nizkih plaC uprti državni vojaki. Spor, Id traja že nekaj Časa, je vCeraj prerasel v nasilje. Med streljanjem in vsesplošnim ropanjem je bilo ubitih približno štirideset ljudi, večinoma civilistov, so sporočili viri iz medicinskih krogov. _____________ANALIZA___________________ Prelomljene obljube daytonskega sporazuma SARAJEVO - Šest tednov po sklenitvi miru je orožje v Bosni utihnilo, vojske, ki so uničile deželo, pa se pod budnim očesom zveze Nato počasi demobilizirajo. Toda pogodba, ki je obljubljala multietnično Bosno, je do zdaj dosegla samo etnično razdeljeno deželo. Le malo znakov kaže na pravičnost in spravo, ki sta pogoj za reintegracijo bosanske družbe, ki bi edina zagotovila trajnost miru. »Nato je tako močan, da sprte strani preprosto morajo sodelovati z njim,« je dejal neki zahodni diplomat. »Toda v civilnem delu mirovnega procesa ni taksne moči - prav v tem tici nevarnost. Večina pobticnih voditeljev, ki je zakuhala vojno, je se naprej na svojih položajih, kjer si prizadevajo prigrabiti čim več ugodnosti.« V soboto je minil mesec in pol, odkar je zveza Nato prevzela mandat mirovnih sil ZN. Napredek na vojaškem področju je precejšen. Vojske sprtih strani so se odmaknile s skoraj tisoč kilometrov dolge razmejitvene Crte in se povsem umaknile z območij, ki jih je daytonski sporazum namenil drugi strani. Napredek na civilnem področju je manj očiten. Visoki predstavnik mednarodne skupnosti Carl Bildt, ni imel vojske, ki bi zgradila mostove in vzpostavila takojšnjo komunikacijsko poveza ro s svetom. V Sarajevu, kjer je lažje trgovati z raketami kot dobiti telefonski priključek, je zaCel z ničle. Toda Bildtove težave in nasploh težave civilnega dela mirovnega sporazuma niso le logistične narave. Medtem ko se zveza Nato lahko zanaša na grožnje z vojaško močjo, se mora Bildt pri ustvarjanju medetnicnih mostov zanašati le na moralno prepričevanje. V Bosni, kjer je konstruktivni dialog trenutno nekaj tako tujega kot deskanje na vodi, vsi znaki kažejo, da se je civilni del mirovnega sporazuma obrabil. Obljubljena sredstva za obnovo države še niso začela pritekati v Bosno. Pobcija ZN, ki naj bi v Sarajevu Stela 400 policistov, ima zdaj na terenu le sto neoboroženih opazovalcev. Zato je postalo vprašanje reda in miru v srbskih predetih bosanske prestolnice osrednja težava prruresničevanju mirovnega procesa. Le eden od 52 obtoženih domnevnih vojnih zločincev - od tega jih je 45 Srbov - je bil predan haaskemu sodišču za vojne zločine. Obtoženi, ki jim je bila prepovedana sleherna javna dolžnost, so Se naprej v vodstvu Republike Srbske. Pri razkrivanju usode več tisoč pogrešanih Muslimanov je bilo storjeno bore malo, kar Se poglablja krvavi prepad med hrvaško-muslimansko federacijo in bosanskimi Srbi. Begunce, ki se želijo vrniti na svoja ognjišča, na obeh straneh razmejitvene Črte Caka nasilje. Obe strani sta povsem uničili območja, ki sta jih morati v skladu z daytonskim sporazumom predati nasprotni strani. Srbi so načrtno razstaviti industrijsko infrastrukturo v svojih predetih Sarajeva. Srbske begunce, ki so se prejšnji konec tedna vrniti v MrkonjiC Grad v severozahodni Bosni, so namesto domov pričakala pogorišča in razvaline - delo hrvaške vojske. Volitve, ki jih načrtujejo za konec leta, naj bi delno zacelile bosanske rane. Toda volilni proces bodo nemara spodkopali prav nacionalisti vseh strani, ki so zaceli vojno in razdejali državo. V šestih tednih uresničevanja mirovnega sporazuma so državo razdelili na tri etnično homogene dele. Le Se v Mostarju in Sarajevu bi utegnilo priti do večjih medetnicnih trenj, Ce bi mesti združiti. Ne mednarodna skupnost ne prebivalci Bosne Se niso našli recepta za multietniCnost, kakršno obljublja daytonski mirovni sporazum. Kurt Schork / Reuter ___________BOSANSKI BEGUNCI____________ Za mnoge vojna še ni končana Muslimani, ki so iz Srebrenice pobegnili v Srbijo, si ne upajo domov ŠLJIVOVICA - Več sto Muslimanov, ki so lani pobegnili iz vzhodne Bosne, zdaj pa živijo v begunskem taborišču pri Šljivovici na zahodu Srbije, ki je pod nadzorom mirovnih sil, se kljub koncu vojne ne upa vrniti domov. Ljudje, ki so lani preživeti srbsko obleganje varovanih območij - Srebrenice in Žepe - so prepričani, da jih bosanska vlada lahko sodno preganja zaradi dezerterstva. Prositi so za politični azil v zahodnoevropskih državah, vendar jim tega - kljub posredovanju Visokega komisariata za begunce (UNHCR) - še niso odobrili. Tiskovni predstavnik bosanske vojske Fehid BuljubašiC je zanikal govorice, da bi moške po vrnitvi zaprti; zagotovil je, da jih ščiti amnestija, ki jo bo kmalu potrdil tudi parlament. UNHCR zahodne vlade poziva, naj sprejmejo moške, Čeprav se v njihovi domovini zaradi nezaposelnosti in proračunskega primanjkljaja srečujejo z velikimi težavami. Predstavnica UNHCR v Beogradu Tina Andersen je povedala, da je preselitev v tretjo državo edina rešitev za begunce dezerterje, ki jim ob vrnitvi v domovino grozi zapor: »Amnestija je le na papirju, nanjo se bodo lahko sklicevali šele, ko bo pravnomočna.« Doslej so zahodne države sprejele 230 beguncev iz Šljivovice, 229 ljudem je bilo obljubljeno politično zatočišče, vendar ustreznih dokumentov še nimajo, nerešenih pa je še 337 prošenj. »Obupan sem, hočem stran. Ker se Zahod ne zmeni za nas, zdaj tukaj životarimo,« je povedal Sa-brija Češko. V Času srbskih napadov na Srebrenico in Zepo je tako kot mnogi drugi pobegnil, saj bi ga Srbi kot ujetnika bržkone likvidirali. Po podatkih Mednarodnega rdečega križa je iz Srebrenice pobegnilo osem tisoč ljudi, večinoma Muslimanov. Iz zapora Potočari jih je pobegnilo tri tisoč, pet tisoč pa jih je skušalo prebiti srbski obroč in se zateci na ozemlje pod nadzorom vladnih sil. Večina pogrešanih je bržkone mrtvih, preživeli pravijo, da so jih srbski vojaki pobiti kmalu po padcu mesta. Zenske in otroke so odpeljati iz enklav proti Tuzli. Samir CoCatiC, nekdanji vojaški poveljnik iz Žepe, je izjavil, da so se biti »prisiljeni umakniti proti Srbiji, ker je bila pot do Gorazda blokirana«. Nadrejeni so pobegniti v Zenico, vojake pa so za vabo Srbom pustiti ob Drini v bližini meje s Srbijo. »Večina mož je morala skočiti v reko in jo preplavati. Nekateri so zaradi močnih tokov utoniti, nekaterim pa nam je uspelo preplavati Drino,« je povedal Cočalič. »Ne vem, ali me bodo ob vrnitvi obravnavati kot dezerterja ati vojnega ujetnika. Vem le, da so nas nadrejeni zapustiti in da nas bodo gotovo skušati utišati.« Povedal je Se, da so v prvih dneh, ki so jih preživeti v taborišču Šljivovica blizu Užic, živeli v slabih razmerah, vendar se je njihovo življenje po nekaj tednih izboljšalo. Potem ko je rdeči križ poročal o grdem ravnanju paznikov, jih Srbi niso veC zlorabljati. Poveljnik taborišča je povedal, da so paznikom zagroziti s strogo kaznijo, Ce bi kršiti pravila. Po podatkih zahodnih diplomatov je Slobodan Miloševič zavrnil zahteve Ratka Mladiča po izročitvi Muslimanov. »Taborišče upravlja UNHCR. Ljudje dobivajo hrano trikrat na dan, imajo ustrezno zdravniško nego, deluje tudi poštna služba,« je povedal poveljnik. Edhem Bajič je v navzočnosti predstavnikov taborišča izjavil: »S stražarji nimamo težav, z nami dobro ravnajo. Nismo v hotelu, vendar dobivamo dovolj hrane, smo v čistih in toplih prostorih. Ker ne vemo, kaj nas čaka v prihodnosti, izgubljamo razum.« Poveljnik taborišča je povedal, da so zaskrbljeni zaradi nizke morale beguncev. »Siti so takšnega življenja in obljub, da se bodo lahko preselili na Zahod. Nekateri grozijo s samomori, Ce njihov primer ne bo kmalu rešen,« je dodal. »Zadnje štiri leta nisem gledal televizije, nisem posluSal radijskih oddaj ati šel po nakupih. Vojna je končana, pa še naprej živim kot med obleganji,« je povedal Bajič. Jovan Kovačič / Reuter TISKOVNA KONFERENCA ZUNANJEGA MINISTRA ZORANA THALERJA »Pravi minister mora preživeti interpelacijo« Obtožbe opozicije naj bi temeljile na popolnih izmišljotinah LJUBLJANA - Slovenski zunanji minister je včeraj na redni mesečni tiskovni konferenci spregovoril o aktualnih temah, ki neposredno in posredno zadevajo slovensko zunanjo politiko. Na koncu je na kratko spregovoril tudi o interpelaciji, ki jo je o njegovem delu in osebni odgovornosti pred dnevi vložila skupina enajstih poslancev s prvopodpisanim Ivom Hvahco (SDSS). Minister Thaler je uvodoma opozoril, da bo vlada ta teden obravnavala stališča in sklepe o slovenskem vključevanju v EU, Nato in ZEU, ki jih bo predlagala v obravnavo državnemu zbor. Ministru Thalerju se zdi zlasti pomembno, da se državni zbor odloči, da je integracija v EU resen projekt. Eden od predlaganih sklepov zadeva tudi vprašanje vloge Slovenije za polnopravno članstvo v EU. Minister meni, da je po sprejetju Casovnice na madridskem srečanju držav EU postalo jasno, da se pogajanja z novimi kandidatkami za polnopravno članstvo utegnejo začeti v zače- tku leta 1998, pri Čemer je Thaler opozoril, da Evropska komisija Ze letos namerava pripraviti analizo o posameznih kandidatkah za polnopravno Članstvo. To povečuje potrebo, da tudi Slovenija - ne glede na njen sedanji pravni status v odnosu do EU - vloži formalno vlogo za polnopravno članstvo, kar bo po mnenju zunanjega ministra možno v začetku naslednjega desetletja. Thaler je povedal, da bo o vsebinskih vprašanjih, ki so sprožena v interpelaciji, v skladu s postopkom podrobneje govoril v parlamentu. Po njegovem mnenju je pri tej interpelciji treba upoštevati Posvet predstavnikov hrvaškega in slovenskega zunanjega ministrstva LJUBLJANA - Na ministrstvu za zunanje zadeve bodo danes potekale konsultacije z delegacijo hrvaškega zunanjega ministrstva, ki jo bo vodil veleposlanik Hijadet BiSCevid, pomočnik hrvaškega zunanjega ministra. Predstavniki obeh ministrstev se bodo posvetovali o izkušnjah in stališčih do Evropske unije ter drugih evropskih integracij, o odnosih z Italijo in odprtih dvostranskih in večstranskih vprašanjih. Hrvaško delegacijo bo najprej sprejel državni sekretar zunanjega ministrstva Ignac Golob, pogovore med predstavniki slovenskega in hrvaškega ministrstva pa bo na slovenskem ministrstvu vodila državna podsekretarka Dragoljuba Bencina. notranjepolitični kontekst, v katerem je bila sprožena. Dejal je še, da je očitno »prišlo do položaja, ko ne moreš biti pravi minister, če ne doživiš (in preživiš) interpelacije«. »Gre za papir, ki ga odlikujejo neresnice, izmišljotine in slabo utemeljene tendencioznosti,« meni Thaler. Minister je zavrnil očitek, da je Slovenija grobo zavrnila španske pobude, avtorje interpelacije pa je obtožil, da očitno ne poznajo skupne izjave za tisk slovenskega in italijanskega zunanjega ministra z dne 6. marca 1995. V njej se namreč ministrstvo ni zavezalo, da bo v državnem zboru sprožilo pobudo o spremembi 68. člena slovenske ustave, marveč je le omenilo odločnost Slovenije, da Se naprej usklajuje pravne norme z normami EU,« trdi Thaler. Na očitek avtorjev interpelacije, da je Thaler iz javnih občil izvedel, da je decembra lani slovenski veleposlanik v Grčiji izgubil uradni dokument, na kar se minister sploh ni odzval, je Thaler pojasnil, da ni šlo za izgubo, marveč krajo zahvalne hstine, ki je bila poslana tedanjemu Častnemu konzulu Slovenije v Atenah. Neresnice o tem, da je Thaler zaposloval ljudi iz vrst stranke LDS, je minister komentiral le s pojasnilom, da so na teh mestih prekaljeni diplomati, ki so bili v resorju Ze pred njegovim prehodom. Thaler je tudi dejal, da ministrstvo ni prepovedalo slovesnih sprejemov ob dnevu državnosti v slovenskih veleposlaništvih, ampak je lani le sprejelo sklep, da zaradi takratnega finančnega položaja ne bodo pripravljali sprejemov, ki veliko stanejo. Barbara Surk Minister Thalerje zavrnil vse obtožbe, navedene v interpelaciji (Foto: Barbara Reya) ITALIJA BREZ VLADE PREDSEDUJE EVROPSKI UNIJI Avtobusna vožnja z brati Marc za volanom Diplomati menijo, da italijanske težave le ne bi smele pretirano škodovati delovanju EU BRUSELJ (Reuter) - Obdobje, ko je leta 1990 Italija zadnjic predsedovala Evropski uniji, je nekdo hudomušno opisal kot avtobusno vožnjo z brati Marx za volanom. Tokrat ne gre toliko za značilnosti voznikov, marveč za dejstvo, da je politično razburjenje v Rimu pustilo ob strani identiteto glavnega voznika. To so imeli pred dnevi v mislih tudi diplomati Evropske unije, ko so izrazili upanje, da bo imenovanje Antonia Maccanica za ministrskega predsednika vnesla stabilnost v italijansko predsedovanje petnajsterici, ki bo trajalo do 30. junija. Hkrati so opozorili, da