ftO dolenjka.dd Obiščite JATIN DISKONT v prodajalnah MARKET ČARDAK v Črnomlju in MARKET LJUBLJANSKA v Novem mestu. Delovni čas vsak dan od 8. do 19. ure; v soboto od 8. do 13. ure; v nedeljo zaprto. V soboto, 27. februarja 1999, do 19. ure odprta prodajalna MARKET SMREČNIKOVA v Novem mestu. ■ ■ 1 g 1 0 r 3 ■ i H nj ISSN 0416-2242 PRVI SLOVENSKI PARLAMENT 770416 224000 v V Črnomlju temelj naše državnosti Župan Andrej Fabjan se je na slovesnosti spomnil dogodkov izpred 55 let vaš četrtkov prijatelj dolenjski list ČRNOMELJ - V spomin na 19. in 20. februar 1944, ko je bilo v Črnomlju prvo zasedanje Slovenskega narodnoosvobodilnega sveta (SNOS), praznuje črnomaljska občina 19. februarja svoj praznik. Letos so ga proslavili s številnimi prireditvami, saj gre za 55. obletnico dogodka, ki je še kako pomemben za slovensko zgodovino in državotvornost. HA OTR°ŠKA maškarada - Novo mesto - Pustni torek v Novem mestu je tudi letos minil v znamenju Velike otroške maškara-e. Na Glavnem trgu se je zbralo . lfu 1000 mladih maškar, ki so na celu z novomeškimi godbeniki odkorakale proti OŠ Grm, kjer je Potekalo pustno rajanje. Pri društvu Prijateljev mladine ,Mojca’ Novo mesto so se letos še posebej potrudili m pridobili več kot 150 nagrad. Do-enjske pekarne so mlade maškare nogradile s pustnim krofom, v programu pa so nastopile plesalke P esne šole Urška in mlada pevka anja Cerjak s svojo skupino Dream Girls. (Foto: J. P.) DRAGO KOŠIR RAZSTAVLJA V SODRAŽICI SODRAŽICA - Rezbar Drago ° .r 12 Jelovca pri Sodražici tokrat Ptvic razstavlja v Sodražici. Osrednja slovesnost je bila v dvorani črnomaljskega kulturnega doma, kjer se je sestal tudi prvi parlament v slovenski nacionalni zgodovini. “Tu se je torej rodila naša demokracija, postavljeni so bili temelji naše državnosti, slovenski narod je proglasil svojo suverenost, poslanci vsega slovenskega naroda pa so ugotovili, da uresničujejo stoletni sen združene Slovenije,” je v slavnostnem govoru dejal črnomaljski župan Andrej Fabjan. Poudaril je, da SNOS ni bil ustanovljen le kot simbol tedanjega vladanja, ampak je pomenil osnovo, daje Slovenija dobila lastno nacionalno vlado. Hkrati je slovensko ljudstvo prav v Črnomlju na demokratičen način proglasilo - čeprav v skupni federaciji - svojo prvo neodvisno državo. Županje na slovesnosti, na kateri se je v kulturnem programu predstavila domača godba na pihala pod vodstvom dirigenta Antona Kralja, izročil nekdanji ravnateljici Srednje šole Črnomelj Gabrijeli Vidic-Mihelčič in pri- Obrazec za napoved dohodnine Do 31. marca je treba oddati dohodninsko napoved za lani - in da na ta datum oz. obveznost ne bi pozabili, smo tokratnemu Dolenjskemu listu priložili dohodninski obrazec. Uredništvo DL I? U BORZNO POSREDNIŠKA HIŠA, d.o.o. H PE NOVO MESTO * Odkup in prodaja delnic * Upravljanje s finančnim premoženjem BPH, Trdinova 1 (bivši hotel Kandija), T5 068/342-4' 0 BPH, Rimska cesta 11, Trebnje, tr 068/460-730 BPH, Kolodvorska ul. 4, Črnomelj, tf 068/56-480 PUBLIKUM Borzno posredovanje, d.d. Miklošičeva 38, Ljubljana 061/133 41 14 LJUBLJANA 061/133 41 14 NOVO MESTO 068/322 490 Odkupujemo delnice: PIVOVARNA UNION IN LAŠKO, TELEKOM, KOLPA, DANA, GORENJE B, TRIMO in drugih. Posredujemo pri prodaji: ljubljeni profesorici angleščine in nemščine plaketo kot najvišje občinsko priznanje. Predsednik Ribiške družine Črnomelj Marjan Mikložič pa je v imenu ribičev sprejel ekološko priznanje - brezo. Med pomembnejšimi dogodki ob občinskem prazniku velja omeniti še stalno razstavo del Božidar- ja Jakca, ki sta jo v prostorih • črnomaljskega gradu odprla slikarjeva vdova Tatjana Jakac in župan Fabjan. Večina od 107 del, ki jih je velikodušno poklonila Jakčeva, je nastala med drugo svetovno vojno in po njej v Beli krajini. Na razstavi, ki odkriva tudi Jakčevo vlogo umetnika in partizana, prevladujejo portreti v grafiki in risbi, ne manjkajo pa tudi številni dogodki, ki jih je vestno zabeležila slikarjeva roka. M. BEZEK-JAKŠE 1 Izgnanci 6. aprila protestirajo v Ljubljani? Poplačilo vojne škode SEVNICA - Sevniška kra-jevna organizacija Društva izgnancev Slovenije spremlja odzive sloveskih izgnancev na sklep, ki gaje sprejela na letošnjem februarskem zboru svojih članov. S sprejetim sklepom predlaga, naj izvršni odbor Društva izgnancev Slovenije 6. aprila letos, tj. na dan napada Nemčije na Jugoslavijo, organizira protestni shod pred slovenskim parlamentom ali vladnim poslopjem v Ljubljani. Sevniški izgnanci predlagajo protest, ker so nezadovoljni s sprejemanjem Zakona o poplačilu vojne škode. Sevniški izgnanci sicer pohvalijo upravno enote Sevnica za hitro reševanje zahtevkov za pridobivanje statusa žrtve vojnega nasilja, kot sta povedala Drago Lupšina, predsednik sevniške krajevne organizacije Društva izgnancev Slovenije, in Jože Jeke, njen podpredsednik. Po njunih navedbah so pri sevniški upravni enoti vložili prosilci do začetka februarja letos 1.925 omenjenih zahtevkov. Od teh jih je le 23 nerešenih. Vse druge so ali rešene ugodno za prosilce - teh je 1.493 - ali jih obravnavajo različni, tudi drugostopenjski organi. L. M. JAKČEVA VDOVA PODARILA 107 DEL - Tatjana Jakac je bila izredno vesela, ker so v štirih sobah črnomaljskega gradu v kratkem času uredili galerijo, v kateri so na ogled dela njenega moža. “Božidar, ki si je zelo želel, da bi ta njegova dela prišla v Črnomelj, je vedno govoril: “Ubogi Belokranjci, celo vojno so nas hranili, sedaj pa še galerije nimajo. ” Zato sem toliko bolj zadovoljna, da so dela, ki so nastajala v teh krajih, tudi tukaj na ogled. To je zame res pomemben dan, "je ob otvoritvi razstave, ki sta jo odprla skupaj s črnomaljskim županom Fabjanom, dejala Jakčeva. (Foto: M. B.