ŠTEVILKA 45 GLASILO OBČI NE MENGEŠ LETNIK V »NOVEMBER / LISTOPAD • 1997 BtfJkNA OBimmCA f\lCA stratt r KNJIŽNICA DOMŽALE LJUBLJANSKA 58 1230 DOMŽALE Zl^/kž MENGSAN OPTIK Martina Škofic Ljubljanska 87, Domžale Telefon: 061 714 006 P.E. MENGES SLOVENSKA 24 Telefon: 061 738 980 K/IRO INŽENIRING d.o.o. Slovenska cesta 24 • Mengeš • Telefon: 738 956 P.E. NEPREMIČNINE Slovenska cesta 35 • Mengeš« Telefon: 738 036,738 015 • PRODAMO: - Starojšo hišo v Mong.šu, cona 85.000 DEM - Radomlje, slan. hišo, 200 m', s trgovino, na parceli 650 nV, vseljiva takoj, cena 320.000 DEM - Poslovni prostor - trgovina, Slovenska cesta, 1 7 nr" in 1 7 m', izložba, telefon, cena 85.000 DEM - V Volčjem potoku naprodaj zazidljiva parcela, 900 nr, cena 120 DEM/m' - V ihanu, 800m od priključka na avtoceslo, prodajamo v PSO već eno in pol do štiri - sobnih stanovanj; cene stanovanj od 1.490,00 do 1.950,00 DEM/m'. • KUPIMO: - Zazidljive parcele, hiše, posestva, stanovanja. • O D D AMO: - Poslovne proslore za Irgovino in prostore /a skladišča. AUTOMOBILSKI PROGRAM LAĐA V industrijski prodajalni HELKO DOBRI PLAČILNI POGOJI IN UGODNE CENE Informacije po telefonu: 061 715 233 Za vse lastnike in ljubitelje malih živali. VET.AM. AMBULANTA ZA MALE ZIVALI Slomškova 30, Domžale, Rodica Telefon: 714 247 Odprto ob poncdcljkih do petkih od 10. - 17. ure. Ob sobotah od 9.-12. ure. ZA VAŠ OBISK SE PRIPOROČAMO! RODICA DOMŽALE MENGŠAN UVODNIK ..., izpolni ml željo ... Bliža se december, čas zime, čas božičnih in novoletnih praznikov, čas, ko nas obišče Miklavž, Božiček ali Dedek Mraz ali pa kar vsi po vrsti. Najbolj srečni so ob teh obiskih olroci, ki jim ni tako pomembno, kdopridc, le da priđe in da jim izpolni želje. Preden se popolnoma posvetimo decembrskemu vzdušju, pa naj kljub vsemu nekaj besed namenim novembru, kajti pred vami je vendarle še bolj jesenska, novembrska številka Mengšana. Kaj moremo, če se vreme ne obnaša povsem jesensko in so prve snežinke žepobelile deželo. Letošnji novemher so v državnem metilu morda najbolj zaznamovale predsedniške volitve, vendar pa noben predsednik ni pravljično decembrsko bilje, ki bi nam, lahko izpolnilo želje. Tuđi primerjava poslancev v Državnem zboru z vilami in palčki ni najbolj uslrezna, zato bom ludi jaz svoje želje naslovila na Dedka Mraza in podobno svelujem ludi vam. Ima od želja v lem letu je bila ludi gradnja šporlne dvorane v Mengšu, želja, ki kljub neuspelemu referendumu za samoprispevek še ni povsem ugasni-la. 0 lem si lahko preberete nekaj besed ludi v tej šlevilki Mengšana, o nada-Ijnjem poteku dogajanjapa vas borno še obveščali. Z željami, povezanimi z Mengšanom pa se lahko, kol vedno, obrnele na nas. Trudili se borno, da jih izpolnimo! Ursa Bleje Rok oddaje prispevkov za naslednjo številko je 8. december, le komercialne oglase lahko oddate kot običajno - do 10. v mesecu! kazalo UVODNIK 8 OBČINSKA UPRAVA 4 OBČINSI SVET 5 ŽUPAN NA OBISKU 5 113 POLICIJA 6 ŽIVLJENJE V OBČINI 6 DOBROTA NE POZNA MEJA 7 DRUŠTVA 9 PROMET 13 PRI SOSEDIH 14 KULTURA 1.6 PRAZNIKI, ŠEGE IN NAVADE 20 NAŠA ŠOLA 21 NAŠ VRTEC 23 KMETIJSTVO 24 ŠPORT 25 ANKETA 27 VAŠA POŠTA 29 MENGSAN GLASILO OBČ1NE MENGEŠ • Glasilo ureja ured niski odbor: Urša Bleje (odgovorna urednica), Tatjana Sivec Strmšek, Ljubica Rožman, Milica Tomšič, Jože Vahtar, Blaž Janežič, Franc Veider (člani) • Odgovorna urednica Uradnega vestnika: Irena Podboršek, tel. 737 081 • Tehnična urednica: Sabina Kompare, tel. 737 484 • Lektoriranje: Lili Epih • Oblikovanje, računalniški prelom in tisk: Nagelj d.o.o. GRAFIČNI STUDIO HERLE tel. & fax: 713 074 • Fotografija na naslovnici: Edi PURKART • Izdaja: Občinski svet Občine Mengeš. Mengšan izhaja v nakladi 2600 izvoclov. Prejemajo ga vsa gospodinjstva v občini Mengeš brezplačno na dom, • Distribucija: Primož Kržan, tel. 737 296 • Prispevke lahko oddajate osebno v sprejemni pisarni Občine Mcngeš v času uradnih ur (ponedeljek, sreda, pclck) ali odgovorni urednici, vsakpetek od 14.30 do 16. ure, v sejni sobi Občine Mengeš. hihko pa jih pošljete ludi po pošti na naslov. Glasilo Mengšan, Slovenska cesta 30,1234 Mengeš. 1J MENGŠAN OBČINSKA UPRAVA Nalijmo si čistega vina Bolj, ko berem članke v Mengšanu, v rubrikah, kjer objavljajo društva in politične stranke, imam občutek, da za trditvami v zvezi z gradnjo športne dvorane pri Osnovni Soli Mengeš ne stoji množica občanov, ampak le nekaj posameznikov, ki jih predstavlja podpisnik, mag. Tomaž Štebe, dipl. ing. Res je, da je polresnica ali nepopolna informacija dobrodošla vsakemu, ki nima trdnega namena sodelovati pri ustvarjanju novega in jo uporabi kot opravičilo pred svojo vestjo z izgovorom, "saj bi ... pa vendar ne bi." Glede na vašo razgledanost in izobrazbo, sem prepričan, da ste to vedeli in zato me nacrtno izvedena akcija z izdajo MENGŠANi ni presenetila, pa čeprav bi jo lahko imenovali "nizki udarec". Očitno je bil ta udarec namenjen ozkemu krogu samopoklicanih, ki je v zadnjem letu načrtoval program gradnje športnega objekta. Tako namreč v tej izdaji imenujete gradbeni odbor za gradnjo telo-vadnice pri OŠ Mengeš, ki ga je imenoval Svet Občine Mnegeš. Mislim pa, da je ta udarec zgrešil vaš cilj in je zadel mlade generacije, ki so že tukaj, in tište, ki še prihajajo. Sklicevanje na nepravi čas je beg od problemov, s katcrimi bi se morali spoprijeti in zato se ni čuditi, da predlagate improvizirane rešitve, kot je naprimer Fit-Top, razni prizidki in ćelo športna dvorana v bodoči industrijski coni. Nasproti "samopok-licanim" pa se postavljate vi s svojimi arhitekti in gradbenimi inženirji brez imen. Ko ste to pisali, ste dobro vedeli, da je imcl gradbeni odbor le organizacijske naloge, strokovno delo pri pripravi oziroma reviziji že obstoječega projekta pa so opravili: LIZ inženiring, Ljubljana, Projektivni biro Graditelj Kamnik, Zavod za raziskavo materiala, strokovnjaki za tehnologijo in opremo tovrstnih objektov - Elan, šolniki, pooblaščene organizacije za pridobitev lokacijske odločbe in gradbenega dovoljen- ja. V priprave na gradnjo športne dvorane pri OŠ Mengeš smo vključili ljudi, katerih reference dokazujejo, da obvladajo stroko in s podpisi stojijo za svojimi dejanji. Povedali smo tuđi njihova imena in jih predstavili na okrogli mizi, ki je bila pred referendumom organizirana po vseh krajih v občini. Vedeli ste tuđi, da ta projekt obstaja že od leta 1992. Ce ne, naj vas spomnim, da je propadel prvič, ko je bila na oblasti v Občini Domžale dvojica: gospod Schwarzbartl kot župan in Vi kot preclsednik sveta. Takrat smo načrtovali, da KS Mengeš financira polovico potrebnih sredstev, drugo polovico Občina Domžalc, ki pa se z gradnjo telovadnice ni strinjala. Tuđi primerjava s Trbovljami ni ustrezna. Normativi v Trbovljah temeljijo na srednjih šolah in zato tuđi razlika v sofi-nandranju države. Boljša primerjava bi bila s Komendo, kjer imajo takšen objekt že skoraj končan, in Cerkljami, ki ga na-meravajo začeti graditi prihodnje leto. Tuđi Vi ste šli v Vašem pisanju čez rob...?!, ko javnosti obljubljate, da bi, če ne bi gradili nadstandardne telovadnice, bistveno skrajšali čas realizacije še ne izvršene infrastrukture v Občini Mengeš. Prav tako menim, da gradnja telovadnice zgolj za potrebe osnovnošolske mladine ne pomeni izpolnitev naše obveznosti do vseh občanov, kajti ti morda, poleg pitne vode in urejenih čest potrebujejo še kaj, kar jim bogati vsakodnevno življenje. Kruto je spoznanjc, da je tako malo potrebno, da neko stvar ustvarimo ali porušimo, in kako veliko dela je potrebno, da neko stvar premaknemo ali naredimo. Pa na zdravje! PeterJanežič, podžupan in predsednik gradbenega odbora DRUŠTVA, POSAMEZNIKI! Čas novoletnih prireditev se hitro približuje in res je zadnji čas, da pripravimo vse potrebno za silvestrovanje na prostem. Če ste pripravljeni prevzeti organizacijo in izvedbo tega prijetnega praznovanja vas prosimo, da nam to sporočite in obenem na kratko obrazložite program prireditve s priloženim stroškovnikom. Vaše ponudbe pričakujemo na naslovu: Občina Mengeš, Slovenska cesta 30,1234 Mengeš, najkasneje do konca novembra. Občinska uprava Đ MENGSAN OBČINSKI SVET 32. seja Občinskega sveta BO ŠPORTNA DVORANA DOBILA SOVLAGATELJA? Na novembrski seji je Občinski svet Občine Mengeš na županovo pobudo razpravljal o nadaljnjih aktivnostih, povezanih s športno dvorano. Po neuspelem referendumu za samoprispevek se namreč odpira vprašanje, ali se je potrebno gradnji dokončno odpovedati ali pa še obstajajo druge možnosti. Župan je predlagal, da bi manjkajočih 120 milijonov SIT poskusili zagotoviti še s pridobitvijo sovlagatelja. ■ Občinski svet je njegov pretilog sprejel, vendar ne brez vprašanja, zakaj ne začnemo raje razmišljati o razširitvi telovad-nice, ki ga je zastavil Franc Guna. Podžupan je nato pojasnil, tla bi to pomenilo začeti popolnoma od začetka, z novimi projekti in novim gradbenim dovoljenjem in novimi stroški. Gradbeno dovoljenje za športno dvorano je bilo namreč izdano na podlagi tehnične dokumentacije SGP Graditelja že leta 1993. ■ Ob koncu so svetniki vendarle sprejeli sklep, da se nadalju-jejo predlagane aktivnosti, povezane z gradnjo športne dvorane, da se torej izpad sredstev zaradi neuspelega referendu-mam poskuša nadomestifi s pridobitvijo sovlagatelja. V naši občini še vedno potrebujemo nove športne prostore, tako za šolarje kot za športnike in rekreativce. Te prostore bo potrebno zagotoviti, kako, pa borno še videli. ISKANJE ODLAGALIŠČA KOMUNALNIH ODPADKOV Občinski svet Občine Domžale je mengeškemu Občinskemu svetu naslovil pobudo za skupno iskanje novega odlagališča komunalnih odpadkov za potrebe vseh štirih občin na območju bivše občine Domžale. ■ V Občini Domžale je že leta 1992 tedanja skupščina določila tri možne lokacije - deponije: Prevojska gmajna, Korenščica in Termit Moravče, a lokacija nikoli ni bila dokončno izbrana. ■ Februarja 1996 je bila sklenjena pogodba med štiriini občinami in Institutom za ekološki inženiring d.o.o. iz Maribora o izdelavi projekta za sanacijo odlagališča komunalnih odpadkov v Dobu. Ta sanacija poteka, vendar pa je na deponiji komunalnih odpadkov v Dobu prostora le še za dobro leto. Potem pa je potrebno najli novo lokacijo. ■ Občinski svet Občine Mengeš je pobudo o skupnem iskanju nove lokacije sprejel. Urša Bleje Ž UPAN NA OBISKU §4 l®t biranom ZArelai Ncprijelno jesensko oklobersko sobotno dopoldne, ravno ko je ura odbila poklan, se je kopica avtomobilov ustavila pred prijazno, še vedno z rožami obdano hišo na Trubarjevi cesti v Mengšu. Najpo-membnejši možje občine so si drznili zmotiti družino v hiši tik pred sobotnim kosilom, in vstopili v prijeten dom družine Urankar. V dnevni sobi je trojico občinskih mož, župana Janeza Pera, podžupana Petra Janežiča in presednika občinskega sveta Alojzija Janežiča z malce zadrege, a še vedno nagajivim nasmeškom v velikem naslonjaču pričakal gospod Franc Zabret. Gospod Franc je l)il takrat ravno na obisku pri svoji hčerki Mariji, saj sicer živi v sosednji hiši, skupaj s sinovo družino. Zet Niko je odprl steklenico rujnega vinca in