Se niso razpravljali o tem, ali bi utegnile morebitne volitve v Italiji ovirati potek dela Evropske unije. »Ge ta dogovor pomeni, da v Italiji v preostalem obdobju predsedovanja ne bo vec prihajalo do sprememb v predsedstvu ali volitev, menim, da bo večina pozdravila ta element kontinuitete predsedovanja,« je izjavil evropski predstavnik v Bruslju. Macca-nico naj bi sestavil 55. italijansko vlado po 2. svetovni vojni. Ce ne bo uspešen, je veliko možnosti, da bodo morali v Italiji razpisati predčasne volitve. Enainsedemdesetletni diplomatski veteran je takoj pokazal svojo evropsko usmerjenost, in sicer z izjavo, da Zeli doseči vnovično vključitev lire v Evropski monetarni sistem. Maccanico ima tudi podporo Bruslja, saj je bil leta 1975 predsednik volilnega komiteja v evropskem parlamentu. Sicer pa je njegova politična drža za evropske predstavnike manj pomembna kot to, da je Italija z njim dobila novo priložnost za stabilnosti v državi. Neki evropski diplomat je izjavil, da bi Italija morala sestaviti vlado s širšimi temelji, kajti le taksna bi se lahko tudi obdržala. Bruselj se je že navadil političnih nemirov, ki razbijajo predsedovanja evropskih držav. V zadnjih treh polletnih obdobjih so se zvrstile volitve v Nemčiji in Franciji, ki so nekaj tednov onemogočale zasedanja evropskega parlamenta, medtem ko so volitve v Španiji ogrožale špansko predsedovanje, ki se je srečno izteklo 31. decembra lani. Diplomati še pristavljajo, da italijanske težave ne bodo pretirano škodovale delovanju unije, saj je do njih prišlo januarja in februarja - prav v Času manjše dejavnosti parlamenta. »ZaCetek dejavnosti letos ni bil hiter in ambiciozen, vendar se vsi počasi lotevamo dela,« je povedal neki diplomat. Najve-cja je zaskrbljenost, da se odsotnost formalnega predsednika ne bi prenesla v naslednje mesece, zlasti ne v obdobje po 29. marcu, ko se bodo evropski voditelji zbrali v Torinu, kjer naj bi vnovič prerešetali maastrichtski sporazum. Evropski predstavniki menijo, da je Italija doslej dobro opravljala predsedniške naloge. »Italijani imajo bogate izkušnje z delom v brezvladju,« je pripomnil eden od diplomatov. Jeremy Gaunt / Reuter ZASEDANJE SVETOVNEGA GOSPODARSKEGA FORUMA V ŠVICARSKEM DAVOSU NOVICE Murotović prosi za dolarje DAVOS (Reuter) - V Švicarskem Davosu je včeraj potekal Četrti dan konference Svetovnega gospodarskega foruma, ki se ga udeležuje vec kot 1600 gospodarstvenikov, diplomatov ter predstavnikov držav in vlad z vsega sveta. Med glavnimi temami foruma sta tudi obnova bosanskega gospodarstva in utrditev miru na Balkanu. Predsednik bosanske vlade Hasan MuratoviC je ocenil, da Bosna za obnovo uničenega gospodarstva v naslednjih letih potrebuje po tri milijarde ameriških dolarjev na leto. »Naša država je uničena, in sicer na način, ki ga skoraj ni mogoče opisati,« je dejal MuratoviC, ki se je foruma udeležil skupaj s svojim predhodnikom Ha-risom SilajdziCem. MuratoviC je dejal, da je Svetovna banka že odobrila pomoč v višini 5,1 milijarde dolarjev za obnovo infrastrukture, vzgojo in zdravstvo. »Toda brez treh milijard dolarjev letne pomoči v naslednjih petih letih ne bomo mogli obnoviti gospodarstva in omogočiti ljudem, da se preživljajo,« je dejal MuratoviC. »Brez gospodarske obnove tudi ne bo trajnega miru.« Predstavniki bosanske vlade načrtujejo vec pogovorov s Svetovno banko, večjimi donatorji in mednarodnimi finančnimi ustanovami. Nekdanji voditelj ruskih gospodarskih reform Anatolij Cubajs pa je na novinarski konferenci govoril o sedanjem položaju v Rusiji in njenih perspektivah. Dejal je, da bi morebitno zunajproracunsko financiranje socialnih programov utegnilo pripeljati do finančnega zloma nekdanje velesile. Dodal je, da se ruska vlada, iz katere je bil prejšnji mesec izločen, se ni odločila, ali si bo kupovala volilne glasove, ali pa bo sledila zacrtani strogi fiskalni politiki. »Vlada je trenutno na križišču. Lahko se odloči, da si bo kupila pot iz politične krize, ali pa bo zrelo nadaljevala pot,« je dejal. »Odločitev bo morala pasti v naslednjih dveh tednih.« Cubajs je napovedal, da je letos mogoče pričakovati gospodarsko rast, vendar le, Ce bo premier Cemomirdin upošteval proračun. V nasprotnem primeru bi inflaciji sledil dokončni zlom rublja in ruskega finančnega sistema. Ocenil je, da bi moral Mednarodni denarni sklad (IMF) odobriti načrtovano posojilo v višini devet milijard dolarjev, saj bi bila to najboljša rešitev za Rusijo in Zahod. Posojilo bi okrepilo položaje Jelcinovih sodelavcev, ki se zavzemajo za strogo upoštevanje proračuna. Cubajs je med drugim opozoril tudi na katastrofalne posledice morebitnega vzpona komunističnega voditelja Genadija Zjuganova, ki namerava kandidirati za ruskega predsednika. Po Cubajso-vih trditvah bi komunisti, Ce bi se dokopali do oblasti, znova nacionalizirali tovarne, zasegli zasebno lastnino in uvedli monopol nad bankami in zavarovalnicami. »Takšna politika bi Rusijo pripeljala do prelivanja krvi,« je dejal Cubajs. Zju-ganov se po njegovem mnenju na Zahodu lažno predstavlja kot zmeren in sodoben politik, kar pa naj bi bil le pesek v oci demokratični mednarodni skupnosti. Novi in stari bosanski premier soglašata, da BiH brez tuje pomoči nima prihodnosti (Reuter) Kohlov zaveznik napoveduje politično krizo BONN (Reuter) - Evropska unija se približuje politični krizi, ki jo bodo zaznamovale razlike pri vstopanju v monetarno unijo ter oblikovanje in razširitev članstva EU, je včeraj dejal VVolf-gang Schauble, voditelj krščanskih demokratov v nemškem parlamentu in sodelavec kanclerja Helmuta Kohla. V pogovoru za International Herald Tribune je Schauble pojasnil, da Črnogledost, ki se v Evropi hitro poglablja, utegne povzročiti krizo, ki bo evropska resničnost v naslednjih dvanajstih do petnajstih mesecih. Evropska petnajsterica bo razklana zaradi različnih pogledov voditeljev posameznih držav. To bo povzročilo politično negotovost in nevarne razprave o skupnih ciljih, je poudaril Kohlov zaveznik. Razmišljanje je nadaljeval z ugotovitvijo, da bi evropska kriza utegnila pomeniti tudi poseben »skriti blagoslov«, saj bi morda prisilila države članice Evropske unije, da se pogodijo o treh najpomembnejših skupnih vprašanjih. Prvo se nanaša na upočasnitev gospodarske rasti v Franciji in Nemčiji, ki bi utegnila povzročiti preložitev monetarne unije, drugo na odločitev o sprejemu novih clanic v EU in tretje na prihodnji sistem odločanja v uniji. Santer o izpolnjevanju pogojev za EMU DUNAJ (Reuter) - Predsednik Evropske komisije Jacques Santer je včeraj dejal, da bo od sedem do devet držav Clanic Evropske unije 1. januarja leta 1999 izpolnilo pogoje za pristop k enotni evropski valuti. Santer je v pogovoru za avstrijski tednik Profil še povedal, da ni dokazov za trditev, da je Evropa tik pred obdobjem velike recesije. »Smo v obdobju kratkega oddiha pred gospodarskim zaletom navzgor,« je zatrdil Santer. Dodal je, da bi prav enotna evropska valuta utegnila rešiti vprašanje nezaposlenosti v zahodnoevropskih državah. »Evropska monetarna unija je orožje za boj proti nezaposlenosti,« se je izrazil predsednik Evropske komisije. GLEDALIŠČA FURLANIJA-JULUSKA KRAJINA TRST Kulturni dom V petek, 9. t. m., ob 20.30 (red A in D) premiera: Evald Flisar »Iztrohnjeno srce« - gostovanje Mestnega gledališča ljubljanskega. Režija Zvone Šedlbauer. Ponovitvi v soboto, 10. t. m., ob 20.30 (red B, E in F) in v nedeljo, 11. t. m., ob 16. uri (red C) . Gledališče Verdi - Dvorana Tripcovich Operna in baletna sezona 1995/96 V Četrtek, 8. t. m., ob 20. uri (red A) premierska predstava: Carl Orff »Carmina B urana«. Ponovitve: petek, 9.2., 20.00 (red B); sobota, 10.2., 17.00 (red S); nedelja, 11.2., 16.00 (red D) ; torek, 13.2., 20.00 (red E); sreda, 14.2., 20.00 (red F); Četrtek, 15.2., 20.00 (red H); petek, 16.2., 20.00 (red C); sobota, 17.2., 20.00 (red L); nedelja, 18.2., 16.00 (red G). Predrodaja vstopnic pri blagajni dvorane Tripcovich (9-12, 18-21). Gledališče Rossetti Danes, 6. t. m., ob 16.00 (red premiera) gostovanje gledališke skupine del Carret-to z delom »Le troiane«. Režija M.G. Ci-priani. Predstava v abonmaju: odrezek 19- bel. Zadnja predstava. Pri blagajni gledališča (tel. 54331) in v Pasaži Protti (tel. 630063) je v teku predprodaja vstopnic za predstave »Incantati« (odrezek 20-bel), »Un anno nella vita di Giovanni Pa-scoli« (odrezek 7-rumen) in »Le cognate« (odrezek 14-moder). Od 16. do 18.2. bo na sporedu »II paese dei campanelli» s S. Massiminijem. Predstava izven abonmaja. Niso veljavne izkaznice. Gledališče Cristallo - La Contrada V soboto, 10. t. m., ob 20.30 premiera: Ginet-te Beauvais-Garcin »II elan delle vedove«. Rezija Patrick Rossi Gastaldi, nastopa Valeria Valeri. Avditorij Muzeja Revoltella V petek, 9. in v soboto, 10. t. m., ob 20.30 nastop gojencev Zavoda združenega sveta s predstavama »Parole suoni e colori di una se-rata futurista« in »L’amore fa fare questo e al-tro«. TRŽIČ Občinsko gledališče Danes, 6.2., ob 20.30: J. P. Poquelin in L. de Berardin »II ritorno di Scaramouche«. KOROŠKA CELOVEC ORF Teater, Sponheimer Strasse 13: jutri, 7.2., ob 19. uri Prešernova proslava. Slavnostni govornik Jani Oswald. Glasbeni spored Gtinter Lenart, Janez Gregorič in Andreja VVuzella-MoCilnik. ŠENTJANŽ V ROŽU K+K center - Slovensko planinsko društvo: na ogled je razstava fotografij »Planine v sliki«. V soboto, 10. t.m., ob 19.30 - Matija Logar »Dosje», monodrama. Izvaja Ivo Ban. ŽELEZNA KAPLA V farni dvorani: V petek, 9. t.m., ob 19.30 - Prireditev ob slovenskem prazniku pod geslom »Bodiva vrtnarja lepih skupnih bodočih dni...» SEMISLAVCE Pri Rožeku: v soboto, 10. t.m., ob 18.00 -Predavanje o umetnosti »Približevanja*. VOGRCE Pri Florjanu: V soboto, 10. t.m., ob 19.30 -Koncert »Od Pliberka do Traberka*. SENTPRIMOŽ Kulturni dom - SPD Danica: v soboto, 10. 2., ob 20. uri ples Danice z sekstetom Alpe-Adria. RAZNE PRIREDITVE FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA TRST Kulturni dom V Četrtek, 8. t. m., ob 20.30: »Dan slovenske kulture«. Režija Edita Frančeškin, izbor besedil Marko Kravos. Priložnostno besedo bo podala Matejka Grgič. Nastopajo MePZ F.B. Sedej iz Steverjana in Mladinski pevski zbor Vesela pomlad z Opčin, skupina Jazz in mi Glasbene matice. Besedila bodo podajali Sara Balde, Sara Hoban, Jan Leopoli in Tomaž SusiC. Proslava bo v petek, 9. t. m., ob 20.30 tudi v Kulturnem domu v Gorici, kjer bo priložnostno besedo podajala Erika Jazbar. GLASBA TRST Kulturni dom Koncertna abonmajska sezona Glasbene matice 95/96 V torek, 13.2., ob 20.30: zbor Jacobus Gallus. Vodi Janko Ban. Gledališče Rossetti Tržaško koncertno društvo V ponedeljek, 12. t. m., ob 20.30 nastop ansambla Combattimento Consort Amsterdam s sopranistko Machteld Baumans. Na programu Telemann in Vivaldi. V Četrtek, 15. t. m., ob 21.00 - Koncert Fran-cesca GUCCINIJA. Izven abonmaja. Gledališče Miela XXVII - Koncertna sezona Glasbene mladine Italije V Četrtek, 8.2. - Nastopila bosta Ennio Guer-rato (kitara) in Aleksander Rojc (klavir). Na sporedu VVeber, Carulli in Diabell. Kavarna Tommaseo Jutri, 7. t.m., ob 22. uri nastop orkestra New Strings. V Četrtek, 8. t. m., ob 22. uri kabaretni veCer z Brunello Andreoli. V petek, 9. t. m., ob 22. uri koncert s skupino Fish and Gigs. V sredo, 14. t. m., ob 22. uri nastop Piero Cozzi Quarteta. V petek, 16. t. m., ob 21. uri nastop skupine Zuf de Zur. TRŽIČ Občinsko gledališče Jutri, 7. t. m., ob 20.30 nastop dua Yaara Tal - Andrea Groethuysen (klavir). Na programu Czerny, Schubert, Dvorak in Brahms. RAZSTAVE TRST Muzej Revoltella: Do 31. marca 1996 je na ogled likovna razstava z naslovom Umetnost Evrope med dvema stoletjema 1895-1914 - Trst, Benetke in Bienali. Urnik: od 10. do 13. ure in od 15. do 20. ure, ob nedeljah in praznikih samo dopoldne; ob torkih je muzej zaprt. Isti umik velja tudi za drugo razstavo in sicer restavriranih prostorov stare rezidence barona Revoltelle ob 200-letnici rojstva. Galerija Rettori Tribbio 2 (Piazza Vecchia 6): do 16. februarja je na ogled razstava Leo-nor Fini. Urnik: 10-12.30, 17-19.30, ob praznikih in nedeljah 11-13, zaprto ob ponedeljkih. Galerija Turistične ustanove (Ul. S. Nicolo 20): Do 13. februarja je na ogled razstava slikarjev F. Berninija, C. Fichsa, N. Pereza in M. Terbon. GORICA Galerija Katoliške knjigarne: razstavlja akademska slikarka ira LiCen KrmpotiC. ŠTANJEL Galerija Lojzeta Spacala: je odprta od delavnikih 14-19 (razen ponedeljkov); ob sobotah, nedeljah in praznikih od 10-12, 14-19. SPETER Beneška