-J.) DOKONČNI KONEC PIONIRJA Zlomil seje tudi Pionir Standard V kratkem stečaj - Za direktorja Papeža je to poraz in osebna tragedija - Polovica od 280 delavcev naj bi se znašlo na cesti - Bolni in stari delavci najbolj prizadeti NOVO MESTO - Letošnja dolga in huda zima, ki je gradbincem povzročila precej škode, je dokončno spravila na tla novomeški Pionir Standard. Njegov direktor in drugi največji lastnik Franc Papež je prejšnji teden na tiskovni konferenci povedal, da za podjetje ni več rešitve, zato je tudi na predlog nadzornega sveta že napisal predlog sodišču za uvedbo stečaja. Priznal ie, daje zanj to velik poraz in osebna tragedija. Podjetje je leto 1996 zaključilo z 22 milijoni tolarjev izgube, predlani je poslovalo pozitivno, lansko leto pa je kljub realizaciji v vrednosti 1,4 milijarde tolarjev zaključilo z 230 milijoni tolarjev izgube. Pionir Standard je v nekdanjem Gradbenem podjetju Pionir skrbel za prehrano delavcev in njihovo bivanje v samskem domu. S propadom Pionirja je bilo na njihovo družbo preneseno zdravo jedro gradbene operative. Podjetje, kije bilo najprej ocenjeno na 52 milijonov tolarjev, kasneje pa je bilo povečano in prodano za 76, je nastalo novembra leta 1995, imelo pa je okrog 500 zaposlenih. Največji, skoraj 40-odst. lastniki so delavci, 26 odst. direktor Franc Papež, 17 odst. Zarja, 11 odst. Krka in 7 odst. Gradbeno podjetje Grosuplje. “Čeprav je bilo obljubljeno, da država ne bo vnovčila Pionirjevih terjatev, nas je takoj na začetku blokirala za 76 milijonov tolarjev, blokirani pa smo bili potem nepretrgoma 750 dni,” je povedal Papež. Poleg tega sojih bremenila še 500 milijonov vredna nedokončana dela, ki so jih prevzeli od bivšega Pionirja. Zaradi vsega tega so se jih investitorji izogibali, saj v takšnem stanju niso mogli pridobiti bančnih garancij niti posojil. Dokončali so porodnišnico in Seidlovo cesto, ki ju je začel gra- diti bivši Pionir, ter upali, da bodo tudi na ta račun imeli predpravico pri novih delih. Papeža boli, ker širše okolje ni bilo zainteresirano, da bi od nekdanjega giganta ostalo vsaj to podjetje, čeprav so ob nastanku podjetja obljubljali podporo številnih pomembnih ljudi. Novomeška občina je imela v zadnjih letih za okrog 700 milijonov tolarjev družbenih gradenj, vendar Pionirju Standard kljub konkurenčni ponudbi ni uspelo pridobiti poslov, delal je le še kot podizvajalec. “V Jem času je nastalo več • Že prejšnjo plačo so v Pionir standardu izplačali na račun odprodaje mehanizacije, januarskih plač, za katere bi potrebovali 42 milijonov tolarjev, pa prejšnji teden še niso izplačali. Zaradi stečaja naj bi se znašla na cesti polovica od 280 zaposlenih, boljše delavce je že pobrala konkurenca od Begrada, Gradbenega podjetja Grosuplje, ki je pred kratkim v Novem mestu ustanovilo tudi hčerinsko firmo in v njej že zaposlilo 50 Pionirjevih delavcev, do več manjših gradbenih podjetij. Najhuje bo za bolne in starejše delavce, ki so v gradbeništvu pustili svoja najboljša leta in bodo sedaj težko našli službo. Pa tudi na denar iz stečajne mase ne morejo računati, ker je ni. manjših podjetij, ki so nam pobrala boljše delavce, potem smo želeli zaposliti mlade zidarje in tesarje, pripravljeni smo jih bili tudi štipendirati, vendar se mladi za te poklice danes ne odločajo,” je povedal Papež. V podjetju, kjer je zelo veliko bolniških, je bila vse slabša tudi delovna disciplina, zaradi kratkih gradbenih rokov je bilo treba delati tudi popoldne in ob sobotah, na kar pa vsi delavci niso bili pripravljeni. Podjetje pa je bilo neuspešno tudi pri prizadevanjih za dokapitalizacijo. K dokončnemu zlomu podjetja naj bi veliko pripomogla tudi stečajna upraviteljica GIP Pionirja Joža Miklič, ki je zoper podjetje vložila več tožb zaradi odkupa mehanizacije, čeprav Papež trdi, da je bil le-ta opravljen po predpisih. Samo v lanskem letu naj bi GIP Pionirju v stečaju izplačali 120 milijonov tolarjev. J. DORNIŽ Berite danes stran 2: •Jug Slovenije več dni v temi stran 3: • Topliška podiupanska nadaljevanka stran 6: •Demokracija se je razcvetela stran 8; •Z obrtjo živijo vsi Lozarjevi strgn 9: • Čips iz dolenjskega krompirja stran 10; •Neizbrisen del slovenske kulture stran 11: •Policistu Tonetu znak hrabrosti MATJAŽ SMODIS V DRŽAVNI REPREZENTANCI NOVO MESTO - Obetavni novomeški košarkar Matjaž Smodiš, ki je že sedel na reprezentančni klopi, bo, kot kaže, danes prvič oblekel dres državne reprezentance. Ker si je izbrana vrsta Slovenije že zagotovila udeležbo na letošnjem evropskem košarkarskem prvenstvu, je na zadnji dve tekmi predtekmovanja selektor reprezentance Boris Zrinski z Belgijo (danes) in z Bolgarijo (v soboto) povabil vrsto mladih obetavnih košarkarjev. Odločil se je tudi za Smodiša, ki je na zadnjih tekmah pokazal, da se razvija v odličnega krilnega centra evropskega formata. Mlademu košarkarju želimo, da bi čim uspešneje prestal svoj “ognjeni krst”. S. D. Franc Papež Generalni pokrovitelj sejma VRTNARSTVO CSL3B * VREM E — ---- Jutri in v soboto bo še pretežno jasno in toplejše vreme, v nedeljo pa nas bo prešla oslabljena frontalna motnja. I KAM V SOLO? Okoliši razgre Šolski okoliši so oni dan razgreli glave in razvezali jezike občinskim svetnikom v Brežicah. Če je res, da so v občinski svet skrbno izbrani predstavniki državljanov iz vse občine, potem si je cela občina Brežice skočila v lase zaradi šolskih okolišev. Slovenija je lahko srečna, če se le v brežiški občini prepirajo odrasli, kam bodo hodili k osnovnošolskemu pouku njihovi otroci, gotovo pa se še kje, in to na podoben način: dve skupini ljudi mislita vsaka po svoje in si ne premislita - vsaka ve, da dela najbolj prav in v dobro otrok, kraja in osnovnih šol. Ko delajo šolske okoliše, bi lokalni voditelji radi kar najbolj natančno zakoličili ozemlje, od koder naj hodijo otroci v posamezno šolo. Flkrati so dovolj pametni in nočejo prepove-■ dovati ljudem, da ne bi ti otrok vozili v šolo tja, kamor jih vozijo že zdaj, čeprav je to daleč stran od domače vasi. Koliko svobode pustiti staršem pri izbiri šole? Vso. Ključ do takih šolskih okolišev, ko bo dovolj otrok za vse šole, ni v šolstvu in v predpisu, ki bi silil starše in otroke sem in tja. Ključ do enakomerne zasedenosti šol je v enakomernem vsestranskem razvijanju vseh območij, kjer so šole. MARTIN LUZAR Razplet afere Lewinsky Zgodovinska spoved po ameriško se je končala z zmagoslavjem obtoženega Witiiama Jeffersona Clintona, ameriškega predsednika, ki je ostal na predsedniškem položaju. Celotni proces obtožb zoper Clintona se po tem, kako se je zanj zanimala javnost, verjetno lahko primerja le s televizijskimi nadaljevankami, kakršne dnevno priklepajo nase tudi številne Slovence in Slovenke. Ta spektakel v ameriškem državnem vrhu je zlasti ob koncu spominjal na razprave Svetovne organizacije, kjer govorijo o vojnih zločinih, in kaj malo na zaslišanje o skrivni ljubezni Monice Lwewinsky in Billa Clintona. Sodni menedžerji predstavniškega doma kongresa so namreč obtožili Clintona, da njegovi prestopki med afero Lewinsky po ustavi pomenijo nedopustno dejanje, zaradi katerega ga lahko odstavijo. Predsednik je ostal, kot rečeno, predsednik. Monica je dobila svoje, med drugim tudi dosti časti in verjetno veliko denarja. Bilo ji je dano seči za hlače prvemu možu največje svetovne velesile, s čimer je povzročila nevoščljivost