čestitkam ob 94. rojstnem dnevu gospoda Franca ni bilo konca. V prijetnem pogovoru, ki je stekel ob zdravici, je bila najprej na vrsti godba; gospod France je bil namreč dolga leta član Mengeške godbe in vsa leta nikdar ni zamudil ne na vaje in ne na nastope. Kot je sam povedal, je ta "naša Mengeška godba" res dobra, saj jo je pred kratkim poslušal v živo na Mihaelovem sejmu. Še veliko zanimivega je povedal o tem, kakšen je bil Mengeš včasih in kako se je spremenil do takrat, ko je odšel iz domaće hiše pri Ižancu v Malem Mengšu ter s svojo ženo leta 1932 zgradil novo hišo na Trubarjevi. Vsa leta do svoje upokojitve je delal v Titanu v Kamniku, veliko kolesaril, skočil kdaj pa kdaj po gobe, na domaćem vrtu pa vneto skrbel za svoje sadno drevje. V svojem življenju, je dejal, je marsikaj počel. Ostajajo lepi spomi-ni, prctlvsem pa družina, sin France in hči Marija, vnukinje in pravnuki. Vsi so skupaj, blizu drug drugega, tako, da je vedno živahno. Le takrat, ko so po radiju ali televiziji poročila, mora biti malo bolj mirno, da lahko ata Franc pozorno spremlja, kaj je vse novega in kakšno vreme bodo napovedali vremenarji. Z željo, da bo zdravje še dolgo služilo gospodu Francu in da bo njegovo vreme ostalo jasno in polno sonca, mu vsi želimo vse najboljše in še na mnoga leta. LX MENGŠAN 113 POLICIJA Iz avta odnesli orodje Na Liparjevi ulici v Mengšu so od 3- do 6. oktobra vlomili v osebni avto in odnesli več kosov orodja. Policisti zbirajo obvestila o dogodku, dobrodošle so tuđi informacije občanov. Prepočasi__________________________ S. M. iz Mengša je 10. oktobra popoldan pri-javil, da ga je na cesti pretepel neznanec. Policisti so ugotovili, da naj bi S. M. prepočasi vozil, kar je ujezilo za njim vozečega Š.P. iz okolice Domžal. Prehitel ga je, ustavil in ga večkrat udaril s pestjo v obraz, nato pa odpeljal naprej. Vlom v hišo________________________ Med pol osmo in pol deveto uro zvečer so 10. oktobra vlomili v stanovanjsko hišo na Prešernovi ulici. Neznanec je k niši prislonil lestev in vstopil skozi odprto okno v prvem nadstropju. Preiskal je prostore in odnesel denarnico. Nastala škoda znaša 750.000 SIT. Kriminalisti še zbirajo obvestila, občane pa prosimo, da naj sporočijo podatke, ki bi lahko pripomogli k raziskavi. Pijan obležal_______________________ Pri podjetju Melodija v Mengšu je 18. oktobra zvečer obležal moški. Policisti so ugotovili, da je močno pijan. Z reševalnim vozilom je bil odpeljan na čišćenje želodca. Po ugo-tovitvi identitete je bila podana prijava sod-niku za prekrške zaradi nedostojnega veden-ja na javnem kraju. Porezan po roki____________________ Policijska postaja je bila 24. oktobra ol> veščena, da je v ZD Domžale prišel poško-dovan moški, ki je porezan z nožem po roki. Po zbiranju obvestil so ugotovili, da naj bi C.S. iz Mengša v stanovanju pretepal ženo, jo vlekel za lase ipd. Žena se je branila, med pretepanjem zgrabila nož in ga lažje porezala po roki. Ukradli orodje iz bivalnika___________ Neznani storilec je 25. oktobra med 00.30 in 5.30 uro vlomil v bivalnik na Kamniški cesti v Mengšu. Na vzvod je odprl vrata in iz bivalnika odnesel tri vitalne stroje, motorno žago, potezno žago, kolno brusilko, ročni mešalec in 50 m električnega kabla crne barve. Tatvina kolesa z motorjem___________ Na dvorišču stanovanjskega bloka na Slovenski cesti v Mengšu je bilo ukradeno kolo z motorjem, zamke Piaggio NRG MC2 RST, crne barve. Tatvino so prijavili 25. oktobra. Škoda znaša okoli 300.000 tolarjev. V avto po prenosni telefon___________ 1. novembra so policisti sprejeli prijavo o vlomu v osebni avto na Dobenem. Neznani storilec je razbil steklo na vratih in vzel prenosni telefon, znamke Benefon. mrar^ii'.'irfiiii!'; li !i l'i:-; lr: !^;'Ci ■ V križišču Gorenjske ceste in Veselovega nabrežja v Mengšu je 19. oktobra prišlo do nezgode. Voznik oseb-nega avtomobila M. P. iz Kamnika je izsilil prednost. Materialna škoda znaša 150.000 tolarjev. ■ S. V. iz Ljubljane se je 29. oktobra z osebnim avtom zaletel v cestno zaporo v Mengšu, na cesti iz Kamnika proti Mengšu. Povzročil je 300.000 tolarjev škode. Avto je pustil na kraju in z njega snel registrske tablice. ■ V cestno zaporo pri mostu čez kanal Pšata je 2. novembra trči I T. ). iz Domžal, ker ni prilagodil hitrosti. Nastala je materialna škoda za okoli 600.000 tolarjev. ■ Na Slovenski cesti se je 4. novembra zgodila prometna nezgoda, v katero so bili vpleteni voznik M. V. iz Mengša in voznici M. M. iz Kamnika ter T. B. iz Mozirja. Nesrećo je povzročil voznik zaradi prekratke vamostne razdalje. ŽIVLJENJE V OBČINI mmm *" ■■ je praznoval biserno obletnico M FILC je mengeški sinonim za uspešno poslovno pot. In to že kar 60 let. Uspeh ob dobri ekipi vodilnih ne more izostati, koope-rativnost in sodelovanje peljeta k uspehu. Predzadnji petek v oktobru so povabili na ogled tovarne svoje upokojence in 102 zaposlenih delavcev. Nekaj jih je manjkalo, ker so delali. Od novega leta do danes v I;ILC-u nišo ustavili linij, saj imajo zelo veliko naročil. Več kot 80 % proizvodnje izvažajo v Nemčijo, Francijo, Turčijo, Italijo, Veliko Britanijo, Belgijo in Skandinavija Investicije, ki so jih načrtovali za leto 1999, bodo realizirali eno leto prej. Presegajo nacrte, za kar pa potrebujejo nove delavce. 7, direktnim obveščanjem se izognejo nejasnim in izkrivljenim informacijam. Po uradnem delu so se preselili k praznovanju. Kulturni program so popestrili učenci Osnovne sole Mengeš s pesmijo in besedo, na citrah je bila suverena ga. Tanja Zajc Župan, po tem pa ples, pogovori, ... Tekstilnega paradnega konja že drugo leto uspešno vodi direktor g. Alex Luckmann. Kot se spodobi za tak jubilej in slovcsnosl, je v uvodu spregovoril. "Ze v leto 1937 segajo nastanki našega jmdjelja, tedaj manjšega obrtnega podjelja s tekstilno dejavnosljo. Sčasoma je preraslo v I travo tovarno in se uveljavilo kot priznano in ]>omembno podjeije, ki proizvaja nelkane lehnične lekstilije. Na dolgoletni poti so nas spremljali vz/xmi inpadd, vendarle smo s pomočjo vas in vaših predhodnikov uspeli, se utrdili in danes predstavljamo zgled tako v branži kakor ludi v celolnem gospodarskem. prostoru. Pravilna naravnanosl in zvesloba vseh zaposlenih našemu podjetju nam je jninesla ugled, ki ga uživamo, saj nam ćelo lekmeci priznavajo naše prednosti, kot so: ZANOS- D MENGŠAN ŽIVLJENJE V OBČINI IJIVOST, I'OŠTENOST, VISOKO STROKOVNO ZNANJE, SMISEL ZA SODELOVANJEIN PRIJAZNOST. Većina prisutnih vas je ludi lasluikov "podjelja Ell.C Mengeš. Današnji rezultati in vaša strategija in vizija za jmhodnost vam daje tuđi kot lastnikom razlog za zadovoljstvo iu možnosli za uadaljnji razvoj in rast. Naša dejanja, ko smo v zadnjem času razvili nove trge in nove proizvode, nas seveda si lijo v razmišljanje glede prostora, kjer delamo. FILC v občini Mengeš predstavlja vodilni gospodarski subjekt. S proizvodnjo, ki je ekološko čisla, ne molimo naše okolice, leniveč l»vd-stavljamo zaključeno urbano celolo. širjenje delovnib mesl je lako tuđi za naš kraj poni embrio, žal pa so omejene />roslorske zmožnosli. Da smo do danes usj>ešni, je jm'dvsem zasluga vseh vas, od naše Milke Malus, ki skrbi za zgledno čistočo, do mojega pomoćnika Eran-cija Hribarja, ki že vrsto let predstavlja gonilno silo našega podjelja. Za vsa vašu jmzadevanja se. vam še enkrat iskreno zahvaljujem!" .■"■■■: Najbolj zvesti FILC-u so iz rok direktorja, g. Alexa Luckmanna dobili spominske plakete in nagrado (enotedenski paket v Atomskih Toplicah za dve osebi): maicfl M flete Kristina Kalan Marija Sadar Vera Jernejčič Ivanka Šijanec Slavko Pišek Stane Malus aisufl 8© leljala s seboj vso živino in vse za delo sposobne ljudi. "Vzemite mi vse drugo, samo življenje mi pustite!" je krilil z rokami laški trgovec z oblekami. Že naslednji trenulek mu je Turek kara konja iztrgal iz rok mošnjo z denarjem, potem pa brez milosti zapičil vanj oštro kojjje, da se je zgrudil na tla kot snop s kopjem vprsih. "Ubijte mene, otroka pa pustite!" je prosila branjevka s platnom. Toda preden je prošnjo izrekla do konca, že je neznani krvoločnež nabodel njenega olročiča na sulico ter jo kot zastavo dvignil na rame. Otroček je nekaj časa še opletal z rokami, potem. pa mu je glava mrtvo omahnila navzdol. lxi kri je še kapljala na razgretega konja. Mali je razširila roke, češ ubijte še mene. Niji bilo treba dolgo čakati. Turek jo je smrtno ranil s sulico vprsi, da je brizgnila kn' na vse sirani. "Krvosesi! Turski psi! Neverniki!" jim jejiod največjim hrastom žugal sivolasi starček kot prerok z drugega svela. Trenulek zalem ga jepre-bodlo kopje in obviselo z njim vred zadrto v deblu. Slarček pa je Turkom v smrtnih mukah še vedno žugal s pesljo, dokler mu pest ni omahnila na krvavo kopje. Sejmišče je postalo v nekaj trenutkih velikanska mlaka krvi, pokošenih trupci, urnirajočih ljudi. Vmes so brzali konji, se trgale s povodcev krave in brezglavo frfotala jjerjad. I.e medved je začuđen nad divjanjem in kričanjem ljudi odhlačal proti gozdu ter se lam brezbrižno povaljal po suhem listju. Napadalci so nabilro zvezali vse žive in za delo sp>osobne ljudi v veliko skupino z močno vrvjo. Tište, ki so se najbolj upirali, pa so posamezno privezali za konjske repe. Vse močneje ranjene in jirelira-no uporne so sproti kar /x>d hrasli ubijali in trupla metali v vodo. S krvjo rdeče obarvana Pšatajih je sproti odplavljala. Nekaj Ijudem je v gneči vendarle us/Milo uili čez Pšato navzgori proti Gobavici in naprejproti gozdu. Največ domačinov je bilo med ujelniki. Bilo je videti, kot da ne morejo verjeti, da so Turki res prišli in da so jih zajeli prav na domačem sejmu. Zato so mnogi odpresenečenja v gneči karobslali in čakali milostne smrti. Med njimi sta bila ludi župan Župan in njegov sin Izidor. "Adijo, Mengeš!" je polglasno zaklical župan, ko so Turki skupino ujelih z bici napodili čez Pšato. "Nikdar več te ne borno videli." Običajna cena knjige bo 2.940 SIT, do konca leta pa za občane občine Mengeš s prednaročilom samo 2.500 SIT. Takoj po iziđu vam jo po želji s pisateljevim podpisom dostavimo na dom. Predvidoma bo to okoli Miklavža. Knjigo lahko naročite po tel. 738-642 ali 041-68-94-94. | 18 MENGŠAN KULTURA Lumpacij Vagabundus Joliann Nepoinuk Neslroz (1801 - 1862) je hil najprej glcclališki igralec komičnih vlog. Kasneje je začel pisali predvsem komedije, v kalerih je satirično kriliziral lakralno visoko družbo, je pisalo na vabilu za ogled mengeške predslave. Kdo je visoka družba? Smo to mi ali so sosedje? Ja, mi smo, ko se o tem nivoju družbe govori lepo, ko pa si jo kdo izposodi, pa to za nas ne velja več. "Ti li I.ump!" rečemo svojim olrokom, ko nam kaj ušpičijo. Smo s tem mislili glavnega junaka komedije v štirih dejanjih in treli slikali? Preci ogledom predslave, ki so jo na oder postavili člani Kullurnega društva Franca Jelovška iz Mengša v sodelovanju s člani Kulturnega društva Antona Lobode iz. Loke pri Mengšu, nam je bila to le zelo znana beseda, morda še iz davnih časov. Po ogledu pa smo točno vedeli, kdo je Lumpacij Vagabundus. V družbi vile