galerija: na ogled je fotografska razstava Fabia Devetaka. KOROŠKA CELOVEC Dežena Galerija: do 30.3. so na ogled naj-novejsa dela koroškega slikarja Arnulfa Rainerja. Galerija Ars temporis: razstavljata Jaroslava Kralika in Elizabeta Gross. Kunstforum: Villacher Strasse 8/11 - Do 27. februarja je na ogled razstava Manfreda He-benstreita BV Galerie: razstavlja Andreass Strasser. BELJAK Galerija Freihausgasse: razstavlja Bmno Gi-rocolli. TINJE Galerija Tinje: stalna razstava lesorezov VVernerja Berga in razstava Milana Sprin-gerja iz Maribora. ŠENTJANŽ V ROŽU k-k center: na ogled je razstava »Pozabljeno taborišče Ljubelj-sever»; Hanzi Weis - fotografska razstava o gledališki dejavnosti koroških Slovencev. RADISE Kulturni dom: na ogled je razstava del Ma-rianne Bechan. BOROVLJE Posojilnica-Bank: na ogled je razstava fotografij Hanzija Sasla. GLEDALIŠČA SNG DRAMA Erjavčeva 1. Ljubljana Mala drama A. Nicolaj: PRVA KLASA, za IZVEN in KONTO. Danes, 6. februarja, 20.30. Petek, 9. februarja, ob 20. uri. Nemška hiša Gradišče 6-8 I. Horovitz: INDIJC HOČE V BRONX, za IZVEN in KONTO. Danes, 6. februarja, 20. uri. Petek, 9. februarja, ob 20. uri. SNG OPERA IN BALET Župančičeva 1. Ljubljana J. Massenet: MANON. Jutri, 7. februarja, ob 19.30, za red SREDA, IZVEN in KONTO. Sobota, 10. februarja, ob 19.30. RAZPRODANO. Četrtek, 15. februarja, ob 19.30. za red ČETRTEK, IZVEN in KONTO. Sreda, 14. februarja, ob 19.30: J. Strauss ml.: NETOPIR. Sobota, 24. februarja, ob 19.30: G. Verdi: NABUCCO. RAZPRODANO. MESTNO GLEDALIŠČE LJUBLJANSKO. Čopovo 14 Danes, 6. februarja, ob 19.30: A. Jarry: KRALJ UBU, za abonma TOREK in IZVEN. Jean-Jacques Bricaire: DOHODNINA Petek, 9. februarja, ob 19.30, za IZVEN in KONTO. Sobota, 10,. februarja, ob 19.30: H. H. Gudmundsdottir: JAZ SEM MAESTRO, za abonma VIKEND in IZVEN. Mala scena Tony Dunham: LJUBEZEN & SEX & TERAPIJA. Danes, 6. februarja, ob 21.30, za IZVEN in KONTO. L. Wilson: ZAŽGI! Jutri, 7. februarja, ob 22.30, za IZVEN in KONTO. KUD FRANCE PREŠEREN • Korunova 14. Liubliana Lorenzo da Ponte: DON JUAN. Četrtek, 8. februarja, ob 20. uri. PREMIERA! Ponovitve: 9., 11. in 20. februarja, ob 20. uri. Sobota, 10. februarja, ob 17. uri: Gledališče Toneta Čufarja: PLEŠOČI OSLIČEK. Predstava je primerna za otroke od 4. leta naprej. LUTKOVNO GLEDALIŠČE LJUBLJANA. Krekov trg 2 Veliki oder Jutri, 7. februarja, ob 17. uri: B. Vovk: HOČETE PETI Z MANO, za IZVEN. Sobota, 10. februarja, ob 11. in 17. uri: M. Leaf-M. Dekleva: ZGODBA O FERDINANDU. SLOVENSKO LJUDSKO GLEDALIŠČE CELJE. Šlandrov trg 5 Oderpododrom S. Shepard: NEVIDNA ROKA Danes, 6. februarja, ob 20.30, za abonma ODERPODODROM 16 in IZVEN. DNEVI KOMEDIJE ‘96 Petek, 9. februarja, ob 19.30: G. Tabori: MEIN KAMPE. Gostuje Slovensko stalno gledališče iz Trsta. Sobota, 10. februarja, ob 19.30: Z. Hočevar: SMEJCI, v izvedbi SLG iz Celja. Nedelja, 11. februarja, ob 19.30: M. Držid: DUNDO MAROJE. Gostuje gledališče GAVELLA iz Zagreba. SLOVENSKO MLADINSKO GLEDALIŠČE Vilharjeva 11. Lubliana T r ATTfTi 1" ALIČA V ČUDEŽNI DEŽELI. Petek, 9. februarja, ob 16.30, za IZVEN in KONTO. Torek, 13. februarja, ob 19.30: Gostovanje svetovno znane zagrebške gibalne skupine MONTAŽSTROJ s predstavo EVERYBODY GOES TO DISCO FROM MOSCOVV TO SAN FRANCISCO. Sreda, 14. februarja, ob 19.30: B. M. Koltes: ROBERTO ZUCCO, za IZVEN in KONTO. PRIMORSKO DRAMSKO GLEDALIŠČE Trg E. Kardelja 5. Nova Gorica Antoine de Saint-Exupery: MALI PRINC. ZA SOLO. Jutri, 7. februarja, ob 10. uri. Petek, 9. februarja, ob 10.30. Petek, 9. februarja, ob 20. uri: Miro Gavran: PACIENT DOKTORJA FREUDA, za abonma PETEK in IZVEN. PREŠERNOVO GLEDALIŠČE KRANJ Glavni Irg 6 Harold Pinter: PREVARA. Četrtek, 8. februarja, ob 19. uri, za abonma DIJAŠKI in IZVEN. Zijah Sokolović: CABAres, CABArei. Sobota, 10. februarja, ob 10.30, za IZVEN in KONTO. Sobota, 17. februarja, ob 10.30, za IZVEN in KONTO. R. Cooney: TO IMAMO V DRUŽINI. Sreda, 14. februarja, ob 19.30, za IZVEN in KONTO. CANKARJEV DOM II RAZSTAVE Gledališče Petek, 9. februarja, ob 20. uri: B. Slade: OB LETU OSOREJ. Po londonski premieri v septembru 1995 in gostovanju v Rimu, Dublinu, Melbournu in New Yorku, skupina CHEEK BY JOWL na odru Cankarjevega doma. John VVebster: VOJVODINJA MALFIJSKA. Režija: Declan Donnellan. Petek, 16., in sobota, 17. februarja, ob 20. uri. Glasba Sobota, 10. februarja, ob 21. uri: legenda kubanske glasbe: ELIO REVE’Y SU CHARAGON: FIESTA GUBANA, SALSA, ME-RENGUE, MAMBO. Ponedeljek, 12. februarja, ob 19.30: SREBRNI ABONMA. Vadim Rep in, violina; Aleksander Mejnikov, klavir. Razstave Silvia de Swaan: RETURN. Razstava bo na ogled do 11. februarja. . Lojze Logar: INTERMEZZOZOIK. Razstava bo na ogled do 25. marca. Film Danes, 6. februarja, ob 20. uri v Linhartovi dvorani CD: ELDORADO. Režija Charles Binarne, Kanada, 1995. GLASBA DVORANA TIVOLI Celovška 25. Ljubljana Danes, 6. februarja, ob 20. uri: DAVID BOWIE. Na fotografiji David Bowie pri snemanju videospota za prvo malo ploščo z albuma The Heart’s Filthy Lesson. KLUB K4 Kersnikova 4. Liubliana RAVELAND Jutri, 7. februarja: MARIO DE BELLIS and KIKI. KUD FRANCE PREŠEREN. Korunova 14. Liubliana Petek, 9. februarja, ob 23.30: glasbeni večer s Tomažem Mistralom. KULTURNI DOM NOVA GORICA Ponedeljek, 19. februarja: . Komorni orkester SLOVENICUM, Ljubljana. Dirigent Uroš Lajovic. Petek, 23. februarja: HITOVE MUZE NA GRADU DOBROVO Irena Grafenauer, flavta; Maria Graf, harfa. MODERNA GALERIJA Tomšičeva 14. Liubliana Danes, 6. februarja, ob 20. uri: Odprtje slikarske razstave znanega nizozemskega modernista Karla Appla (foto). GALERIJA ANONIMUS. Prečna 6. Liubliana DAVID BYRNE: Strange ritual Razstava bo na ogled do 28. februarja. GALERIJA ŠKUC. Stari trg 21. Ljubljana V galeriji je do 24. februarja na ogled skupinska razstava del poljskih umetnikov. Razstavljajo: Zbignievv Libe-ra, Mariola Przyjemska in Roman Stanczak. GALERIJA EGURNA. Gregorčičeva 3. Ljubljana BIGGIBILLA, avstralski Aborigin: SANJE: GUMMAROI. Razstava bo na ogled do 20. februarja. NARODNI MUZEJ Muzejska 1. Ljubljana SOL INVICTVS - SOL IV-STITIAE, Zgodnje krščanstvo na celinskem Hrvaškem. Razstava bo na ogled do 18. marca. MALA GALERIJA Slovenska 35. Liubliana V galeriji je do 18. februarja na ogled instalacija Dušana Kirbiša z naslovom Časovni stroj. AVLA NOVE LJUBLJANSKE BANKE. Trg francoske revolucije 2. Liubliana Ciklus OČETJE IN SINOVI MATERE IN HČERE. V galeriji je do 10. februarja na ogled razstava Marka in Mojce Turk. GALERIJA ARS Čevljarska 2, Ljubljana SLOVENSKI ETNOGRAFSKI MUZEJ. Muzejska 1. Liubliana V muzeju je do 3. marca na ogled razstava Paska čipka. Razstavo je pripravil Etnografski muzej iz Zagreta. NARODNA GALERIJA Puharjeva 9. Ljubljana V galeriji je do 18. februarja na ogled razstava VTIS OBILJA, štukatura 17. stoletja v Sloveniji. UMETNOSTNA GALERIJA Strossmaverjeva 6. Maribor Danes, 6. februarja, ob 19. uri: otvoritev razstave slikarskih del Ludvika Pandurja (foto). GALERIJA SODOBNE UMETNOSTI Trg celjskih knezov 8. Celje V galeriji je do 31. marca na ogled pregledna razstava slovenskega stripa. GALERIJA COMMERCE Einspielerjeva 6. Ljubljana V galeriji je do 8. februarja na ogled razstava slik Jasenke Bulj. Alija Hafizovid Haf, Sarajevo: ART CONCEPT DE-STRUCTION. SMUČANJE FORMULA ENA / PREDSTAVITEV V TAORMINI Superveleslalom v Garmischu dobil VVerner Perathoner Z novim vozilom po nove uspehe? Novi Benettonov bolid ima nov motor Voznika Gerhard Berger in Jean Aleši GARMISCH-PAR-TENKIRCHEN - Italijanski smučar VVerner Perathoner je vCeraj v Garmischu v superveleslalomu dosegel svojo drugo zmago v svetovnem pokalu. Ge kdo, potem lahko Perathoner zanesljivo reče, da je za ti dve zmagi (prvič je slavil lani na Norveškem prav tako v superveleslalomu) res veliko Žrtvoval. V desetih letih je namreč prestal enajst kirurških posegov, po katerih je moral vedno vložiti maksimalen trud, da se je spet vrnil na smucisca. Glede na vso smolo, ki jo je doslej imel, pa se tudi ni Čuditi, da je včeraj čakal vse do zadnjega tekmovalca, preden se je zaCel veseliti zmage. Na cilju je bil Perathoner pred Francozom Lucom Alphandom in Avstrijcem Patrickom VVirthom. Italijanski uspeh sta včeraj dopolnila Kristian Ghedina, ki je bil Sesti, in Pietro Vitalini, ki je bil osmi. Ti trije bodo skupaj s Petrom Runggal-dierjem sestavljali italijansko reprezentanco za hitre discipline na SP v Španiji. Rezerva bo Fattori, ki pa bo gotovo nastopil v kombinacijskem smuku. Vreme tudi včeraj organizatorjem ni bilo naklonjeno, zaradi slabe vidljivosti pa so tekmo nekajkrat prekinili. Tudi v nadaljevanju ni bilo nic boljše, vendar pa so se nekateri tekmovalci z višjimi Startnimi številkami lepo uveljavih. To Se posebej velja za Slovenca Jerneja Koblarja, ki je osvojil izvrstno dvanajsto mesto. Izidi: 1. VVerner Perathoner (Ita) 1:19.62; 2. Luc Alphand (Fra) 1:19.83; 3. Patrick VVirth (Avt) 1:20.05; 4. Stefan Krauss (VB) 1:20.30; Janne Leskinen (Fin) 1:20.30; 6. Kristian Ghedina (Ita) 1:20.57; 7. Richard Kroll (Avt) 1:20.66; 8. Pietro Vitalini (Ita) 1:20.82; 9. Andrej Filickin (Rus) 1:20.92; 10. Steve Locher (Svi) 1:21.03; 11. Chad Flei-scher (ZDA) 1:21.04; 12. Jernej Koblar (Slo) 1:21.07 itd. Svetovni pokal (skupno): 1. Lasse Kjus (Nor) 974 točk; 2. Giinther Mader (Avt) 803; 3. Michael Von Griinigen (Svi) 738; 4. Hans Knaus (Avt) in Luc Alphand (Fra) 688; 6. Alberto Tomba (Ita) 616; 7. Fredrik Nyberg (Sve) 545; 8. Mario reiter (Avt) 533; 9. Sebastien Amiez (Fra) 459; 10. Jure Košir (Slo) 437; svetovni pokal - superveleslalom: 1. Hans Knaus (Avt) 207; 2. Atle Skaardal (Nor) 200); 3. Lasse Kjus (Nor) 180; 4. Fredrik Nyberg (Sve) in Richard Kroll (Avt) 161 itd. H NOGOMET / DANES j-i Zaragoza in Ajax za supeipokal ZARAGOZA - Evropski prvak Ajax in dobitnik pokala pokalnih zmagovalcev Real Zaragoza bosta danes v Zaragozi odigrala prvo finalno .tekemo za nogometni evropski superpokal. Obe moštvi ta Cas nista v najboljši fonni in bosta povrhu še nastopih v okrnjeni postavi. Spanci v domačem prvenstvu ne blestijo, čeprav so v soboto s 4:1 premagah Valencio. Prav na tej tkemi se je poškodoval Caceras, danes pa bodo manjkali še diskvalificrana Poyet in Aragon ter Argentinec Rambert, ki je letos že nastopil v pokalu Uefa v In-terjevem dresu. Ajax preživlja težko zimo. Po novem letu je zmagal le na eni tekmi, iz domačega pokalnega tekmovanja pa ga je izločil drugohgaš. Danes bo nastopil brez poškodovanih Overmarsa, Reu-serja in Davidsa. Kmalu stavka italijanskih nogometašev MILAN - Italijanski poklicni nogometaši so napovedali stavko za nedeljo, 17. marca, ker jih Združenje poklicnih nogometašev in Nogometna zveza zanemarjajo in jim odrekajo pravice do glasovanje glede vprašanj, td se jih nepošredno tičejo. »Nogometaši nismo razvajani otroci ah bogati norci. Nekateri imamo srečo, a boriti se moramo za vse tiste, ki niso zaščiteni. Nogomet ima bogato piramido, a revno bazo, brez baze pa ni nogometa« je povedal elan odbora sindikata Gianluca Vialli. Predsednik sindikata Sergio Cam-pana se je pritožil, da se federacija z njimi sploh ni posvetovala glede posledic takoimenovane razsodbe Bo-sman. »Ce bodo veliki klubi najemati neomejeno število tujcev, bomo zahtevali, da se odpravijo odškodnine za prestop iz enega v drugi italijanski klub.« TAORMINA - Včeraj so v Taormini na Siciliji predstaviti novi bolid Beneton-Renaulta, s katerim bo ta ekipa nastopala v letošnjem svetovnem prvenstvu formule ena. Med drugimi so biti prisotni generalni direktor ekipe Flavio Briatore in oba voznika Gerhard Berger in Jean Aleši (na stiki AP) , ki sta prišla od Ferrarija. Novo vozilo »Mild Seven Be-netton Renault B-196« je projektiral Benettonov inženirski štab pod vodstvom Rossa Brovvna, poganjal pa ga bo Renaultov motor V-10 RS-08. V primerjavi s prejšnjim ima novi motor povsem novo glavo, drugačen je karter, v sodelovanju s tovarno Magnetti Marelli pa so razvili novi elektronski centrali za vbrizg goriva in za zbiranje podatkov. Spremembe je doživel tudi menjalnik, ki ni več prečno postavljen temveč vzdolžno, ima pa tudi sedem namesto Sest prestav. NAMIZNI TENIS / NA TURNIRJU V MESSINI Tudi Vanja Milič na »Top 12« Katja Milič pa je v dvojicah osvojila izvrstno drugo mesto Krasovi drugokate-gornici Vanja (št. 21) in Katja Milic ( št. 31) sta z velikim uspehom nastopili na tretjem kvalifikacijskem turnirju v Messini za Top 12. Vanja Milic (na sliki) si je kot polfinalistka zagotovila nastop na turnirju najboljših dvanajstih igralk Italije, ki bo 2. 