med sodobnicami in sodobniki, ki si v uteho zato iščejo v svojem okolju podobna, sebi primerna zadoščenja, kot ga je ona našla v okolju Bele hiše. Zgodba, ki doživlja taka posnemanja, vendarle sporoča nekaj drugega: Clintona kot poosebljenje neke politike se je hotela znebiti neka drugačna politika in v politiki očitno vse manj izbirajo sredstva. Če je vse skupaj žgečkljivo in donosno, toliko bolje. O aferi Lewinsky govori tudi tokratna anketa Dolenjskega lista. IGOR SUHOREPEC, lesni tehnik iz Ručetne vasi pri Črnomlju: “Afera Lewinsky je slika in odraz demokracije v Združenih državah Amerike. Težko rečem, ali je bil takšen proces zares potreben ali ne. Z izidom pa sem kar zadovoljen. Pravzaprav sem bil že od vsega začetka prepričan, da Billa Clintona s pomočjo te afere ne bodo vrgli s predsedniškega stola, pa četudi so si še tako prizadevali.” STANE ŽELJKO, upokojenec iz Gornjega Suhorja pri Metliki: “Prav je, da je Clinton ostal predsednik, saj mu je bila Monica podtaknjena. Očitno je, daje šlo za politično ozadje. Američani so se s to veseloigro precej osmešili pred svetom. Clinton bi moral že v začetku narediti red, namesto da se je kot predsednik svetovne velesile tresel pred Moni-cinimi obtožbami.” IGOR LAKOTA, dijak iz Ribnice: “Zaključek afere je bil povsem pričakovan. Šlo je za napad na Clintona oziroma poskus njegove odstranitve, ki pa ni uspel. Po mojem mnenju se ni zgodilo nič kaznivega, kar pa se je nenazadnje dokazalo tudi na sodišču. Republikanci so pač hoteli izkoristiti afer-ico, da bi prišli na oblast, kar pa jim ni uspelo.” TEJA KOCJAN, študentka ekonomije iz Kočevja: “Zasebno življenje je potrebno ločiti od poklicnega tudi ko gre za predsednika države. Če ta dobro vodi državo, je njegova stvar, kaj počne zasebno. Ni prav, da slavni ljudje kmalu še na WC ne bodo mogli, ne da bi o tem zvedela javnost. Takšen zaključek afere sem zato ne le da pričakovala, ampak se mi zdi tudi edino pravilen.” BORUT ŠIMIC, trgovinski poslovodja iz Stopič. ‘Afera Lewinsky je bila prenapihnjena, saj je šlo za problem, ki bi ga moral predsednik Clinton rešiti skupaj z ženo, že od začetka pa se je videlo, da to delajo ljudje, ki bi predsednika na vsak način radi odstavili. Prav je, da niso uspeli, njegova zmaga pa bi bila še preprič-livejša, če se predsednik med zaslišanjem ne bi zlagal.” BRANKO VESELIČ, direktor blagovnice Dolenjka v Trebnjem: “Vesel sem, da se je afera Clinton razpletla, in to s takim izidom. Vse skupaj je bilo že naravnost smešno in vseskozi sem podpiral predsednika. Menim, da se ljudje oziroma javnost ne bi smela vtikati v zasebno življenje politikov in da so te meje postale preveč zabrisane. Zanimivo, da pri nas tega še ni.” DRAGO ŠTERBAN, direktor podjetja Alea s Senovega: “Tak izid je pričakovala večina Američanov, saj jim afera ni ovrgla zaupanja v predsednika. Tisti, ki so ga hoteli zrušiti, so izbrali napačno taktiko. Žal je tako, da ko je v igri visoka politika, denar ni pomemben, čeprav bi ga lahko veliko koristneje uporabili, sploh pa me ta afera spominja na zdrahe v našem parlamentu.” ANASTAZIJA ŽIBERT, upokojenka iz Sevnice: “Po tem, kar se je dogajalo ves čas, sem pričakovala vendarle drugačen konec afere Lewinsky. Menda je tudi lak razplet v redu. To, kar so očitali Clintonu, je bilo prenapeto. Američani so taki, da potrebujejo take stvari. Vprašanje je, če bi se pri nas taka afera lahko pojavila. Clintonova soproga se je dopbro držala med procesom.” EDI ŠTRAUS, občinski svetnik iz Brežic: “V vsakem primeru sta se Clinton in Monica zabavala veliko bolje, kot se mi tukaj na seji občinskega sveta. Oni se tam bolj zabavajo, ker brežiška sejna soba nima tako skritega prostora, kot ga ima Bela hiša. Težnje brežiških svetnikov pa so v osnovi enake, kot so bile težnje Monike in Clintona, in sicer, da nekdo nekomu nekaj ’uturi’.” Teden boja ALI TU SPLOH ŽIVIJO LJUDJE? proti raku ju„ Slovenije več dni v temi Dolenjsko društvo vabi tF Dolenjsko društvo vabi Raku se lahko ognemo, če pa že zbolimo, ga lahko pravočasno odkrijemo, če prisluhnemo svojemu telesu. To so misli iz knjižice “Kaj je treba vedeti o raku?”, ki jo je izdala Zveza slovenskih društev za boj proti raku, dobili pa so jo tudi vsi, ki so se včlanili v Dolenjsko društvo za boj proti raku. Taka prostovoljna združenja so v razvitih državah začeli ustanavljati že v prvih desetletjih tega stoletja, ko sta obolevnost in umrljivost za rakavimi obolenji začeli občutno naraščati. V Sloveniji je bilo Društvo za boj proti raku ustanovljeno leta 1971 na pobudo Onkološkega instituta v Ljubljani, dve leti kasneje pa so bila ustanov- • ljena regijska društva, ki so usmerjena predvsem v vzgojo in izobraževanje v zvezi s preprečevanjem in zgodnjim odkrivanjem raka. V Dolenjsko društvo za boj proti raku se lahko vključite na sedežu društva v Rozmanovi ulici 30, v stavbi, kjer je Rdeči križ, informacije pa lahko dobite na telefon: (068) 373 920. Kolektivi, organizacije in šole se lahko naročijo na brezplačna zdravstveno-vzgojna predavanja. V času od 1. do 8. marca, v mednarodnem tednu boja proti raku, bo dolenjsko društvo predstavilo svoje delo v medijih, na Studiu D in novomeški televiziji Vaš kanal pa bodo pripravili tudi posebne oddaje. V sredo, 3. marca, ob 16. uri bo v mali dvorani Kulturnega centra Janeza Trdine otvoritev razstave likovnih del novomeških osnovnošolcev na temo “Dan brez cigarete”, v veliki dvorani pa bo zaključna prireditev. NADA CIGLER Dolenjsko društvo za boj proti raku Dolenjska, Kočevska, Bela krajina in Posavje najslabše oskrbovani z elektriko NOVO MESTO - Nedavni sneg je Dolenjsko, Belo krajino. Kočevsko in Posavje tako rekoč odrezal od sveta. Brez elektrike so ostali industrija in gospodinjstva od tri pa tudi do pet dni. V Novem mestu je izpad najbolj prizadel tovarni Krka in Revoz, pa tudi druge. V teh dneh seje pokazalo, da južno od Ljubljane ni problem le slaba cestna povezava, ampak je kritična tudi oskrba z električno energijo, ki je najslabša v Sloveniji. Neki tuji strokovnjak je ob pogledu na karto slovenskega prenosnega elektroomrežja za to območje direktorja novomeške enote Elektra Gregorja Božiča celo vprašal, ali tu sploh živijo ljudje, saj se kraji južno od Ljubljane napajajo le po dveh 110-ki-lovoltnih daljnovodih, najbljižja transformatorska napajalna postaja pa je v Beričevem. Na sestanku, ki ga je sredi prejšnjega OBČNI ZBOR PODRUŽNICE DRUŠTVA ZA ZDRAVJE SRCA IN OŽILJA NOVO MESTO - Društvo za zdravje srca in ožilja Slovenije - Podružnica za Dolenjsko in