Amarose (vila ljubezni) in vile Fortune (vila sreće) izbere Lumpacij Vagabundus tri vandrovec, da bi jih odvrnili od po-lepanja. Spremljajo jih na poti veseljačenja. Krojač, čevljar in mizar se srečajo na križpolju in se odločijo, da bodo nadaljevali pol v mesto in iskali "pupce in prenošišče". Znajdejo se v gostilni, kjer je veselo. Tam prespijo in sanjajo o isti številki. Kupijo srećko in zadenejo glavni dobitek. Postanejo bogali. Nitka - krojač ima modni salon, clokler vsega ne zapravi. Dreta - čevljar živi po zidanicah in caka "komet in repatico". Skratka, veselo do zadnje pare. Lim - mizar pa najde svojo Pepeo in živi delavno in zadovoljno. Ob letu se zopet snidejo - pri Limu, ki ju skuša pripravili do tega, da bi začela delati, pa se mu ne posreći. Lumpacij (Mare Gorjup) zmaga pri obeh - pri Nitki (Rok Burja) in pri Dreti (Drago Plevel), Lima (Stojan Vivod) pa osrečita vili Fortuna (Fva Kubel) in Amarosa (Katarina Bah). Toliko o vsebini. Ne smemo pa pozabiti dobre igre prav vseh igralcev. Režiserju gre posebna čestitka, da je k sodelovanju in izvedbi besed-no in situacijsko zahtevni komediji pritegnil veliko število mladih deklet in fantov iz obeh društev. Poleg režije pa je g. Franc Veider vzel v roke ludi iglo in škarje, se razume, da bistveno bolj uspešno kot njegov "kolega" Nitka. Za sceno in tonske posnetke je skrbel g. Drago Plevel, ki je prepričljivo tuđi odigral vandrovca Dreto. Frizerska dela sta odlično opravili ga. Marjeta Plevel in ga. Olga Zobavnik, režiser g. Franc Veider se spozna tuđi na masko ob pomoći ge. Ajde Balderman - Baliž. Luč se je prižigala in ugašala pod skrbnim očesom Matjaža Veiderja. Ko sedimo in gledamo iz. dvorane, se nam zdi vse samo po sebi umevno. Pa ni. Igralci znajo zelo veliko teksta. Kaj pa, če se zgodi, da pozabijo vse skupaj? Ce res ne gre in ne gre, pomagala šepetalki Barbara in Karla Kušar. Zelo odgovorno delo imala! Se zlasti, če tuđi igrata. Vodstvo igre je prevzela ga. Nalaša Jerič iz Kulturnega društva Antona Lobode. Vse lo kaže in ponovno potrjuje staro pravilo, da je v slogi moć. Še statislično poročilo: v komediji nastopa 31 oseb, 28 igralcev, pre-miera in ponovitev takoj naslednji dan, obakrat skoraj polna dvorana Kullurnega doma Mengeš, veliko število ur vaj, priprav, predelav, ... ČESTITAMO VSFM! Saj res: kaj boste pripravili za naslednjič? Kdaj ste rekli, da se spet vidimo? Tuljana Sivec Strmšek ... tako pa mi ravnamo nogo ... vedno skupaj! BI MENGŠAN P R A Z N I K I ŠEGE I N NAVADE SV. MARTIN -11. NOVEMBER Mart±n Tourskt, prijatelj božjega ljudstva 0 Konstantinov milanski ocllok iz leta 313 je dal kristjanom svobodo in enako-pravnost s pogani. Cerkev je vstala iz katakomb močna po duhu, a številčno še zelo šibka manjšina v velikanski rimski državi. Odprle so se ji prostrane planjave pustih, neobdelanih ledin, ki jih je bilo treba zorati, posejati s klenim zrnom božje besede, opleti bohotni plevel neštevilnih zmot, setev pa zavarovati pred neurji nasilja in barbarstva. Na Zahodu so to delo najbolje opravili trije veliki možje: modri Ambrozij v Italiji, bistri in razgledani Avguštin v Afriki in preprosti, a neomajno zvesti borilec sv. Maratin v Galiji, sedanji Franciji. Prva dva sta nam svojo učeni.ško modrost obranila v pisani besedi, sveti Martin ni zapustil najmanjšega pisanja. In vendar se je tako neizbrisno vtisnil v živa srca napol divjih rodov takratne Galije, da je njegov spomin svetil već kot tisoč let in ga častimo še danes. Kršćansko izročilo mu je pelo hvalo kakor samo še Antonu Puščavniku in Miklavžu Dobrotniku. Ljubezen si pridobi le tišti, ki jo zasluži, tuđi med svetniki. In božji mož iz Toursa si jo je res pridobil. IO Martin Tourski, galsko-frankovski narodni svetnik, je bil rojen v času velikega duhovno in cerkvenozgodovinskega pre-lotna. Ko se je rodil 316/317 v Sabariji (današnji Szombathelv) v Panoniji, rim-skem mestu v sedanji zahodni Ogrski, so minila ravno tri leta, ko je kršćanstvo v "Milanskem ediktu" cesarjev Konstantina in Lucinija dobilo popolno svobodo in priznanje, kristjani pa dosegli svojo politično, državljansko in socialno enako-pravnost. Cerkev je doživljala izredno razširjenje, ne le po številu svojih vemikov, marveč se je nenadoma zelo povečal tuđi njen vpliv na državnem, socialnem in političnem področju. Cerk-vene zapovedi so postale državni zakoni, cerkvene kazni so za prizadete veljale, kot če bi jih izrekla država. Iz preganjane verske skupnosti, stojeće nekje na robu življenja, iz katakomb in mučencev, sta se v nekaj desetletjih razvili v vsem pričujoči državna cerkev in državna vera, z vsemi nevarnimi nasledki, ki jih navad-no zmerom prinese s sabo pretesna povezanost države in cerkve. IO V času, ko se je Martin rodil, se je ta razvoj sele dobro začcl. Njegov oče, ki je služil kot vojaški tribun v cesarski vojski, in njegova mati, sta bila pogana. Tako je Martin v prvih letih življenja, ki jih je pre-bil v Pavii, starem Ticinu v Zgornji Italiji, preživel večji del v poganski okolici, dokler ni z dvanajstimi leti proti volji staršev prosil za sprejem med kate-humene. Zdaj je dobil prvi pouk v kršćanski veri. Vendar je moral čakati šc šest let na krst, kar je bilo tuđi za liste čaše dolg rok katehumenata. Ko mu je bilo petnajst let, je po določbah cesarjev Severa in Proba kot sin odsluženega čast-nika stopil v državno vojsko in postal častnik gardne konjenice. Že v teh letih so ga hvalili zaradi njegove izredne skromnosti, čistega življenja, ki si ga je znal ohraniti tuđi sredi surove vojaške okolice, predvsem pa so ga hvalili zaradi njegove nesebične Ijubezni do bližnjega. Prav zaradi te poteze v svojem značaju se je najbolj priljubil vernemu ljudstvu, ki je ni nikoli pozabilo. V nemških deželah se je do danes obranila navada, da na Martinovo hodijo otroci zvečer s svetilka-mi in plamenicami po ulicah in pojo hvatnico rimskemu častniku, ki je tistega zimskega dne pred mestnimi vrati v Amiensu delil svoj častniški plaše z beračem. To se je zgodilo v letu 334; kmalu nato je bil Martin krščen. Zgodba o srečanju z napol nagim beračem, ki mu je Martin podaril pol svojega plašča, je tako ganila germanska plemena, da so radi verovali, da je vojak Martin prema-gal njihovega boga Vodana, ki jezdi na belcu. V resnici pa je mladi jezdec mislil zdaj in pozneje samo na to, kako bi se izkazal vrednega, da je spoznal božjo ljubezen. Ostal je do smrti kakor omamljen od misli, da se je Bog učlovečil, postal ubog zaradi ljudi, da jih obogati z dediščino po Očetu, ki je v nebesih. Đ Kakor hitro mu je bilo mogoče, da se je poslovil od cesarske službe, se je napotil v Poitiers k škofu Hilariju. Martin se je tu poglobil v Sveto pismo, ki ga poslej skorajda ni dal iz rok prav do smrti. Ililarij mu je podelil nižje redove in mu s tem zaupal prvo javno sužbo v cerkvi. Vendar Martin ni dolgo ostal v Poitiersu, odpravil se je v rodno Panonijo, da bi pridobil starše za kršćansko vero. Mati se je res dala krstiti, oče pa ne. Da bi se čim bolj izpopolnil v bogoljubnem življenju, se je pridružil menihom, ki so po zgledu vzhodnih puščavnikov živeli blizu Milana. Iz te sole se je zatekel na otoček Gallinario pri Genovi, kjer je živci kot puščavnik. Na to so vplivale tuđi zunanje okoliščine, ki so mu onemogočale javno misijonsko delo-vanje, in sicer zaradi arijanskih prepirov in zmed, ki so mu zagrenile tuđi obisk v domovini. Strastni arijanski krivoverci, ki so pregnali tuđi Ililarija iz njegove škofi-je, nišo pustili Martinu, da jim trga plen iz rok, ćelo pretepli so ga in prisilili na beg. B Ko je bilo po cesarjevem odloku Hilariju omogočeno, da se je po petih letih vrnil na svoj škofovski sedež, se je 20] MENGŠAN PRAZNI Kl, ŠEGE IN NAVADE tuđi Martin vrnil k njemu, da mu poma-ga. Vcnclar se tuđi tu ni hotel odpovedati šamoti, pa si je postavi! zunaj Poitiersa celico. Kcr se mu je hotelo pridružili mnogo učencev, je kinalu zrasel eel samostan Liguge, ki je s samostanom Marmoutier, ustanovljenim leta 375 blizu Toursa, postal matični samostan in središče galsko-frankovskega meniškega gibanja. 13 Leta 371 je bi I izpraznjen škofovski sedež v Toursu, velika većina prebivalst-va in duhovščine je izvolila Martina za škofa. Proti tako močni većinski odločitvi za nj je bil zaman ves odpor nekaterih duhovnikov in škofov, ki so se spotikali nad revno in asketsko zunanjostjo in življenjem tega moža. Od tega dne je bil Martin priljubljen, zvest in skrben pastir svoje čredc. Ljudjc so ga požali in ljubili kot svojega očeta, ki je kot eden najrevnejših živel med njimi, se trudil, da bi povsod sejal seme miru in pomagal zmerom in povsod, kjer je bila stiska najhujša in kolikor je bilo v njegovi moči. Zgodba njegovega življenja je prepletena s poročili o številnih čudežih, ki jim niti v sedanjem času ne bi smeli odreci vsake verodostojnosti. Poleg ljubezni pa je Martin znal pokazati, če je bilo potrebno, tucli nekdanjo vojaško oštrino. H Vsa narava mu je bila kakor oclprta knjiga, v kateri je Martin bral nadaljevan-je evangelija v duhu svoje dobe. Videl je ostriženo ovco in že je dobil primer: Glejte, pravi, kako žival izpolnjuje evan-gelijsko sporočilo! Dva kožuha je imela, pa je enega odstopila tistemu, ki ni imel nobenega. Zaglcdal je pastirja, ki je zmrzoval pod kratkim kožnim plaščem in že je razlagal: Glejle, ta je kakor Adam, izgnan iz raja, obsojen, da pase lačna goveda. Mi pa oblecimo drugega Adama (Kristusa), da borno ovce njegove paše. Ni čuda, da so ga ljudje razumeli, ga ljubili, mu zaupali brez pridržka, da so krivičneži pred njim irepetali, da so povsod z njegovim nastopom začinili božjo blizino, in da ga nikjer nišo mogli poza-biti. H Martin je ostal stoletja v spornim] krist-janov kot usmiljeni Samarijan, ki je delil z beračem svoj plašč kot svetel zgled dobrega pastirja, ki je znal v največji notranji ali zunanji stiski pokazati svojo bratovsko ljubezen, izvirajočo iz ljubezni do Boga. Ljudstvo ga je kmalu po smrti 8. novembra 397 v Candesu - dočakal je več kot osemdeset let - začelo častiti kot svetnika. Bil je eden izmed prvih svet-nikov nemučencev, ki mu je priznala Cerkev svetniško čast. Na tisoče cerkva, samostanov, mest, gradov je dobilo ime po njem. Njegov grob v Toursu je bil ena najbolj znanih božjih poti v srednjem veku. H Čaščenje sv. Martina je prišlo k nam pod frankovskim vplivom in je najbolj cvetelo med 7. in 10. stoletjem. Njegovo češčenje so zelo pospeševali benediktinski menihi. Iz tega časa so ludi naše naj-starejše cerkve, posvečene sv. Martinu; v ljubljanski škofiji jih je 41 (15 župnijskih in 26 podružnic), v lavantinski 14 župnijskih in 5 podružničnih, v krški 26 župnijskih in 16 podružnic, v goriški 10 župnijskih in 1 podružnica in v tržaško-koprski škofiji 8 cerkva. H Martinovo je prikupen jesenski praznik z obloženo mizo, s pitano gosjo in mladim vinom, ki dozori ravno na god sv. Martina - poprej je bil mošt. Zato so pri nas zlasti v vinskih krajih s pokušnjo novega vina združene pojedine. H Martin prinese včasih še nekaj lepih in toplih dni. 