UREDNIŠTVO IN UPRAVA : Videm, Via G. Mazzini št. 10/1. Tel. 33-46 — Poštni predal (Casella postale) Videm 186. — Poštni čekovni račun (Conto corr. post.): Videm, št. 24/7418. MAŽA/ GLASILO BENEŠKIH S SL CEV NAROČNINA : Za Italijo : polletna 300 lir — letna 500 lir — Za inozemstvo: polletna 600 lir — letna 1000 lir — Oglasi po dogovoru. Posamezna številka 25 lir Leto VI. — Štev. 21 (122) UDINE, 1. - 15. DECEMBRA 1955 O one re^zioi Izhaja vsakih 15 dni našem z Vsak narod, celo vsaka dolina ali gorska kotlina ima svoj poseben značaj. Take poteze, ki so lastne kakšnemu narodu ali narodni skupini, so karakteristične in jih sosedni narod navadno rutina. Po navadi snuje posebnosti narodovega ali ljudskega značaja deloma svet in okolje v katerem živimo, deloma so pa te navade, šege in posebnosti podedovane od prednikov. Zato je psihološka študija o narodovem značaju ali proučevanje, kakšni smo v naši duševnosti, zelo koristna. Pokaže nam v jasni sliki, kakšne so bile borbe in trpljenje v preteklosti rodu in naroda, pa tudi kakšna je bila in je zemlja, ki nas rodi in redi ter nas naredi take kot smo bili ali smo še. Znani grški modrijan je izrekel globoko misel: »Spoznaj samega sebe!« Že za poedinca velja prvo pravilo, da če zna, kakšen je, bo vedel, kako vztrajati v dobrem ali se ogniti temu, kar bi mu škodilo. Koliko bolj važno je tako spoznanje za večjo skupnost ali za ves narod! Zato bo le v korist, če se malo pogledamo v ogledalu in se tudi mi vprašamo, kateri sokovi v značaju našega rodu so življenjsko mečni; kajti tudi Beneški Slovenci imamo svoje posebne lastnosti. Te so pa kot pri vsakem človeku dobre in slabe. Tudi naroda ni, ki bi se bleščal «d samih vrlin ali da bi nasprotno ne našli na njem niti trohice dobrega. Zadnjič smo brali, kako so pošteni italijanski pisatelji, med temi tudi Bianchini, Pisali, kakšni so beneški Slovenci. Ta znanstvenik, ki je kot bližnji sosed moral dobro poznati naše ljudi pred pol stoletjem, poudarja njih dobre lastnosti. Osvetljuje predvsem lepo patriarhalno življenje naših prednikov, kakšna, spoštljivost sinov do staršev je tedaj bila v navadi. Slovenska beneška hiša je vsakomur na stežaj odprta, slovensko gostoljubje je še prav tako sveto kot nekoč ko je gost veljal za sveto osebo. Dalje beremo v knjigi »La Slavia« o odkritosrčnosti našega ljudstva, ki ne more trpeti dvoličneže ali »uomo doppio«; zato je tudi statistika zločinov po beneško-slo-venskih vaseh majhna. Tako o dobrih lastnostih. Poglejmo pa sedaj prav odkritosrčno in moško tudi drugi obraz našega narodnega značaja kot je nekoč bil — in je morda še! Ena naj večjih napak po naših gorah so bili v nekdanjih časih prepiri. Nasprotovanja se nekoč niso toliko vžigala v družinah samih ali med poedinci, a tem bolj med dvema sosednima hišama ali med dvemi sosednimi vasmi. Strastna sovraštva so se vzbujala za ped zemlje ali za premikanje mejnikov med njivami, morda tudi za prehod po kaki stezi. V takem slučaju je nastalo pravdarstvo in tožarjenje. »Za vsak nič so tekali vaščani«, se bere v že omenjeni knjigi, »na sodnijo v Čedad ali na tribunal v Videm.« Godilo se je tako, da so pravdarji trpeli lakoto z družino vred, da so le mogli plačati odvetnika in »karte boiate«. Svoj prav in jus so hoteli imeti na vsak način tudi za ceno premoženja. Tako je bilo nekoč. Marsikje je žal tudi še danes. V lastno obrambo pa moramo zapisati, da so nam to potezo prepirljivosti in pravdarstva skovale posebne razmere. Vedno nam je bila in nam je pravica zelo skopo in tenko rezana. Zato smo se upirali in jo iskali, ker smo bili zatirani ! Je pa tudi neka druga, pozitivna prvina, katera je vzrok te slabe naše poteze značaja. Odkril jo je največji poznavalec narod.)c samotiti beneških Slovencev — Trinko sam. On globokoumno trdi, da pravdarska slabost med nami ne izvira toliko iz moralne pokvarjenosti, kakor pa iz dejstva, da si je naš ded lahko iskal pravice pri domačih sodiščih in oblasteh kot so bile starodavne »banke«, landarska, mersinska in druge. Ta lahka in zastonjska oblika iskanja pravice je pustila globoko sled v našem duševnem značaju. Resnično, kadar se mi zavemo; da se nam godi krivica, nam zavre ki# in terjamo pravico tudi za ceno borbe ili krvi. Prepir med nami samimi bo pa ral izginiti enkrat za vedno! Taki medsebojni prepiri izvirajo krat iz osebnih ambicij ali strem Včasih je šlo za to, kdo postane Ijer« ali občinski mož. Vzbujalo, osebno strankarstvo. Dogajalo se^ morda še, da ni zmagal kdor in zmožen, ampak oni, ki je im1 sno besedo in več prijateljev, pristašev. Da so se razpihava in sovraštva in strankarstva, ki so po ših vaseh ljudi cepila in rušila en odpor in. pošteno občinsko upravo. S - _ . In še na eno »slabost« hočem pc’ (Nadaljevanje na 2. strani) M smo se uprli nacifašizmu Ottani požigali domove in ubijali naše ljudi i. werrvo,. surda listamo sodišče Predsednik republike Gronchi je imenoval pet ustavnih sodnikov in tako ustavno sodišče s tem izpopolnil z vsemi 15 člani. Ustavni sodniki so naslednji: Sodniki, ki so jih izvolili predstavniki sodstva: Dr. Ernesto Battaglini, dr. Giuseppe Lampis, dr. Francesco Pantaleo Gabrieli, dr. Antonino Papaldo, dr. Mario Cosatti. Sodniki, izvoljeni v parlamentu: Poslanec Gaspare Ambrosini, prof. Mario Bracci, poslanec Giuseppe Cappi, prof. Giovanni Cassandro, prof. Nicola Jaeger. Sodniki, ki jih je imenoval predsednik republike : Senator Enrico De Nicola, dr. Gaetano Azzariti, prof. Giuseppe Capograssi, poslanec Giuseppe Castelli Avolio, prof. Tomaso Perassi. Ustavno sedišče je najvišji sodni organ republike in lahko obtoži tudi predsednika republike in ministre. Mandat ustavnega sodnika traja dvanajst let. In recenti polemiche riguardanti i rapporti italo-iugoslavi è stato più volte citato un quotidiano di Udine, »// Messaggero Venetom, che è notorio portavoce del famigerato Cocceani, gerarca fascista e repubblichino, elevato dai nazisti alla carica di prefetto di Trieste quando, dopo l’8 settembre, la Venezia Giulia ed il Friuli vennero annessi al Reich Hitleriano col nome di Kuesten-land. E’ abbastanza naturale che il giornale di un tal personaggio si sia da tempo specializzato nella campagna antisla-va, con la speranza che l’odio ben attizzato possa ad un certo momento accendere la fiamma della vendetta e far scornare altro sangue sulle nostre tormentate frontiere. Ciò che resta nel fascismo può Rifatti trarre alimento solo dall’esasperazione del nazionalismo e dalla cieca esaltazione sciovinistica. Gli speciosi argomenti del »Messaggero Venetom e il tono della sua campagna sono sintomi che don possono essere ignorati in questa Italia disorientata e contraddittoria, del-*a quale ingurgiti nazionalisti rappresentano la progressiva involuzione reazionaria. Scrive dunque MI Messaggero Venetom a Proposito dell’incriminazione di 57 Partigiani di una formazione alla quale ^ stato dato oggi il nome di »Beneška ®eta« e che in realtà si chiamava »Battaglione della Val Natisone e del Col-^0,< : »Sono 57 cittadini italiani che han-d° operato con le armi contro