Belo krajino iz Novega mesta vabi na občni zbor, ki bo 25. februarja ob 17. uri v Kulturnem centru Janeza Trdine v Novem mestu. Ob tej priložnosti bo tudi predavanje z naslovom Kako se obvarujemo srčnega infarkta in kako prepoznamo angino pektoris, predavala bosta dr. Gradecki in dr. Majič. Uro pred pričetkom občnega zbora bo brezplačno merjenje krvnega tlaka in merjenje holesterola, katerega merjenje pa stane 1.000 tolarjev. V avli bo razstava zdravih živil in drugih proizvodov, ki so namenjeni zdravju srca in žilja. tedna sklical novomeški župan dr. Tone Starc, udeležil pa se ga je tudi državni sekretar za energetiko mag. Alojz Kovše, so padale ostre kritike zbranih županov ter predstavnikov gospodarstva na račun slabe oskrbe tega območja z elektriko. Bili so ogorčeni, daje regija, ki ima tako razvito industrijo (5 odst. zaposlenih prispeva kar 17 odst. celotnega slovenskega izvoza), tako slabo oskrbovana z elektriko. “V Revozu imamo avtomatizirano in robotizirano procesno proizvodnjo in s kvaliteto elek- O PROBLEMIH Z ELEKTRIKO - Pogovora se je udeležil tudi državni sekretar za energetiko mag. Alojz Kovše (prvi z desne), poleg je direktor Elektra iz Ljubljane Ludvik Sotošek. (Foto: J. D.) Obletnica Podjetniškega centra Že v prvem letu delovanja pridobili precej denarja za razvoj malega gospodarstva na Dolenjskem - Za posojila razdelili 150 milijonov tolarjev - Zagon garancijskega sklada NOVO MESTO - Podjetniški center Novo mesto ima za sabo prvo leto uspešnega delovanja. Njegov osnovni namen je pospeševanje razvoja malega gospodarstva. V lanskem letu so za posojila za razvoj malega gospodarstva zbrali skoraj 150 milijonov tolarjev proračunskega denarja, odobrili pa so ga 38 prosilcem. Kot je na novinarski konferenci prejšnji četrtek povedal direktor Andrej Škrinjar, so lani spomladi k sodelovanju pri razpisu posojil za razvoj malega gospodarstva povabili tudi vse večje banke na Dolenjskem, ki so kreditni potencial občin (novomeška občina je prispevala 126 milijonov tolarjev, šentjernejska 9 in škocjanska 6) povečale še s svojim denarjem, skupaj je bilo za posojila na voljo nekaj manj kot 150 milijonov tolarjev. Banke so pristale na obrestno mero TOM + 4 odst. in odplačilno dobo posojila na 5 let z možnostjo enoletnega moratorija. Na razpis se je javilo 47 prosilcev, posojilo so odobrili 38 prosilcem, najvišji znesek posojila pa je znašal med 7 in 8 milijoni tolarji. Podjetniški center se je lotil tudi oblikovanja podjetniške pospeševalne mreže za malo gospodarstvo. “Že lani pa smo si začeli prizadevati za ustanovitev garancijskega sklada. Žal se k sodelovanju niso odzvale belokranjske občine,” je povedal Škrinjar. Občine bodo v garancijski sklad vlagale naslednjih 5 let, njegovo ustanovitev pa je že podprlo tudi ministrstvo in za delovanje obljubilo 100 milijonov tolarjev. “Naš cilj je pridobiti čim več denarja na Dolenjsko,” je pou- daril Škrinjar. V pomoč podjetnikom so izdali tudi tri zloženke: o postopku za pridobitev statusa samostojnega podjetnika, o ustanovitvi družbe z omejeno odgovornostjo in o pridobitvi lokacijskega, gradbenega in uporabnega dovoljenja. Podjetniški center je sodeloval tudi na vseh javnih razpisih in bil izbran za izvedbo eksperimentalnega programa za samozaposlene in za izvajalca programa povratnega sistema financiranja podjetnikov začetnikov. Sodeloval je tudi z Zavodom RS za zaposlovanje in prvi v Sloveniji med 200 podjetniki izvedel anketo in analizo o potrebah po zaposlovanju v regiji. J. DORN1Ž trike nismo zadovoljni niti takrat, ko drugi so, zato sami z agregatoma skrhimo tudi za interno napajanje, vendar za tolikšen izpad nista zadostovala,” je povedal Anton Rom iz Revoza. Zaradi izpada so ob 1250 avtomobilov, celotna škoda bo velika. Krkin tehnični direktor Peter Miklavčič je povedal, daje bila njihova* fermenta-cijska proizvodnja zaradi izpada elektrike ustavljena za en teden, uničilo pa se je tudi za okrog 200 tisoč dolarjev šarže. Čeprav imajo tudi svoj agregat, z njim niso mogli kriti vseh potreb. “Industrija, kakršna je na Dolenjskem, bi morala imeti takšen sistem električne energije, ki tudi v takih primerih ne bi odpovedal,” je dejal Miklavčič. Dodal je še, da bodo težko razložili japonskim kupcem, da dobava zdravil zaradi elektrike kasni za 14 dni. Direktor Elektra Ljubljana Ludvik Sotošek je povedal, daje bila Dolenjska pred desetimi leti energetsko res zelo zanemarjena, da pa so od tedaj veliko naredili, in po vseh študijah je danes pri-merno oskrbovana z elektriko. Dodal je, da do leta 2020 ni potrebno zgraditi nobene razdelilne postaje in tudi ne novih daljnovodov. Rado Faleskin iz Elesa je • Župani in predstavniki gospodarstva so sklenili, naj država čim prej pripravi načrte reševanja tega dela Slovenije z energijo in to upošteva že tudi pri letošnjem planu del. Dogovorili so se še, da se bodo srečevali vse dotlej, dokler ne bo problem rešen. menil, da je slovenski energetski sistem na ravni evropskega, da pa je večja kakovost in zanesljivost povezana z večjimi vlaganji. Letos imajo za vse investicije na voljo 3 milijarde tolarjev, izgradnja razdelilne transformatorske postaje v Krškem za Dolenjsko in izgradnja 400-kilovoltnih daljnovodov pa bi stala od 150 do 200 milijonov mark. - J. dorniz DAN LESARSTVA V ŠOLSKEM CENTRU NOVO MESTO - Zveza lesarjev Slovenije, Revija Les in .novomeški Šolski center vabijo na dan lesarstva dolenjsko-belokranjskega in zasavsko-posavskega območja, ki bo 25. februarja, ob 10. uri v Šolskem centru. Osrednja tema razgovorov bo nomenklatura poklicev, prenova poklicnega in tehničnega izobraževanja, govorili bodo še o višji in visoki šoli, tehnični gimnaziji in o poti od učnega mesta do poklica v lesarski obrtni dejavnosti. Andrej Škrinjar KONGRES MLADIH LIBERALOV EVROPSKE UNIJE - V petek zvečer je novomeški župan dr. Tone Starc v hotelu Krka v Novem mestu odprl kongres Mladih liberalov Evropske unije (LYMEC), ki je prvič potekal izven meja držav polnopravnih članic Evropske unije, in to v Novem mestu. Kongresa se je udeležilo 60 delegatov - predstavnikov podmladkov liberalnodemokratskih strank iz IS držav. Med njihove največje izzive sodijo volitve v evropski parlament, na katerih bodo mnogi mladi kandidati nastopali na listah matičnih strank. Mladi liberalni demokrati podpirajo širitev Evropske unije, zaradi učinkovitosti delovanja skupne evropske administracije pa menijo, da jo je treba zmanjšati in reorganizirati. Kongres je tudi pozval k ustanovitvi mednarodne preiskave o vojnih