3. marca v Moncalie-riju. Na njem bo prisotnih še prvih osem igralk z jakostnih lestvic, med njimi tudi krasovka Ana Bersan. V Messini je Vanja Milic dobro začela v svoji skupini, kjer je izšla kot zmagovalka z zmagami nad domačinko Patane (15, 9), Stefanio Bosi (-16, 9, 14) in Marileno Algeri (-18, 13, 19). V šestnajstini finala je ugnala Monico Franchi (-17, 11, 17, -15, 15), nadalje Susanno Csiki (7, -17, 17, -18, 10) ter se v polfinalu srečala z napa- Ai ' dalko Kitajko Ding Yan, s katero je po trdem boju izgubila (-20, -16, -22). Katja Milic je imela nenaklonjen žreb. V skupini je zgubila z Deboro Lazzari (-11, -19), kasnejšo finalistko, ki je za deset mest više na jakostnih lestvicah. Uspešna je bila proti Gallo (9, 11) in Rinal-dijevi (11, 9), s cimer je kot drugouvrščena v skupini nadaljevala tekmovanje, kjer je v osmini fnala naletela na Kitajko, ki je bila usodna tudi za njeno klubsko tovarišico. Katja se je Ding Yan moCno upirala (-17, -19, 10, -18), a je tekmici iztrgala le set. Kitajka je bila kasneje zmagovalka turnirja. V igri dvojic je Katja Milic v paru z Deboro Bal-boni (Verzuolo) osvojila drugo mesto. Par se je zelo dobro ujel. Na svoji poti do finala sta bili Katja in Debora boljši od parov Bazzani - Danielle (16, 14) in Conciauro - Algeri (16, 15). Sele v finalu sta izgubili z dvojico Parietti - Lazzari (-11, -14). Nastop kar dveh Krasovih igralk med dvanajstimi najboljšimi italijanskimi igralkami predstavlja velik uspeh ženske vrste zgoniškega društva. OJ.) HaTLETIKA / ZDAJ TRETJA V ITALIJI Macchiutova s sonca v Afriki v rasla mraz Slovenski atletinji Claudia Coslovich in Margaret Macchiut, ki branita barve turinskega društva Sisport, sta preteklih dvajset dni preživeli v Južni Afriki. Zaradi ugodnih klimatskih razmer je vodstvo italijanske članske atletske reprezentance s selektorjem Ponchiom na Čelu to državo izbralo namreč za sedež priprav. Zadnji dan je bil na sporedu tudi mednarodni miting, na katerem se je Italija pomerila z A in B reprezentanco Južne Afrike in selekcijo atletov, ki so se tam ravno tako mudili na pripravah. Obe tržaški atletinji sta bili lahko s svojun nastopom zadovoljni. Coslovicheva je v metu kopja zmagala z znamko 54. 30. ki je sicer daleč od njenega rekorda, a kaže na vzpon forme po zelo slabem koncu lanske sezone. Maccluutova je na 100 m z ovirami pristala na 4. mestu, a je s časom 13, 57 kar za 26 stotink sekunde izboljšala svoj osebni rekord, ki ga je septembra lani dosegla v francoskem Cannesu. Ta rezultat postavlja 22-let-no Macchiutovo na tretje mesto med aktivnimi za-prekašicami v Italiji - za Tuzzijevo in Andrettije-vo. Očitno je, da so se dvajsetdnevne priprave na drugi strani ekvatorja obrestovale, velja pa tudi poudariti, da Macchiutova s svojim trenerjem Adrianom Lasičem v Ljubljani precej redno trenira skupaj s slovensko šampionko Brigito Bukovčevo in njenim trenerjem Juretom Kastelicem, kar ji je tudi v veliko pomoč. Prav včeraj je Macchiutova tudi izvedela, da je bila poklicana v reprezentanco do 22. leta starosti, ki bo konec tedna v Sankt Petersburgu sodelovala na dvoboju med Italijo in Rusijo. Skratka, iz afriškega poletja v rusko zimo: od plus trideset do skoraj minus dvajset stopinj! NEDELJSKI IZIDI Nogomet V A ligi ima Milan že 5 točk naskoka IZIDI 20. KROGA: Cagliari - Fiorentina 0:0, Cremonese -Udinese 2:2, Lazio - Bari 4:3, Milan - Roma 3:1, Napeli - Ata-lanta (nočna tekma), Parma - Sampdoria 1:0, Piacenza - Inter 1:0, Torino - Padova 2:0, Vicenza - Juventus 2:1. VRSTNI RED: Milan 43, Fiorentina in Parma 38, Lazio in Juventus 32, Vicenza 29, Roma 28, Inter, Napoti in Udinese 26, Sampdoria in Atalanta 25, Cagliari 24, Piacenza 22, Torino 21, Padova 18, Bari 17, Cremonese 13. PRIHODNJI KROG (11. 2.): Atalanta - Milan, Bari - Piacenza, Fiorentina - Parma, Inter - Napoti, Juventus - Cagliari, Padova - Vicenza, Roma - Cremonese, Sampdoria - Torino, Udinese - Lazio. Italijanska B liga IZIDI 22. KROGA: Ancona - Foggia 3:0, Avellino - F. An-dria 2:1, Bologna - Salemitana 0:0, Brescia - Lucchese 1:1, Chievo - Reggina 2:0, Cosenza - Verona 1:2, Palermo - Pescara 1:1, Perugia - Reggiana 2:1, Pistoiese - Genoa 0:0, Venezia - Cessna 1:0. VRSTNI RED: Cesena in Verona 34, Pescara 33, Ancona, Perugia in Bologna 32, Reggiana 31, Genoa, Venezia in Palermo 30, Cosenza 29, Brescia in Salemitana 27, F. Andria, Avel-tino, Lucchese, Reggina in Foggia 26, Chievo 25, Pistoiese 17. C2 liga: zmaga Triestine IZIDI 21. KROGA: Giorgione - Forli 2:0, Imola - Cecina 3:1, Livorno - Fermana 2:1, Pontedera - Treviso 2:3, Rimini - Pon-sacco 1:0, San Dona - Fano 1:1, Temana - Baracca Lugo 2:2, Triestina - Tolentino 1:0, Vis Pesaro - Centese 4:3. VRSTNI RED: Treviso 44, Livorno 42, Temana 38, Triestina 36, Ponsacco 32, Giorgione 30, Rimini in Vis Pesaro 29, San Dona 28, Fermana 27, Pontedera 25, Forli 24, Imola 23, Baracca Lugo in Fano 22, Tolentino 21, Cecina 14, Centese 7. PRIHODNJE KOLO: Triestina - Forli Triestina - Tolentino 1:0 (0:0) Strelec: Polmonari v 68. min. (llm) TRIESTINA: Nioi, Zanotto, Birtig (od 61. Marži), Natale, Ti-berio (od 46. Battiston), Ubaldi, Polmonari, Pavanel, Palombo (od 83. Apollonio), Camporese, Gubellini. Košarka Italijanska Al liga IZIDI 20. KROGA: Cagiva Varese - Benetton Treviso 70:72 (po podaljšku), CX Orologi Siena - Masti Jeans Verona 65:79, Reggio Calabria - Nuova Tirrena Rim 79:88, Illycaffe Trst - Ma-digan Pistoia 79:83, Scavolini Pesaro - Olitalia 86:78, Teamsy-stem Bologna - Buckler Bologna 82:71, Teorematour Milano -Stefanel Milano 71:81. VRSTNI RED: Buckler 32, Teamsystem 30, Stefanel 26, Nuova Tirrena in Madigan 24, Cagiva, Scavolini in Benetton 22, Reggio Calabria 20, Olitalia in Mash 16, CX Orologi 14. Teorematour in Hlycafle 6. PRIHODNJI KROG (11. 2.): Nuova Tirrena - Teamsystem, Mash - Stefanel, Madigan - Cagiva, Teorematour - Scavolini, Benetton - CX, Buckler - Viola, Olitalia - Illy. Hlycafife - Madigan 79:83 (37:42) Illycafie: Calbini 13, Gironi 3, Guerra 11, VViltiams 30, Zam-berlan 1, Pol Bodetto 9, Piazza, Crudup 12, Gori, Spigaglia. Madigan: Ancilotto 15, Crippa 5, Pipemo, Barlow 22, Spa-gnoli, Minto 24, Thomas 17, Capone, Bassi, De Monaco. PM: Illycaffe 10:19, Madigan 23:32; 3T: Illycaffb 7:12 (Calbini 1:2, Gironi 1:1, Guerra 1:3, VViltiams 4:5, Piazza 0:1), Madigan 4:12 (Ancilotto 1:2, Crippa 0:2, Barlovv 1:4, Spagnoli 0:1, Minto 2:3). Italijanska A2 liga IZIDI 20. KROGA: Banco di Sardegna Sassari - Koncret Rimini 76:90, Panapesca Montecatini - Polti Cantu 89:86, Floor Padova - Jcoplastic Neapelj 105:91, Juve Caserta - II Menestrel-lo Modena 78:66, Reyer Benetke - Turboair Fabriano 92:77, Reggiana - Brescialat Gorica 98:80, Casetti Imola - Auriga Trapam 83:71 VRSTNI RED: Juve, Polti in Reyer 30, Floor 24, Panapesca in Koncret 22, Casetti 20, Reggiana in Brescialat 18, Jcoplastic 16, Banco Sardegna in Turboair 14, Auriga 12, II Menestrello 10. PRIHODNJI KROG (11. 2.): Koncret - Reggiana, Brescialat -Panapesca, Auriga - Caserta, Turboair - Banco di Sardegna, Polti - Floor, Jcoplastic - Reyer (10.2.), D Menestrello - Casetti (10.2.) Reggiana - Brescialat 98:80 (47:39) Reggiana: Montecchi 3, Umberti 12, Aldi 17, Mitchell 32, Rizzo 2, Davotio 14, Basile 7, Cavazzon 11, Bargna, Meleo Brescialat: Davis 26, Foschini 26, Sfiligoi, Gilardi 2, Conti 2, Borsi 2, Coco, Mian 22, Kristančič PM: Reggiana 17:23, Brescialat 13:16; 3T: Reggiana 7:17. Brescialat 5:16 (Davis in Conti 0:3, Borsi in Coco 0:1, Foschini 2:3, Mian 3:5) Odbojka Italijanska Al liga IZIDI 19. KROGA: Com Cavi Neapelj - Alpitour Traco Cu-neo 0:3 (5:15,9:15,14:16), Jeans Hatu Bologna - Gabeca Monti-chiari 1:3 (9:15^16:14, 9:15, 7:15), Sisley Treviso - MTA Padova 3:0 (15:4,15:4,15:9), Las Daytona Modena - Gallo Gioia del Colle 3:0 (15:10,15:6,15:7), Edilcuoghi Ravenna - Lube Banca Marche Macerata 3:1 (6:15, 15:7, 15:10, 15:8), Wuber Schio -Cariparma Parma 0:3 (12:15,11:15,8:15). VRSTNI RED: Alpitour in Las Daytona 34, Sisley in Edilcuoghi 28, Gabeca 22, Cariparma 20, Lube in Mta 14, Com Cavi 12, Jeans Hatu 10, VVuber 8, Gallo 4 PRIHODNJI KROG (11.2.): Alpitour - Sisley, Lube - Las Daytona, Mta - Edilcuoghi, Gabeca - Com Cavi, Jeans Hatu -VVuber, Gallo - Cariparma. Totocalcio PRAVILNA NAPOVED: XXI 111 111 XIII; DOBITKI: 13 (588 dobitnikov) 22.772.000 tir; 12 (13.946 dobitnikov) 958.100 lir Totogol ZMAGOVITA KOMBINACIJA: 2-3-4-8-9-13-25-27; DOBITKI: 8 (13 dobitnikov) 424.518.000 lir; 7 (2640 dobitnikov) 1.564.800 lir; 6 (98.885 dobitnikov) 41.400 tir. Totip PRAVILNA NAPOVED: 12 2X12 2X 21 12; corea piu: 3 - 6; DOBITKI: 14 (ni dobitnikov, jackpot za naslednje kolo 1.581.983.993 tir); 12 (108 dobitnikov) 5.378.000 lir; 11 (1630 dobitnikov) 356.000 lir; 10 (12087 dobitnikov) 48.000 lir. TEDENSKI PREGLED AMATERSKIH PRVENSTEV n Doslej izredno uspešen obračun Kar štiri naše ekipe na prvih mestih v ligah, nekaj pa jih je tik pod vrhom Tudi največji optimist bi pred začetkom amaterskih prvenstev težko napovedal tako uspešno sezono za slovenske predstavnice. V kar štirih prvenstvih (od petih v katerih nastopajo slovenske ekipe) je slovensko moštvo na vrhu (So-vodnje, Primorje, Kras in Mladost). Kar v treh pa je slovenska ekipa na drugem ah tretjem mestu (Juventina, Zarja in Gaja). Če bi se sedaj zaključila prvenstva bi bil obračun odličen, upajmo zato, da bo tako tudi na koncu. Poglejmo pa kako je prišlo do tega uspeha. Naj omenimo, da so morali Križani, Trebenci in Brežani v nedeljo počivati, saj je slabo vreme onemogočilo igranje. Tudi na ostalih igriščih so bile tekme močno pogojene zaradi slabega terena. V promocijski ligi je prišlo na vrhu lestvice do zamenjave. Sovodenjd (ocena 8) so namreč s četrto zmago v gosteh prehiteli Standrežce (7) in sedaj z 32 točkami dehjo prvo mesto z Rivigna-nom. Juventina, ki je dosegla 2 točki v zadnjih štirih srečanjih pa ima 31 točk. V prvi amaterski ligi pa so zarjani (7/8) proti Basaldelli dosegli četrto zmago v zadnjih petih srečanjih ter napravili tako veliko uslugo Prosečanom (6/7), ki so šele v 90 .minuti dosegli sedmi letošnji remi. Vrh lestvice pa je sledeči: Primorje 34, Basaldella 31, Zarja 30. Čez dva tedna pa je na sporedu derbi Zarja - Primorje. V bet ji amaterski ligi je bil na vrsti derbi med Gaj o (7) in Krasom (7). Srečanje se je zaključilo s pravično delitvijo točk, s čimer so krasovci ohranili vodstvo in prednost petih točk pred Gajo. Dolina (5) je doživela proti Romani ), ki je premagala enega od konkurentov za napredovanje, Torre in je ponovno sama na vrhu lestvice. V prihodnjem kolu bodo na sporedu zanimiva srečanja, predvsem v nižjih ligah. Na vrsti bo derbi Dolina - Gaja ter tekme Kras - San Vito, CGS - Primorec in Vesna - Basaldella. Naj omenimo, da se bodo tekme prihodnjo nedeljo pričele ob 15. uri. Statistični podatki: odigrana srečanja 8,1 derbi, zbrane točke 13, 3 zmage, 4 remiji, 1 poraz, dani zadetki 11, prejeti zadetki 8. Zanimivosti: Ali disciplina igralcev vpliva na končne izide tekem? Glede na število prejetih rdečih kartonov, bi lahko odgovorili pritrdilno. Sovodnje in Primorje nista namreč do sedaj nikoh ostala z možem manj in rezultati so vidni. Mladost pa je imela le enega izključenega. Izjema pa so krasovci, kateri so od začetka prvenstva na vrhu lestvice, vendar je moralo kar šest igralcev predčasno v slačilnico zaradi izključitve. Na drugi strani pa imajo negativen rekord Trebenci (sedem izključitev) in tudi to je eden od razlogov za tako skromne rezultate. Stanje pri ostalih ekipah pa je sledeče: Juventina 2 izključitvi, Vesna 6, Zarja 2, Breg 3, Dolina 2, Gaja 3. Primorje in Zarja razpolagata letos z izrednimi strelci. Medtem ko je pri Prosečanih Miclaucich poskrbel za 12 od skupnih 30 zadetkov (in kar šestkrat je bil njegov poseg odločilen; ostah strelci: Pescatori 7, Leghissa 4, Štolfa 3, Sardoč in Zucchi 1 ter 2 autogola), je pri Bazovcih situacija nekoliko drugačna. Tudi zarjani so namreč dosegli 30 zadetkov, eno tretjino teh pa je dal Gregorič, Osmanhodžič je bil sedemkrat uspešen (trikrat v prvih treh prvenstvenih srečanjih in štirikrat v zadnjih treh srečanjih). Sledijo pa Ravakco 6, Tognet-ti in Ferluga 2, Sklaunič, Ispiro in Altaraz 1. Kot podatek naj navedemo, da so Pro-sečani v vsakem od dosedanjih 18 srečanjih vsaj enkrat zatresli nasprotnikovo mrežo. Strelci: Miclaucich 12, Gregorič in Smilovich 10, La Calamita 8, Pescatori, Osmanhodžič in An. Majcen 7, Tomizza, Gorjup, Businelh, Lacosegliaz, Ravahco, Sirčelj, Vrše in P. Gergolet 6 zadetkov. Postava tedna: št.l Zanier Juventina, št. 2 Leban Gaja, št. 3 Norbedo Kras, št. 