la loro ^ssa Patria, per strappare all’Italia le ^drre del cividalese che sono terre italia-de- Si tratta di gente friulana che ha tradito li Friuli, di gente Italiana che ha tràdito l’Italia, di cittadini italiani che Ranno tradito la loro Patria... Essi non finiranno nemmeno in prigione perchè All’assoluta maggioranza i gregari e tut-** 1 capi e tutti i maggiori responsabili Ai misfatti commessi sono da anni in Jugoslavia a mangiarsi il pane del trar dìmento... L’unica pena che sconteranno sarà il rimorso del tradimento compiuto — se di rimorso sono ancora capar ci — e la nostalgia del Friuli che non rivedranno mai più«. Questi vigli argomenti del »Messaggero Venetom, di fronte ai quali è necessaria qualche precisazione. Nella Valle del Nat-tisone, annessa nel 1866 all’Italia insieme al Veneto, si parla da secoli un dialetto sloveno e gli abitanti della Valle hanno piena coscienza della loro appartenenza etnica; erano queste le terre dette della mBenccia slavam, cioè del Veneto slavo. Allorché nel 1944-45 si verificarono i fatti che hanno dato luogo all’incriminazione dei 57 partigiani, l’Italia era in pezzi: il Regno del Sud, schierato a fianco degli Alleati, mobilitava le proprie forze nel Corpo Italiano di Liberazione e incitava gli italiani del Nord a prendere le armi contro i nazisti e i far scisti; la Sedicente Repubblica Sociale riaffermava invece la propria fedeltà all’alleato tedesco e imperversava nell’Italia settentrionale con le brigate nere e con i battaglioni di Graziarli, mentre i nazisti approfittavano dello sfacelo per annettersi l’Alto Adige, il Trentino, ra Venezia Giulia e il Friuli. Sulle onde dell’ettere giungevano intanto agli italiani e agli sloveni gli appelli e gli incitamenti delle radio alleate, che non facevano mistero del loro proposito di attuare, a guerra vinta, una radicale revisione delle frontiere orientali italiane. Degli Alleati facevano parte — checché ne pensi oggi il »Messaggero Venetom — anche l’URSS e la Jugoslavia: quella Jugoslavia che l’Italia fascista aveva ignobilmente aggredito, annettendo l’intera Slovenia al traballante impero di Vittorio Emanuele III e infliggendo al Duca di Spoleto l’umiliazione di esser« proclamato, per burla e sulla Taka je ostala vas Subid v občini Ahten potem ko so jo nacisti in fašisti požgali. Zgornja slika je le eden izmed mnogih ■primerov požigov, ropov in umorov, ki jih imajo na svoji črni vesti Mussolini in Hitler, fašisti in nacisti. Na stotine požganih domov po Beneški Sloveniji priča, kako strašna je bila kalvarija našega ljudstvu■ v groznih letih 1941-45. Odgovorni ljudje za vse te zločine pa še žive, se še postavljajo kot zagovorniki pravice, ko bi morali že davno viseti s svojimi gospodarjem vred! Naše ljudi pa, ki so branili svoje družine in domove pred zločinci, naše borce pa tirajo pred sodnike! Cel venec padlih za svobodo in deinokradijo jih je spodaj naštetih iz Beneške Slovenije, ki niso morili in požigali, ampak so jih fašisti in nacisti pobijali, ker so se uprli krivici tudi za deno lastnega življenja. Slike požganih našiti domov, imena padlih in živih boriteljev za svobodo so krvav pečat na listino naše pravde! NASI PADLI ZA SVOBODO Hllll.|ll:IJIII:l!lll!MIIUII!l!lll!ll|[|!lllll!lllllllllllllllllll!lilllllllilllil!lll!l!Ulilllllllllllllll!lffllll:l!l!iilllli!l!lllllllll!lilllllllllll || |!| Il 11|| ||||| H| 11|||||| |l|:| 11III1111 lili 11111IIIUIIII n lll-illl I III lil IIIIIMIIIH i i Il processo ai partigiani della Val Natisone carta, col nome di Zvonimiro II, Re del fantomatico regno di Croazia, insanguinato allora dagli ustascia di Ante Pavelič. Pensiamo che in questo dopoguerra da parte nostra si sia dimostrata una eccessiva propensione a dimenticare queste sanguinose e avvilenti vicende, e proprio per questo le ricordiamo. Le ricordiamo perchè nessuno nel nostro Paese possa fingere egri ru i .tignarsi per il fatto, vero o supposto, che nel Friuli, annesso allora al Terzo Reich, gli sloveni della Val Natisone abbiano obbedito al richiamo della loro lingua, della loro nazionalità, della loro Patria, prendendo le armi contro l’occupante nazista in collegamento operativo col IX Korpus jugoslavo che premeva sempre più da vicino sui confini del Friuli. Le vicende successive sono note, e non hanno quindi bisogno di essere illustrata. Le varie corone del Re Imperatore sono ruzzolate nella polvere insieme alla corona di cartapesta di Re Zvonimiro. L’Italia ha perso le colonie prefascistte, l’Etiopia, la Croazia e la Slovenia, l’Albania, il Dodecanneso e la Venezia Giulia. Oggi essa è di fronte ad una nuova realtà politica e storica, e se questa realtà presenta motivi di amarezza, la responsabilità della catastrofe non pesa solo sul fascismo, ma anche su milioni di italiani che non seppero o non vollero ribellarsi alla dittatura mussoliniana. Oggi abbiamo ancora qualche cosa da salvare: se non altro la nostra dignità, evitando di coprirci di ridicolo. L’accusa imputa ai partigiani »sloveni« della Val Natisone di essere insorti per staccare la loro valle dal territorio nazionale e consegnarla alla Jugoslavia. Ma questa accusa è infondata. Il Battaglione della Val Natisone e del Colilo era infatti costituito da partigiani sia di lingua slove-(Continuazione in 3. pagina) OBČINA REZIJA: CHINESE Anton od Alojza, učitelj v Osojanih, letnik 1911, služil v Rezijanskem Bataljonu, ujet od Nemvev in odpeljan v videmske zapore, kjer so ga po večmesečnem mučenju ustrelili skupno z drugimi 10 partizani dne 11.2.1944. DI LENARDO Jožef od Alojza, letnik 1929, iz Osojan, služil v Rezijanskem Bataljonu, ujet in ustreljen od Nemcev dne 23.12.1944. Dl LENARDO Aldo od Jožefa, letnik 1916, služil v Brigadi Garibaldi, padel v boju proti fašistom v Povolettu dne 6.9. 1944. NEGRO Anton od Antont iz Stolbice, letnik 1923, služil v Rezijanskem Bataljonu, padel v boju z Nemci dne 14.1. 1945. KOS Jožef od Onorata iz Njive, letnik 1910, služil v Rezijanskem Bataljonu, ujet od Nemcev in odpeljan v Nemčijo dne 14.1.1945, pogrešan. LETIČ Odorik pok. Odorika iz Stolbice, letnik 1923, služil v Rezijanskem Bataljonu, ujet od Nemcev in odpeljan v Nemčijo dne 14.1.1945, pogrešan. BARBARINO Alojz od Antona, letnik 1914, služil v Rezijanskem Bataljonu, ujet od Nemcev in odpeljan v Nemčijo, kjer je dne 12.3.1945 umrl v taborišču. OBČINA T AI PANA: STURMA Ivan pok. Ivana, iz Platišč, letnik 1923, služil v Beneškem Bataljonu, ranjen v boju proti fašistom v Viskorši dne 22.9.1943 in podlegel poškodbam v partizanski bolnici v Kobaridu dne 11.10. 1943. BLASUTTO Evaristo od Petra, iz Vi-skorše, letnik 1926, služil v Bataljonu Garibaldi, aretiran od fašistov dne 26.12. 