zločinih na Kosovu. (Foto: J. Domiž) Mariborsko pismo Univerza postaja prava Alma mater Rektor še dr. Toplak? MARIBOR - Minuli teden je bil za Maribor, zlasti pa za nje- govo univerzo, zgodovinski. Senat Univerze v Mariboru je namreč podprl načrt, po katerem se bo Pedagoška fakulteta v Mariboru razdelila na tri nove fakultete: na Pedagoško fakulteto, Filozofsko fakulteto in Fakulteto za naravoslovje, matematiko in tehnologijo. Tako bo mariborska univerza postala kompletna univerza, ki bo primerljiva z vsako drugo v Evro- pi. Pri tem je vodstvo Univerze v Mariboru izhajalo iz spoznanja, da je v razviti Evropi potrebna ena univerza na milijon prebivalcev (v Združenih državah Amerike imajo eno univerzo na 300.000 prebivalcev). Po mnenju strokovnjakov bo za študij na novih fakultetah dovolj zanimanja tudi med študenti. Trenutno na Pedagoški fakulteti v Mariboru študira 3017 študentov, od tega 2253 redno. Če bi Fakulteta za naravoslovje, matematiko in tehnologijo že obstajala, bi na njej ta čas študiralo nekaj več kot 500 študentov, na Filozofski fakulteti pa še veliko več. Na predlog rektorja dr. Ludvika Toplaka pa je senat mariborske univerze ustanovil tudi Center za razvoj študija na daljavo. Center bo koordiniral ib usklajeval vse aktivnosti, ki potekajo v zvezi s študijem na daljavo na posameznih fakultetah. Tako bo poslej znanje z Univerze v Mariboru še bolj dostopno tudi tistim, ki v času študija ne morejo prebivati v štajerski metropoli. Sicer pa bodo na Univerzi v 'Mariboru letos volili novega rektorja, saj se dosedanjemu, dr. Ludviku Toplaku, izteka mandat. Po univerzitetnem statutu mora senat objaviti razpis za novega rektorja do konca marca. Mnogi predvidevajo, da bo dr. Toplak ponovno kandidiral za to ugledno, odgovorno in častno dolžnost, ki je ena redkih v Mariboru, če že ne edina, ki ima republiški pomen- TOMAŽ KŠEI-A [Novomeška kronika ELEKTRIKA - Za Lenina je bila elektrifikacija najpomembnejši element za zmago socializma. Dolenjci smo še danes zelo daleč od socializma, kar se je pokazalo tudi ob nedavnem malo hujšem sneženju, ko je bila cela Dolenjska več dni v temi. Revoz, mednarodno kapitalistično podjetje, še posebej občuti to pomanjkanje električnega socializma. Na nedavnem posvetu o problemih z električno preskrbo je predstavnik Revoza povedal, da je celo sedanja najboljša preskrba z elektriko za njihovo proizvodnjo slaba. Že če kje v Podgorju suha češplja pade na električne žice, se v Revozu proizvodnja ustavi. Važno je, da v Ljubljani podnevi in ponoči vidijo, koliko Dolenjska prispeva v državno blagajno. FAZE - Sicer pa ni čudno, da so na Dolenjskem težave z elek-tn^°> Pa ne samo s trifazno. Na zadnji seji občinskega sveta v Dolenjskih Toplicah so razpravljali tudi o osnutku občinskega statuta. Eden od svetnikov se je zavzel, naj bi statut sprejemali v dvofaznem postopku, se pravi, da je treba najprej obravnavati osnutek, pripombe nanj, pripraviti predlog in ga predlagati v sprejem. A se je oglasil župan, češ da ne razume termina dvofazni postopek. Županska je težka, a počasi se bo morda le posvetilo. .. GOLJUFI - Te dni dobivajo ljudje po Novem mestu pismo z bednim lističem. Na štirih tipkanih vrsticah jih “Magični Center Marina” poziva, naj jih pokličejo na telefonsko številko (gre za omercialno številko, kjer so im-Pu z*vveliko dražji). Obljubljajo vedeževanje, zaščito pred črno magijo, dobitne številke lota, mi-mogrede pa opozorijo še na zdravstvene težave naslovnika. ura pa Je telefonska številka, na katero bi te novodobne telefonske vrače prijavili? Ena gospa je rekla, da bodo novomeškemu županu njegove olgoletne gasilske izkušnje zelo oristile pri gašenju finančnih Požarov, ki jih je podtaknila Prejšnja občinska oblast. (SuhoiTranjski drobiž LFr DJAR IN p°SPEŠEVA-. , ' Na nedavni razstavi su-ukranjskih dobrot v Žužember-t u,i.e s sv"jimi pridelki sodeloval Janez Košiček, sadjar z des- J^a brega v Žužemberku (levo ogledi a ZuZanima"JCm pa si j° giedal dobrote tudi Emil Praz- prvi pospeševalec v KZ Žu-^t-mberk (desno). ..„ p CTONaLIZACUA - Župa-t- Tancu Škufci, ki jc obenem bilVC se^torja Žužemberk, je Dr°,n.a .zborih, ki so jih imeli v kra * i ^člt mesecih suho-ša gasilci, kar nekaj vpra-n.,J’.nekaj s področja gasilstva, nih 3J pa tud' s področja krajevno Problcn’l»v- V Ajdovcu je bilo |Pr- Postavljeno vprašanje: “Za-n J V Ajdovcu in drugod šc ne da* I^ai° hidrantov?” Škoda le, vo l ' za telefonijo so, na vodo-ne jarke pa na hidrante bo pač Dn Počakati. v/pedsednik brez pi- let • ' Dušan Mikec, dolgo- a ni tudioamater in duša radio- želi •akSn. nterstva v Žužemberku si ne 5 miV°jc Pikarne, ampak le 4 do t.,i, Prostora za delo društva, iega, kot so ga imeli včasih v So0s‘orih Ljudske tehnike, kjer fot(S>C zb.rab 'udi radioamaterji. "grafi in drugi. S. M. MERCK IZGUBIL TUDI V RUSIJI Krka prebrodila tudi rusko krizo Uspešno Krkino poslovanje v lanskem letu - Lek kupuje Krkine delnice NOVO MESTO - Novomeška Krka, v zadnjih letih najboljše slovensko podjetje, je tudi v lanskem letu uspešno poslovala. To je še toliko več vredno, ker tudi Krka občuti rusko krizo, kije izbruhnila v zadnji četrtini lanskega leta, in dokaj neugoden tečaj dolarja, v ameriški valuti pa dobi Krka plačan večji del svojega izvoza. Lani je Krka prodala za 50 milijard tolarjev izdelkov in storitev, kar je malo več kot leto poprej. Po besedah Miloša Kovačiča, predsednika uprave in generalnega direktorja Krke, je bila lani najuspešnejša doslej njihova družba Krka Zdravilišča, kije ustvarila 2,6 milijarde tolarjev realizacije. Največji delež v Krkini prodaji imajo zdravila s 86 odst. celotne prodaje in s 37 milijardami tolarjev ustvarjenih prihodkov, kar je 5 odst. več kot leto poprej; izdelkov za samozdravljenje pa so lani prodali kar za 6,1 milijarde tolarjev. Najbolj pa so povečali prodajo veterinarskih izdelkov (za dobro četrtino), tako da ti izdelki v strukturi celotne Krkine prodaje s 4 milijardami tolaijev prihodkov pomenijo 8-odstotni delež, kozmetični izdelki pa 5-odstotnega. Medtem ko je imela Krka v letu 1997 za dobrih 5 milijard tolarjev dobička, je ta v lanskem letu še za 5 odst. večji. Lani je, kot rečeno, svet pretresla ruska kriza, ki je prizadela tudi Krko, saj je Ruska federacija eno največjih Krkinih tržišč. “Za 25 milijonov dolarjev manjšo prodajo na ruskem trgu v zadnjem četrtletju lanskega leta smo nadomestili s povečanjem prodaje na drugih trgih, zlasti v pribaltskih državah pa v državah nekdanje SZ, kot so Azarbejdžan, Armenija in Gruzija,” je na