4 F. Devetak Sovodnje, št. 5 Sklaunič Zarja, št. 6 Mislej Primorje, št. 7 Zotti Sovodnje, št. 8 Zamar Juventina, št. 9 Gorjup Sovodnje, št. 10 Krevatin Primorje, 11. Tognetti Zarja. (E.B.) V AMATERSKIH LIGAH / PO REMIJU JUVENTINE V MOŠI Sovodnje spet na vrhu Primorje obdčalo vodstvo V 1. AL pa se Prosečanom, ki so osvojili zelo važno točko v Pagnaccu, vse bolj približuje Zarja - Vesna ni igrala PROMOCIJSKA UGA Manzano - Sovodnje 0:1 (0:1) Strele: Goriup v 30. min. (Um) SOVODNJE: Gergolet, Černič, Tomšič, Sambo, Hmeljak, F. Devetak, Zotti, Interbartolo, Goriup, Caporale (Peteani), Bu-sinelli. Z zmago na zahtevnem gostovanju v Manzanu so se Sovodnje spet prebile na vrh (skupno z Rivignanom) lestvice v promocijski ligi. Uspeh je zaslužen, do njega pa so Sovo-denjci prišli z zadetkom Goriu-pa v 30. minuti prvega polčasa. Delo Cupinijevih varovancev je bilo nekoliko olajšano tudi zato, ker je Manzano večji del tekme igral le z desetimi igralci, ker je sodnik tik pred vodilnim zadetkom izključil domačega vratarja Galliussija, ki je kot zadnji igralec v kazenskem prostora podrl Caporaleja. Sodnik je pokazal na belo točko, vratarju pa pokazal pot v slačilnico. Goriup je bil zanesljiv izvajalec in Sovodenjd so povedli z 1:0. V drugem delu so domačini skušali z vsemi močmi izenačiti, vendar jim to ni uspelo. Sovodnje so uspele s pametno igro nadzorovati rezultat Nevarno je bilo samo tik pred koncem, ko so domačini celo dosegli gol, ki pa ga je sodnik razveljavil. Mossa - Juventina 0:0 JUVENTINA: Zanier, Kavs, Tommasone, Trevisan, Villani, Peteani (od 66. Kovic), Giotta, Zamar, Tabaj, Braida, Cecotti (od 76. Gallo). Z derbija v Moši se Juventina vrača z važno točko. Prvo mesto na lestvid so morali Standrežci Nogometaši Zarje se veselijo iz tekme v tekmo (Foto Balbi/Kroma) sicer s tem prepustiti sosednjim Sovodenjcem, toda na izredno težkem terenu in proti ekipi kakršna je Mossa, je tudi točka zelo dragocena. Neodločen rezultat pa je tudi najbolj realen, glede na to kar sta v nedeljo ekipi pokazali. Tekma se je začela s priložnostjo za domačine, toda Juventina je kmalu prevzela pobudo in nekajkrat nevarno napadla. Toda pri zaključnih strelih Zamar in Cecotti nista bila preveč natančna. V nadaljevanju je ritem igrg nekoliko popustil. Očitno je postalo, da je blatno igrišče utrudilo igralce obeh ekip, po dragi strani pa ne eni ne dragi niso hoteli preveč tvegatLVendar pa je bila Juventina veliko bolj aktivna, čeprav večjih priložnosti ni bilo. Na dragi strani je Mossa dvakrat nevarno napadla, toda enkrat je zelo dobro posredoval Zanier, minuto pred koncem pa so bili domači napadalci netočni. 1. AMATERSKA UGA Zarja Basaldella 2:1 (20) Strelca v 37. Osmanhodžič, v 44. Tognetti ZARJA: Cocevari, Kalc, Ferluga, Štrukelj, Sklavnič, Ispiro, Titonel (Prisco od 80.), Altaraz (Sabini od 78.), Gregorič, Tognetti (Jurinčič od 82.) Osmanhodžič. Izredno mrzlo vreme ter težko in blatno igrišče tudi v nedeljo nista ustavila odločnih in od nedelje do nedelje boljših zarjanov, M so si tokrat privoščili kar drugouvrščeno Basaldello. Tekma je bila vseskozi borbena IZIDI IN LESTVICE Promocijska liga IZIDI 18. KOLA: Flumignano - Maranese 4:2, Manzano - Sovodnje 0:1, Mossa - Juventina 0:0, Ponziana - Cussignacco 0:0, Rivignano - S. Canzian 3:2, San Luigi - Ruda 1:2, Staranzano -Aiello 0:0, Torviscosa - Pro Fiumicello 4:1. VRSTNI RED: Sovodnje in Rivignano 32, Juventina 31, Mossa in Staranzano 30, Cussignacco 28, Maranese 27, Ponziana, Manzano in Aiello 26, San Canzian 23, San Luigi 21, Flumignano 18, Ruda 13, Torviscosa 11, Pro Fiumicello 9. PRIHODNJE KOLO: Juventina - Torviscosa, Sovodnje - Ponziana. 1. amaterska liga IZIDI 18. KOLA: Aurora - Union 91 1:4, Buiese - Medeuzza 2:0, Cividalese - Pradamano 1:1, Foigaria - Reanese 1:3, Opicina -Vesna odložena, Pagnacco - Primorje 1:1, Tavagnacco - Torreane-se 1:1, Zarja - Basaldella 2:1. VRSTNI RED: Primorje 34, Basaldella 31, Zarja 30, Union 91 29, Torreanese 27, Medeuzza 25, Foigaria in Reanese 24, Vesna, Cividalese, Pagnacco in Opicina 23, Tavagnacco 18, Buiese 17, Aurora 14, Pradamano 12. PRIHODNJE KOLO: Pradamano - Zarja, Primorje - Cividalese, Vesna - Basaldella. 2. amaterska liga IZIDI 17. KOLA: Azzurra - CGS 2:2, Campanelle - Portuale 0:6, Domio - Moram 1:0, Mariano - Villesse 1:0, Primorec - Como odložena, Pro Romans - Medea 0:0, Roianese - S. Lorenzo odložena. VRSTNI RED: Domio 36, S. Lorenzo 35, Como 33, Mariano, Pro Romans in Medea 27, CGS 23, Moram 21, Portuale 19, Azzurra 17, Villesse 15, Campanelle 12, Primorec 10, Roianese 9. PRIHODNJE KOLO: CGS - Primorec 3. amaterska liga Skupina F IZIDI 15. KOLA: Begliano - S. Vito 3:0, Castions - Sagrado 2:0, Fogliano - Villa V. 0:1, Grado - Azzurra 3:0, Mladost - Torre 2:0, Ontagnanese - Terzo 1:1, Pieris - Stiassoldo 0:0. VRSTNI RED: Mladost 31, Sagrado 29, Torre 28, Strassoldo 27, Fogliano in Begliano 24, Villa Vicentina 23, Ontagnanese 19, Castions 18, Azzurra in Pieris 16, S. Vito 14, Terzo in Grado 8. PRIHODNJE KOLO: Villa V. - Mladost. Skupina G IZIDI 16. KOLA: Breg - Venus odložena, Gaja - Kras 2:2, Romana - Dolina 2:1, S. Vito - Mont. Don Bosco odložena, Union -Aurisina 1:0, Vermegliano - Cus 1:0, Servola prosta. VRSTNI RED: Kras 37, Gaja 32, Vermegliano in S. Vito 30, Romana 28, Breg 27, Servola 21, Cus 20, Aurisina 13, Dolina 10, Venus 9, Mont. Don Bosco in Union 7. PRIHODNJE KOLO: Aurisina - Breg, Dolina - Gaja, Kras - S. Vito. TRETJA AMATERSKA LIGA / BREG ZARADI SLABEGA VREMENA NI IGRAL Pravičen remi na derbiju Gaja - Kras Mladost spet sama v vodstvu Doberdoba premagali Torre - Dolina na tekmi proti Romani praznih rok Gaja - Kras 2:2 (1:0) Strelchavtogol Vatta v 15., Norbedo v 65., Lacala-mita v 70., Musolino v 75. GAJA: Vesnaver, Leban, Paro vel, Veglia (Pugliese), Castro, Craievich, M. Kalc, Gombač, Vrše (Subelli), Smilovič, Musolino. KRAS: Rebez, Fatta, Norbedo, Al. Majcen, Vatta, Coccolutto, Lepore, La Calamita, Chies, Macor, Suc, Rebetz (An. Majcen). Zelo pričakovani derbi 3. amaterske lige se je končal s pravično delitvijo točk. Ekipi sta namreč igrali bolje vsaka po en polčas, gajevci prvega, krasovci pa drugega. Omeniti pa je treba, da je srečanje pogojevalo zelo blatno igrišče in zelo slabo vreme. Prvi so prišli v vodstvo gajevci z avtogolom Vatle. Prvi del srečanja se je zaključil tako z vodstvom gajevcev, ki bi lahko tudi podvojili. Kras pa je po odmoru reagiral in v petih minutah spreobrnil rezultat z dvema lepima zadetkoma. Prvega je dosegel Norbedo, drugega pa Lacalamita. Musolino pa je v 75. minuti izenačil in to je bil tudi končni izid. Romana - Dolina 2:1 (1:0) Strelec: Russo v 83. DOLINA: G. D’Agnolo, Marussi (Luisa), Curzolo, S. Derbi med Gajo in Krasom je bil borben (Foto Balbi/Kroma) D’Agnolo (Flego), Pečar, Ota, Vescovo (Russo), Scibi-lia, Canazza, Rapotec, Boz-zi. Dolinčani so nastopili v zelo okrnjeni postavi, kljub temu pa so se dobro upirali nasprotniku, ki je dosegel en zadetek na polčas, prvega iz 11-metrovke. Edini zadetek za Dolino je dosegel Russo v 83. minuti. Dve minuti kasneje pa so domačini ostali z desetimi igralci zaradi izključitve. Zaostalo srečanje proti Montebellu Don Boscu bodo Dolinčani odigrali v četrtek, 8. t.m. ob 20. uri na Opčinah Villa Carsia. (E.B.) Mladost - Torre 2:0 (2:0) Strelca: Argentin v 20. in Sita v 37. minuti. MLADOST: Trevisan, Pelicani, Zimolo, Argentin, Poropat, Bressan, Fontana, Zin (Kobal), Blason (D. Gergolet), Sita, P. Gergolet (Monticolo). Izključen: Zimolo (2 ramena kartona) v 75. minuti. Z najboljšo tekmo v letošnji sezoni so Doberdobci nadigrali enega gklavnih konkurentov v boju za napredovanje in zahvaljujoč porazu Sagrada spet smai prevzeh vodtsvo na lestvici. in privlačna. Ze takoj na začetku so zarjani prevzeli pobudo in nekajkrat ogrozili nasprotnikova vrata. Vendar prva resna nevarnost je pretila bazovskemu vra-tarju. Prvi gol je padel v 37. minuti, ko je Osmanhodžič z glavo lepo izkoristil Tognettijev predložak iz kota. Zarja je bila še naprej boljša in je svojo premoč kronala z golom Tognettija tik pred zaključkom prvega polčasa. V drugi polovici in posebno prvih 20 minut igre je Zarja z izredno dinamično igro povsem nadigrala nasprotnika in bi lahko še tretjič zatresla nasprotnikovo mrežo, vendar so bili njeni napadalci netočni. Zaradi hude napake Zarjine obrambe pri nastavljanju off-side pasti je Basaldella zmanjšala rezultat na 2:1. V končnih minutah sta imela Gregorič in Jurinčič dve lepi priložnosti za gol, ki pa ju nista izkoristila (1.2.) Pagnacco-Primorje 1:1 (1:0) Strelec za Primorje Miclaucich v 90. minuti PRIMORJE: Babic, Massai, Guštin, Škabar, Mislej, Stoka, Emili (Štolfe v 25.), Sardoč, Miclaucich, Krevatin, Zucchi (Leghissa v 75.) Primorje je v zadnjem trenutku uravnovesilo izid proti res zagrizeni ekipi Pagnacca. Gostje so začeli povsem nezbrano. Domačini so prvi povedli in tako končno nekoliko prebudili rdečerumene. Gol je padel že v 10. minuti, ko je podaja s sredine igrišča med nogami branilcev končala svojo pot v mreži nemočnega Babiča. Domačini bi kmalu zatem dosegli še dragi gol, a je Babic v zadnjem trenutku zaustavil prodor napadalca. Po dobrih 30 minutah se je tudi Primorje nevarneje približalo vratom nasprotnika, vendar je vratar strel Zucchija iz voleja odbil v kot V 35. minuti se je spet izkazal s posegom ob nevarnem strelu Miclaucicha. Vstop Leghisse in Štolfe, ki še nista še popolnoma okrevala, je vsekakor poživil igro Primorja, Miclaucich pa je prav ob izteku tekme na najboljši način izkoristil zadnjo priložnost za izenačenje. (M.S.) Opicina - Vesna odložena Srečanja med Opicino in Vesno zaradi hudega mraza in delno zasneženega ter poplavljenega igrišča niso odigrali. Vodstvi ekip sta se dogovorili, da bo tekma na sporedu 14 februarja ob 20. uri. 2. AMATERSKA UGA Primorec - Como odložena Srečanja med Primorcem in Comom zaradi nemogočih vremenskih razmer niso odigrah. ŠPORT Torek, 6. februarja 1996 KOŠARKA / ZE V PLAV OFFU! Jadran v Desiu odlično reagiral Sedma zaporedna zmaga v gosteh Vremec že kuje načrte za drugi del Ves preplah je bil torej odveC. Jadra-novi košarkarji so v nedeljo v Desiu s temperamenta igro (sedma zaporedna zmaga v gosteh) pritisnili na gumb dvigala, ki pelje v zgornje nadstropje, to je v končnico za napredovanje v elitno B ligo, za katero se bo potegovalo šest najboljših moštev v ligi. Tako kot že nekajkrat letos so jadra-novci po slabem nastopu na domačih tleh odlično reagirali v gosteh. Desio se je srečanja lotil z veliko mero borbenosti, ker je tudi njemu šlo za nohte, a je bil proti visokemu tempu igre jadra-novcev brez moči. Po dolgem času so jadranovci zadovoljili zlasti z igro v obrambi, ki je v zadnjih tednih pri njih padla v pozabo. Plavobeli so takorekoč stalno »grizli« nasprotnike in jim večkrat zamešah štrene. Samec, Cala-vita in Rauber so dobili boj pod kosem in tako omogočili začetek izvajanja »uničujočih« protinapadov Oberdana in Budina. Jadranova prednost je stalno rasla (tudi +15) in ob polčasu znašala deset točk, kar pa je pomenilo za goste še preskromno nagrado. Nekoliko prezadovoljni s prikazano igro so se Vremčevi fentje lotili preostalih 20 minut nekoliko preveč lahkotno. Jezni gostitelji so napeli vse sile, v napadu pa so se razigrali Tavemelli, Di Grego-rio in Capella, tako da je Jadranova prednost skoraj v celoti splahnela (+3 v 30. minuti). Tedaj pa je prišla na dan izkušenost naših igralcev, a tudi mirni živci trenerja Vremca, ki je prepričal fante, da morajo igrati bolj preudarno. Vsak je prispeval svoj delež, z Desiovi-mi »ostanki« pa je dokočno pometal Rauber s svojimi trojkami (+10 minuto in pol pred koncem). Jadranovci so v po tekmi v piceriji še dolgo proslavljali zmago in play off (prepevali so tako glasno, da so jim gostitelji ponudili pijačo, da bi le odnehali), trener Andrej Vremec pa je na poti proti domu na sedežu za voznikom v avtobusu, ko so vsi ostali dremali, že razmišlja) kako in kaj naprej. Desio - Jadran TKB 80:85 (30:40) DESIO: Cappella 13, Tosetti 4, Bra-manti 5, Tavemelli 19, Giordano 1, Molteni, Gaiani 13, Di Gregorio 15, Divi tim 4, Zonca; trener Vanin. JADRAN TKB: .Arena 6 (4:5 pm, 1:5 za dve točki - za tri točke), Oberdan 18 (7:8, 4:5, 1:3), Pregare 6 (4:4, 1:3, 0:2), Klabjan, Budni 14 (3:6, 4:7, 1:2), Vitez 11 (4:8, 2:6, 1:1), Samec 6 (4:4, 1:1, -), Rauber 17 (2:2, 3:5, 3:7), Calavita 7 (3:4,2:6, -), Hmeljak; trener Vremec. Met za dva 18:38, met za tri 6:15, skupno 24:53 (45%), pm 31:41. SON: .29, PON: Calavita (27), Samec (28), Rauber (38). 