1943 in obešen z dvema drugima partizanoma v Nemah dne 28.2.1944. CERNO Alojz pok. Rudolfa iz Viskorše, letnik 1922, služil v Beneškem Bataljonu in pozneje v Bataljonu Garibaldi. Aretiran od Nemcev in obešen v Prem ariaccu dne 1.5.1944. BLASUTTO Alojz od Virgilija, iz Viskorše, letnik 1925, služil v Bataljonu Garibaldi, ujet od Nemcev v Zavrlu dne 29.9.1944 in isti dan ustreljen. STURMA Gino od Cezarja iz Platišč, letnik 1922, služil v Beneškem Bataljonu, ujet in ustreljen od SS-evcev v Ti-pani dne 13.12.1943. VANOSSI Armando pok. Trankvila, iz Kamahte, letnik 1913, služil v Bataljonu Garibaldi, ujet od fašistov v Povolettu in odpeljan v Nemčijo, kjer je umrl v taborišču. OBČINA BRDO: BATTOIA Ivan od Ivana, letnik 1923, služil v Beneškem Bataljonu, padel v boju z Nemci v Žagi na Bovškem dne 29.3.1944. MIZZA Felicita od Izidorja, iz Se-dlišč, letnik 1924, služila v Briško-bene-škem odredu, padla v boju z Nemci ob vznožju Kanina v dolini Rezije dne 17.4. 1944. BOBBERA Rinaldo od Marjana, iz Sedlišč, letnik 1921, služil v Briško-bene-škem odredu, ujet od Nemcev in ustreljen v Villafredda pri Tarčentu dne 15. 12.1943. BOBBERA Trankvil pok. Petra, iz Brda, letnik 1897, služil v Briško-beneškem odredu, ujet in ustreljen od Nemcev v Terski dolini dne 19.8.1944. COLLINO Alfred od Vita, iz Tera, letnik 1924, služil v Briško-beneškem odredu, ujet od Nemcev in ustreljen meseca avgusta 1944 v Terski dolini. TONCHIA Anton pok. Oliva, služil v Briško-beneškem odredu, letnik 1924, ujet in ustreljen od Nemcev v Njivici dne 19. 3.1945. MORO Julij od Ivana iz Njivice, letnik 1922, služil v Diviziji »Garibaldi Natisone«, padel v boju z Nemci meseca decembra 1944 na Kobariškem. OBČINA SV. PETER SLOVENOV: MANIC Ivan, letnik 1916, služil v Briško beneškem odredu, ujet od nacifaši-stov in ustreljen v Sv. Petru Slovenov dne 9.4.1945. KVARINA Dante od Antona, lestnik 1921, služil v Briško-beneškem odredu, ujet od Nemcev in ustreljen v Čedadu dne 12.10.1943. KVARINA Pio od Antona, letnik 1918, služil v Briško-beneškem odredu, ujet od Nemcev in ustreljen v Čedadu dne 12.10. 1943. ZAMPARUTTI Mario od Antona, letnik 1926, služil ▼ Briško-beneškem odredu, ujet od Nemcev in odpeljan v Nemčijo, kjer je umrl v taborišču dne 12.4. 1945. SOVODNJE OBUPU ZAVOJ UBUOŠTVA U čedadski špitau so pejal u zlo resnem stanju 55 ljetnega Petričič Ivana iz Trčmuna. Mož si je iz obupa nad slabim živenjem prerjezu z britvijo trebuh. Petričič je odšli od duoma ne da bi po-vjedu kam an ker se dva dni ni vamu so ga začeli iskat po usej okuolici. Usatala ga je njegova žena na njekem trau-niku, ko je biu skoraj izkrvavljen. Used-no pa mjedihi upajo, de mu bojo rešil živenje. GRADNJA NOVE SUOLE U CEPLATISCU Za gradnjo nove šuole u Ceplatišču je ministrstvo za javna djela dodelilo našemu kamunu 2,800.000.— lir. Djela se bojo začela u kratkem času. Prù bi bluó, de bi se poskarbjelo za zgradit šuolo tudi u Trčmunu, ki je njemajo. U teli vasi se muorajo otroc učit u tajšni slabi bajti, de ne djela časti šuolskim oblastem. U tajšnih razmjerah se sevjeda otroc ne morejo dobro učit. OBMEJNI PROMET Odkar so odprli obmejni blok u Polavi so naše vasi buj vesele, ker ljudje hodijo sem an tja čez kunfin. Do sada nje blo še tarkaj prometa, ker imajo ljudje še po puojih dosti djela, a na zimo, posebno kar bo zapadu snjeh, se troštamo, de bo dosti smučarjev šlo na Livek, ki je zlo znan kraj po dobrih smučarskih terenih. Pretekla ljeta so se smučarji iz Čedada an Nadiške doline hodil smučat na Matajur, ker je bla edina dobra točka, a je bluó zlo težkuo zavoj pomanjkanja cjeste an zavoj oddaljenosti. U Livek vodi dobra automobilska cjesta an tam imajo tud prenočišča an restavracije le-puó urejene. Dobro bi bluó, de bi tud kajšen domačin postavu u Ceplatiščah k a j šen hotel an restavracijo, ker po tej poti bojo hodili izletniki tud iz Trsta an Gorice, ker čez Kobarid ne morejo iti na Livek kamjoni an autobusi, ker je tam cjesta preveč strma. Kamunske oblasti bi muorale od sada naprej daržat buj u redu cjesto, ki vodi *91 H S ^1 skuoz našo dolino, ker bo parhajalo h nam stuotine lju si an automobili usako nedejo. o. SV, LENART SLOVENjUfl IZKOP 34 TRjUHEL AVSTROOfttSKm VOJAKOV-.*là|lilH V PR1?Pl 49» TOVNI VOJNI V preteklcBBMiiSFMMrat pisal žornaiju o vojaškem britotu u Podu: kjer je pokcii&ŽS®' PP i^s^-ogrsl jakov, ki so pad# med prvo jv uojsko. Povjedali djela časti šentlen; je zapuščen an razdej rale oblasti poskarbjet zst Oblasti njeso ostale gluhe nje, glih pretekli tjedan so iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiinim usjeh 34 trupel an jih položili u parprav-jene kasete, katjere je preskarbii kamun an jih odnesli u martvašnico, dokler jih ne bojo prepejali u Pordoi pri Cortina d’Ampezzo na njemški vojaški britof. Par izkopavanju tjeh zemeljskih ostankov sta bla prisotna dva funkcionarja za-jjadnonjernškega governa Rudolf von jj£pmann an Otto Bechika. ja i gitfaoi tautjii NESREČA PAR DJELU djelu na novi cjesti, ki peje iz *%j.8tvu Podcerkev si je djeluc Atili j Podcerkve zlomu čampno no-iuFTmlfcrečenega djeluca so pejali u če-™™*™^ptau, kjer se bo muoru zdraviti FOJDA mm. -fjn'iiintii m 11 m um 111 m i n ■ i ! i n i i iini i m P.#A Kako to je z obmejtiim blokom ob Nadiži? Skuažej usaki dan to je tikeri, k’ u ré na »Ponte Vittorio«, kudoč k’ s perme-som to more jeti u Breginj1. Tle, potem, k’ e naredu tikaj poti, če e paršou iz oddaljenih vasi tej, k’ so Brdo an Neme, no ga ljepo nazat uàrnejo, zak’ obmejni blok u nje odpert. An pensati, k’ ta na permesu to je pišeno »Ponte Vittorio«. Kako to je s tole rečjon, majedan u nje nam znóu povjedati fin donàs. Dna ljepa rječ to bi tjela beti, k’ ku-mun u se intereséj, zak’ pašač u tjem puoštu. u je za nas živjenskega pomjena. Brezje, Prosnid an Platišče ve moremo rejči, k’ no gravitajo na Breginj. To nje človjeka u tjelih vaseh, k’ u ne méj u tjem druzem kraju žlahte, koparena ali il 1111111111111111111 I I 1111111M 111111111111111I I1111111111I I1111111 | 11111 M 111 ) , 1,1,11,| 11,| | m 11111 | 111111 | 111 Za rehabilitacijo volilne pravice Tudi v Beneški Sloveniji, tako kot po vsej Italiji, je na stotine oseb dobilo obvestilo občinske komisije, da so jih črtali iz volilnih imenkov na osnovi okrožnice notranjega ministrstva, ki določa, da morajo občinske komisije črtati iz .volilnih imenikov vse osebe, ki so bile kaznovane na zaporno kazen ali pa samo na denarno kazen in ki jim kazni niso bile črtane zaradi amnestije. Dogaja se, da je bila odvzeta volilna pravica osebam, ki so bile kaznovane pred petdesetimi leti na globo nekaj lir in podobno, medtem ko lahko volijo osebe, ki so bile kaznovane za hude zločine in jim je bila kazen z amnestijo črtana. Ministrska okrožnica določa začasno črtanje iz volilnih imenikov tudi za pogojne kazni. Pri tem je treba poudariti, da volilni zakon točno določa, katere osebe nimajo volilne pravice zaradi kaznivih in sodnih obsodb. Omenjena okrožnica notranjega ministrstva, ki določa črtanje oseb iz volilnih imenikov tudi za najmanjše prestopke, za katere je bila prizadeta oseba kaznovana na najnižje kazni plačevanje globe in podobno, pozablja, da so njena določila tudi protizakonita. Izvajanje okrožnice notranjega ministrstva je izzvalo po vsej Italiji veliko ogorčenje, ker je v tem razvidna odkrita diskriminacija določenih volilcev, ki jih po krivici črtajo iz volilnih imenikov. Prizadete osebe pa imajo pravico zahtevati od