nedavni tiskovni konferenci povedal Kova- čič. “Krka je največji farmacevtski izvoznik v srednji in vzhodni Evropi. To je uspeh!”Domači trg je za Krko eden največjih in najpomembnejših, lani so v Sloveniji prodali za 12,2 milijarde tolarjev izdelkov, kar je 12 odst. več kot leto poprej in 24. odst. Krkine celotne prodaje. Z 38 milijardami Mag. Miloš Kovačič Zamenjani vsi sekretarji Nova oblast bo morala poplačati preko 500 milijonov tolarjev obveznosti iz preteklih let NOVO MESTO - V ponedeljek sta minila dva meseca od prve seje novega občinskega sveta, dokončna predaja poslov pa bo opravljena po sprejetju zaključnega računa. Takoj po novem letu pa so na občino začeli prihajati številni računi za opravljena dela v lanskem letu in preteklih letih. Novomeški župan dr. Tone Starc je na ponedeljkovi novinarski konferenci povedal, daje teh dolgov za 536 milijonov tolarjev. V lanskem letu je bilo za investicije na račun letošnjega proračuna porabljenih 225 milijonov tolarjev, od tega 55 milijonov tolarjev za gradnjo Knjižnice Mirana Jarca, 50 milijonov za športno dvorano Marof, 12 milijonov za Osnovno šolo Šmihel, 7 milijonov za Vzgojno-varstveno organizacijo, 5 milijonov tolarjev za počitniški dom v Fazanu. Tu pa so še investicije, ki so se začele že pred leti, znašajo pa dodatnih 350 milijonov tolarjev. Med temi so Knjižnica Mirana Jarca, športna dvorana Leona Štuklja, pokopališče v Srebrničah, novomeška severna obvoznica in gradnja neprofitnih stanovanj. Raznih obveznosti je za 1,1 milijarde tolarjev, od kaierih je plačanih le polovico. Občina pa v letošnjem letu pričakuje največ 3,7 milijarde prihodka, zato bo zelo težko sestaviti proračun. Novomeška občinska uprava zdaj zaposluje 72 delavcev, kar polovica jih je na občini dobilo službo v času županovanja Francija Koncilije. Župan Starc je izdal začasni pravilnik o notranji organizaciji in sistematizaciji delovnih mest občinske uprave, s katerim so bili višji upravni delavci razporejeni na delovna mesta upravnih delavcev, ki še ustreza- PREDAVANJE 0 AVSTRALIJI NOVO MESTO - Društvo novomeških študentov vabi v soboto, 27. februarja, ob 19.30 v galerijo Luna na predavanje z diapozitivi o Avstraliji. Predaval bo Uroš Ravbar. Vstopnine ni! ZGODOVINSKO DRUŠTVO NOVO MESTO NOVO MESTO - Prejšnji torek, 23. februarja, se jc v Dolenjskem muzeju sestalo Zgodovinsko društvo Novo mesto na občnem zboru, na katerem so pregledali dosedanje delo in začrtali program dela društva v tem letu. Za zaključek so si člani društva pod vodstvom predsednice Majde Pungerčar ogledali šc razstavo Novo mesto na razglednicah. jo njihovi izobrazbi. Nihče od prejšnjih občinskih sekretarjev ne bo ostal na tem položaju. Zaposliti nameravajo štiri nove delavce, in to tajnika-direktorja občinske uprave, vodjo županovega kabineta in dva • Na tiskovni konferenci so predstavili tudi plače občinskih funkcionarjev, ki jim pripadajo po zakonu o lokalni samoupravi. Zupanova neto plača znaša 297.706 tolarjev, poklicnega podžupana 248.170 tolarjev, nepoklicnih podžupanov do 124.085 tolarjev na mesec, člani občinskega sveta pa bi lahko po zakonu prejemali celo 44.655 tolarjev na mesec. višja upravna delavca. Zaradi racionalizacije občinske uprave bodo določene sekretariate združili. J. DORNIŽ tolarjev izvoza ostaja Krka za Gorenjem največji slovenski izvoznik. Lani je Krka pridobila 202 novi registraciji svojih izdelkov na raznih trgih, 163 so jih obnovili, doma pa registrirali 13 novih izdelkov; na najzahtevnejših zahodnoevropskih trgih je Krka registrirala 4 nove izdelke in med drugim na danski trg uvedla tablete anal-april, enega svojih najuspešnejših izdelkov sploh. V zvezi z enal-aprilom je Krka dosegla še eno ve-lilo zmago. Moskovsko sodišče je pred dnevi, oprto na strokovno mnenje treh ruskih akademikov, zavrnilo patentno tožbo ameriškega farmacevtskega giganta Mercka za to zdravilo. In to ni prvi tak poraz Mercka proti Krki. Doslej mu je za isto stvar šlo, žal, še najbolje prav v Sloveniji! Lani poleti je bila v Krki tudi inšpekcija ameriškega Urada za hrano in zdravila (FDA). Na podlagi njene dobre ocene so tedni dobili prve registracije na ameriškem tržišču. Seveda je Krka zaostrenim tržnim razmeram prilagodila tudi svoje investicijske programe. Lani so za investicije namenili 6 milijard tolarjev, letos, ko kljub težavam načrtujejo nadaljnjo rast prodaje, pa jih bo 5,6 milijarde tolar- • Na vprašanje, kaj meni o Lekovem nakupu 50.000 Krkinih delnic, seje direktor Kovačič nasmejal in dejal, da je to Lekova najboljša naložba. Povezava s to ljubljansko farmacevtsko tovarno pa za Krko ni zanimiva, saj se Krka in Lek ne dopolnjujeta, ampak imata preveč tako imenovanih vzporednic. Ttidi realizacija, ki sedaj pri obeh skupaj znaša dobro milijardo mark, se po Kovačičevem prepričanju ne bi povečala, edini učinek bi bili manjši stroški zaradi 500 odvečnih delavcev. jev. Največ bo šlo za nadaljnjo gradnjo nove tabletne tovarne Notol v Novem mestu, za dokončanje proizvodno-distribucijskega centra v Varšavi, za gradnjo takega obrata v Moskvi in obrata v Šentjerneju. A. BARTEU REDNI LETNI OBČNI ZBOR UPOKOJENCEV ŠENTJERNEJ - Šentjernej-sko društvo upokojencev vabi članice in člane na redni letni občni zbor, ki bo v nedeljo, 7. marca, ob 9. uri na šentjernejski osnovni šoli. l ŠMIHELSK1 GASILCI BODO PRAZNOVALI 70-LETNICO - Sobotnega občnega zbora PGD Šmihel se je udeležilo 85 gasilcev, poleg njih pa še predstavniki sosednjih gasilskih društev in hrvaškega pobratenega društva iz Donje Lomnice ter poveljnik Gasilske zveze Novo mesto Tine Filip. Za uvod je nekaj pesmi zapel njihov gasilski pevski zbor pod vodstvom Toneta Finka. Društvo, ki je bilo ustanovljeno leta 1929, bo letos praznovalo 70-letnico delovanja in ob tej priložnosti bodo 19. junija pripravili proslavo, kjer bo razvitje novega društvenega prapora, blagoslovitev slike sv. Florjana na pročelju gasilskega doma in predaja novega gasilskega vozila, za katerega morajo v naslednjih mesecih zbrati še manjkajoči denar. Na občnem zboru so podelili tudi priznanja njihovim številnim prizadevnim pionirjem in mladincem, na koncu pa še ostalim članom. (Foto: J. Dorniž) mm- r MIRNOPEŠKE ŽENE RADE PEČEJO - Dobra gospodinja mora poleg kuhanja obvladati še kaj, med drugim je zelo dobrodošlo, da zna speči kaj slastnega. Tudi zato je Aktiv kmečkih žena Mirna Peč novomeškega društva s predsednico Milko Krevs prejšnji teden organiziral štiriumi tečaj peke oziroma delanja raznih prelivov, krem in namazov za različna peciva. Tečaj