3T: Rauber 3, Oberdan Im, Budin 1, Vitez 1. SODNIKA: Perretti (Neapelj), Cre-scenzo (Portid). Vanja Jogan KOŠARKA / C2 IN D LIGA KOŠARKARSKI IZIDI Cicibona po prvem delu nepremagana Kontovel (Kralj 26 točk) se je predramit Dom Agorest še ne C2 LIGA: Tri točke več, tri točke manj - oziroma čma serija Bora Radenske še ni konec. Le teden po debaklu proti zadnjeuvrščeni Arditi (- 1) , so belozeleni spet izgubili v zadnji minuti (- 2) , tokrat proti Pagnaccu. Borovci so sicer tokrat igrali mnogo bolj odločno in požrtovalno kot v prejšnjem kolu. Večji del tekme, še zlasti ves drugi polčas so držali goste v šahu. Bor si je z razigranim Susanijem, dobro režijo Spadonija in običajnim doprinosom B arini j a v napadu nabral deset točk prednosti, kar je bilo res veliko glede na nizek končni rezultat. Tedaj pa so gostje strnili obrambo, sodnika sta začela piskati nerodno in nelogično, nad Borovo igro pa je padel zastor in v zadnjih petih minutah Krečičeva vrsta ni več prišla do koša. Po dveh zaporednih porazih se je položaj Bora vidmo poslabšal, kljub temu pa ima še vse možnosti, da pride do ob- stanka, saj ima Barcolana ravno tako 10 točk, Inter-muggia in Sgt pa dvanajst (vsa tržaška moštva so v krizi...), v soboto pa čaka borovce derbi v Miljah. D LIGA: Cicibonaši so zelo uspoešno prestali zadnji izpit in končali prvi del prvenstva nepremagani. Kakšna je moč Helvetiusa so na lastni koži spoznali tudi igralci Goriziane. Peterka, ki je pred prvenstvom veljala za velikega favorita, je na »1. maju« doživela katastrofo. V prvem polčasu so gostje igrali solidno, a Tomšiču, Zuppinu in ostalim res ni šlo od rok (tudi -12). Ciciboni »head-coach« je med odmorom umirjeno razčistil pojme svojim igralcem in Cicibona je s Possego in Petrom Furlanom v vlogi »highlanderjev« dobesedno raztrgala nebogljene nasprotnike. Gorizia-na, ki v povprečju dosega 100 točk na tekmo, je v drugem delu dala smešnih 16 točk, skupaj pa 52. Cicibona je tako še povečala svojo prednost na Moška B liga Izidi 20. kola: Biella - Scame 84:72, Cassano - Robur Vare-se 89:79, Stracciari - Garda 74:79, Oderzo - Collegno 105:83, Desio - Jadran TKB 80:85, Šesto SG - Gesteco 66:91. Vrstni red: Ing Biella 32, Legnoflex Oderzo 28, Riva del Garda 26, Jadran TKB 24, Gesteco Čedad 22, Banco Desio 20, Robur Varese in Stracciari Monza 18, Cassano in Scame Bergamo 16, Samfilippo Collegno 14, Šesto San Giovanni 6. Prihodnje kolo (10.2.): Biella - Monza, Jadran TKB - Cassano, Gesteco - Desio, Riva - Šesto, Robur - Collegno, Scame - Oderzo. Moška C2 liga Izidi 16. kola: Bor Radenska - Pagnacco 58:60, Gradišča -Staranzano 78:90, Manzano - Ardita 105:91, Martignacco -Virtus Friuli 88:79, Pom - Intermuggia 74:60, Porcia - Barcolana 82:68, Spilimbergo - Arte 10483, Udines e- Sgt 77:69. Vrstni red: Martignacco 28, Manzano in Pom Trzic 26, Itala Gradsica in Porcia 20, Pagnacco in Ardita 18, Spilimbergo in Staranzano 16, Udinese 14, Intermuggia in Sgt 12, Barcolna in Bor Radenska 10, Virtus in Arte Bittesini 4. Prihodnje kolo (10.2.): Ardita - Udinese, Arte - Itala, Barcolana - Manzano, Pagnacco - Spilimbergo, Intermuggia -Bor Radenska, Sgt - Pom, Staranzano - Martignacco, Virtus Friuli - Porcia. Moška D liga Izidi 15. kola (10.2.): Građo - Momo Gio 105:73, Cus Trst -Dom Agorest 87:71, Adi TS - Largo Isonzo 74:66, Adi Rondu - hiter 1904 85:68, Cicibona Helvetius - Goriziana 76:52, Senator - Libertas 91:90, Santos - Lega 82:62, Scoglietto -Kontovel 57:82. Vrstni red: Cicibona Helvetius 30, Goriziana 24, Cus TS in Santos 22, Grado 20, Dom Agorest 18, Kontovel in Adi Rondu* 16, Momo Gio in Inter 1984 14, Libertas*, Lega Na-zionale, Largo Isonzo in Adi TS 8, Senatore 6, Scoglietto 4. (‘tekma manj) lestvici, nov (in morda še težji) izpit pa jo čaka v soboto, ki bodo plavobeli gost Santosa, ki se počasi približuje drugemu mestu in si zato ne more privoščiti poraza. Po negativni fazi se je do nove zmage v nedeljo dokopal tudi Kontovel, ki je proti skromnemu Sco-gliettu (brez Masale) imel lahko nalogo. Končno se je razigral Pavel Kralj, ki je s 26 točkami izboljšal svoj osebni rekord v tej ligi, zelo opazen pa je bil tudi povratek Danjela Guliča. Izhoda iz krize pa še ni našel Dom Agorest, ki je s Cusom doživel precej gladek poraz. Scoglietto - Kontovel 57:78 (30:37) KONTOVEL: Kralj 26, Gulič 12, Turk 5, I. Emili 13, Starc, M. Emili 1, Ci-vardi 10, Daneu, Godnič 11. Trener: C. Starc. (VJ) ODBOJKA / EKIPI VZHODNOKRASKEGA DRUŠTVA PO 13 TEKMAH V POLNEM BOJU ZA NAPREDOVANJE Po prvem delu v znamenju obeh Koimpexovih šeslerk ODBOJKA / DEŽELNE LIGE Moška C2 liga Izidi 13. kola: Grado - Prevenire 3:1 (15:10, 14:16, 15:13,15:12), Tomana - Maniago 3:0 (15:5,15:2,15:7), El-tor - Itely 3:0 (15:10, 15:5, 15:7), Rojalese - 01ympia CDR 2:3 (5:15, 15:10, 13:15, 15:12,15:13), VBu Videm - Mossa 3:1 (15:2, 11:15, 15:9, 15:6), Buia - Porcia 2:3 (9:15, 15:9, 9:15, 10:15, 12:15), Prana - Bor Fortrade 1:3 (16:17, 11:15, 15:10,10:15). Vrstni red: Eltor San Giovanni al Natisone 24, Porcia 22, Ideal Sedia Buia 18, Prevenire, Rojalese in 01ympia CDR 16, VBU Videm 14, Bor Fortrade, Itely Fojda in Tor-riana 12, Grado 10, Mossa 6, Prata in Maniago 2. Prihodnje kolo (17.2.): Eltor - 01ympia CDR, Maniago -Bor Fortrade. Ženska C2 liga Izidi 13. kola: Cus Videm - Tomana 1:3 (12:15,15:11, 10:15, 6:15), Vivil - Ristorante del Doge 3:0 (15:2, 15:4, 15:9), Sokol - Farra 0:3 (4:15, 8:15, 6:15), Martignacco - Ri-vignano 3:0 (16:14,15:1,15:6), 01ympia K2 sport - II Mer-cato di Selz 3:1 (15:11,11:15,15:13, 8:15), Tarcento - Fiu-me Veneto 2:3 (16:14, 15:13, 10:15, 11:15, 14:16), Asfjr Čedad - Dragon Pub 0:3 (12:15,11:15, 9:15). Vrstni red: Libertas Martignacco in Tomana 22, Tarcento 18, 01ympia K2 šport, Farra in Ristorante del Doge 16, Vivil 14, Sokol in Fiume Veneto 12, Dragon Pub 10, II Mercato di Selz 8, Asljr in Cus Videm 6, Rivignano 4. Prihodnje kolo (17.2): Sokol - Rivignano, 01ympia K2 sport - Farra. Moška D liga Mdi 9. kola: Espego - Korting 3:1 (15:11, 11:15, 15:9, 15:13), Club Altura - Rozzol 3:0, Sant’Andrea - San Sergio 2:3 (13:15, 15:8, 15:12, 6:125, 12:15), Nuova Pallavolo -. Acii Ronchi 2:3. Vrstni red: Nuova Pallavolo in Club Altura 14, Rozzol in Espego 12, Sant’Andrea, San Sergio in Acii Ronchi 6, Karting 2. Prihodnje kolo (17.2.): Rozzol - Espego, Ronchi -Korting. Ženska D liga Izidi 9. kola: Altura - Gonars 2:3 (13:15, 9:15, 15:13, 15:11, 8:15), Sgt - Morarese 3:0 (15:7, 15:11, 16:14), Fiu-micello - Val Zadružna kreditna banka 3:1 (15:10, 12:15, 16:14, 15:6), Koimpex - Sloga 0:3 (12:15, 12:15, 12:15), Virtus ni igral. Vrstni red: Gonars 14, Val Zadružna kreditna banka 12, Altura 10, Virtus, Volvo Abetini Fiumicello in Sgt 8, Koimpex in Sloga 6, Morarese 0. Prihodnje kolo (17.2.): Koimpex - Val Zadružna kredtina banka, Altura - Sloga. V odbojkarskih ligah (razen kot v moški D ligi) se je v soboto končal prvi del sezone. Prvenstveni boji se bodo s pari 1. povratnega kola nadaljevali v soboto, 17. februarja. Petnajstdnevno »premirje« bolj ali manj ustreza vsem naših šesterkam. Nekaterim za pobiranje ranjencev in risanje novih bojnih strategij, drugim bolj preprosto za zbiranje novega streliva in polnjenje izpraznjenih baterij. Bele zastave zaenkrat nikomur še ni treba razobesiti. Največ bitk sta v teh prvih trinajstih kolih osvojili obe Koimpexovi šesterki. Vsaka je dosegla po deset zmag, obe na lestvici delita drugo mesto in sta torej v polnem boju za napredovanje v moško oziroma žensko B2 ligo. Zadnja kola so pokazala, da bo v drugem delu ta boj bržkone trd in neizprosen. Za isti cilj se namreč v obeh Gl ligah poteguje še več ekip: vsaj še tri v moški, mogoče celo štiri v ženski. Nekatere od teh imajo celo boljši igralski kader (tako priznavata tudi oba trenerja Blahuta in Sain), toda igralci in igralke Sloge, bolj kot ostali, znajo dati vse od sebe, kar je tudi najboljše jamstvo, da bodo poskusili narediti vse, da uresničijo veliki met. Glede na predprvenst-vena pričakovanja jima na lestvici uspešnosti po našem mnenju po vrsti sledijo pomlajena Imsa, novinke 01ympie K2 šport in novinci Soče Sobema, toda tudi za večino ostalih šesterk obračun ni negativen. Preteklo kolo je bilo v marsikaterem prvenstvu nadvse zanimivo. Drugi domači poraz v Standrežu je pokazal, da primanjkuje Imsi nekaj več zrelosti, da bi se lahko že letos potegovala za kvalitetni skok. V povratnem delu bo torej skrb usmerjena predvsem v to, da čimprej pride do obstanka v ligi, tako da se lahko na prihodnjo sezono ustrezno pripravi že med sedanjo. V Cl ligi so bili ostali rezultati zelo ugodni za obe Koimpexo- vi ekipi (poraz Lagune Li-ght, Battaglina in Cone-gliana) in neugodni za sočane in boravke. Ekipe z dna so se plavim približale za dve točki. Sobotni derbi na Opčinah je pokazal, da trener Kalc še ne more računati na alternativ za sedanjo okrnjeno šesterico. Prav gotovo bo čez dva tedna stanje bistveno boljše. V moški C2 ligi kažeta 01ympia CDR in Bor Fortrade (Furlanič v napadu že nekaj kol bolj učinkovit celo od Celle) spodbudne znake prebujanja, čeprav ostaja denimo za Goričane vrh enako oddaljen, kot pred enim kolom, ker je Porcia zmagala v Buii. 01ympia K2 sport je menda prebavila nekatere poraze in zdaj spet bolj samozavestno gleda na bodoče nastope, nekoliko pa zaskrbi j a Sokol, ki je v zadnjih ko- Moška Koimpexova ekipa s trenerjema Blahuta in De VValdersteinom (F. Balbi/KROMA) lih izgubil nekaj tekem proti ekipam, ki so bile na papriju slabše. Cetrtoligaši so poglavje zase. Vmesni cilj valovk v D ligi je uvrstitev v play off. Nepričakovan poraz v Fiumicellu je nekoliko zapletel njihov položaj, čeprav so še vedno same na drugem mestu in če bi se prva faza končala v soboto, bi bil cilj dosežen. Za fante Espega play off ni imperativ, je pa po zadnjih rezultatih spet dosegljiv. Ostale tri naše ekipe so v težjem položaju, vendar je bilo to nekako pričakovati. Mladi združeni ekipi Korting grozi zadnje mesto, ki bi pomenilo direkten izpad v nižjo ligo, toda play out še ni nedosegljiv, treba pa bo prehiteti dve šesterki. Zenska vrsta Koimpexa je po prvih kolih obetala več, zdaj pa se mora otepati play outa. V istem položaju je tudi mlajša vrsta Sloginih novink v ligi, ki pa so doslej v bistvu zadovoljile. Zaenkrat je že zelo pozitivno, da imajo eno ekipo daleč za sabo. Direktno bo namreč v 1. di-vizijio v tej ligi izpadel samo zadnji na lestvici, (ak) ODBOJKA / DRŽAVNE LIGE Moška B2 liga Izidi 13. kola: Imsa - Sedico 1:3 (8:15, 11:15, 15:13, 16:17), S. Miguel - Pordenone 3:1 (15:7,13:15,15:111,15:8), Concesio - Marconi 1:3 (15:12, 9:15, 12:15, 13:15), Carpi -Collecchio 3:0 (15:7, 15:5, 15:1), Sassuolo - Modena 3:1 (15:4, 15:6, 13:15, 15:8), Cavriago - Isola 3:1 (7:15, 15:12, 15:13, 15:11), Bussolengo - Asola 3:2 (8:15, 15:9, 15:11, 14:16,15:10). Vrstni red: Bussolengo VR in Sassuolo MO 22, San Miguel TN in Sedico BL 18, Marconi RE, Imsa GO in Asola MN 14, Isola VR in Cavriago RE 12, Concesio BS, Pordenone in Cus Modena 10, Carpi MO 4, Collecchio PR 2. Prihodnje kolo (17.2.): Carpi - Imsa. Moška Cl liga Izidi 13. kola: Santa Giustina - Vivil 3:1 (15:5,15:7,11:15, 15:8), Povoletto - Pone Alpi 0:3 (8:15,13:15, 5:15), Cessalto -Nova Gens 3:0 (15:11, 15:7, 15:9), Soča Sobema - Mogliano 0:3 (3:15, 14:16, 9:15), Laguna Light - Fincantieri 1:3 (17:15, 12:15, 9:15, 8:15), Fosso - Legnago 3:0 (15:9, 15:9, 15:3), Koimpex - Pallavolo Trieste 1:3 (15:2,10:15,9:15, 7:15). Vrstni red: Mogliano 22, Laguna Light in Koimpex 20, Koimpex 20, Santa Giustina 18, Cessalto in Fincantieri 14, SoCa Sobema, Pallavolo Trieste in Ponte nelle Alpi 12, Nova Gens in Fosso 10, Vivil in Povoletto 8, Legnago 2. Prihodnje kolo (17.2.): SoCa SobemS - Santa Giustina, Koimpex - Vivil. Ženska Cl liga Izidi 13. kola: Fontane - Porcia 0:3 (13:15, 10:15, 10:15), Cordenons - Conegliano 3:2 (15:12, 15:10, 10:15, 12:15, 15:10), Volley 93 - Battaglino 3:2 (8:15, 15:11, 15:8, 6:15, 15:8), Dolo - Gemona 3:1 (14:16, 15:12, 15:4, 15:11), Ken-nedy - Cavazzale 3:2,15:13,10:15,15:7, 8:15,15:109, Codo-gne - Bmeters 3:1 (8:15, 15:7, 15:9, 15:12), Koimpex - Bor Mercantile 3:1 (12:15,15:12,15:11,15:8). Vrstni red: Porcia 22, Battaglino in Koimpex 20, Conegliano 18, Cavazzale in Cordenons 16, Codogne, Bor Mercantile in Dolo 12, Kennedy, Bmeters, Volley 93 in Gemona 8, Fontane 2. Prihodnje kolo (17.2.): Koimpex - Porcia, Conegliano - Bor Mercantile. ZANIMIVOSTI IN RAZVEDRILO Torek, 6. februarja 1996 r Horoskop zapisal B. R. K. OVEN 21. 3. - 20. 