apelacijskega sodišča (Corte d’Appello), na področju, kjer imajo stalno bivališče, rehabilitacijo. Zato naj prizadete osebe vložijo prošnjo na sledeči naslov: Corte d’Appello - Venezia. Podpisani (navesti ime, priimek in vse ostale osebne podatke) prosim na podlagi priloženih dokumentov, da me sodišče rehabilitira v smislu člena 178 in sledečih kazenskega zakonika z vsemi učinki, ki jih predvideva zakon. Kraj in datum .., Podpis : Priloge: (našteti priložene dokumente). Rok za rehabilitacijo je pet let od dneva po končani kazni, tako za zaporno kot za denarno kazen (globa itd.). V primeru, da je bila kazen ponovljena (recidiva) - (tudi če ni bila potrjena z obsodbo) — se rok podaljša na deset let. Prošnja na nekolkovanem papirju na pristojno apelacijsko sodišče (Corte d’Ap- pello) (na sodišče v območju katerega je bila izrečena zadnja obsodba), ki jo mara zainteresirana oseba podpisati. Ce prošnjo predloži in podpiše legalni zastopnik (Procuratore Legale) in je brez podpisa zainteresirane osebe, ji je treba priložiti posebno pooblastilo na osnovi člena 44 pravil o izvajanju zakonika o kazenskem postopku (R.D. 28.5.1931 n. 602). Prošnji morajo biti priloženi naslednji dokumenti: 1. Nekolkovan kazenski list (certificato penale in carta libera), za potrebe rehabilitacije, izdan v roku preteklih treh mesecev ; 2. prepis na nekolkovanem papirju integralne obsodbe (ali obsodb, če je bila oseba večkrat kaznovana) prve stopnje v primeru, da je bila obsodba potrjena od apelacijskega sodišča, ki mora imeti tudi naslednja potrdila: a) da je bila kazen izvršena, tako zaporna kot denarna; b) da je bil podrejen varnostnim ukrepom, in potrdilo o njihovem preklicu po pristojnem nadzronem sodniku; c) da je plačal sodne stroške in zaporne vzdrževalne stroške ; 3. dokumentiran dokaz, da je bila poravnana škoda, povzročena s kaznivim dejanjem, ali pa potrdilo, da se je prizadeta stranka odpovedala odškodnini, ki mora biti potrjena na sedežu policijskega komisar j ata ali pa na sedežu poveljstva karabinerjev ; potrdilo, da zainteresirana oseba ne poseduje nobenih dobrin kot dokaz, da prizadeti ni mogel plačati sodnih stroškov in stroškov zaporne vzdrževalnine ; 4. potrdilo, da proti njemu ni v teku noben sodni postopek, ki ga izdasta pretura in prokura od republike (carichi pendenti), ki sta pristojna za področje stalnega bivališča zainteresirane osebe; 5. poslati 200 lir s poštno položnico (conto corrente postale) ali pa z bančnim čekom na naslov: Cassa di Previdenza e mutualità fra Avvocati e Procurar tori, za predpisane pisarniške stroške za izdajo prepisa in registracijo obsodbe, če pa prošnjo predloži legalni zastopnik, ji je treba priložiti kolek (marca da bollo) za 350 lir. Vsa morebitna podrobnejša pojasnila dobijo prizadeti lahko v Vidmu, Via Mazzini, 10, na našem uredništvu, vsako soboto od 11 do 12 ure. znanca. 7, atuó u našim kumunskem ofi-cihu no bi muorli se interesati. An to nje kuj tuo; h nam no bi tjeli priti usako nedejo še Breginjci an takoviš te tri vasi, k’ so škuažej odrjezane od sveta, no bi tjele se oživiti. BREZJE. — Te dni so preložil in ser-vicih u Videm brigadirja od finance Bocca Gianpaola, ki e bi skuažej dvjé Ijeti u naši vasi. Na njega puošt e paršou brigadir Oscar Masia. KRNAHTA. — Prejšnjo nedejo zjutra e umar po dougi boli Emil Noacco (Mi- Gledališka predstava za mladino v Gorici V Gorici v prosvetni dvorani pri »Zlar tem pajku« bo v soboto 10. ob 20.30 in nedeljo 11. dec. ob 16.30 nastopilo Slovensko Narodno Gledališče iz Trsta s pravljično mladinsko igro Pastirček Peter in kralj Briljantin Kdor more naj ne zamudi te lepe prilike, kajti igrica je za otroke in tudi odra, sle zelo privlačljiva. CENE: sedeži prve vrste po 300 lir, sedeži druge vrste 200 lir, stojišča 100 lir. Za otroke do 14. let se plača polovična cena. REZIJA AVTOCESTA FURLANI J A-AVSTRIJA že večkrat smo omenili cesto, ki je v načrtu in bo vezala Furlanijo z Avstrijo skozi Tersko in našo dolino. Ta cesta bo prišla na dan iz predora prav v vasi Li-ščeca in zato Liščani upajo, da ne bodo več tako odrezani od sveta. Prav pretekli teden so prišli v Rezijo inženirji iz Benetk, da so proučevali načrt za gradnjo te nove avtoceste. Pravijo tudi, da je v načrtu obnova ceste, ki pelje iz naše doline v Krnico. BRDO INTERESAMENT ZA VOTACIONI U zadnjih tjednih to e par nas veliko interesamenta za votacioni kumunal an provinčial, k’ no če beti drugo ljeto. Sóusje partiti no se parečuvajo an hle-dajo tu našim kumunu njih raprežen-tante. Tej, k to e znano, naša ministrar cion kumunal na e tu rokah demokri-štjanou an judje njeso je tikaj konten-ti. Dežiderih skuažej usjeh to e, k’ to se kambjéj miništracion. Zvuj tega so se akordali sóusje partiti, k’ no daržč za djeluca za narditi drugo ljeto no samo lišto s skupnim programom de rinjovar ment našega kumuna. U to lišto naj bi se skup spravili PSI, PSDI an USI an se prežentali pod imenom »Unione Socialista«. Naj povjemó še tuo: USI (Unione Socialista Indipendente) ne uón ložla dan manifešt u tikerim te povjedano, ke dan progres čemo a mjeti koj če no se boju skup spravili sóusje socialisti. Judje so favorevul komentali propuošto. NEME BOMBA POŠKODOVALA OTROKA Pretekli tjedan e se zlo hudo ponesre-ču 10 ljetni Vigant Bepino iz VigantoV pri Vizontu. Sinatič e šli z materjo tu1 host hrabit listje an kar e hrabu ne mu pod hrabjami škopjala bomba, k’ ne bà skrita med listjem an ga hudo poškodovala. Ponesrečenemu sinatiču ne sobeto skočila na pomuoč mati an ga neslà ta hiši. Klicali so mjediha iz Nem an ta e otroka odpejóu s suoiim automobiljem u videmski špitau. U Vidmu so konštata-li, k’ so mu škedže ferile oko anu roko. šperajmo, k’ o preče oščepej an k’ u ne bo móu konseguencij. litiiii ninnili n iiiiiiiiiiin-o*""""' t mi miiiiiiiiiiii n imirii 11:1 iinii.iii mi ■ iim in iiuiiiiii ni minio SREDNJE Se ena Mu belgijskih minjer S 1. januarjem si lahko nabavite pri naši upravi celotno vezano zbirko MATAJURJA (letniki 1950-51-52-53-54 in 55), ki stane 4.000.