Koliko moči do mladosti ima zgodnje soziiaiijc lepo/iiiinstva. iii kaksnc dolžnosti izvirajo h tega za odgojitelja in jezikoslovnega mvnika. (Dalje.) *D Dan današnji skorej ves svet bere. Veliko starih in novih šol podučuje otroke v tej umetnosti. Casopisov je precej, in častni stanovi se združujejo in napravljajo čitavnice. Xahajajo sp, tudi v šolali knjižnice; povsod najde.š knjig in časopisov velikrat prav po nizki ceni. Kratko rečeno: Brati je občna šega in potreba postala. Koliko pa je branje koristno in škodljivo, koliko dobrpga, pa ludi koliko slabega po branjii pride, nočemo tukaj preiskovati, govoriti iiočemo tukaj le od lepoznanstvenega slovstva , in koliko moči ima takšno branje do mladosii. Mladost dobiva knjig iz šolskib knjižnic, ali pa si jili iz posojilnic ispo.sojiije, ali ji starši in žlalita knjige daje za vezilo. Vidi se pa, da že otroci pri 8. — 10. letih rajše bero knjigo pisano za mladost, kakor pa da bi si igrali; nekoliko odraščeni dečki si znajo tudi po skrivnih in prepovedanih potih romanov dobiti, ktere potem kar pogoltnejo; vsega tpga pa moder inskerben učenikne more prezirati. Mladenči in dekline posebno za kratek čas roniane bero, če ravno ne plešpjo ali se drugače ne razveseljujejo. Ako tedaj strast po branju v vsakdanjem življenju povsod vidimo, in se je leta tudi naše mladosti obojega spola lo- •) Ne rera, kako se je v poslednjem listu beseda ndaljeu pod ta napis vkradla. si.r.c. tila, poiščimo naj pred vire tega hrepenenja, ker nam bo potem ložeje vsp (o reč zadevajočp okoliščine prevdariti in preraisliti. Pri nekterih Ijudeh doniišljija vse druge dušne moči prevaguje; to je posebno pri nježnein in bolelinpm telesu. Takšne Ijudi domišljija popolnoina poseda. Starši in učeniki mislijo , de je to pri njib Jjubčkih znampnje pesniškpga duba, kar pa je večidel napčno; ppsništvo živo občuti življpnjp , uno pa jp znamenje prenappte občutljivosti. Kdor pesmi kuje iz občne občutljivosti, ne ozira se pa na resnične djanja, bo javalne kdaj pravi pesnik. Mladost obojpga spola tedaj , pri kteri domišljija prevaguje, vpčidpl silno želi brati, in požira starc in nove romane, ki domišljijo čedalje bolj vnemajo in jo za nekaj časa kam navižajo. Strast do branja se pa ne loti le takšnib ljudi', temuč tudi ndadenčev, ki so bribfne glave, in če niso njili zunanje okoliščine takšne, kakoršnib si žele , če se namrpč njih dušne moči v soglasju ne izobražujejo, ali če jih revščina tare. V romanu najdejo Ipga, kar si žele, in pri obrazili ptuje domi.šIjije pozabijo resničnega življenja, ki jih tarp. Ravno zavoljo tpga vidimo, da brihtni rokodelci v pražnjih urali radi bero, kpr v branji najdejo nekako tolažbo v njihovem posiljenem Stanil. (Oaljc prili.l