4.: Motite se, ce menite, da vas dn^i ne marajo zaradi te^, ker ste taki, kot pač ste. Ce že Česa ne marajo, ne marajo odseva svoje duSe v vas in vase drže, s katero pozirate za vlogo ogledala. BIK 21.4.-20.5« V vasi notranjosti se bodo začele odvijati tople pomladne nevihte. Brez bliskov in hrupnega grmenja, le sapica bo grela polje, obsijano z zadki iskric, ki jim pravimo novo upanje. DVOJČKA 21. 5. - 21. 6.: Precej tvegano bi bilo stopiti na tir, po katerem divjajo novodobni tekmovalci, kajti pot k zlatemu vrhu je ozka in strma, gneča Čedalje večja, prvi pa že od vekomaj sedi na Spiti. RAK 22. 6. - 22, 7.: Spomnili se boste na dolg, ki bi ga morali poravnati že zdavnaj. Ne bojte se: nic v zvezi s financami Tudi obljube niste požrli nobene. Saj se se spominjate: zadali ste si neobvezno nalogo. IEV 23. 7.-23.8.: Ce se želite rešiti posledic spora z nekom, ki bi ga najraje sesuli v prah, ga nikar ne vprašujte, kajti dela s pometanjem bo stokrat več kot neznatnega napora za strpen posluh. DEVICA 24, 8. - 22. 9.: Prvi vas bodo nekam Čudno gledali, drugi se vam bodo prikrito posmehovali, tretji bodo vprasujodh ust stikali glave, vse dokler ne boste ugotovili, da znova nasedate svoji paranojici. TEHTNICA 23.9. - 22.10.: Prijatelj bo komaj uspel dihati, tako boste hiteli s pripovedjo svoje včerajšnje pustolovščine. Ne bo vas oviral pri izpovedi, kajti predobro bo vedel, da boste slejkoprej potrebovali zrak. ŠKORPIJON 23.10.-22.11.: Začutili boste potrebo po temeljiti reviziji svojega življenja. A odločili se boste, da se tokrat ne boste merili niti s tistimi, ki ste se jih bojite niti s tistimi, ki jim zavidate. STRELEC 23. 11. - 21. 12.: Ce si bosta s partnerjem se naprej tako nagajala, se vama nekega dne zna zgoditi, da vama niti do nagajanja ne bo več Ko ne bo veC prav niti to, bo spoznanje, kje je vir nemira, že zelo blizu. KOZOROG 22.12.-20.1.: Neki dogodek se vam bo zdel tako poln bogatega smisla, da se boste vprašali, kako pri vragu ga doslej se niste izkusili. Komur se po dolgem zimskem Času odpre nos, mu zadiši celo sneg. VODNAR 21.1. - 19. 2.: Partner vam bo ljubeče stal ob strani, kar pa seveda se ne pomeni, da vas bo tudi nosil. Odobraval bo vaSo pot in vzpodbujal vas korak, vprašanj pa vam ne bo nikdar nehal postavljati. RIBI 20.2. - 20.3.: Sneli boste očala, skozi katera vidite svet kot množico nevarne golazni ter si nadeli druga, skozi katera bo vse videti v dišečih cvetovih. Prihajajoči val virtualne resničnosti je nalašč za vas. BAROMETER RAZPOLOŽENJA Odsotnost močnih čustev bomo nadomestili z erotiko V tem tednu bo zamenjala znamenje le Venera, ki bo 10. februarja iz Rib prešla v znamenje Ovna. V prejšnjem znamenju je bilo njeno delovanje na višku, tokrat pa se bo znašla v eksilu. Njena moč bo znatno upadla. Pomanjkanje njenih blagodejnih vibracij se bo najočitneje odražalo na področju čustvovanja, kjer bo opaziti plehkost in površnost. Čustveno mlačnost bomo pogosto poskušali zapolniti z vročo erotiko, zato bo to obdobje polno avanturističnih vzgibov. Prihajalo bo tudi do ljubezni na prvi pogled, vendar bo ta zvečine tudi zadnji. Povečna bo možnost medsebojnih sporov, v katerih se bo zrcalilo notranje nezadovoljstvo z obstoječim. Pomanjkanje čuta do bližnjega se bo v vzdušju kroničnega nermra in nesposobnosti spremembe stopnjevalo do nič kaj prijetne ravni. V zvezi s čustveno suSo bo prihajalo tudi do močnih popadkov ljubosumja. Posumiti v ljubezen je sicer nemalokrat povsem na mestu, vendar ne v luči prepričanja, da nas je okobca kratkomalo dolžna imeti rada, kakršni-kob pač smo. Luna bo v tem tednu v procesu upada, kar nam bo pomagalo vzpostavljati stik z resničnostjo. S pomočjo miselnih sposobnosti, ki jih luna v tej fazi krepi, bomo imeti možnosti, da se vprašanja čustvenega siromaštva lotimo s pravega konca. Kdor se bo v tem času soočil s svojim ozadjem, bo naredil viden korak naprej. V usklajevanju želja s potrebami se nam bodo odpirala vrata v zadovoljnejšo prihodnost. Z odkrivanjem vzrokov za lastniški odnos do bližnjih se bomo lahko obesil bremena preteklih izkustev in poskusili z lahkotnejšim pristopom do sočloveka. V navidezni lahkomisel-nosb avanturističnega odnosa bomo razpoznali beg pred dejansko zateženostjo. Problematičen položaj Venere nas bo soočal z lastno senco, od nas samih pa je odvisno, kaj bomo storili z zrcalom. Vsekakor bo najbolje, da se razgledamo in dodelamo, in se tako pripravimo na ljubezen. Na skali namreč seme ne vzklije. (A. O.) Najhitrejši pentium bo imel frekvenco 200 MHz SAN FRANCISCO - Iz Intel Corporation, največjega svetovnega proizvajalcev polprevodnikov, so sporočiti, da bodo hibejše različice računaliških procesorjev pentium in pentiumpro začeli izdelovati prej, kot so pričakovali. Pojasnili so, da bodo nekatere nove različice pentiuma na bgu na voljo še letos. NajhibejSi pentiumski procesorji, ki bodo uporabni pri poslovnih in osebnih računalnikih, bodo imeli frekvenco 200 MHz oziroma 34 MHz več kot najhibejSi doslej. Intel Corporation namerava letos izdelati tudi multimedijski pentiumski čip, ki se bo imenoval P55C. Omogočal oziroma optimizbal naj bi uporabo računalniške multimedijske programske opreme v kombinaciji z avdio- in videonapravami. | POČUTJE, ZDRAVJE KP - • tf sprostitev ..X o o o ✓ ✓ / šport ..O ✓ ✓ o o X o post, dieta ..X X o o o / o težja fizična dela ..✓ ✓ ✓ o o X X izlet ..o o ✓ ✓ ✓ o o DRUŽBA, ODNOSI ■I Hi fifc,- v-b obisk znancev ..o / ✓ ✓ ✓ o o domača zabava ..o o o ✓ ✓ ✓ o družinski posvet / o o o / / družabne igre ..o o o ✓ ✓ ✓ o urejanje uradnih zadev o o o X X X X POSEL, DENAR • poslovno srečanje ..✓ ✓ o o X X X naložbe in nakupi ..o o ✓ ✓ o X X zamenjava službe ..X X o o X X X izposoja denarja ../ ✓ ✓ o o o o igre na srečo ..o o ✓ ✓ ✓ o o LJUBEZEN, SPOLNOST osvajanje ..o o o ✓ ✓ ✓ o iskren pogovor ..o ✓ - ✓ ✓ ✓ o o zmenek ../ ✓ o o ✓ ✓ ✓ ljubljenje ..o o ✓ / ✓ ✓ o prekinitev zveze ..X X X o o X X UMSKE DEJAVNOSTI branje ✓ o o o X X učenje, širjenje obzorja. ..o X X X o o o raziskovanje ../ ✓ / / o o o umetniško ustvarjanje . ..o o ✓ / ✓ ✓ / reševanje težav ...✓ ✓ o o / ✓ ✓ LEGENDA: ✓ ugoden dan, O nevtralen dan, X neugoden dan SKANDINAVSKA KRIŽANKA X OMEDLEVICA ZAČIMBNA RASTLINA (ORIGANO) PRIPADNIK STOIČNE SOLE NEMŠKI PESNIK IN DRAMATIK (FRNSTl VZVIŠENA LIRSKA PESEM GRŠKA ČRKA ČLOVEKOVA CUD RIBJE JAJCECE GLINA NAJBOUSE VRSTE AVTOR: MARKO DRESCEK SULTANOV URADNI RAZGLAS IANKU SUROVO BOMBAŽNO Pl ATN0 ITALIJANSKI KAMION KRAUEVIC IZ EPA MAHABHARATA KRAJNA KOČEVSKEM PRISTAS FILOZOFIJE PO SOKRATU SINTETIČNA SPOJINA, MAMILO NASLOV, DEJAVNOST ATAMANA ZENSKA V NDIJAN. OKOLJU,SQUAW JEZERO NA LUZONU, FILIPINI UPNIK, KI PRE NESE TERJATEV NA DRUGO OSEBO PRISTAS KONOKLAZMA DIRKA Z MOTORNIMI KOLESI STROKOV. ZA ROMANISTIKO SL PEVKA ZORE MRZLICA, VIRUSNA BOLE-TEN V AFRIKI SNOV, KI DAJE PRIJETEN VONJ MESTO V PREKMURJU ITAL. POLITIK iPIETRO) BREZDUŠNO, MEHANIČNO URJENJE PREVLEKA, ZA STENE, POHIŠTVO FRANC. SLIKARKA (SUZANNE) KARL IMMERMANN VINSKI OKUS PO KISLEM TONOVSKI NAČIN ZENA GORBAČOVA JEL ROKE MED KOMOLCEM N ZAPESTJEM KRAJ PRI LJUBLJANI MADŽARSKO ZENSKO IME PREBIVALEC IRANA N0RV.PESN. HVARA.) OŽINA NA MALAKI POPEK KAPROVCA GRADBENI MATERIAL / EDO MOHORKO ENOTA KOTNE MERE FRAJN. LEPOT ZELIKA MESTO V SPODNJI SASKI, NEMCUA HOKEJIST ZUPANČIČ MESTO NA SIC1LUI CESKA PRITRDILNICA VRSTA DRAGOG. FRANC. PREPROG FIGURA, PODOBA FORMAT PAPIRJA POUSKA CVETICA SL. IGRALKA SVETEL VREČIČA ZA HRANJENE PODSTREŠJE (NAR.) ESTON.PEV. (GEORGU) STANJE OSAMELEGA ČLOVEKA IT. NAFTNA DRUŽBA GALU STENSKI PLAKAT VLADO KRESLIN ZGORNJI DOM PARLAMENTA GEOLOŠKI MLAJŠI TERCIAR • IGRAČA, KI SE VRTI OKROG SVOJE OSI PRISILNO DELO, RABOTA GUVNO MESTO TURČIJE NAČIN KONJSKEGA TEKA NEKDANJA FRANC. TERORIST. ORGANIZACUA 'SVO ‘sra 'vtrvMNV ‘VNVTL ‘V51AVJ.MA 'N3003N ‘1VN3S ‘MLSOd ‘IN3 ‘iscnanvso ‘VdSI ‘VXNHTV ‘VTOd ‘ONV ‘mi ‘iNviova ‘KS ‘V*J '33NVHI ‘.ravr ‘10K ‘M ‘NOGVTVA “raa ‘VAVONHS ‘1VKOHV 'vroaa 'VXLSINVKCM ‘vmiaoioK 'ISVDiONCDn ‘midoisao :OUAB10pOy\ :A3JUS3S RAI 3 slovenski program © RAI 1 6.30 6.45 9.35 11.10 12.25 12.35 13.30 14.05 15.45 17.30 17.50 18.00 18.10 18.50 19.35 20.35 20.45 20.50 23.15 23.20 0.00 0.30 1.00 1.15 Jutranji dnevnik Jutranja oddaja Unomat-tina, vmes(7.00, 7.30, 8.00, 8.30, 9.00, 9.30) dnevnik, (7.35) gospodarstvo Film: II fantomatico Edward Sims (krim., ZDA ’68, r. S. Robbie, i. R. MobIey, J. Mclntire) Aktualna odd.: Verde-mattina, vmes (11.30) dnevnik 1 iz Neaplja Vreme in dnevnik Nan.: Gospa v rumenem Dnevnik, 13.55 rubrika Muoversi, gospodarstvo Kviz: Fronto? Sala giochi (vodi Maria T. Ruta) Mladinski variete Solleti-co, vmes risanke Nan.: Zorro Danes v Parlamentu Dnevnik Aktualno: Italia Sera -Zanimivosti iz vsakdana Variete: Luna Park (vodi Milly Carlucci) Vreme, dnevnik in šport Variete: Luna Park - La zingara (tel. 0769/73921) Aktualne teme: II fatto Variete: Numero uno (vodi Pippo Baudo) Dnevnik Aktualna odd.: Cliche (vodi Carmen Lasorella) Dnevnik, zapisnik, horoskop, nočni pogovori in vremenska napoved Aktualno: Maestrissimo, 0.40 Green - Kronike, moda, znamenja Aktualni pogovori: Sotto-voce - Potihoma (vodi Gigi Marzullo) Poskusne tehnične oddaje RAI 2 7.00 9.30 9.40 9.45 11.30 12.00 13.00 14.15 14.40 16.00 16.05 18.05 18.20 18.45 19.35 19.50 20.30 20.50 22.30 23.30 0.20 Varjete za najmlajše Potrebujem te Aktualne teme: Fuori dai denti (vodi F. Oppini) Rubrika o potovanjih TG2 33,11.45 dnevnik Aktualni variete: l fatti vostri (vodi G. Magalli) Dnevnik, zdravje,vreme, 14.00 rubrika o braju knjig, Quante storie flash Aktualno: I fatti vostri Nad.: Quando si ama, 15.10 Santa Barbara Dnevnik Aktualna odd.: L’ Italia in diretta - Italija v živo, vmes dnevnik’ Rubrika o potovanjih in izletih Sereno variabile Vreme, dnevnik, šport Nan.: I giustizieri della notte - Maščevanje Sport in predstavitev Tg Variete: Go-Cart Večerni dnevnik Tg2 TV film: II maresciallo Rocca (i. G. Proietti, S. Sandrelli, A. Sorino) Aktualna odd. Format: Mixer mladih Dnevnik in vreme Ponoči, na trgu Italija ^ RAI 3 6.00 9.00 10.25 11.45 12.00 13.00 14.00 14.50 15.15 17.00 17.55 18.25 19.00 20.00 20.30 22.30 22.55 23.50 0.30 1.00 1 IR Jutranji dnevnik, Drobci Film: Girandola (kom., ZDA ’38, i. G. Rogers) SP v biatlonu Oddaje Videosapere: Znanstveni dnevnik. Pozor n kritika. Dnevnik iz Milana, nato rubrika Telesogni Aktualno: Kljub vsemu, moja Italija, 13.35 Video-Zorro Deželne vesti,dnevnik Nan.: Vita da strega Sport: plavanje, SP v biatlonu, biljard Aktualno: Ob 5-ih zvečer Dok. odd. Geo Variete: La testata Dnevnik, deželne vesti Variete: BlobSoup, Blob Aktualno: Chi l’ha visto? (vodi G. Milella) Dnevnik, deželne vesti Aktualno. Linea 3 Glasba: Pred premiero Dnevnik, pregled tiska, nočna kultura, vreme Variete: Fuori orario Sport: vaterpolo, gimn. RETE 4 ITALIA 1 SLOVENIJA 1 H Koper Nad.: Piccolo amore, Otroški variete Videostrani Euronevvs 7.50 Valeria in Massimi- Nan.: Super Vicky, 10.00 Otroški program: DrejCek Goli Evrope, pregled naj- liano, 8.40 Un volto, due Genitori in blue jeans, in trije marsovcki, 7. del pomembnejših evropskih donne, 9.30 Zingara, 10.30 MacGyver Čarobna vrtavka . državnih prvenstev 10.15 Renzo in Lucia, Bi Aktualno: Village Uspehu naproti, »11 piacere degli occhi« - 11.15 La forza deli’ aino- JE Nan.: TJ. Hooker kanadski film tedenska oddaja o filmu re, vmes (11.30) dnevnik Odprti studio Poročila TV šola Nan.: Chicago Hop e reis Aktualno: Fatti e misfat- Lingo, pon. tv igrice Slovenski program Dnevnik ti, 12.50 Sport studio Ameriška književnost, Studio 2 šport imi Rubrika o lepoti Nad.: Sentieri [km Otroški variete Jock London •jB; Primorska hronika M| Varieteja: Colpo di fulmi- Obzorja duha Vsedanes Film: Sul lago dorato ne .