— lir. Zainteresirani naj se pravočasno oglasijo pismeno ali osebno za naročilo. Ho čikin), star apene 44 ljet. Materi, sestram, bratranTan usej parantadi naj gredo naše kondoliance. DEBELEŽI. — Nje dougo od tega, k’ e umar Pascolo Luigi (Uidžo Bec), k’ e móu hišo ta na Logu. S smrtjo Uidža Be-ca ne izumarla edina fameja, k’ ne stala na Logu. ČEDAD ZA NOU ŠPITAU Za dogradit nou špitau je governo dau našemu kamunu posojilo 60.000.000 lir. S to pomočjo bo špitau naret najbrže že drugo ljeto. Iz Tertre (Belgija) smo prejeli žalostno novico, de se je smartno ponesreču u minjeri karbona 24 ljetni Hvalica Alojz iz Černetičev. Hvalica je postavjau tube u minjeri »Charbonnages du Hainaut« kajšnih 500 metru globoko an par tjem djelu mu je spodarsnjelo an padu še kajšnih 200 metru globoko u minjero. Ta je že deveti djeluc iz Beneške Slovenije, ki je pustu živenje u Ijetošnjem ljetu u belgijskih minjerah. IZ SODNIH DVORAN Amalija Topatič iz Fojde, o katjeri smo žs pisali u preteklosti, de je zmješala u panado striknin za zastrupit svojega tasta, je bla pretekli tjedan kondanana na videmskem sodišču. Priznali so jo za krivo an jo štrafali na šest ljet an pu pa-ražona. CJESTA ALTOVICA - DOLINA ABORNE Lansko ljeto je provincialni inšpektor poskarbù za nardit parvi tronk cjeste, ki "imi mi n lit 111 il m imi m m iiiiiiiiimii milnimi im i n 11111 m n mn ■ i n iiininn umu m,im PODBONESEC Zganimo se sami OFJAN. — Dorboló Evenij iz naše vasi je muoru iti u špitau, ker ga je u gozdu, kar je sjeku darvà, ranila trska u čampno oko. iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii ■iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii 0 našem značaju (Nadaljevanje s 1. strani) Zvjedali smo, de bo kobariška kamuna dala drugo ljeto na ašto sečnjo gozdu na Miji. Naši djeluci, ki so venčpart gozdni djeluci, bi se muorali interesirati za to rječ an se zmenit s sosednjo kamu-no, de bi dala sečnjo gozda o roke kajš-nemu domačemu podjetju, še buojš pa bi bluó, če bi se domači gozdni djeluci skupaj zbrali an ustanovili gozdarsko ko-perativo takuó kot so jo ustanovili u Terski dolini an ta bi potlé na ašti kupila sečnjo gozda. Sadà, ko je odpart kunfin za use ljudi našega kamuna, bi naši djeluci lahko hodil na djelo na Mijo an djela bi bluó tam za več ljet. Na to vižo bi se tudi zmanjšala dižokupacion an emigracija u juške dažele. Rjes je, de je par nas malo ljudi, ki bi dali pobudo za zbuojšat življenske kon-dicioni, a zatuó naj bi se interesiru naš kamun. Ker gre par tjem za direktne interese naših ljudi, bi muorale gledati pni kamunske oblasti za ušafat pot za jim pomagat. Emigracija u juške dažele ne pomaga dosti, ker tam je zaslužek takuó majhen, de se komaj da živjeti, na-gobamost za živenje pa velika, posebno u belgijskih minjerah. Če bi pa bli ljudje okupani u domačih krajih, bi imjeli viš-no več, ker bi bli blizu svoje družine. Na kobariškem ne manjka djela u gozdu an zatuó bi bluó prù, de hodijo naši djeluci tja na djelo, kakor so hodili od ni-mar naši očetje. NOU OSPUOT U ARBEČU Mjesto prejšnjega ospuoda Zupančiča je dne 30. november j a preuzeu ospuot Alberto Cimbaro, doma iz Furlanie. Ker je biu glih tisti dan senién u vasi je bluó zlo dosti ljudi par sprejemu novodošlega ospuoda. ti, ki tudi izvira iz »dobre» podlage. Ta je stalnost karakterja ali značaja, ki se včasih sprevrže v trmoglavost. Naši nar sprotniki znajo to prav dobro izrabiti, če naš človek dà komu svojo besedo, misli že, da mora biti mnenje tistega, kar teremu je dal besedo, tudi njegovo. Od tega mnenja potem ne odstopi niti za en prst. Ne da se iz trme več prepričati in ni dostopen pametnim razlogom tudi če so postale razmere drugačne. Kot smo rekli, ta, s.tanovitnost značaja je včasih dobra, rada se pa v nas še danes spreobrne v slabo trmo. Dve hiši, kjer so družinski poglavarji morda različnega mnenja v upravnih ali političnih zadevah, se začneta sovražiti in prepir se nadaljuje na škodo skupnega blagra. O, kako prav bi bilo, da bi se naši rojaki otresli starih osebnih ambicij in postali zares trmasti v dobrem, to je v brambi skupnih narodnih, občinskih in družinskih koristi. V jedru je naš rod dober in pošten, če so v njem kakšne slabe poteze, kot je pokazalo to kratko psihološko razglabljanje, vemo, da so zrastle iz neugodnih okoliščin v katerih smo morali trpeti in rasti. Zato jih bomo lahko iztrebili, da naš rod bo tu gospodoval, naš jezik naše pravo! bo vezala z dolino, tuo je s cjesto, ki peje iz Ažle u Sovodnje. Kar je zmankaio denarja so se djela ustavila an zatuó bi bluó prù, de bi oblasti poskarbjele še za ostalo part cjeste. Ljudem bi bluó ošpar ranega dosti truda, če bi se to djelo speljalo do koncà an do tega naj bi paršlo kmalu, saj je u prodžetu. GNOJNICA TEČE U POTOKIH Kadar pride kakšen juški človek u našo vas zaviha nuós, ker smardi po vaških poteh gnojnica. Rjes je takuó, posebno kadar je daž, gnojnica teče kar u potokih an je trjeba preskakovat gnojne luže, če si človek nejče umazati košp. So še druge vasi, ki ležijo visokó u brjegu kakor naša, a malokatjeri imajo takuó slabo urejena gnojišča. Tuo pa zatuó, ker se naši ljudje premalo brigajo za estetiko an u parvo za higijeno. Gnojna jama ne košta tarkaj an jo more nardit tud tisti, ki njema denarja, ker governo daje pomuoč an premije za tajšna djela. Prù bi bluó zatuó, de bi se naši ljudje interesi-rali na kamunu kam je trjeba nardit prošnjo za ušafat pomuoč. SV PETER SLOVENOV ZA BRJEMANOM DOL PO TELE-FERIKI Pretekli tjedan je Rina Manzini por. Borghese iz Dolenjega Bamasa gledala smarti u oči, u tajšni veliki nagobarnosti je bla. Šla je u gozd, ki leži precej visoko u brjegu, grabit listje za kravam po-stejat an ga potlé spuščala u brjemanah po željezni niti u dolino. Ne vje se kakuó je ženo potegnu rimpin od korlena za sabo. Pod njo je bla dolina globoka kaj-šni 600 metru an u tjeku je brjeme imje-lo veliko brzino an žena bi se višno ubila, če bi obupala. Hitro se je močno ujela z nogami za brjeme an klicala na pomuoč. Tuo je vidu an èù nek vaščan, ki je djelu na drugem kraju željezne niti an takuó u pravem času ujeu ženo Z brjemenom, de ni butnila ob zavoro. Man-zinijeva se nje nič udarila, samo ustrašila se je, saj je u resnici bla u smartni na-gobamosti. AZLA. — Pred dnevi so muorali pejat* u čedadski špitau 36 ljetnega Domeniš Cezarja iz naše vasi, ker je padu iz voza an se močno udaru u prsa, de se zlortió več reber. Zdraviti se bo muoru 20 dni. DOLENJI BARNAS. — Provincialni konséj od »Ente del Turismo« u Vidmù je podeliu gosp. Benvenuti Bečia. ki je lastnica taverne »Stari Garibal-dinec« (Vecchio Garibaldino) tretji Pre" mijo druge skupine 100.000 lir, ker ie modernizirala lokal. Dobro bi bluó, de bi še drugi oštjerji u Nadiški dolini posneli g. Bečio. Dosti je oštarij par nas, de bi ble potrjebne biti modernizirane. Ob 155. letnici Prešernovega rojstva 11 prOGBSSB DÌ PUllifliillli Pred 155 leti se je rodil Slovencem narodni genij. Iz preproste kmečke hiše v Vrbi ob Blejskem jezeru je izšel poet, ki nam je razkril vso bogato lepoto našega jezika in ga usposobil za izražanje najglobljih in najplemenitejših čustev. Povišal je našo besedo v umetniško oblikovalno sredstvo in nam ustvaril slovenski Umetniški jezik. Obogatil je naš kulturni zaklad z literarnimi umetninami, ki v slovenskem slovstvu do danes nimajo primere. S svojo brezprimerno ustvarjalno silo je dvignil naš tedaj kulturno še zaostali narod med vse druge kulturne nar rode sveta. Od vseh duševnih velikanov, kar jih je živelo slovenskemu narodu, zavzema v naši literaturi prvo mesto. Kot enakovreden pa se uvršča med velikane svetovne literature; v eni sapi ga lahko imenujemo z Goethejem, Puškinem, Shakespearom in drugimi kulturnimi prvaki. Svojo srednjo šolo je dovršil Prešeren v Ljubljani. Nato je študiral pravne vede na Dunaju, kjer je bil tudi proglašen za doktorja prava. Udejstvoval se je v različnih pravniških službah v Ljubljani in Kranju, dokler se ni odločil za Odvetništvo, ki mu je postalo življenjski poklic. Njegovo bivanje na Dunaiju ga je seznanilo s tamkajšnjim življenjem in razmerami, ki so zapustili