je vodila učiteljica praktičnega pouka na Srednji šoli za gostinstvo in turizem Novo mesto Rezka Rižnar, ki je zaradi velikega zanimanja kar dva dni, v ponedeljek in četrtek, Mimopečankam pokazala in razložila, kako se naredijo šarlota, ledena in sadna torta, kremne rezine in jogurtna strjenka. Ženske so rade prisluhnile izkušeni in prijazni učiteljici, vse skupaj pa so ob koncu z veseljem poskusile tudi slastno pecivo. (Foto: L. Murn) KRMA V ZASNEŽENEM GOZDU - Zadnji konec tedna je okoli 50 lovcev Lovske družine Dolenjske Toplice poskrbelo, da divjad v njihovem revirju kljub visokemu snegu ne bo gladovala. V nahrbtnikih so na krmišča znosili 450 kg koruze, s traktorji pa pripeljali 700 kg suhe in več bal silirane krme. V topliškem lovskem rajonu je največ srnjadi, zajcev in divjih prašičev, v hudi zimi, kakršna je sedaj, pa iz višjih predelov pride tudi jelenjad. (Foto: Janez Bučar) DOLGOTRAJNA MUKOTRPNA SEJA Topliška podžupanska nadaljevanka Županov predlog za podžupanjo spet pogorel - 22. julij občinski praznik - Občina v svojih prostorih? DOLENJSKE TOPLICE - Po petih urah in pol, kolikor je trajala zadnja seja topliškega občinskega sveta, je vsega naveličan svetnik zarobantil, daje seja, ki traja več kot tri ure, slabo pripravljena ali pa slabo vodena. V tem primeru je bilo kar oboje, krivdo za to pa si lahko bratsko razdelijo svetniki in župan Franc Vovk. Prvi so neurejeno, na dolgo in široko "razmišljali” o stvareh inimo dnevnega reda, župan pa, če nič drugega, jih ni znal, hotel ali mogel “disciplinirati” in seje voditi, kot bi bilo prav. Tako ni čudno, da so uro in več počez govoričili o problemu topliške žage in še ko so končno lastnika odslovili, češ naj najprej sam uredi vse potrebno za pridobitev dovoljenj za novo lokacijo žage, se razprava oz. “debata”, kot rečejo v Toplicah, ni in ni hotela izteči. In tudi pri nadaljnjih točkah je bila stvar večkrat bolj podobna debatnemu večeru kot pa seji občinskega sveta. Vsekakor so bile večkrat stvari obrnjene na glavo, zelo nenavadne in neobičajne. Tako je župan ponovno za podžupanjo predlagal edino svetnico SKD Jožico Kotar in svoj predlog takoj dal na glasovanje. Sele ko s štirimi glasovi za, 5-imi proti in dvema vzdržanima Kotarjeva spet ni bila izvoljena, je župan o tej točki dnevnega reda dovolil razpravo, ki pa seje potem po nepotrebnem močno razvlekla. Svetniki so županu očitali, da jih tako nepripravljene postavlja pred dejstvo in jih sili, naj se o podžupanu odločijo “v treh sekundah”. Svetniku Luzarju se ne zdi prav, da bi bila podžupanja iz stranke, ki ima eno samo svetnico. Svetnik Pršina je dejal, da bi moral na sejo priti usklajen predlog, župan pa je ugotovil, da v svetu pač ni koalicije in da se zanjo niti ni trudil. Opozicija pa očitno je, če ne drugemu, pa takim njegovim potezam. Eden od svetnikov je predlagal, da bi imeli tri podžupane, in to v 12-članskem svetu! Na prvi seji sveta je župan po lastni (nedokazljivi) trditvi hotel za župana predlagati drugega človeka, vendar mu svetniki tega niso dovolili, kar se mu je, kot je povedal na zadnji seji, “zafržma-galo”. Priznal je tudi, da tega fantomskega kandidata pred sejo ni obvestil o svoji nameri niti ga ni vprašal, če soglaša, da bi bil pod- župan. Na drugi in tretji seji svetniki njegovega predloga niso izglasovali in tako bo naslednjič na sporedu že četrti del topliške pod-županske nadaljevanke. Beseda je tekla še o osnutku občinskega statuta. Po zelo nasprotujočih si pogledih so le sklenili, da bodo s predlogom tega pomembnega akta seznanili ljudi na zborih občanov. Svetnik Pršina je predlagal, naj bodo pripombe in pobude v zvezi s statutom pisne. “Ljudem se ne ljubi pisati in bo tako manj pripomb in pobud!” je utemeljil svoj predlog. Zadnji sklop dolge seje pa je bil namenjen vprašanju občinskih prostorov. Na začetku so si svetniki ogledali prostore nekdanje lekarne, ki so občinska last, in prostore prejšnje zdravstvene ambulante v župnijski lasti. Sprva se je župan zavzemal za to, da najamejo župnijske prostore, češ da občina ne gre v vlažne prostore bivše-lekarne, dokler ti ne bi bili sanirani, “pa čeprav mi bo kdo očital, da hočem fajmoštru prinesti 1.100 mark na mesec”. Po dolgi in burni razpravi pa je prevladalo stališče, naj občina odkupi ponujene prostore nad bivšo le- karno, tako da bi bila cela hiša v občinski lasti, in jo postopoma uredi. Imenovali so tudi komisijo, ki se bo pogajala s sedanjim lastnikom prostorov. Zupan je še • Precej pa seje spet zameštralo pri občinskem prazniku. Na predlog komisije so svetniki ob enem vzdržanem glasu sprejeli za praznik občine 22. julij v spomin na dan, ko so lani v Državnem zboru razglasili občino Dolenjske Toplice, ob tem datumu pa se naj bi spomnili še prve kemične analize topliške termalne vode, ki so jo opravili “sredi leta 1777". Spet seje po sprejetem sklepu razvila duljša “debata” in na koncu so sprejeli sklep, da občina pozove občane, naj o tem povedo svoje mnenje in dajo pripombe. Pod točko razno pa so na predlog enega od svetnikov, ki se mu je to, da bi občani dajali svoje predloge za občinski praznik, potem ko so ga svetniki že sprejeli, zdelo le preveč čudno, to razveljavili, a kar brez glasovanja. povedal, da bo imela občina v mesecu dni 3 zaposlene. A. BARTEU Hii I 2 N A Š I H O B Č i M MAŠ Bo šola ostala brez dijakov? Polemično o nacionalnem interesu Umkova: na občnem zboru SLS: “Faturjeva trditev je zavajanje” METLIKA - V zadnjih letih je bilo na občnih zborih metliške podružnice SLS v navadi, da je bilo precej negodovanja. Na zadnjem preteklo soboto pa ni bilo tako. Gotovo tudi zato, ker so bili člani zadovoljni z izidom lanskih lokalnih volitev, saj je predsednik podružnice Slavko Dragovan postal župan. Dragovanje priznal, da najprej ni načrtoval, da bi se pomeril na volitvah. Na prigovarjanje metliških članov SLS ter semiškega in črnomaljskega župana pa se je v zadnjem trenutku podal v volilni boj, ki ga je vzel zelo resno. Tako kot kandidatura je bila za tekmece presenečenje tudi njegova zmaga. “Volitve so bile v metliški občini politično nežne. Ni bilo zmerjanj med kandidati, pri nas pa je bil poudarek na spremembah, ki so v občini potrebne, zato so se volilci tudi odločili zame. To pa tako zame kot za SLS pomeni nove naloge, kijih bomo morali dosledno uresničevati,” je dejal Dragovan. Ker je kot župan predstavnik vseh občanov, je menil, da ne bi bilo prav, da je še naprej predsednik SLS. V izvršnem odboru podružnice pa so skleni- li, da bodo organom in predsedniku