(vodi A. Marcuzzi), SveCe v temi, ponovitev Tv šola (dram., ZDA ’81) 15.00 Generazione X (tel. koprodukcijske drame Euronevvs Aktualno: Perdonami 0369/56135) Mostovi, pon. B Alpe Jadran Aktualne teme: Giorno Aktualno: Village TV Dnevnik 1 ES Dialogi per giorno - Dan za Nan.: I ragazzi della pra- Kljukceve dogodivščine 5 55 Vsedanes dnem, vmes dnevnik teria Vodnarcek, pojoči pes Sconfini Variete: Game Boat Dok.: Nati liberi V najboljših družinah, Nočni sodnik, Film: Romb o di tuono 2 Nan.: Primi baci 19. del norveške serije tv nanizanka (pust., ZDA ’85, i. C. Nor- Odprti studio, vreme, Kolo sreče, tv igrica ris, Soon-Teck Oh) 18.45 Sport studio Včeraj, danes, jutri Film: Ma che sei tutta Nan.: Bavwatch, 20.00 11 Risanka matta? (kom., ZDA 79, i. principe di Bel Air - TV Dnevnik 2 Barbra Streisand), vmes Striptease za dva Ko se srca vnamejo, 17. (23.30) dnevnik Variete: Re per una notte del ameriške nanizanke Pregled tiska (vodi G. Sabani) Made in Slovenia CANALE 5 Na prvi strani, vreme Variete: Maurizio Costan-zo Show (ponovitev) Aktualno: Televizijsko sodišče Forum (vodita R. Dalla Chiesa, S. Licheri) Dnevnik TG 5 Sgarbi quotidiani Nad.: Beautiful Kolesarstvo: 6 dni v Milanu, vmes (0.00) aktualna oddaja Fatti e misfatti Italija 1 šport Nan.: Ombra della notte Film: Roma violenta (dram., It. ’75, i. Maurizio Merli, R. Conte) Roka Rocka Včeraj, danes, jutri TV Dnevnik 3 Poslovna borza Umori, 16. del serije Poročila OtO Hrvaška 1 # TELE 4 Nan.: Robinsonovi - Kre- 19.30, 22.00, 24.00 Do- ganje v družini godki in odmevi m?n Variete: Časa Castagna Košarka Variete za najmlajše Bim Nan.: la legge di Mc- Bum Bam in risanke Clain, 19.05 Space Starš Dnevnik TG 5-Flash Kviza: OK, il prezzo e Film: Nanganinnie Gospodarstvo giusto (vodi Iva Zanic- Film: Annata '47 (dram., |BRj chi), 19.00 La mota della 79, i. J. Thompson) fortuna (vodita Mike Bongiomo. A. Elia) Dnevnik TG 5 Variete: Striscia la noti-zia (vodita Ezio Greggio, Enzo Jacchetti) Film: Senti chi parla 2 (kom., ZDA ’90, r. A. Heckerling, i. John Tra-volta, Kristle Alley) Večerni dnevnik Variete: Maurizio Costan-zo Show, vmes (0.00) dnevnik Sgarbi quotidiani Striscia la notizia Pregled tiska Nabožna oddaja Pregled tiska <5> MONTECARLO 20.00, 22.30, 0.30 Dnevnik, 13.30,19.50 Šport Film: Tra due fuochi (dram., VB ’63) Variete: Tappeto volante Nan.: Parker Levvis Nogomet: saragozza -Ajax (superpokal Evrope) Film: Dossier Odessa (dram., VB ’74, i. J. Voi-ght, Maria Schell) Nan.: Charlie’s Angels CNN News SLOVENIJA 2 Euronevvs Tedenski izbor. Sedma steza Osmi dan Starodavni vojščaki, 11. del dok. serije Alpe Jadran Nedeljskih 60 Portret Pavla Merkurja" Kačji pastir, opera SP v biatlonu, 10 km (M) ekipno, posn. Shingalana, 1. del Ko se srca vnamejo, pon. Okus po zločinu, 5. del Včeraj, danes, jutri Po Sloveniji Da ne bi bolelo Videošpon V žarišču Učitelj, 17. del serije Pisma Somrak stoletja Euronevvs TV koledar Santa Barbara, 1187. del Dobro jutro Poročila izobraževalni program, Obiski Tramontana na Cresu Simbioza in parazitizam Metode za ugotavljanje onesnaženosti Življenje po Georgesu Poročila Ljubezen, 174. del serije Prepovedan planet, ameriški film, 1956 Otroški program Poročila Dokumentarna serija Otroški program Hrvaška danes Kristalno cesarstvo, 51. del nadaljevanke Kolo sreče Vaša denarnica Dnevnik Usode: Prvorojenec, dokumentarna oddaja TV parlament Dnevnik Slika na sliko Vladajoče strasti, 2. del Slovenija 1 5.00. 6.00.6.30, 7.30,8.00,9.00, 10.00,11.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 21.00, 23.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 6.50 Dobro jutro, otroci; 7.50 Biovreme; 8.05 Intelekta v živo; 10.30 Pregled tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 14.30 Ekološki kotiček; 15.00 Radio danes; 15,30 Dogodki in odmevi; 17.00 Studio ob 17-ih; 19.30 Obvestila; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi; 20.35 Minute s Simfoniki RTVS; 21.55 Medigra; 22.30 Podoknica; 23.05 Literarni nokturno; 0.00 Nočni pr. RS. Slovenija 2 5.30, 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik; 6.40 Kronika; 7.25 Zvezdni pregled; 8.30 Dopoldne na valu 202; 8.45 Radio Most; 9.35 Popevki tedna; 11.00 Glasb, novosti; 12.00 Opoldne; ; 13.40 Obvestila; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.15 Popevki tedna; 16.20 Lingvistični kotiček; 18.10 Fiesta latina; 19.30 Štos - Še v torek obujamo spomine; 21.00 Zavrtite uganite; 22.00 Zrcalo dneva, vreme, promet...; 22.23 Stoletje improvizirane glasbe. 10.05 Operne melodije; 11.05 Človek in zdravje; 11.35 Danes smo izbrali; 13.05 Enajsta šola; 14.05 Izobraževalni program; 15.00 Big Band RTVS; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.05 Ljudsko izročilo; 16.40 Esej; 17.00 Vokalna glasba; 18.00 Koncerti na tujem; 19.30 Arije in monologi; 20.00 Literarni večer; 20.45 S koncertov; 22.05 Pretok idej; 22.25 Glasba našega časa; 23.55 Lirični utrinek; 0.00 Nočni program RS. Radio Koper (slovenski program) 8.30.9.30.10.30.13.30.14.30, Poročila; 12.30, 17.30, 19.00 Dnevnik; 6.00 Otvoritev, jutranjik; 7.00 Kronika; 7.30 Pregled tiska;7.40 Noč in dan ; 7.45 Evergreen; 8.15 Vsak dan je dober dan; 8.45 Delo; 8.50 Pesem tedna; 9.00 Servisne informacije; 9.40 Hit dneva; 9.45 Nasveti s področja civilnega prava; 10.45 Tedenski horoskop; 11.15 Aktualnosti; 12.30 Opoldnevnik; 13.00 Daj, povej...; 15.00 Povver play; 15.15 Hit dneva; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 16.45 Informativni servis; 17.15 Borzno poročilo; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Iz kulturnega sveta; 19.30 Z D. Mislejem; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Iz diskoteke RK, Nočni pro. RS. Slovenija 3 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, \^14.00, 18.00, 22.00 Poročila; 8.05 Glasba; Radio Koper (italijanski program) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30.Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 6.45 Prireditve; 8.40 Telefonski kviz; 9.50 Izbirali ste; 10.00 Pregled tiska; 10.05 Edig Galletti; 11.00 Kultura; 11.30 Aktualnosti; 13.00 Glasba po željah; 14.50 Single tedna; 15.00 Zoo sta-tion; 16.00 Modri val. Radio Trst A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar in Pravljica; 8.10 Taboriščna tematika v delih B. Pahorja; 8.40 Slov. lahka glasba; 9.15 Odprta knjiga: Oblomov (r. M. Prepeluh, 37.); 10.30 Inter-mezzo; 11.45 Okrogla miza; 12.40 Zborovska glasba in F. Prešeren; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Kulturna panorama; 15.30 Mladi val; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Mi in glasba: Instrumentalisti simf. orkestra italijanske RTV; 18.00 Krst pri Savici (F. Prešeren, r. S. Verč); 18.30 Soft mušic; 19.20 Napovednik. Radio Opčine 7.15, 12.15, 18.15 Krajevna poročila; 11.30, 15.10, 17.10 Poročila; 10.00 Matineja; 17.00 Športni komentar; 18.30 Otroški vrtiljak; 20.30 Smeh in glasba. Radio Koroška 18.10-19.00 Partnerski magacin. Primorski dnevnik Lastnik: ZTT d.d. Založništvo tržaškega tiska - Trst Izdajatelj: DZP - PR.A.E. d.d. — Družba za založniške pobude Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796699 - fax 040-773715 Tisk: EDIGRAF, Trst Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-533382, fax 0481-532958 Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432-731190, fax 0432-730462 Ljubljana, Republika, Slovenska 54, tel. 061-1313121, fax 061-322468 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463-318510, fax 0463-318506 Prodajno naročninska služba Italija: Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-535723 fax 0481-532958 Ekonomska propaganda: Publiest SRL Trst, Ul. Valdirivo 36 /1. nad. poštni predal 568 tel. 040-361888, fax 040-768697 Slovenija: ATELIER IM - Ljubljana tel. 061-1262044, fax 061-224943 Cene oglasov Italija: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 28 mm) 100.000 LIT, finančni in legalni 150.000 LIT, ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 1000 LIT beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 19% Cena: 1.500 LIT-60 SIT Prednaročnina za leto 1996 - 300.000 LIT Pošmi t.r. PRAE DZP št. 11943347 za Slovenijo: mesečna 1.710 SIT, lema 15.000 SIT plačljiva preko DISTRIEST, Partizanska 75, Sežana, tel. 067-73373 žiro račun 51420-601-27926 Registriran na sodiSču v Trstu St. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG ZMERNO TOPLA HLADNA SREDIŠČE ANTI- JASNO OBLAČNO OBLAČNO RAHEL ZMEREN MOČAN RAHEL ZMEREN MOČAN NEVIHTE VETER MEGLA FRONTA FRONTA OKLUZUA CIKLONA CIKLONA VREMENSKA SLIKA Eno ciklonsko območje je nad Atlantikom in deloma zahodno Evropo, drugo pa nad srednjim Sredozemljem in Cmim . morjem. Območje visokega zračnega pritiska je nad vzho- (_) dno Evropo in Baltikom. S severovzhodnimi vetrovi bo pritekel v nižjih plasteh ozračja nad nase kraje hladen in tudi ^^j suh zrak. Podatke pripravlja in posreduje Hidrometeorološki zavod. _ oslo Stockholm "-17/-12 , .isz-11 ° Temperature zraka so bile izmerjene včeraj ob 7 in 13 uri. r DOLŽINA DNEVA zašlo ob 17.14. Dan bo dolg ur in 55 minut. Luna c vzšla ob 19.23 in zašla c 7.47. SNEŽNE RAZMERE cm Mariborsko Pohorje 130 Rogla 130 Kope 60 Vogel 115 Krvavec 65 Kranjska Gora do 33 Kanin 290 Cerkno 95 r ONESNAŽENOST ZRAKA 5. 2. 4. 2. povprečna 6.00-7.00 24-uma maks. uma 1 1 Ljubljana Bežigrad - 47 84 i Trbovlje 89 48 81 Zagorje 102 45 67 Topolšica Celje 84 102 23 38 42 69 Mejna imisijska vrednost 350 mikrogramov/m3 1 Kritična imisijska vn-rli^j^h 700 mikrogramov/m3 J \ * • i.x »m' kt.x Tr..i: Na Kaninu naprave danes ne obratu jejoNa Veliki Planini bosta voziti samo nihalka in sedežnica. Žagarjev graben je zaprt. Na drugih smutisrih naprave obratujejo. Tekaške proge so urejene na Rioniskem Pohorju. Rogli, Golteh, Kopah, Pokljuki, Kobti, med Kranjsko Goro in Tamarjem, v Ibarski dolini. Cerknem, na Katicu, Ulovki, Pokljuki, detiio na Voglu. Na Mariborskem Pohorju tekaške proge urejajo. Sankališče je urejeno na Krvavcu. Zatrniku. v Kranjski Gori, Libojah. Smučarski avtobus vozi na Mariborsko Pohorje. TEMPERATURE IN VIŠINE SNEGA V GORAH Vreme bo ugodno vplivalo na splošno počutje in razpoloženje ljudi, v krajih s sončnim vremenom tudi spodbudno. Le pri ljudeh, ki so občutljivi na mraz, se lahko pojavijo manjše težave. O KRANJSKA GORA -1S/-6 „t,? _/c 500 m 1000 m 1500 m 2000 m 2500 m 2864 m °C -6 -8 -11 -12 -13 -14 Tveganje pred snežnimi plazovi je v Julijskih Alpah 2. stopnje, dru- god kjer je manj snega, pa 1. Največ možnosti je, da se sproži plaz 60 cm suhega, kložastega snega ob doda-120 cm tni obremenitvi. Nevama so pobočja z napihanim snegom. Se vedno 180-290 cm je velika možnost zdrsov na pole- ZAGREB -a/.s o V Sloveniji: Pretežno jasno bo, po nižinah pa se bo zadrževala nizka oblačnost. Se bo mrzlo. Obeti: V zahodnih krajih bo se delno jasno, drugod bo pretežno oblačno. V vzhodnih krajih bo občasno rahlo naletaval snee. na Primorskem ho snet V' .v.-B«,. .vozu,,. ,x„w.w. ... . J ^ J ^ ^začela pinati ourja. j r9l 1- Neobičajen gosji pastir Na rodeu v Homesteadu v Floridi so prikazali tudfi gosjo pašo. Nič, posebnega, le opica kot pastirje novost. (AR) V Gaissachu tekmovanje v skokih s sanmi MUNCHEN - Tudi letos so v bavarskem mestecu Gaissachu pri Bad Tolzu priredili tekmovanje v skoku s sanmi, ki so jih svojCas uporabljali gozdarji. Rekordni skok je presegel 20 metrov. (AP) Rojstni kraj Bude KATMANDU - Arheologi so pod antičnim templjem v severozahodnem Nepalu odkrili sobo, v kateri naj bi se rodil Buda. Mednarodna skupina arheologov poroCa o najdbi posmrtnih ostankov pod templjem Majadevi v Lumbini, 350 kilometrov zahodno od Katmanduja. Arheologi iz Nepala, Indije, Pakistana, Srilanke in Japonske so povedali, da so ostanke našli že pred devetimi meseci, vendar jim je nepalska vlada dovolila objavo vesti šele po tem, ko se je posvetovala s strokovnjaki. Pomagal je vlomilcem COVENTRV (Reuter) - Štiriletni Rusell Brovvn je vlomilcem pomagal pri kraji -menil je namreč, da gre za družinske prijatelje, ki prenočujejo v hiši.Rusell je vlomilcem celo pridržal vrata, ko so v avtomobil odnesli videorekorder, glasbeni stolp in druge predmete. Medtem ko so starši spali, se je deček zbudil in v hiši odkril tujce, s katerimi se je vljudno pogovarjal, jim pokazal skrito materino denarnico in razkazal vrtno lopo, kjer so vlomilci našli očetov električni vrtalni stroj. Ob rojstvu zamenjali palestinska dojenčka JERUZALEM - Ce Ibrahim Agbarijeh in Naser Ba-dran ne bi živela v sosednjih vaseh, potem ne bi nikoli izvedela, da so ju ob rostvu pred 23 leti zamenjali. Ko sta kasneje obiskovala isto šolo v iz-raelsko-arabski vasi Um Al Fahm, so njuni kolegi opazili, kako zelo sta podobna svojim krvnim bratom. Ibrahim je zdaj vložil tožbo proti ministrstvu za zdravstvo, saj so zdravniški testi pokazali, da so ga ob rojstvu zamenjali. »Vse življenje sem trpel,« je na izraelski televiziji izjavil Ibrahim. »Ze v vrtcu sem se začel spraševati, kako se je kaj takega lahko zgodilo. Mogoče je taksnih primerov še veliko vec.« Njegov krvni oCe pa je izjavil, da se ne bi rad odpovedal Naserju, ki ga je vzgojil, in da ni pripravljen sprejeti Ibrahima. Dodal je, da bi rad najprej »spravil na svoje« Naserja, saj ga pozna že 23 let, medtem ko pozna Ibrahima komaj poldrugo leto. Letos prevladuje rdeča barva Letos prevladuje rdeča baiva. To sta na modnem sejmu ICEDO v Dusseldorfu dokazata Liz VVeiman (zgoraj) in Tristano Onoffi (desno). (AP)