'Ioda ljudska izkušnja ve, da mu ni zaupati: Z« soncem svelega Martina kaj kmalu priđe sneg, zmrzlina. In če te tuđi dobro greje, le tri dni babje /e/o šteje. Vir: Leto svetnikov Za vas zbralFranc Veider NAŠA ŠOLA ARHEOLOŠKO SONDIRANJE NA PODROČJU PREDVIĐENE NOVE ŠPORTNE DVORANE Od 1. do 14 oktobra, je Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine v Kranju opravil zaščitno arheološko sondiranje v kontekstu arheološkega vrednotenja na prostoru med osnovno solo in Starim gradom nad Mengšem. Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine v Kranju je na podlagi prošnje, pogodbe Občine Mengeš in predhodno pridobljene odločbe Ministrstva za kulturo Republike Slovenije šl, 617-87/97 z dne 20.5.97 v skladu z Zakonom o naravni in kulturni dediščini (Ur. 1. SRS 1/81), prislopil k arheološkemu vrednotenju zgoraj omenjenega prostora, ki leži na širšem področju zaščitenega arheološkega območja Mengeš. Arheološka ekipa v sestavi mag. Draško Josipovič, dipl. arheolog, Tomislav Kajfež dipl. arheolog in Kalja Majdič abs. arheologije, je ob pomoći dvanajstih delavcev v desetih delavnih dneh, arheološko zaščiteno raziskala področje oboda predviđene novogradnje. Izkopane so bile štiri sonde. Nadzor nad potekom del je vodil Milan Sagadin dipl. arheolog, konzervator svetovalec Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine v Kranju. ARHEOLOŠKI RAZVID Stiri arheološke sonde so bile zaradi pričakovane zahtevnosti terena (že znana globina in gostota arheoloških najdb na mengeškem področju) v celoti izkopane ročno. Dimenzije vseh štirih sond so bile 4x2 m, s povprečno globino 3 m, le v sondi 2 je bila dosežena globina 3,75 m. Sonda 1: Locirana na robu nekdanje gradbene jame obstoječe telovadnice. Takoj pod ruso najdbe rimskodobne keramike v izraziti kulturni plasti. Pod 21 MENGŠAN plastjd drobnega pcska najmanj tri poselitvene faze prazgodovinske stavbe verjetno iz starej.še železne dobe. Te faze so delno poškodo-vale starejše žarno grobišče, ki je ležalo na tem področju. Izkopanih je bilo pet grobov v žarah. Kulturne plasti se v globino & nadaljuje-jo. Zaradi globine skoraj treh metrov, omejenega prostora za teh-nično izvedbo izkopa, omejenih finančnih sredstev in v smislu neprekoračitve obsega sondiranja so bili razultati več kot zadovoljivi. Sonda 2: Locirana na terasi nekdanjega Staretovega parka. Pod vrh-njo plastjo so bile ugotovljene šc tri prazgodovinske plasti s struktu-rami ostankov lesenih stojk, velika količina keramike in skoraj v celoti ohranjena certoška fibula. Zaradi globine in izredno sipkih plasti, ki so grozile, da se posujejo, smo v globini 3,75 m zaključili s kopanjem, kljub temu da sterilne plasti še nismo dosegli. Sonda 3: Locirana na terasi vzhodno od nekdanje Staretove sušilnice storžev. Pol metra pod ruso smo na veliko presenečenje med delno premešanimi plastmi, ki vsebujejo prazgodovinsko in rimsko kera-miko, našli tipično prečno strgalo iz starej.še kamene dobe! ['od to premešano plastjo so se izmenjavale plasti drobnega peska s plastmi prazgodovinske poselitve verjetno iz železne dobe. Na globini treh metrov sterilna osnova še ni bila dosežena. Sonda 4: Locirana ob zahodni steni obstoječe telovadnice. V njej smo naleteli na izredno kakovostno zgrajen zid rimske stavbe debeline 0,70m, s precej spremnega rimskega gradiva (fragmenti amfor, strešnikov, domače keramike za vsakodnevno rabo in stekla). Zid je bil usmerjen SZ-JV. Dosežena globina v tej sondi je znašala med 2,50 in 2,80 m. Zaradi omejenega prostora nismo dosegli prazgodovinskih plasti. ARHEOLOŠKE NAJDBE: Prazgodovina: V sondi 3 iz ostalega konteksta izstopa zgoraj omenjeno strgalo, za katero lahko z vso gotovostjo talimo, da pripada mousterienski kulturi ncandertalcev iz časa srednjega paleolitika pred več kot 40.000 leti. Kako je ta najdba prispela med ostale pre-mešane plasti trenutno še ne moremo razložiti, verjetno gre za erozijo z bližnje Gobavice. Kulturi žarnih grobišč pripada pet grobov iz sonde 1. Starejši železni dobi pripadajo naselbinske plasti z najdbami iz sond 1, 2 in 3 s spremljajočimi keramičnimi in kovinskimi najdba- mi. Te so: certoška fibula s samostrclno peresovino (okoli 420 pr. Kr.), dve odlomljeni igli fibul, velika množina ostankov posod, v celoti ohranjeno žrmlje, keramične puše. ki so služile pri postopku vlivanja kovin in keramični vijaček za prejo. V sondi 1 in dva smo m nad področjem grobišča (ena žara je bila najdena že pred leti ob • rekonstrukciji Oranžerije) naleteli na prazgodovinsko stavbo z več plastmi, ki bi morala biti zelo kvalitetno izkopana v prihodnosti. # Vse najdbe so trenutno v fazi obdelave na Zavodu za varstvo nara-"", vnc in Kulturne dediščine v Kranju. „ Antično obdobje: V sondi 4 je presenetil kakovostno grajen rimski zid. Tehnika gradnje je plastovita, sledijo si oblice in ploščati kamni, ki so med seboj vezani z malto, tuđi debelina zidu (0,70 m) izstopa iz konteksta običajnih stavi") na rimskem podeželju. Zid se nadaljuje pod področjem obstoječe telovadnice in je bil pri njeni gradnji verjetno poškodovan ali uničen. Arheološke najdbe iz te sonde kažejo na mešanje importiranih keramičnih kosov in 4 domače keramike za vsakodnevno rabo. V ostalih sondah od krila , rimskodobna keramika kaže enol.cn značaj tehnike: izdelave, ki je po že znanih ugotovilvah z drugih lokacij v Mengšu tipična prav za to področje. . ZAKUUČKI * Arheološke zaščilene raziskave opravljene na področju predviđene novogradnje v Mengšu v kontekstu vrednolenja arheo-loškega območja kažejo, daje bit prostor v nasprolju z dosedanjim predvidevamnji verjetno poseljen ludi v času starejše kamene dobe. Prav tako preseneča široka rzapros-tranjenost prazgodovinskih gradbenih sruktur, ki se na tem * meslu mešajo s prostorom gradbišča. Izjemenje tuđi že otnen-« jeni rimski zid neke pomembnejše stavbe sodečpo lehniki * izdelave in debelini. Arheološko območje Mengšajc bilo v * preleklosli zaradi svoje izpostavljenosli antropogenim * posegom prizadeto in v določeni meri uničeno prav na mestu * sedanje osnovne sole, zato je preostanek še neodkritega najdišča toliko boljpomemben za široko. Zaradi obsežnosli prostora, kije pogojen ludi z veliko globino, obsegom najdb in načrtovanega gradbenega posega v arheološko območje, bo v :, prihodnosti potrebna maksimalna koordinacija med invesli-lorjem gradbenih del in izvajalcem zaščitenih arheoloških izkopavanj. mog. DRAŠKO JOSIPOVIČ dipl. arheolog, zasebni raziskovalec m TOMISLAV KAJFEŽ dipl. arheolog, samostojni uslvarjalec na področju kulture NAŠA ŠOLA MENGŠAN NAŠ VRTEC JESENSKI UTRIHHl U VBTCfl SDHCEH Da moramo že v septembru resno poprijeti za delo, nas vsako leto opozarja "Mihaelov sejem", na katerem smo letos že četrtič sodelovali s pestrim programom. Vsebina se je nanašala na moto sejma. "Otroška risba je srce in sonce.' (prof. S. Toličič) Kot hvalnica učenju je nastal evropski projekt "Vseživljenjsko učenje", v katerega smo se na pobudo Andragoškega centra iz Ljubljane kot prvi vrtec v Sloveniji vključili tuđi mi. Letos smo sodelovali z naslednjimi vsebinami: 1. Likovna delavnica za otroke in starše 2. Dan odprtih vrat v vrtcu "Sonček" 3. Likovna razstava otroške risbe S to tradicijo borno nadaljevali tuđi v prihodnje. Ta misel nas je vodila pri pripravi razstave otroških risb, ki je bila na ogled v avli KD Mengeš v Tednu otroka. Kolektiv vrtca Sonček | 23 MENGŠAN KMETIISKI NASVETI Sladkorna pesa K M E T I J S T V O Domač kis kot domaće zdravilo - vsako jutro za dober dan 'ft Sladkorna pesa je dvoletna rastlina, ki v prvem letu ustvari koren in liste, v drugeni pa cvet in some. Je zelo pomembna industrijska rastlina, pridelujemo jo zaradi sladkorja, ob predelavi pa dobimo še pesne rezance, ki se porabijo v živinoreji in melaso, ki je surovim za živinorejo in proizvodjo alkohola ali kvasa. Vpliva na razvoj kmetijstva, predelovalne in prehrambene industrije ter prometa. ■ft' Sejemo jo zaradi zadebeljenega korena, ki vsebuje okoli 16% sladkorja in je v bistvu vir energije. Na enoto površine ni možno pridelati več energije z nobeno drugo rastlino. V svetu 42% sladkorja pridelajo iz sladkorne pese. Zahteva dober kolobar, uravnoteženo gnojenje, učinkovito varstvo pred pleveli, škodljivci in boleznimi, dobro osnovno obdelavo in predsetveno pripravo zemlje in kvalitetno kmetijsko mehanizacijo, zato upravičeno nosi naziv kraljica poljščin. 'ft Prihaja iz Azije, Sredozemlja in zahodne Evrope. Prve oblike gojenja sladkorne pese so zgodovinarji našli na namakanih poljih v Mezopotamiji, že davno pred našim štetjem. To so bile rastline z nizko vscbnostjo sladkorja, ki so sprva rasle kot pleveli in so pritegnile takratne poljedelce zaradi sladkega okusa. Takrat so listje uporabljali ćelo za solato. V Sredozemlju obstaja prvi znani podatek o gojenju sladkorne pese iz 4000 let pred našim štetjem na Siciliji. Egipćani so jo imeli za zdravilno rastlino, Rimljani pa so jo razširili na svoje zahodne evropske province. Kot smo omenili, so jo v začetku gojili pred-vsem kot listnato ali zdravilno rastlino. V zahodni Kvropi se je gojenje korc-nov razširilo sele po križarskih vojnah. "ft' Za pridelovanje sladkorja pa se uporabi ja sele od konca 18. stoletja. Prva tovarna za predelavo pese v slad-kor je bila zgrajena leta 1801. Na razširitev gojenja je vplival tuđi slavni Napoleon, saj si je z osvajalno in militantno politiko prislux.il izgubo trga s sladkorjem iz sladkornega trsa in trgovinsko blokado, ki so jo nad-zorovali Angleži, tako da je ćelo s cesarskim dekretom predpisal gojenje sladkorne pese. "ft' Američani jo gojijo od leta 1838, po prvi svetovni vojni se je razširila v Azijo, in po drugi svetovni vojni v Severno Ameriko. Nato je dokončno postala strateška surovina. V letu 1996 sic jo lahko opazili na njivah v okolici Komende. Kako se bo obnesla v naših pridelovalnih razmerah in kakšen dohodek bo prinesla, bo pokazal čas. "ft' Prvi podatki so obetavni, zanimiva je predvsem zaradi zagolovljene prodaje, razširitve kolobarja in ustreznega dohodka. Vsem bodočim prideloval-cem sladkorne pese svetujem, da se za to poljščino čim prej odločijo in se pozanimajo pri Kmelijski svetovalni službi (jagodic, Glavarjeva 63, 1218 Komenda) glede tehnologije. ing. Anton Jagodic ■ Za dobro počutje: Pripravimo napitek iz dveh žlic jabolčnega kiša, žličke medu in kozarca vode. Vsako jutro za dober dan. Če tako mešanico zaužijemo dva-krat dnevno, zadostimo potrebam po rud-ninskih snoveh. Ob kopanju priporočamo dodati v kad z vodo čašo jabolčnega kiša, v vodi počivajte vsaj 15 minut. ■ Proti glavobolu, migrenam, omotič-nosti, visokemu krvnemu pritisku Namesto tablete zaužijemo tri žlice jabolčnega kiša in žlico medu zame-šanega v kozarcu vode. ■ Kronična utrujenost: Z mešanico dveh delov kiša in enega dela vode si dobro zmasiramo obe rami, prsa, trebuh, stopala. ■ Pomanjkanje kisline v telesu: Občasno zaužijmo mešanico kiša z vodo. ■ Vneto grlo, gnojne obloge: Grlo izpi-ramo z mešanico čaše jabolčnega kiša in čaše vode vsako uro, nato na dve uri. Z grgranjem te mešanice lahko odstranite gnojne obloge