v njem globok in trajen vtis. že v zgodnji mladosti je spoznaval vso grozno zablodo v katero je zašlo človeštvo in vse one trhle temelje človeške družbe, ki so se rušili, da jo pokopljejo pod seboj, to družbo, ki ni bila vredna obstanka. To zgodnje spoznanje gnusnega človeškega napuha in samoljubja je vsekalo Prešernu globoke rane, ki mu niso zacelile vse življenje. Silna razočaranja njegovih mladih let so tudi usmerila njegovo delo in mu vttisnila svoj trpki pečat, še v poznih letih se jih je spominjal in jim dal izraza v svoji pesmi »Slovo od mladosti«, v kateri bridko zdihuje po »temni zarji« svoje nevesele življenjske pomladi. Podobne misli je tudi izpovedal v svojem sonetu »O Vrba, srečna draga vas domača«. Kakor je naslov te tožne pesmi, tako vzklikne v svoji nesreči in obžaluje, da je nekdaj zapustil srečna pobočja svojih domačih krajev in se podal v življenje, ki ga je obdarilo le z bridkim spoznanjem, da je zgubil skoraj Vero v samega sebe, kar izpričuje grozna, čeprav veličastna vsebina njegovega soneta iz vrste »Sonetje nesreče«: Prijazna smrt! Predolgo se ne mudi: »ti ključ, ti vrata, ti si srečna cesta, ki pelje nas iz bolečine mesta tje, kjer trohljivost vse verige zgrudi.« Silno je prizadela Prešerna njegova ftesrečna ljubezen do lepe in bogate Julije Primičeve. Toda Prešernova pesem, čeprav je v veliki meri posvečena tej njegovi brezmejni, toda nikdar izpolnjeni ljubezni, ni samo pesem ljubljenemu dekletu. Ta pesem mu je postala posoda, v katera je izlivaj svoja najgloblja čustva, ki jih je gojil do svojega ljubljenega nar toda, ki ga je videl v bedi in ponižanju. Objel ga je z vso toploto svoje mile pesmi in mu postavljal z umetnostjo svoje besede neminljive spomenike, ki ga bodo bodrili k ponosu in samozavesti vse bodoče dni. Videl je »na tleh slovenstva stebre star te«, svoj narod, razcepljen v brezumnih tazprtijah, ki so omogočili sovražnikom 2&viadati nad Slovenci in njihovo deželo- Videl je pred seboj nezaveden narod, ki si ni bil v svesti svoje moči in je bolj od svojega naravnega bogastva čislal ^dje, ki so mu ga vsiljevali. Silno je zabolelo Prešerna to spoznanje in ga navedlo z veliko žalostjo, ki jo je izdal tudi v svojem »Sonetnem vencu«: »Skeleče misli, da Slovenec mile ne ljubi matere, vanj upajoče, da tebe zame vneti ni mogoče, e bridkostjo so srce mi napolnile«. Hkrati pa je vzkipelo v njegovem srcu Neizmerno hrepenenje po sreči, ki je še bikdair ni bil deležen naš slovenski nar *°d- V tem silnem hrepenenju je želel po-Rt*ti svojemu narodu slovenski Orfej, da hi najlepšo in najglobljo pesniško umetnino. Samo Prešeren je lahko tako zajel v svojem duhu tako veličastne pesmi. Z iskreno dušo je veroval v srečnejšo prihodnjost svojega naroda, v daljni zarji bodočih dni pa je videl rasti iz ruševin starega sveta novo, upapolno življenje, ki je bilo človeka in življenja vredno. Iz močvirja na suženjstvu zidane gosposke domovine pa je vstajala pred njegovimi očmi domovina vseh tistih, ki so jo žejni svobode že pričakovali iz stoletja v stoletje. In tej domovini je dal Prešeren podobo v »Krstu pri Savici«, ko je izjavil svoje preroške misli: »Največ sveta otrokom sliši Slave, tja bomo našli pot, kjer nje sinovi si prosti vol’jo vero in postave!« Iz nežnih ljubezenskih melodij se prelivajo Prešernove pesmi v mogočne narodne akorde in najdejo svoj končni obraz v vseobsegajoči misli najglobljega človekoljubja: ■»žive naj vsi narodi, ki hrepene dočakat dan., da koder sonce hodi, prepir iz sveta bo pregnan, da rojak , id ul o.i prost bo vsak, ne vrag, le sosed bo mejak!« 'P __________ ‘ lionata Temu velikemu Prešernu se dih- neš, ob 155 letnici njegovega ******** kulturni svet. Slovenski narod1^^ tf& fa spominja v globoki hvaležnostih' ‘pirtb-snem spoštovanju, in ga s 1 avp ga največjega sina. «ti mf ii i i.i i t nin i t ri i n i i i 11 iiiiii iiiiiiiiiiiiiiiiriiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinumi-iiiiii Himni RIHARD OREL: (Continuazione dalla 1. pagina) na sia di lingua italiana, insorti non certo per prevalenti motivi di nazionalismo sloveno, ma per puro e semplice antifascismo e antinazismo. L’istruttoria in corso ad Udine è quindi solo un episodio di quella vasta operazione reazionaria che va sotto il nome di »processo alla Resistenza«. Ma ammetia-mo, per assurdo, che gli sloveni della Val tfatisone si siano veramente proposto come obbiettivo l’annessione della loro Valle alla Jugoslavia. Quand’anche ciò fosse provato, l’incriminazione dei 57 partigiani non sarebbe per questo meno assurda e antistorica. Se si vogliono deliberatamente ignorare le circostanze e la Storia, e richiamarsi ŠtAo alla »lettera« della legge scritta, hon procedere allora, per alto tradifcfe itòjo&iche contro ri envulodafe lini n li l i-- .q Iriiomn iiiiiiiiiiiiiiimr!iiiiiijiif!|iimmii.ijiiiiiiiiiiiiiiiiiM Pokrajinske in folklorityi|anityUt Rezije Ko pridejo ljudje ob nedeljah iz cerkve se porazdele po gostilnah in že po prvih kozarčkih se razlega domače petje o »Da lipa moja rožica«, tako se večinoma zar-čenjajo njihove ljubavne pesmi. Potem priložijo pod isto melodijo drugo besedilo. Dandanes sicer ni več ohranjeno tako lepo in točno izražanje v petju kot je bilo takrat, ko je nabirala pesmi Adarew-ska, to je pred 68 leti. Stari umirajo in odnašajo te zaklade v grob. Kakor rečeno, na vsako nedeljo, vendar precej pogosto prirejajo domače plese v gostilnah in pri tem plešejo poleg navadnih plesov, tudi njihov narodni ples rezijanko. To je figuriran ples ter spominja po glasbi nekoliko na kolo, dasi je to v koreografičnem oziru drugačno. Plešejo v skupinah po dva plesalca in sicer skakljajoč priplešeta od kratke razdalje eden proti drugemu, toda vštric, ne naravnost eden proti drugemu. Potem ko se oddaljita, si kažeta hrbet in se po dveh 4/4 taktih obrneta vsak na svojem koncu in se zopet približujeta plešoč skakaj e. Pri tem je ves ostali del života v gibanju po taktu. Ob koncu 4. takta je dolga nota (fermata) in takrat udari plesalec z desno nogo, motiv pa se znova prične. Tako se ponavlja vse skozi. Kadar hočejo končati, napravi goslač »glissando« nad prijemniku in potegne dve široki noti hkrati na debelejših strunah. Goslača (navadno je en sam) spremlja violončelist, ki igra na instrument s samo tremi strunami (G. D. A.). Prvi del motiva drsa goslač po dveh strunah D in A v kvinti, drugi del, ki je v G duru pa na sami G struni. K temu plesu pa imajo še druge motive in pri njem tudi pojejo. Posebno je zanimivo to besedilo: »Ta na Sarte soekala, da uebere vijonjala zes Sarta to na Indrinicu«, kar pomeni: Tam na Sartu (gora levo od Kanina) je sekala, da iverje je odganjala s Sarta na Indrinico (pobočje Sarta) itd. Ples »režijanka« se izvaja jako hitro (M.M. 132 do 176) in pogled na to vrvenje, slikovito in pestro po narodnih nošah, ki tekmujejo med seboj, ter po oku- snih, umerjenih presledkih in obratih, napravi zelo lep, s koreogr^fičnega vietjr ka, prijeten vtis. ) Posebno lepo in bohotno j se razr?