v grlu. Lahko si pomagate tuđi tako, da večjo krpo ali brisačo namočite v vroč kis in si tako vroč obkladek (ne srne vas seveda peči) ovi-jete okoli vratu. Da bo obkladek čim dalj topel, ga povrhu ovijte z nepremočljivim materialom, npr. polivinilom. Obkladek lahko večkrat ponovite. ■ Znižanje visoke telesne temperature Če pri roki nimale zdravil, priporočajo bolnika poviti v veliko rjuho, namočeno v mlačno razlopino jabolčnega kiša. Bolnika nato pokrijemo. To je samo nekaj starih preizkušenih nasve-tov, ki pa verjetno ne veljajo ob vsaki priliki, lahko pa si z njimi pomagamo ali lajšamo težave, da ne sežemo ob vsaki ležavi po zdravilih. Z veseljem sezile po kišu iz naših kmetij. ___________________dipl. ing. Marta Kos KMETIJSTVO 24 MENGŠAN KMETIJSTVO KMETUSKI NASVETI Izdelovanje skute Praviloma izdelujemo skuto iz posnetega, lahko pa tuđi iz delno posnetega mleka. Mleko segrejemo na 20 do 2/i°C in mu dodamo malo kislega mleka (1 dcl na 10 1), da mleko pridobi ustrezno kislost. Približno po eni uri dodamo toliko sirišča (tekoče sirišče lahko kupite v vsaki lekarni, proizvajalec je Krka), da se mleko usiri v 6 do 8 urah. To je približno desetkrat ma nj kot za izdelovan-je sira. Točna navodila so većino priložena ali so na etiketi embalaže sirišča. Če damo preveč sirišča, skuta lahko zagreni in tuđi izplen skute iz mleka je manjši. Seveda pa boste odlično kislo mleko lahko pripravili v poletnem času brez dodatnega kislega mleka. Stare mame znajo pripraviti skuto brez dodatka sirišča z dogrevanjem kislega mleka. Nastali koagulum razrežemo po dolgem in počez (zaradi bojšega izločanja sirotke) in pustimo mirovati do naslednjega dne. Zatem koagulum previdno (počasi) dogrejemo na 30°C. Kislo mleko segrejemo na višjo temperaturo, če želimo bolj suho skuto (uporabimo jo za štruklje), seveda pa bo izplen skute manjši. Po kratkem presledku vsebino stresemo v pripravljen prt ali platneno vrečo in jo obesimo, da se prosto odceja. Po potrebi lahko zaradi boljšega odcejanja skuto rahlo premešamo. Ko je skuta primerno odcejena, jo čim prej ohladimo pod 8°C, da se zaustavi nadaljnje kisanje. To bi imelo za posledico trdo in zrnato sestavo. Dobra skuta mora biti prijetno kislega okusa in vonja. Pogoste napake skute so kvasnost, zrnatost, prekomerna kislost in iztekanje sirotke. Če boste upoštevali navodila, boste imeli dobro skuto pripravjeno v enem dnevu. Mleko in mlečni izdelki spadajo v skupino živil, ki se dokaj hitro kvarijo. ■''kuto uporabile lahko kot namaz, kot nadev za potiče, štruklje, omlete, kot prilogo k mesu. Tako pripravjeni skuti po okusu lahko dodate kislo smetano, ki ste jo posneli, začimbe (sol, poper, drobno narezano zelenjavo: česen, čebulo, drobn-jak, peteršilj, papriko), šunko, sveže sadje, - stvar vaše domišljije in okusa. DOBRR TEK! dipl.ing. Marta Kos Zakljućek kolesarske sezone 1. mednarodni promocijski kolesarski Uspešno sezono so Mengeški kolesarji zaključili z Maratonom treh dežel in dirko na Trebeljevo. Kolesarji iz Mengša smo se 13.9.1997 udeležili 206 km dolgega super maratona, ki je bil namenjen promociji treh dežel, ob prizadevanju za pridobitev Zimskih olimpijskih iger treh dežel brez meja. Priredilev pa je bila namenjena tuđi popularizaciji slovenskega kolesarstva, turistično-rekreativnega in tekmovalnega. Organizator kolesarskega maratona na Ljubelj s tekmovalnim vzponom za pokal "Treh dežel" je bil Športni klub Intersport Kranj v sodelovanju z občinami Kranj, Tržič, Naklo, Radovljica, Bled, Jesenice, Kranjska Gora ter deželama italijansko Furlanijo Julijsko Krajino in avstrijsko Koroško. Na startu smo kolesarji gledali bolj v nebo kot na cesto, saj je bila vremenska napoved za ta dan bolj slaba. Prvih nekaj sto metrov so nas spremljali kolesarji, bolniki s celebralno paralizo, ki so se potem umaknili in nam s prisrčnim mahanjem zaželeli srečno pot. Dvanajst članov Kolesarskega društva Mengeš se je kar porazgubilo v dolgi koloni, ki je štela 400 udeležencev. Po dro-bri uri kolesarjenja smo prispeli na Bled, kjer so nam v Zaki pripravili lep sprejem z malico. Pot nas je potem vodila naprej čez Gorje, Jesenice, Kranjsko Goro do mejnega prehoda z Italijo, kjer so nam naši in italijanski cariniki samo pomahali v pozdrav. Ob prihodu v center Trbiža nas je pozdravila godba na pihala. Postregli so nam seveda s testeninami. Po kosilu smo se odpravili proti Avstriji, do našega naslednjega cilja v Borovljah. Dež, ki si nas ni upal poškropiti "od zgoraj", nas je približno 60 km močil "od spodaj". Vozili smo po mokri cesti, saj je bil pred nami v tem delu Avstrije precej močan naliv. V Borovljah, zadnjem postanku pred Ljubeljem, pa se je že čutilo, da se bliža tekmovalni del maratona. Jedli smo samo čokolado in pili energetske napitke. Nekateri so si masirali noge, za nami je bilo že 170 km kolesarjenja, nekateri pa so se drenjali za vodećim avtomobilom ogranizatorja in si s tem poskušali zagotoviti dober startni položaj. Zaradi gneče in spolzkega boroveljskega asfalta je bilo tuđi nekaj padcev, čeprav je bil pravi leteči start dirke sele pred gostilno Nemški Peter, 5 km do prelaza Ljubelj, kjer je bil cilj. Tuđi Mengšani smo imeli za to dirko pripravljene svoje adute. Ker je bila za ŠPORT MENGŠAN ženske in moške samo ena kategorija, smo v ogenj poslali mlajše tekmovalce, starejši pa smo jim "ščitili hrbet". Dobro so se borili. Pri ženskah je bila odlična peta Urša Urankar, med moškimi pa so bili zelo dobri Boris Martindč, jernej Rode in z osmim mestom naš najboljši Gorazd Lukan. Po razburljivi vožnji skozi tunel smo se na naši strani topleje oblekli in se spustili v dolino proti končnemu cilju v Kokrici. Prihod karavane kolesarjev na cilj v Kokrici. Foto: Edi Purkart Na razglasitvi re-zultatov smo se najprej veselili pokala, ki ga je za osmo mesto dobi I Gorazd Lukan, pri ženskah pa so bili pokali samo za prve tri. Do prave-ga navdušenja med člani KD Mengeš pa je prišlo, ko smo bili proglašeni za najštevilčnejšo ekipo Maratona treh dežel, zato smo dobili velik pokal. Ekipa Kolesarskega društva Mengeš: Gorazd Lukan Jernej Rode Primož Kern Boris Martinčič Urša Urankar Samo Gmeiner Marko Martinčič Marijan Totter Robert Purkart Ciril Porenta Bojan Hribar Niko Urankar Za dobro razpoloženje ob koncu prireditve je veliko prispevala tuđi zelo dobra organizacija maratona, nad katero je bdel gos-pod Lojze Dežman, direktor Intersporta d.o.o. Kranj. Odlično pripravljeni postanki, delne in popolne zapore čest za ves ostali promet, veliko spremljevalnih motoristov, ki so skrbeli za našo varnost, vozila, ki so prevažala našo opremo, so prispevali k res dobrim pogojem za vožnjo in tekmovanje s kolesi. Vsak udeleženec je prejel lep kolesarski dres in spominsko medaljo. Člani Kolesarskega društva Mengeš se zahvaljujemo Občini Mengeš za pomoč pri stroških štartnine. Zadnja letošnja dirka pa je bila Dirka na Tuboljevo 5. oktobra. Na njej je mladi član KDM Mengeš Rok Urbanija v kategoriji dečkov osvojil odlično tretje mesto. Ciril Porenta Iz dirke na Vršič. Foto : Jana Gregorin servis DEBEVC Skakalci SSK "Servis Debevc" Mengeš pripravljeni in čakajo na sneg Očitno bo tuđi zaključek leta za Smučarsko skakalni klub Servis Debevc prav tako uspešen kot ćela poletna sezona. Ćelo leto smo neutrudno trenirali in kdor pozna to športno zvrst, ve, da so mengeški "orli" naredili pravi športni podvig. Še lani ob tem času so se naši dečki, stari pet, šest in sedem let, spopadali s skakalnicami s kritično točko pri petnajstih metrih, danes pa prav ti fantje skačejo na 45 m napravah. Starejši pa za malo šalo premagujejo tuđi 90 m. In to zelo uspešno. Toda nova sezona bo dolga in naporna. Za šc večje uspehe borno potrebovali veliko nove, kvalitctncj.se opreme, ki pa veliko stane. Ker imamo veliko tekmovalcev v različnih kategorijah, borno morali kupiti tuđi novo vozilo. Veliko nam bo pomagal naš glavni sponzor Servis Debevc iz Meng.ša, saj je za naše potrebe že našel primerno kombinirano vozilo. Ponudil nam je ugodne ŠPORT MENGŠAN plačilne pogoje, pa tucli cena bo i/rcdno ugodna. Očitno pa je / našim dclom zadovoljen, saj nas je pred dnevi presenelil s prijetno novico. Dosedanji modri kombi nam bo nadomestil s popolnoma novim, belim, ki pa ga je potrebno ,še primerno opremiti in dodati razpoznavne nalepke. Ce nam bo pri nakupu finančno pomagala še Občina Mengeš, borno s skupni-mi močni stvar pripeljali do konca. Tuđi po oblačilih borno na daleč prepoznavni. Z novimi bun-dami in kapami smo postali prava reprezentanca svojega kraja. Pri nakupu in izdelavi so nam prav tako pomagali sponzorji, mi pa smo jiiri ponudili oglaševanje z našitki. Najpomembnejši pa bo nakup osnovne skakalne opreme, kot so smuči, čevlji, vezi, kombinezoni, maže, saj še tako pripravljen tekmovalec s slabo tehnično opremo v laki luidi konkurenti nima veliko možnosti za uspeh. Če ne bi imeli vscli teli zvestih pokroviteljev, ki so nam slali ob strani, bi dosedanji dosežki prav gotovo izostali. Žalo se vsem prav lepo zahvaljujemo, prav lako pa vabimo tuđi vse ostale, ki bi želeli pomagati, da se obrnejo na vodstvo kluba s svojo ponudbo. Znali se vam borno oddolžiti. Ponudimo vam prostor za sponzoriranje z nalepkami na kombiju, na osebni opremi tekmovalcev pa boste lahko z našilki predstavili svojo dejavnost itd. S skupnimi močmi nam bo prav gotovo uspelo in skupaj homo ponesli ime lepega Mengša po ćeli Sloveniji, pa tuđi tuji-ni, saj so smučarski skoki v našem kraju že nekdaj veljali za •sport, ki so se ga vsi veselili. ŠPORTN1 POZDRAV. Jože Trplan ANKETA Spoštovana občanka, spoštovani obean! V Mengšu smo se dogovorili, da se naš kraj pridruži akciji Zdrava mesta Evrope. V ta namen, posebej pa za čim boljše zdravstveno politiko v naši občini, smo oblikovali vprašalnik "Kako zdrav je Mengeš". Vpra-šanja so oblikovana po najboljših, tuđi mednarodnih izkušnjab na tem področju. Vprašalnik je anonimen, kar pomeni, da je tajnost podatkov, ki jih boste odd-ali, v celoti zagotovljena. Izpolnitev vprašalnika bo vaš prispevek k zdravstvenemu varstvu v naši občini. Prosimo, da vprašalnik izpolnjujejo osebe, stare od 18 let naprej. Prosimo, da izpolnjen vprašalnik pošljete na naslov: MIC JVIengeš d.o.o., Levčeva 16, 1234 Mengeš v tednu dni po izzidu. Kar koli vas zanima v zvezi z izpolnjcvanjem vprašalnika, se lahko obrnete na dr. Krstića, telefon 737 767. Iniciativni odbor za zdrava mesta Evrope v Mengšu VPRAŠALNIK Kako zdrav je Mengeš NAJPREJ IZPOLNITE TE PODATKE: Spol: M Ž Starost v letih: let Visina: cm Teža: kg 1.SRCE 1.1 Kdaj vam je zdravnik nazadnje poslušal srce? □ v zadnjih Ireh mesecih □ v zadnjih treh letih □ že pred dalj časa □ še ne 1.2. Ali poznate svoj krvni pritisk? □ zgornji: □ spodnji: □ ne vem 1.3 Ali imate težave zaradi dihalne stiske? □ nenehno □ pri fizičnih naporih in razburjenju Q občasno □ nikoli 1.4 Ali imate težave zaradi omotičnosti? □ da □ ne 27 | ŠPORT MENGŠAN ANKETA 2. ŽIVČEVJE 2.1 Ali imate težave zaradi nespečnosti? □ da □ ne 2.2 Ali ste nagnjeni h glavobolu/migreni? □ da □ no 2.3 Ali ste podvrženi duševnemu nelagodju? □ stalno □ občasno □ skoraj nikoli 2.4 Ali ste nagnjeni k utrujenosti? □ da □ ne 2.5 Ali se počutite poklicno ali zasebno preobremen-jeni (v stresu)? □ da One 2.6 Ali se počutite živčne? □ da One 2.7 Ali ste vremensko občutljivi? □ tu in tam □ pri sleherni spremembi vremena imam težave □ ne 3. ŽELODEC - PREBAVNI TRAKT 3.1 Ali ste nagnjeni k bolečinam v želodcu? □ da □ ne □ po določenih obrokih 3.2 Ali vam prebava deluje v redu? □ nagnjen(a) sem k zaprtju □ nagnjen(a) sem k driski □ nagnjen(a) sem k napenjanju □ nimam nobenih problcmov in vetrovom 3.3 Ali ste prizadeti zaradi slabosti/neješčnosti? □ stalno □ občasno □ nikoli 4. NEKATERI LABORATORIJSKI IZVIDI 4.1 Ali imate izvide o holesterolu v krvi? □ da Une 4.2 Ali imate izvide o krvnem sladkorju? □ da □ ne 4.3 Ali imate izvide o svoji sečni kislini? □ da One 5. OŽILJE 5.1 Ali imate krčne žile? □ da □ ne □ morda, imam še nepojasnjene težave 5.2 Ali imate težave s prekrvavljenostjo (rado zebe v prste na rokah in nogah, prsti večkrat modrikasti, nohti so deformirani)? □ da □ ne □ ne vem 5.3 Ali imate probleme zaradi zlate žile? □ da □ ne □ imam težave, nisem še bil(a) na pregledu 6. REVMA 6.1 Ali imate težave zaradi revme? □ da □ ne 6.2 Ali imate sklepno revmo oziroma bolečine v križu, hrbtenici? □ da □ ne 6.3 Ali imate bolečine v mišicah? □ pogosto □ pored ko □ nikoli 7. VNETJA / IMUNSKI SISTEM 7.1 Ali ste več kot enkrat letno prehlajeni? □ da □ ne 7.2 Ali pogosteje bolehate zaradi glivičnih vnetij? □ da □ ne 8. ZDRAVSTVENE TEŽAVE VEZANE NA SPOL Moški 8.1 Ali so vam diagnosticirali povećano prostato? □ da, bil sem operiran □ da, nisem bil operiran □ ne □ nisem bil pregledan Ženske 8.2 Ali imate pogosto probleme, ko greste na vodo (vnetja, tiščanje)? □ da, zdravim se □ da, ne zdravim se □ ne 9. KOŽA 9.1. Ali imate probleme s kožo (ekcemi, akne itd.)? □ kronično □ občasno □ nikoli 9.2 Ali imate materina znamenja? □ da, sem pregedan in ni nobenih ležav □ da, zdravim se □ da, nisem bil na pregledu □ ne 9.3 Ali imate alergične izpuščaje? □ da, bil sem na testiranju □ da, nisem bil na testiranju □ ne 10. OČI/UŠESA 10.1 Ali po vaši presoji slišite dobro? □ da □ ne, potrebujem slušni aparat □ ne, ne potrebujem slušnega aparata 10.2 Ali po vaši presoji vidite dobro? □ da □ ne, nosim očala oz. kontaktne lece □ ne, nimam nobenih pripomočkov za boljši vid 10.3 Če imate težave z vidom, za katero napako gre? □ kratkovidnost □ druge težave □ daljnovidnosl MENGŠAN ANKETA 11.ZOBJE 11.1 Kako pogostoma zahajate z zobozdravniku? □ pogosteje kot cnkral lelno □ cnkrat lelno □ manj kol enkral lelno Q nikoli 11.2 Katere težave imate na zobozdravstvenem področju? □ zobna gniloba □ vnetjc dlesni □ oboje □ nimam teh težav 12. DEJAVNIKI TVEGANJA 12.1 Ali kadite? □ da Q ne □ bivši kadilec (kadilka) 12.2 Kadilec (kadilka): Koliko cigaret kadite? □ do 10 cigaret dnevno □ 10-20 cigaret dnevno □ več kot 20 cigaret dnevno 12.3 Kadilec (kadilka): Ali ste poskusili prenehati s kajenjem? □ da □ ne 12.4 Ali uživate alkohol? □ redno (večkral na leden) □ občasno (ob določenih priložnostih) □ nikoli 12.5 Ali ste že bili na pregledu zaradi teh zasvojenosti? □ da, redno grem enkral lelno □ da, lu pa tam grem □ nikoli 12.6 Ali ste v svojem okolju opazili jemanje mamil pri mladoletnikih? □ da □ ne Podvprašanje: Ali se strinjate, da se ta problem v slovenski družbi zaostruje? □ da □ ne 12.7 Ali se ukvarjate s športom? □ da, intenzivno □ da, kot rekreacija □ ne 12.8 Ali ste bili že poškodovani (potovanje, poklieno, šport)? □ da, lahka poškodba □ da, težja poškodba □ ne 12.9 Ali ste že bili operirani? □ mandeljni □ slepič □ žolčnik □ drugi operativni posegi □ ne 12.10 Ali redno jemljete zdravila na recept? □ da □ ne in brez recepta: □ da □ ne 13. Kaj menite o izvajanju zdravstvenega varstva v Mengšu? 13.1 ustrezo sodelovanje med pacienti in zdravstvenim osebjem 13.2 včasih potrebujemo dodatna pojasnila 13.3 pripombe imam v zvezi z naslednjim: 14. Ali ste naredili dovolj za lastno zdravje? □ da, zelo skrbim za svoje zdravje in si prizadevam zvedeli čim več o zdravju □ šc kar, vem pa, da bi bilo dobro še kaj narediti □ premalo □ to vprašanje me ne zanima __________________-*1 SLOVENCI Prijateljici se pogovarjata: "Slišala sem, da so Slovenci karak-lerni, dobro situirani, simpatični, čedni in skoraj vsi so v najboljših lelih. Seveda pa smo Slovenke še nekoliko boljše." "In kje se vsi li najdejo?" "Ja, v ženitovanjskih oglasili." ZDRAVJE IN ŠPORT Navdiišcn šporlnik zagret razlaga: "Šport je zdrav, podaljšuje življenje, brez športa enostavno ne gre več." "Ampak, naši predniki nišo dali kaj prida na šport," mu ugo-v'irj.i prijatelj. "Že že, vendar, ali so še živi? Nišo, vsi so že pomrli." MED PIJANČKI Veš, človek mora enostavno poslušati svoj notraji glas. Lahko se zgodi, da ti prišepne, pojdi v goslilno. VAŠA POŠTA SMETNJAKI Ali v občinskih službah kaj razmišljate, da bi težke kovinske smetnjake zamenjali za lažje, plastične, saj je za starejšega človeka prava muka, da smet-njak (četudi napol prazen) privleče do ceste. Vem, da imajo v nekaterih občinah (Kamnik) plastične smetnjake. Ko sem vprašala na Komunalo v Domžale, so rekli, da plastičnih smetnjakov ne morejo pobrati (sprazniti), tuđi če si ga sama priskrbim. Zakaj? CP. SMEH NI GR EH 29 MENGŠAN Zvon poje na dve plati ■ Vsi vemo, da je dobro o vsaki stvari slišati obe strani, zato bova tuđi midva povedala bralcem Mengšana, zakaj sva odstopila od kmečke ohceti po men-geško. ■ Na skupnih sestankih članov odbora Društva Mihaelov sejem so nama ponudili izbiro pohištva, svatovsko ve-čerjo, fotografiranje in slavnostno okra-šeni kočiji za prevoz k poroki. Zataknilo pa se je že pri vračilu stroškov ob "šranj-ganju". Znesek oz. cena, ki bi jo moral kot ženin plaćati za nevesto, je bila visoka, zato sem predlagal, da to plaćam, če mi potem določeno vsoto vrnejo. O tem nišo hoteli slišati ničesar. ■ Povedala sva, da toliko denarja ne moreva dati in raje odstopiva od namera-vanega obujanja mengeških običajev. Predsednik društva Mihaelov sejem je, očitno zadovoljen z najino odločitvijo, dejal: "Prav, prav, prav." ■ Tuđi o poročnih prstanih ni bilo govora, kot piše v zadnji številki Mengšana, da bi nama jih podaril župan. Midva sva imela kupljene že davno pred tem. ■ Oseba, ki je napisala članek v zadnji številki Mengšana, na naših skupnih raz-govorih ni sodelovala. Kljub temu je napisano, da par, ki se je odločil in pri-javil za kmečko ohcet po mengeško, dejansko Mengšu ni prinesel dobrega glasu. ■ Midva sva se prijavila zavestno z željo, da bo vse potekalo, kot bi moralo, v veselje organizatorju, gledalcem, najinim domaćim, predvsem pa nama. Žal je bil konec drugačen. Midva sva se istega dne poročila civilno in cerkveno - torej ni bil glavni vzrok za najino prijavo denar, kot sedaj nekateri vztrajno trdijo. Obujanje in prikazovanje starih običajev je naporno in odgovorno delo. ■ Hvala za novo izkušnjo! Irena in Rok VAŠA POŠTA Irena in Rok prilagata pismo, ki sta ga poslala odboru Društva Mihaelov sejem 20. septembra 1997: Društvo Mihaelov sejem Zavrti 2 1234 Mengeš Mengeš, 20.9.1997 OBVESTILO Podpisana Rok Klopčič in Irena Šimenc vas obveščava, da odstopava od kmečke ohceti po mengeško, ker se ne držite dogovorov, ki smo jih sklenili na začetku. Dogovorili smo se, da hodo zneski, ki obremenjujejo ženina, simbolični (šran-ga, kamelaj, v zadnjem trenutku pa se govori o velikih številkah. Čeprav sva se želela poročiti na takšen način, sedaj dokončno odstopava od tega, ker se čutiva izkoriščena in po-nižana. Veliko uspeha in lep pozdrav! Rok in Irena Odziv na mnenje župana o referendumu (Mengšan, št.44/vinotok 1997, stran 4) Pismo mojemu županu in poslancu H Gospod župan, podpis "Vaš župan" bi mi vlil upanje, če ne bi prebral očitajočih besed, da 80 % glasovalcev na referendumu razmišlja(mo) o tem, da naj se prepusti mlade alkoholu in drogam in da s(m)o nasedli negativni propagandi, izkrivljenim podatkom in dezinformaci-jam. Gospod župan, zelo krivično ocen- jujete 2561 občank in občanov občine, katerih interese zastopate. Rezultat je res pokazal, kako ljudje razmišljamo, to je mnogo bolj življenjsko, nemegalomansko. ■ Prepričan sem, da je velika većina pripravljena na odrekanja za reševanje resnično pomembnih problemov in za rešitve, ki so razumne, skladne z našimi potrebami in zmožnostmi. Zelo redki posamezniki so proti samoprispevkom in referendumskemu načinu odločanja. Se-veda, če so prepričani v dobro gospodar-jenje z denarjem, ki je bil pobran i/, davkov in drugih dajatev. ■ Morda boste zahtevali odstop katerega od Vaših neposrednih sodelavcev, morda boste prekinili sodclovanjc s katerim od Vaših strokovnjakov. Morda pa boste v prihodnje z več podatki in s predhodno javno obravnavo bolje seznanili ljudi in na najbolj učinkovit način preprečili učinke negativne propagande, kot imenujete navajanje Vaših uradnih podatkov in kot razumete daigačna mnenja in kot Vi imenujete demokracijo. ■ Sporočate nam, da imate radi odprte karte in iskreno besedo. Niti z eno bese-do niste omenili, kaj boste konkretnega storiii po referendumu. Niti nam niste poveclali, koliko denarja je bilo porab-ljenega za pripravo referenduma, za pro-pangando, koliko časa so uradniki na občini porabili za referendumske dejav-nosti. ■ Iskreno tuđi povejte, zakaj se je tako mudilo z referendumom, ki je moral biti izveden samo mesec dni pred predsed-niškimi volitvami. ■ Pričakujem, da boste sedaj predlagali novo rešitev in z njo čim prej resili problem prostorov za telesno vzgojo v soli in za mlade v občini. Tomaž Štebe 30 I MENGŠAN Delo v Občinski upravi nekoliko drugače ■ V Parlamentu je v obravnavi kar nekaj zakonov, ki urejajo področje delovanja občin. Tako je v proceduri predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o ustanovitvi občin in določitvi njihovih območij, na katerega imata velik vpliv, tuđi sprememba Zakona o lokalni samoupravi in Zakon o sprememba li in dopolnitvah zakona o financiranju. ■ Kar preko 80 krajevnih skupnosti se je odločilo, da želi imeti samoslojno občino. Med njimi je tuđi KS Moslc, ki je želela najprej postali samostojna občina, kasneje so se odločili, da bi se radi priključili KS Komenda in skupaj s KS Križ ustanovili samoslojno občino, nazadnje pa so želeli ćelo v Občino Mengeš. Najbolj realna je druga varianta, za realizacijo katere se borno v Parlamentu na željo predlagateljev aktivno zavzemali tuđi v Poslanski skupini SKI). Enako zavzcto se borno trudili ludi za ustanovitev samostojne občine Trzin in vse ostale, ki se z željo po podpori obračajo na naše poslance. B Razumljivo je, da želi bili vsakdo gospodar na svojem teritoriju in sam odločali o razvojnih usmeritvah, deliti pravice in pristojnosti in seveda ludi denar. Ce je to želja večine krajanov, jo je potrebno spoštovati in podpreti, kajli le moćna želja po samostojnosti je lahko zagotovilo, da bo nova občina ob realizaciji številnih idej dosegla razevet, kakršnega si želi. B Vendar samo to najbrž ni dovolj. Ob prvem navdušenju, številnih ide-jah in željah, navadno