(fDb na največji rezijanski praznik na šmarno mišo (15. avg. Veliki šmajceF). Takrat se vsak Rezijan, tudi če je Kje po svetu, vrne domov, gui se ponovno vživi v lepe domače običaje, ki se takrat še živahne-je izvajajo in obnavljajo. Med temi tudi narodni napevi in režij anka. Dobro bi bilo, da bi se na kakem festivalu prenašal tudi ta ples in njihovo domače petje. Po psalme je bilo treba iti preko skal-nath stez v skrajno osamljeni Liščjac, ki leži na severnem podnožju Muzačeve-ga grebena, tam kjer pelje pot čez znameniti gorski prelaz Krnica. Zaselek ima kakih 35 hiš v bornem stanju. Tu je kmalu mraz. Pridelkov skoraj nič. Sedaj se ukvarjajo s sekanjem in nakladanjem drv. Obrnili smo se na starejše žene, ki so jim dobro znane. Ena teh nam je prepevala precej točno ter je imela v posebnem zvezku zabeležene še ostale kitice: Sjaca po končanem delu zopet a/ ffli&ro in po kratkem premoru zadovo 4Jen s tolikim gradivom v Osojane in jSalje, prvič v 4 kilometrov oddaljeno Stolbico, kjer so dobri godci. Pot pelje od Osojanov nizdol, kakor po nasipu doli do rečice in čez most polagoma navkreber proti. Stolbici. Baš pred vasjo je bil že velik avto-vlak natovorjen z drvmi, edinem bogastvom Rezijanov za sedaj. Tudi tukaj hiti vse sekati in prodajati. »Končano to, izčrpan tudi dober vir dohodkov«, tako pravijo pametni domačini. Večina ljudi srednje starosti govore dobro slovenski, nekateri celo popolnoma pravilno, ker so obiskovali slovenske šole na Kranjskem še pred prvo svetovno vojno. Taki imajo tudi slovenske knjige in radi čitajo. Zelo tudi povprašujejo po knjigah in težko ti je, ko jim ni mogoče ustreči na mestu. Navdušeni so tudi za slovensko šolo. »Samo dajte jo«, reko. (Nadaljevanje sledi). |i|i|!ll|l|l|ill|il!lllllllilillll|llllililllli'lì 111 lii.lltililIItlilillllllllllItltllItlilllililllllillilllliMlUlilil'lillilX 1i|IIHI|fIlllWHllllllillllllllll|t|lllli|iltli|llllllllHllilllllHllHI*lt Kralke vrstice - stare resnice Dober človek ima srce na jeziku, moder pa jezik na srcu. Delo je življenje zdravega človeka. Veliki možje imajo dolžnosti, majhni pa samo obveznosti. Filozof je najbolj čaščen in najmanj upoštevan. Človekova glava je ključ k njegovemu srcu. Namesto da eno stvar desetkrat bereš, jo rajši enkrat prepiši. Pod najlepšim kožuhom je lahko najbolj mrzlo srce. Samo poštenjak se pregreši, če laže. Lažnivcu je laž resnica. Lenoba je neumnost telesa, neumnost pa lenoba duha. Zaljubljenci vidijo v svetu samo sebe, pozabljajo pa, da svet vidi nje. Ljubezen je slepa, a zakon ima dobre oči. Ljubezen ne pozna staranja. Koliko časa smo mladi? Dokler ljubimo. Duh išče popolne resnice, srce pa popolne ljubezni. Majhnim dušam ugajajo majhne stvari. štiri dobre matere rode štiri slabe hčere: resnica - sovraštvo, sreča - ponos, mir - vojno, zaupanje - zaničevanje. Zakonski mož je v glavnem tak, kakršnega je naredila žena. Bedaki govore neumnosti, pametni jih pa delajo. Vsak norec dobi še večjega norca kot je sam. Dobra novica pride vselej zelo pozno, slaba zgodaj. Kdor viha nos bo kmalu bos. Pri prvem kozarcu človek pije vino, pri tretjem pije vino človeka. gli sloveni della »provincia italiana di Lubiana«, e contro gli ex sudditi - di lingua slovena e croata - della Venezia Giulia e della Dalmazia che risposero all’appello di Tito e impugnarono le armi contro le truppe fasciste e naziste? E perchè non processare anche tutti i croati, ribelli al Poglavnik e a Re Zvonimiro? In ogni caso, buona parte dei partigiani della Valle del Natìsone erano sloveni, non italiani, anche se formalmente sudditi dell’ex Regno d’Italia. Essi sono protetti oggi dall’art. 16 del Trattato di Pace che stabilisce non doversi procedere nei confronti di coloro che in Itar lia si batterono per gli scopi di guerra degli Alleati. Gli sloveni della Val Nati-sone avevano tutte le ragioni per credere che tra questi scopi ci fosse anche l’annessione della loro Valle alla patria jugoslava. Come italiani possiamo dissentire da queste aspirazioni, come dissentiamo dall’insensata dichiarazione di Molotov che avrebbe voluto portare il nostro confine orientale al Taglìamento; ciò non toglie che anche questo sia uno degli aspetti »giuridici« della questione. Ma c’è qualche cosa che supera di gran lunga le fredde parole dei codici, delle leggi e dei trattati: ed è il diritto imprescrittibile delle minoranze etniche alle quali non si può chiedere di' amare una patria che non è e non può essere la loro, sopratutto nelle circostanze nelle quali vennero a trovarsi nel 1944-1945 gli sloveni della Val Natisone. I redattori stipendiati da Cocceani non sono invece di questo parere. Essi pensano evidentemente che i confini statali impongano automaticamente il dovere del patriottismo a tutti coloro che per amore o per forza vivono entro quei confini. Per Cocceani e compagni è dunque pacifico che gli italiani divenuti in virtù del Trattato di Pace cittadini jugoslavi o francesi debbono da quel momento professare l’amore più ardente per le loro nuove patrie... E ne consegue tra l’altro che Oberdan, Battistti e Sauro, traditori della loro patria legale, ben meritarono di essere impiccati. E’ un modo di ragionare che può portare lontano e ci stupisce che il »Messaggero Veneto« non ne abbia tratto tutte le conseguenze proponendo, per esempio, che tutti i profughi della Jugoslavia siano senza ritardo riconsegnati alla loro »legittima« patria. II processo ai 57 partigiani del »Briško Beneški Odred« è un processo inopportuno sopratutto se si pensa che in Italia circolano .oggi, indisturbati ministri e generali della cosi detta Repubblica Sociale che aveva consegnato al Reich hitleriano non solo la Venezia Giulia e Bolzano, ma addirittura Trento, Udine e Belluno. Cosa sono le requisizioni operate dai partigiani del »Briško Beneški Odred« e i 10 fascisti da essi fucilati, di fronte agli infiniti crimini contro la Patria italiana consumati dagli uomini della sedicente Repubblica di Salò? Gli italiani hanno tutto da guadagnare rinunciando a riesumare le tristi vicende del periodo più doloroso della loro storia. Speriamo che qualcuno, a Udine o a Roma, se ne convinca e provveda di conseguenza. Dal giornale torinese »Incontro«. Obudil svoje rojake iz spanja in jim v*gal ljubezen do svojega rodu. #da bi nam srca vnel za čast dežele, nami potolažil razprtije in spet zedinil rod Slovenš’čne cele!« 'Tako poje v svojem »Sonetnem vencu«, Uterini je ustvaril slovenskemu narodu Ver jezite an pošljite nam tole položnico. S tjem boste pomagali edini žornal, ki je glas nase Slovjenščine Amministrazione delle Poste e del Telegrafi Sérvizio Òei conti correnti postali Certificato di allibramento Versamento di L. ~ • eseguito da Amministrazione delie Poste e dei Telegrafi Servizio dei conti correnti postali Bollettino per un versamento di L. Lire liiiolstrazine itile Poste t dei Teleorafi Servizio òei conti correnti postali Ricevuta di an versamento di L. io (.lettere) (in lettere) residente in .......... via ......................... l........ sul c/c N. 24-7418 intestato a : Matajur - Udine eseguito da residente in Via eseguito da nell’ufficio dei conti correnti di UDINE Addi (l)........................................... 