pozabljamo na bistven element - odgovornost. * l^rav zaradi pomanjkanja odgovornosti, nerazumevanja zakonodaje in preve-'ikega števila odločitev "kar po domaće", Prihaja do nepravilnosti v poslovanju VAŠA POŠTA posameznih občin, podobno, kot se to včasih dogaja tuđi v Mengšu. Prav zaradi tega verjetno ni odveč bojazen Službe za lokalno samoupravo, da bo veliko število majhnih občin to problematiko še povećalo. Edino rešitev vidijo le v zapo-slovanju strokovnih kadrov, pomembno-sti vloge nadzornega odbora in zmanj-šanju vloge krajevnih skupnosti, kar so združili v predlogih Spremembe zakona o lokalni samoupravi, ki je bil pred kratkim v Državnem zboru tuđi soglasno sprejet. ■ Nedopustno je namreč, da Občinski svet polrdi Predlog proračuna občine, za katerega po uradni poli kasneje sprejme od Vlade dopis, da ni pripravljen v skladu z veljavno zakonodajo, vendar kljub lemu ne zahteva presoje odgovornosti. Še več. Dovoli ćelo, da je denar davkoplačevalcev porobljen mimo proračunskih postavk. Eden Lakih primerov je nedavni referendum, ki v proračunu ni bil upošlevan, čeprav je že bila predviđena gradnja športne dvorane, ki mimo-grede, na referendumu ni bila izglaso-vana. Žal naši vodilni občinski veljaki niti ne vedo, kakšna je moć takega referenduma in kaj želijo z njim izvedeli; ali morda to, če se občani z gradnjo strin-jamo ali morda samo to, če smo pripravljeni sami nekaj primakniti k visokim slroškom gradnje (za katero priprave že tečejo). Omenim naj, da tuđi zloženka, ki smo jo vsi prejeli na dom, ni bila pripravljena v skladu z zakonom. ■ Vse to nas vodi v razmišjanje, da odločitve nišo pravočasno ali pa so morda strokovno neustrezno pripravljene. Sodeč po dogajanjih, ne samo v naši, ampak tuđi v drugih občinah, vsi župani ob nastopu svojega mandata nišo pripravili plana svoje štiriletne dejavnosti, ki bi vključevala razvojno področje na vseh področjih, s točno opredelitvijo prioritetnih dejavnosti. Zaradi tega prihaja do zamika v dejavnostih. Vse se mudi, da ne bodo sredstva ostala neizkoriščena in na koncu ni važno, za kaj se porabijo. Takšno delovanje pušča dvome, povz- roča nekorektnost v odnosili med člani Občinskega sveta in Občinske uprave, kršenje poslovnika in zakonov. ■ Naš Občinski svet je že lansko leto pravilno razmišljal, da je potrebno ustanoviti komisijo za pripravo dolgo-ročnega plana razvoja, hkrati pa je ponovno "pozabil" planirati sredstva za njeno dejavnosl. Kljub obljubljeni pomoći Občinske uprave pri njenem delu, le-ta po enem letu še ni preskrbela podatkov, za katere je prosila komisija in jih je obljubi] župan. Še več. Kljub eno-letnemu roku za pripravo izhodišč raz-vojnega plana, Občinski svet sprejema odločitve o večjih posegih v prostor, ki dolgoročno vplivajo na razvojni plan občine. O tem članov komisije ne obveščajo, po preteku enega leta pa bodo verjetno znali glasno poudariti, da komisija ni ničesar naredila. ■ Z željo, da bi delo čim bolj racionalizirali in omilili težave, do katerih prihaja zaradi dvotirnosti delovanja, bomo Občinskemu svetu predlagali drugačen način dela in poskrbeli, da boste imeli občani možnost večjega vplivanja na odločitve Občinskega sveta, predvsem na področju dolgoročnega razvoja. ■ Mogoče bo te težave delno rešil tuđi delno spremenjeni Zakon o lokalni samoupravi, po katerem bo po novem tajnika Občinske uprave za dobo štirih let (svoj mandat) imenoval župan, oba skupaj pa bosta pravno in moralno odgovorna za svoje delovanje. ■ Toliko v razmislek, kaj vse je potrebno še storili, če želimo uresničiti svoje želje in hotenja, ki bodo skupna vsem občanom. Res ni vse tako crno, kot zgle-da na prvi pogled, toda, ZAKAJ NE BI BILO BOLJE, ČE JE MOGOČE. mag. Margareta Atelšek 31 MENGŠAN VAŠA POŠTA / iz Občinskega sveta Zakaj tako? ■ Pa se nam je zgodilo, čeprav človek ne more verjeti, da so lahko sestre, brat-je, matere, očetje, babice in dedki proti interesom svojih šolajočih se otrok in mladine. ■ Referendum o samoprispevku za gradnjo športne dvorane torej ni uspel. Kje je krivda za ta neuspeh? • Ali je denar prvi bog našega življenja in nam druge vrednote nič ne pomenijo? • Ali je revščina v naši občini že tako velika, da si tega ne moremo privoščiti? • Ali nas je negativna propaganda (moramo priznati, bila je zelo negativna) tako prevzela, da smo bili avtomatično proti? • Ali pa smo tako kratkega gledanja, da nismo znali oceniti, komu je to namen-jeno in komu je to potrebno? ■ V katerem koli od teh vprašanj se najdemo, že imamo odgovor, kdo je kriv za ta za Mengeš sramotni neuspeh. ■ Pa vendar, kar koli že je, moramo razmišljati naprej. • Ne smemo dopustiti, da bodo zaradi take odločitve naših občanov prizadeti otroci in mladina teh občanov. • Iskati nov način, da speljemo to investicijo. • Si vsi prizadevati, da čimprej zgradimo to športno dvorano. ■ O tem razmišljajmo, dragi občani, pa nam bo mogoče odleglo pri duši in borno pozabili, koliko smo sami krivi, da samoprispevek ni bil izglasovan. S spoštovanjem, AlojzijJanežič, predsednik Občinskega sveta Občine Mengeš Ko sem imel sestavek že pripravljen, sem v Gorenjskem glasu prebral članek o športni dvorani, ki jo bodo gradili v Cerkljah. Takole piše: "Ceprav je naložba vredna neskromnih 457 milijonov tolarjev, stotaka več kot znaša letni občinski proračun, se je cerkljanski župan Vrane Čebulj ne boji izpeljati." S "svetniškega stoička" ■ Težak je včasih in večkrat vse kaj drugega kot udoben, ta "svetniški stol-ček". Občutek imam, da se je večina svetnikov v Svetu Občine Mengeš, svojega svetnikovanja že naveličala. Rcs je minilo že tri leta od štiriletnega mandata, res pa je tuđi, da je takšno obnašanje navkljub vsemu, milo rečeno, nerazumljivo. S čim utemeljujem tako trditev? Že to, da večina svetnikov hoče svoje sestanko-vanje speljati h koncu čim prej in po liniji najmanjšega odpora, samo po sebi govori o nekaterih dejstvih. ■ Najlažje je v Svetu biti v koaliciji. Zakaj? Ve se, kdo predlaga večino skle-pov, župan in uprava. V tem primeru, kdor je v koaliciji, mu gradiva niti ni treba prebrati. Enostavno dvigneš roko ZA. Ali nasprotno, PROTI, če zadevo predlaga opozicija. Kdo je v Svetu Občine Mengeš v opoziciji, pa je sedaj tuđi že jasno. Jasno pa je tuđi, koliko lahko ta opozicija še uspe narediti. ■ Poigrajmo se nekoliko s številkami. Od 16 svetnikov je 5 svetnikov iz stranke SLS, 4 iz stranke LDS, 3 iz SKD, 2 iz SDS in po 1 iz ZLSD in SNS. Zadnji že več kot leto ne prihaja na seje Sveta. Tako nas v glavnetn sestankuje 15. S pomočjo SLS je SDS dobila predsednika Sveta. Komu je od takrat zavezan, je popolnoma logično, saj je končno izstopil iz stranke SDS. Kakšna je državna koalicija, tuđi vemo. Tako ostanemo lc trije svetniki iz vrst SKD, ki se lahko imenujemo opozicija. Pa ne, da bi želeli biti ravno to, ne, naredili so iz nas opozicijo. Prosim, ne razumite napak. Nismo apriori proti vsemu, kar predlaga koalicija, oziroma župan 7. upravo občine. Vedno smo pod-pirali vse tisto, kar je po našem prepričanju dobro za Mengeš in njegove prebivalce. Upam pa si trditi, da smo v sedaj nastali situaciji edino svetniki SKD tišti, ki hoćemo, da Svet z županom in upravo občine, delajo po zakonih, po Statutu Občine Mengeš in po Poslovniku Občinskega sveta. Ti dokumenti so zakon za nas in za vse ostale tuđi. Ravno zato, opozarjamo, predlagamo ali, če hoćete, kljubujemo ob zadevah, ki bi jih predlagatelj rad izpeljal "kar tako po domaće." ■ Že zdavnaj v zgodovini smo si Ijuclje postavili nekakšne norme, po katerih naj bi živeli in katerih se moramo držati, če hoćemo, da svetu ne bo zavladala anarhija in brezpravjc. ■ Zato pa tišti, ki v Občinskem svetu še kljubujemo takšnemu delu, opravljamo, vsaj v Mengšu, nekakšno "Sizifovo delo". Ni "mačji kašelj" prebrati vse gradivo za sejo Sveta, ga predelati z vsemi pripom-bami, ki morajo izhajati iz zakonov, Statuta ali Poslovnika. Precej ur zahteva takšno delo, precej sestankovanja, da uskladimo te pripombe med seboj in jih tako pripravimo za sejo Sveta. Ni sedaj važno, kdo od treh svetnikov je doočen te pripombe posredovati Svclu, važno pa je to, da zadnje čaše skoraj ne uspemo več prodreti skozi čvrsto koalicijo. Enostavno preglasovani smo. ■ Čutil sem dolžnosl, vsaj listi peščici naših volivcev in simpatizerjev, povedati tisto, kar nas pri našem delu v Svetu najbolj teži. Počasi se človek naveliča poslušati besede kot "Svet je sprejel", ko obenem dobro vemo, da srno zastavili vse svoje znanje in moči, da bi bilo drugače, pa nismo uspeli, ker smo bili preglasovani. Zato v zadnjem času pri pomembnih zadevah za občino in pred-vsem za občane, zahtevam poimensko glasovanje. Pri tem pa upam, da mi kdaj v bodočnosti, vsaj za kakšno od nepravilno sprejetih zadev, ne bo treba dajati odgovora. F. Guna MENGŠAN VAŠA POŠTA / iz Občinskega sveta Al' prav se piše telovadnica al1 športna dvorana? ■ K pisanju me je tokrat vzpodbudil članek v Dnevniku z dne 12.11.1997 izpocl peresa novinarke Anite Vošnjak, ki ima naslov: Duh športne dvorane še živi s podnaslovom "Župan med drugim predlaga skupno financiranje občine in zasebnih invcstitorjev". ■ Vse lepo in prav! Spodaj podpisani občan in svetnik Občinskega svela Občine Mengeš moram oponirati županu glede izvirnosti omenjene izjave oz. pobude, če je naročil omenjeni članek. Namreč, res je predlagal omenjeno rešitev pisno dan pred sejo, a nikakor ni zrasla na njegovem "zclniku". B To rešitev sem predlagal sam vsaj dvakrat v razpravi na to temo že ob prvi obravnavi proračuna za leto 1997, enako na zboru občanov Mengša v Kulturnem domu, 16.1O.1997, kjer je lahko to mojo izjavo, po moji oceni, slišalo vsaj sedemdeset prisotnih. B Omeniti moram še sestanek predsed-nikov delovnih teles sveta (za infrastrukturo, dmžbene in društvene dejavnosli, finance in gospodarstvo), kamor me je povabil župan. Na tcj seji sem bil v glavnem poslušalec, ko pa sem dobil besedo, sem razložil stališča naše stranke. Predlagal sem tuđi, da se projekt preimenuje iz "telovadnica" v "športno dvorano", ker sta se do sedaj uporabljala oba termina. Moram povedati, da je mojo pobudo lakoj podprl prisutni gospod Jože Mlakar, predsednik 'IVD Partizan. Po krajši razpravi se je z novo terminologijo strinjala većina prisotnih. B V svoji razpravi sem vztrajal, ker sem predvideval, da če bo občanom predstavljena telovadnica, bodo v večini mi- slili, da gre res samo za povećanje sedan-je po normativih Ministrstva za šolstvo in šport, kar naša stranka ves čas zagovarja. Ce spremenimo ime "telovadnice" v "športno dvorano", se bo vedelo, da gre za nov objekt, ki od normativa odstopa 118 %, zato je bil razpisan referendum za samoprispevek. Prav zaradi tega dogovora sem ta članek naslovil tako. ■ Na koncu pa še demanti stranke SKD na isti članek v Dnevniku, kjer župan pripisuje neuspehu referenduma tuđi množico izkrivljenih podatkov, ki so pred referendumom krožili po Mengšu. Za te preprosto v naši stranki ne vemo, nišo nam poznani. ■ Zaradi izkrivljenih podatkov predla-gateljev velikega projekta "športna dvorana" se je naša stranka odločila