19..... Bollo lineare dell'ufficio accettante sul c/c N. 24-7418 intestato a: Matajur - Udine nell' ufficio dei conti correnti di UDINE Firma òei versante Addi (1) ..... SUI C/C N. 24 - 7418 intestatoa: Matajur-Udine 19 Addi (1) 19 Bollo e data dall' officio accettaste Spello rieervato all* affido del conti oorienti N. ...................... del bollettario eh 9 Mod. eh 8 bis I Bollo lineare dell' ufficio accettante Tassa di L. Bollo liaeare dall' ufficio accettante Tassa di L. Bollo e data dall' ufficio accattante Cartellino numerato dal bollettario di accettaslone I.'Ufficiale di Posto L UIIlciale di Posla Bollo a data dall' officio accattante l ■E (1) La data dev’essere quella del giorno in cui si effettua il versamento. Zimska rez sadnega drevja Usako obrjezovanje rani sadno drevje. Venčpart sadnega drevja razen oreha an fige lahko an hitro ozdravi nastale rane. Narbuj hitro ozdravijo rane, narete u mjescih maja do avošta. Rane, ki so ble narete setemberja an otuberja, se ozdravijo zlo počasi, medtjem ko se rane u mjescih november an april ne zapró. Rjez u času poljetne rasti slabo djela na drevo. Zatuč je trjeba rjezat mladi ali stari ljes u času zimskega počitka. Brez gledat na tuo, de se .pozimi narete rane težkuo ozdravijo, je zimska rjez zdrjelega lesa dosti buojša kot poljetna. Rjez u začetku rasti drevesa djela zlo slabo. Na varhovih vej se u pozni pomladi nabere dosti hrane. Z rezjo se odrje-že proč uso nabrano hrano an drevo močno oslabi. Posebno oslabi mlado sadno drevje. Zatuó zimsko rjez n ardite nar-buojš u času zimskega počitka drevesa. Pozna zimska ali zguodnja spomladanska rjez, kar venjika souzi, kar se popje napenja, zadarži začetek rasti za 4 do 10 dni an še več. U vinogradništvu se pozna rjez nuca tam, kjer je nagobamost spomladanskih mrazou. Zguodnja jesenska rjez pred zimskim mrazom ne pusti, de bi se rane zacelile (zaprle) an je nago-barno, de zmarzne ljes okuol rane. Tam, kjer je nagobamo, de je huda zima, rje-žite rajš proti koncu zime. U krajih pa, kjer zima nje huda, obrjezujte drevje u pozni jeseni an cjelo zimo. Zimsko rjez muorate nardit pousod, prej ku drevo pokaže parve senje rasti, tuó se pravi dokler drevo spi. Kulko jajc znesejo kokoši cjelega sveta Lansko ljeto je znašala svetouna pro-ducion jajc 126 milijard kosov, kar je za 5 milijard več kot ljeto poprej. U primerjavi s preduojsko producion jajc se je lani povečala za 53%. Najvenčo producion jajc so imjele lani ZDA (Združene države Amerike), an sicer 64 milijard. Evropa 37 milijard, Azija 7 milijard, od tjeh Japonska sama 5 milijard, Južna Amerika 7,5 milijarde, Afrika 1,5, Avstralija pa 1 milijardo an 300 milijonu jajc. 2$ 1 I 0 ja, pa tudi na opekline. A ne samo lubje, tud želodi (ghiande) imajo svojo urjednost. Kakuó se prašič^ pio njih odebelijo, je znano usjem, ker imajo u sebi nekatjere redilne sostance. Za naša usta pa želod ni dobar, ker je grenkega savorja. A če ga pečete nad ognjem kot kafé izgubi precej grenkobe an ušafa buojši savor. Tak žgan želod parporočajo, de j)g djela iz njega kafé. Pravijo, de pijača, ki ni nič slabšega av* kafé, zlata urjedna za sf^oki'VTje^iudi. če imajo otroci drisko,mqJunl' iati nimar samo tajšno kafé. . .. J "azdej^ iiiiiiiiiiiiiniiiiiiii I lili II I II I Ran Za zdravilo je narbuojše mlado lubje, če je starejše od dveh Ijet je preveč. NarjMlojše so mladike. Na pomlad pobrano lubje je več urjedno kot jesensko. Na-rj, žejo ga u tenke kose an ga posušijo hasoneu an ajarju. Zunaj je to lubje si-notri pa rumenoardeče. Ima gsenpte&pfcvor, diši takuó kot strojilo an č«j sft gBqugrizne, ulječe usta, U tjem lub-d^tij.tanina an zatuó diši po stro-J%v«n;/ s i • m * i • « > 11 • 11111 m I i i ! 11 m I'| lil 11 • 11 • n 111 i i mi 111tiiiri> I I I 1111111111111.1 I I II I Hilli Parpravite kokošnjake za zimo Kokošnjak, kjer bojo kokoši čez zimo, muorate parpravit an preuredit. Vjedati muorate, de je bla kokoš uso ljeto zunaj na ajarju an če bi jo sadà use naenkrat zaprli u majhan, mokar an temen kot, kjer bi jo uso zimo maltrali karpeli, kokoš ne more biti zdrava an ne more nesti jajc. Zatuó muora biti kokošnjak na-ret takuó, de bo imjela kokoš u njem za-dost frišnega ajarja, zadost luči an gor-kuote an zadost prastora za se gibat, tuó je brskanje po pjesku. Kokošnjak naj bo zatuó naret takuole: Prastor muora bit zadost velik: na 1 kvadratni meter površine lahko ložte samo tri kokoši. Okna muorajo biti obar-njena pruot jugu ali jugovzhodu ali ju-gozapadu. Na 8 kv. m površine kokošnjar ka muora biti najmanj en kv. m okna. U kokošnjaku naj bo tudi dobra ventilar cija, de pride vanj zadost frišnega ajarja. Zimski prastor za kokoši pa munra biti tudi zadost gorak, ker drugače kokoši ne nesejo. Zid kokošnjaka naj bo zar dost debu an pruot severu an marzlim vietrom zavarovan. Narbuj važno djelo pa je čiščenje kokošnjaka pred zimo. Trjeba je dobro oči- stit uso notranjščino an use kar je u njem. Use zidove pometite z ostro metlo, če pa so zidovi leseni an so u njem jame, jih poribajte z ostro spacolo. Potlé ves kokošnjak pob j elite z j apnom. Prau dobra je tale raztopina: na 10 litru vode dodajte pou kilograma žganega j apna, pou kilograma živinske soli an četrt kilograma kreolina. Posebno je važno, de zamašite use razpoke, ker se prou tam Če decembra suha sapa piska, poleti suša vse pritiska. •bjbuuij o Bjujaiduioo ojuaurejiqap ‘otnpoui ajnasard lap ojred ■Eunjinj ‘ojuauresMA ojenjjajja.nap ujna -aapi epmb ‘apresraA i« sunjijsar saop apjjsod opijjn.q •OAijjedsu jjuaiioo ijuod opiJjnjpp urno n nrpads ouos mopiztre tpoijtpaa t tno ‘pepju -jjsap pspuarioo PP ozzuipupp luorzeotunuioo jAMq omauds ouossod ijuesraA I ojuaurejqjrrB ip ni3oijtj.no tap ograj v •ijBjpauimj nuauresiaA a rej rad epappp p lip u pujsod toijjn pgép ipuioj arassa atpue ouossod ■bui ! Tjuapuodsjrroa irdord re tssajs pstjuarroa lup ‘tjsodstp -ard ‘ijipads upSar ip cuos ojuaurestaA p) TUTpapoq i •pioizarroo o tuop -nrqu 'arnpppotreo tpreoar prpppoq issauiure ouos uon •auorzBrado.i auaiAAB ino ur uje p BAipajja.i 'apresraA P P urna e ‘•Ejeotput ajuaureretqo arassa piAOp cupjapoq pp pred ar re a aprig •ossajs cpuauresraA jap ojroduit.i uoo auiaisui 'appsod oppjnjve ojrejuasard a edurejs e rssarduii oubjs ja uou tjiS uropnb ajuaAaoii ojuoo tap auoizspajm rq a oraumu n uzzarejpo uoo oprreoiput oupjapoq ajuasard p ‘orjs -otpour uoo aqamd ‘otraui n o rmipaouur •e ‘pred ans ai aptp ut arepduioo asap apresraA rt ‘ojuauresraA p annSasa raj •oopqqnd rep ojepnsuoo arassa pnd aqo pspuarroo jap arerauag oouara un ajstsa aiejsod otopjn tuSo ossarj rerspuarroo un tp aroAej e puaiuesra.A arenpajja pnd 'ejspuarroo ? uou as apatie ‘anbunpro •aiejsod o/o un tqqe ipa jp aroAej e oreuap p) assaurjr arenpajja rad oojuiouooa rud a aojidutae ntd ozzaru p a ajuarroo ojuoo ut ojuauresraA II 3ZN31U3AAV *7 fP ; 0 OJUOO pp O)ip9J0 Jf 9UOÌZ •vjddo ajuàsdud dj 0d0Q 'duo}ZDUddo jpp 'N 'ijudjjod 1/1103 pp 0131 ffn,I/O 0/VAJ3S1J 3/JOJ (•piiqqn