in raznosila letak velikosti A5, kjer smo občane v prvi vrsti povabili na referendum, da ne bi "za" ali "proti" projektu "športna dvorana" s samoprispevkom odločila manjšina. ■ Res je, da smo navedli dejstva, kakšna stališča zastopamo, saj nam je bilo onemogočeno stališča stranke objaviti v posebni številki Mengšana zaradi cenzure. Iz protesta svetniki z liste SKD nismo podali izjav. Povem naj tuđi to, da so bile s strani župana, podžupana, pred-sednika Občinskega sveta in ćelo glavne urednice Mengšana (občinsko glasilo Mengšan izdaja Občinski svet Občine Mengeš - vsaj tako piše v kolofonu tega glasila), kratene ustavne pravice, ki so zapisane v 39. členu Ustave Republike Slovenije. ■ Menimo, da so minili čaši, ko so ured-niki sestavke nosili kazat na komite tedanje partije, v našem primeru županu, če se to ali to lahko objavi, posebej pa še po tem, ko uredniški odbor sklene, da se sporni zapis objavi. Res je sicer, da ga lahko objavi tuđi v skrajšani obliki, pri tem pa mora paziti, da ne izpusti oziro-ma ne spremeni bistva sporočila. ■ Še več, ko sem na zadnji seji Sveta pred referendumom in pred zbori občanov, ki jih je sklical župan, preden smo se razšli, glasno prosil župana, naj občane opozori, da teoretično o iziđu lahko odloči en sam občan, ki se referenduma udeleži in pravilno izpolni glasovnico, mi je pred takrat prisotnimi obljubil, da bo to storil. Vem, da to vsaj na zadnjih treh zborili ni storil niti župan niti podžupan niti predsednik Občinskega sveta, ki so zbore vodili, ćelo upam si trditi, da so na to karto igrali vsi trije glavni akterji - čim manjša bo ude-ležba, več možnosti je, da referendum uspe. ■ Poštenost je, žal, kot že tolikokrat doslej, ponovno padla na izpitu. Žal! JožefPajnič -----------------^ Koje hudo, me pokliči! ^9 telefon 08^*113 Kile }m br«spla6«n, omogofia ga T±fc»m^0 33 MENGŠAN M smrt Usto, kar nas loči in življenje ni, kar druži nas. So vezi močncjše. Brezpomena žanje so razdalje, kraj in čas. Zahvala 96. leto zemeljskega življenja se je izteklo za našo mamo, babico, prababico FRANCKO KERŽIČ - Drnovškovo mamo Domaći se najiskreneje zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za iskrenost, toplino in tolažbo, ki so jo v njenem življenju podarili njej, naši mami. Posebna zahvala gre doktorju Ivu Pevcu za dolgoletno zdravniško pomoć ter oh najtežjih trenutkih doktorju Tomažu Mušicu. Zadnje pozdrave njenomu zemeljske-mu slovesu so v naša srca naizbrisno zapisali pevci Mengeškega zvona, organist Janez Brezovnik in solist Andrej Levec. Besede gospoda župnika Maleja Zevnika pa so bile vzpodbuda za naše snidenje z našo mamo v onos-transtvu. Hvala vsem skupaj OBVESTILA Vsi njeni Sv. MIKLAVZ priđe v KULTURNI DOM - MENGEŠ v petek, 5. decembra 1997 ob 16. uri. OBČNI ZBOR IN NOVOLETNO SREČANjE PODJETNIŠKEGA ZDRUŽENJA MENGEŠ • Podjetniško združenje v Občini Mengeš vabi vse zainteresirane mengeške obrtnike, podjetnike in zasebnike ter predstavnike drugih organizacij na svoj prvi občni zbor članov PZM Mengeš. Občni zbor bo v restavraciji Vincent, v petek, 12. decembra 1997, ob 20. uri. Poročali borno o svojem dosedanjem delu, težavah in načrtih. Veseli borno vaše prisotnosti in posebej še aktivne udeležbe. • Po občnem zboru se borno lahko podrobneje seznanili z nekaterimi rezultati našega dela, se poveselili in zaplesali na novoletnem srečanju PZM Mengeš, ki bo sledilo po 22. uri. Pridite v družbi. Upravni odbor Podjetniškega združen ja Mengeš SDS LETNA KONFERENCA OBČINSKEGA ODBORA SDS Na letno konferenco 00 SDS Mengeš vabimo vse naše simpatizerje, podpornike, prijatelje, volivke in volivce ter druge zainteresirane občanke in občane. Predstavili bomo naše opravljeno delo in naše nacrte za ureditev in izboljšanje življenja v Občini Mengeš. Pričakujemo vas v društveni sobi Kulturnega doma v Mengšu, 28.Lngyembra 1997 ob 20. uri. Vljudno vabljeni! Popravek navedbe v obveslilu Mengšan-om ob referendumu za samoprispevck za veliko šporlno dvorano. Srjninc Svela Občine MengeS in njegovih komisij so v visini 6,3 milijona tolarjev. Za nepopolno navedbo se opravičujemo. Mag. Tomaž Štebc, dipl.ing. Prcdsednik Ohčinskega odbora SDS Mengeš o MENGŠAN OB. VESTI LA SMUČARSKO DRUŠTVO MENGEŠ vas vabi na SMUČARSKI SEJEM ki bo v PODODRJU KULTURNEGA DOMA v Mengšu v soboto, 29. 11. 1997 od 10. do 17. ure, kjer boste lahko zamenjali, prodali ali kupili smučarsko opremo. SD MENGEŠ KULTURNO DRUŠTVO ANTONA LOBODE bo ves december ob sobotah od 16. do 17. ure v gasilskem domu v Loki pripravljalo ^IMSIEE TOI€B za najmlajše. Prisrčno ste vabljeni otroci, ki se radi smejete, imate radi pravljice, igro in petje ter radi prisluhnete pogovorom. Rdeča nit pogovorov skozi decembrska druženja bo božična skrivnost. Spoštovani starši, omogočlte svojim malčkom, da si 6., 13., 20. in 27. decembra med prijatelji ustvarijo svoj svet. KULTURNI DOM MENGEŠ 5. december 1997 ob 16. uri Sv. MIKLAVŽ 5. december 1997 ob 20. uri LIPARJEV VEČER koncert pevskih zborov 26. december 1997 ob 20. uri KONCERT MENGEŠKE GODBE 6. in 17.12 ob 18. in 20. uri HIRTOST 2 - akcijski 10., 11. in 12.12. ob 18. in 20. uri BEAN - superkomedija MENGŠAN OBVESTILA Ml AMIGO vas vabi na sprehod po NARODNIH PARKIH SEVERNE AMERIKE z dr. Majdo Mazovec fe ha Miklavževo soboto, 06. decembra 1997, eb 19. uri v klubsko sobo na Slovensko 28 v Mengšu. INSTRUIRAM ANGLEŠČINO in SLOVENŠČINO za OSNOVNO in SREDNJO SOLO. TELEFON: 711 160 0 gradbena dela 0 zaključna dela v gradbeništvu 0 vodovodne instalacije 0 izposoja rušilnih kladiv OBNOVA KOPALNIC, SANITARU, STANOVANJSKIH IN POSLOVNIH PR0ST0R0V Tomaž Prelovšek s.p Zadružniška ul. 36 1234 Mengeš te/./fax.: 061/738-522 mobitel: 06091 630 - 232 ŽENSKI FORUM DOMŽALE VABIMO VAS NA SREČANJE ŽENSKEGA FORUMA V MAJČEV DVOR, DNE 27. NOVEMBRA 1997 OB 18. URI. POGOVARJALE SE BOMO O DISKRIMINACIJI IN SPOLNEM NADLEGOVANJU ŽENSK NA DELOVNEM MESTU Z GOSTJO METKO ROKSANDIČ IZ ZVEZE SINDIKATOV SLOVENIJE. VABUENE! © @(e) MENGŠAN ŽUPNIJSKA KARITAS MENGEŠ • Trdinov trg 8 • Telefon: 061 738 977 Pisama in skladišče sta odprta ob petkih od 16. do 18. ure. • KLIC V STISKI med 16.00 in 18.00 smo Vam pripravljeni prisluhniti po telefonu 738 977. V novih prostorih naše KARITAS pa se lahko oglasite osebno. SVETOVALNICA -'vsak ponedeljek. Žiro račun: 50120-620-149-130i 110-134/98 HUBAT PETER S.p. vrtnarstvo in avtoprevozništvo Vam nudi brezplačno dostavo kurilnega olja. ^-Jrym Popust na gotovino. Možnost obročnega odplačevanja od 3 - 5 obrokov. Telefon: 737 473, Mobitel: 0609 617 355 (^mtetieni studio Živite zdravo, prilagodite si svojo telesno težo! Zmanjšanje apetita vam zagotavljamo z aurikulo in Tui-na terapijo, svetujemo zdrave prehrabene navade! NE TRPITE BOLEČIN! Nudimo vam terapije glavobolov, migren, lumbarga, lum- bagoišialgije, drugih bolečin v hrbtenici, ramenih, rokah in nogah s kitajsko Tui-na terapijo. CENITE SVOJE ŽIVLJENJE, DUHA IN TELO! Zagotovite si svoj termin za Tui-na sprostitveno, managersko ali zdravilno masažo. POLEG TEGA VAM NUDIMO: • nege obraza in dckolteja z kozmctiko MATIS in MARBERT, • izjcmno učinkovito štirifazno proticclitno nego, • depilacije po sistemu HAIRAWAY, • izdelovanjc uinctnili nohtov, • sončenje v solariju ERGOLINE. Moste 89F (pri Komendi) • Tel.: 061 841 538 DEKORS 1234 Mengeš • Levčeva 10 S m o trg o v s k a organizacija in potrebujemo sodelavca za opravljanje ra čunovodski h o p r a v i 1 z a p r i b 1 i ž n o 10 ur ted ensko. Potrebno poznavanje vseh d e 1, v k 1 j u č n o s s e s t a v o z a k 1 j u č n e g a r a č u n a. Željene izkušnje v trgovski str ok i. Pisne vloge pošljite na naš naslov najkasneje do 10.12.1997. UGODNO • UGODNO Kdor si skodranih las želi, naj v frizprski studio £ priporočamo T^l^on: 061 738 383 UGODNO • UGODNO UGODNO • UGODNO • UGODNO UGODNO • UGODNO • UGODNO 37 J Miklavž že kupuje v Napredkovih trgovinah - tradicionalni Miklavžev sejem bo od 3. do 5. decembra N APREDEK - velik ognjemet in obisk Miklavža s ■»»■iirtiiil spremstvom bo 4. decembra ob 18. uri - v blagovnici Vele lahko Miklavž izbira med več kot 3000 različnimi igračami Blagovnica Vele bo vse decemberske sobote odprta do 19, ure. ©đ ŽMio "D fto đ© (Sa B^o CENIK OGLRSNEGH PRDSTORR V glasilu MENGSAN • HOnERCIHLNI 0GLH5 Cena glede na velikost oglasa: - ćela 1 /1 stran (260 x 185 mm) ' 36.000,00 SIT - pol 1/2 strani (130x185 mm) 18.000,00 SIT -tretjina 1/3 strani (260x70 mm) 12.000,00 SIT - četrtinka 1/4 strani (90 x 130 mm) 9.000,00 SIT - šestinka 1/6 strani (90 x 65 mm) 6.000,00 SIT - osminka 1/8 strani (60 x 65 mm) 4.500,00 SIT - šestnajstinka 1/16 strani (65 x 45 mm) 2.000,00 SIT Doplačila na ceno komercialnega oglasa: - objava na 2. strani (notranji strani naslovnice) in zadnji strani naslovnice se poveća za 10% Popusti na ceno komercialnega oglasa: - za zakup oglasnega prostora za 1 leto (na podlagi sklenjene pogodbe z izdajateljem glasila) zaračunamo 9 oglasov, 2 oglasa sta tako brezplačna, - za zakup oglasnega prostora za 6 mesecev (na podlagi sklenjene pogodbe z izdajateljem glasila) zaračunamo 5 oglasov, 1 oglas je tako brezplačen, - v času volitev imajo politične stranke 1 stran oglasnega prostora brezplačno. • OBVEŠTiLr* PDVHBILfl, ČESTITHE Obvestila, povabila in čestitke, ki vsebujejo do 30 besed stanejo 1.000,00 SIT, vsaka nadalnja beseda pa še po dodatnih 10 SIT na besedo. Zavodi in društva, ki imajo domicil v Mengšu, imajo v smislu popusta pravico oglaševanja prireditev, občnih zborov in humanitarnih akcij brezplačno - do velikosti oglasnega prostora 1/6 oziroma do 30 besed. OSMRTNICE IN ZHHVRLE Cena za velikost: - 1/3 strani po vertikali formata (245 x 70 mm) 6.000,00 Sit - polovica od zgoraj navedene velikosti (120 x 70 mm) 3.000,00 Sit Cene oglaševanja borno letno uskladili z indeksom rasti cen na drobno. V ceni oglasov ni vračunan 5% prometni davek. • NflČIlI ODDHJRNJH OGLRSOV Vsebino oglasa, s točnim naslovom, odda uporabnik oglasnega prostora v času uradnih ur v sprejemni pisarni Občine Mengeš, najkasneje do 10. v mesecu. • POJHSNILO! Da bo Mengšan redno izhajal ob koncu vsakega meseca, je uredniški odbor skupaj z občinsko upravo potrdil že prej določen zadnji rok za oddajo člankov do 12. v mesecu. Vsi članki, ki bodo prispeli po tem roku, bodo praviloma objavljeni v naslednji številki. Občinski svet pa je na zadnji seji sprejel Cenik oglasnega prostora, ki velja od maja dalje. Vsi interesenti morajo svoje ponudbe za.oglasni prostor oddati v sprejemni pisarni Občine Mengeš v času uradnih ur do 10. v mesecu. kCčna KNJIGARNA Ljubljanska cesta 1/b • tel.: 815 295 Pri nas lahko izbirate v bogati ponudbi novoletnih poslovnih in osebnih daril: • PLANERJI • ROKOVNIKI • GARNITURE PISAL, PISALA • STENSKI IN NAMIZNI KOLEDARJI • VIZITKE VSE Z MOŽNOSTJO DOTISKA VAŠE FIRME! Nismo pozabili tuđi na novoletne okraske in jelke! IZBIRA JE PESTRA - CENE SO UGODNE! MIKLAVŽ KUPUJE TUW1RI NAS - V KOČNI! V TIP-TOP-u, KNJIGARNI m MODNI HISI IGRAĆE! V MODNI HIŠI in NOVI MODI OBLACILAJi ŠLADKA DARIL/lPv diskontu in vsehTsmrih^ f živilskih prodajalrtgh! Sledite um/kciii - dtičiU %m