podaljšali mandat še za eno leto. Občnega zbora v Metliki sta se udeležila tudi člana odbora za mednarodne odnose pri SLS dr. Duša Krnel Umek in Zvone Škof. Umkova je zavrnila očitke, ki letijo na SLS, češ da stranka zavira sprejem maloobmejnega sporazuma s Hrvaško. Dejala je, da bi sprejetje tega sporazuma pomenilo, da je meja že začrtana. “Morda res izgleda, da SLS zavira sprejem, v resnici pa se je zavzela za dolgoročne nacionalne interese Slovenije. Najprej bi morala biti pripravljena pogodba o meji, kije še ni, šele potem bi lahko sprejemali maloobmejni sporazum. Smiselno bi bilo, da bi z njim počakali, dokler se ne uredi meja v Istri in na motju, ki je za Slovenijo pomembna, pa če gre v EU ali ne,” je dejala Umkova. Hkrati je kot zavajanje označila trditev člana diplomatske komisije za meje Dušana Faturja na okrogli mizi v začetku februarja v Metliki, češ da “nedorečenost mej ni ovira za sprejem maloobmejnega sporazuma”. Po njenem gre za različne poglede, kaj si kdo predstavlja pod nacionalnim interesom, in medtem ko se je SLS opredelila za dolgoročni slovenski nacionalni interes, se mu je politika odpovedala. Škof pa je še dodal, da se Hrvaški nekaterih dokumentov ne mudi sprejeti, medtem ko je pri ratifikaciji maloobmejnega sporazuma pohitela, ker bi z njim imela pred mednarodno arbitražo močan argument. M. BEZEK-JAKŠE Potem ko je zamisel o dodatnem programu v Tekstilni šoli Metlika padla v vodo, so se šolniki obrnili na tekstilne tovarne in zasebne tekstilce, a so bili znova razočarani METLIKA - V metliški Tekstilni šoli si ne zatiskajo oči pred dejstvom, da je ža izobraževanje pri njih vse manjše zanimanje. Nasprotno, na različne načine se trudijo, da bi pritegnili učence ter da bi edina srednja šola v metliški občini obstala. Tako jim je ministrstvo za šolstvo in šport dalo proste roke, da izberejo ustrezen dodatni program. V šoli so se med programi za aranžerskega tehnika, cvetličarja, slaščičarja in pomočnika vzgojitelja odločili za slednjega. Pri tem so upoštevali predvsem zanimanje sedmošolcev ter dejstvo, da tovrstne šole ni v regiji. Tudi občinski svet seje konec lanskega junija strinjal, da začnejo razvijati ta program. A se je na ministrstvu zaustavilo, saj so ocenili, da bi bila mreža šol za ta program preveč razširjena. “Dokazovali smo, da imamo v šoli možnosti za izobraževanje pomočnika vzgojitelja ter da so v regiji možnosti za zaposlitev, a nismo uspeli,” je povedala ravnateljica Tekstilne šole Branka Klarič. Z novim programom naj bi pričeli v naslednjem šolskem letu, a ker je načrt padel v vodo, imajo za prihodnje šolsko leto razpisan po en oddelek nižjega poklicnega izobraževanja za pomočnika konfekcionarja, triletna programa za šiviljo-krojača po šolskem in dualnem sistemu izobraževanja ter oddelek nadaljevalnega programa konfekcijskega modelarja. Po grenki izkušnji z dodatnimi programi so se začeli v šoli truditi, da bi obdržali tekstilni program. “Nedavno smo sklicali sestanek, na katerem smo predstavnike večjih tekstilnih tovarn, Gospodarske zbornice in obrtnih zbornic povprašali, ali so pripravljeni sodelovati v našem procesu izobraževanja. Šola lahko obstane le, če dobi njihovo podporo in če bodo morda ponudili tudi štipendije. A za slednje v tovarnah ni navdušenja. Sicer pa so iz Kometa povedali, da so pripravljeni izobraževati mentorje za dualni sistem. Labod in Beti pa namera- • V šolskem letu 1993/94 je bilo v 1. letnik 3-letnega programa tekstilne šole Metlika vpisanih 71 dijakov, naslednje leto 58, v šolskem letu 95/96 62 dijakov, potem 49, lani 38, v tem šolskem letu pa jih je 20. Čeprav so predstavniki tekstilne šole po belokranjskih in dolenjskih osnovnih šolah predstavljali svojo šolo, se je na nedavnem informativnem dnevu za vpis v prve letnike, v katerih je prostora za 85 dijakov, zanimalo le 15 osnovnošolcev. Učenje, ki je dostopno prav vsem V Črnomlju so odprli prvo središče za samostojno učenje v Beli krajini in že petindvajseto v Sloveniji - V začetku brezplačno učenje jezikov in računalništva ČRNOMELJ - Na tukajšnjem Zavodu za izobraževanje in kulturo (Zik) so konec preteklega tedna odprli središče za samostojno učenje, sicer že 25. v Sloveniji, a prvo v Beli krajini. Prednost središča je v tem, da je dostopno vsem Belokranjcem ne glede na starost, izobrazbo, spol in plačilne sposobnosti. Je namreč brezplačno. PUST PO METLIŠKO - V večjih belokranjskih krajih je bilo za pustovanje sicer veselo, pustnih karnevalov, kot so jih bili nekdaj navajeni v Gradcu, Semiču in Metliki, pa že dolgo ni več. Letošnje pustno dogajanje po belokranjskih cestah je bilo namreč le bleda senca nekdanjih rajanj. V Metliki (na fotografiji) veseljačenje na pustni torek že dolgo rešujejo otroci in nekaj najbolj pogumnih odraslih, ki pripravijo povorko skozi mesto. Ostali meščani pa so zgolj opazovalci, ki se bojijo nadeti ali pa sneti masko. (Foto: M. B.-J.) PRIKAZ REZI SADNEGA DREVJA ČRNOMELJ - Kmetijska svetovalna služba Črnomelj vabi na prikaz rezi sadnega drevja, ki bo v ponedeljek, 1. marca, ob 16. uri v sadovnjaku Antona Ogulina na Osojniku 24 ter v četrtek, 4. marca, ob 10. uri v Tribučah, ob 13. uri v sadovnjaku Martina Puhka na Selih pri Dragatušu in ob 16. uri v sadovnjaku Franca Strugarja pri begunskem centru v Črnomlju. V preurejenem prostoru v kulturnem domu so od 10. do 20. ure na voljo štiri učna mesta. Prijave zaradi priprave urnika učenja zbirajo v Ziku. V začetku se bodo ljudje lahko učili angleščine, nemščine, slovenščine in računalništva, pozneje pa bodo program dopolnjevali glede na povpraševanje po novem znanju. Čeprav pouk poteka na računalnikih, ni potrebno predhodno znanje računalništva. Sicer pa bo v središču, kjer poteka tudi učna pomoč brezposelnih brezposelnim, ki jo vodi Sabina Šebalj. mogoče vsak trenutek dobiti pomoč zaposlenih v Ziku. Kot je ob otvoritvi povedala Irena Benedik, vodja projekta Razvoj organiziranega samostojnega učenja v Andragoškem centru Slovenije, so s projektom pričeli pred šestimi leti. Sedaj so na pol poti, saj načrtujejo odpreti v Sloveniji 50 takšnih središč. Po dosedanjih izkušnjah sodeč, v središča za samostojno učenje najpogosteje zahajajo ljudje s srednjo izobrazbo, stari do 35 let, vendar v enaki meri ženske kot moški. Ker je približno polovica vseh tovrstnih učencev brezposelnih, pričakujejo tudi državno pomoč. Direktorica Zika Nada Žagarje ob otvoritvi dejala, da so doslej zaradi redke poseljenosti, oddaljenosti od večjih središč in nizke BELOKRANJSKA PREJA LJUBLJANA - Društvo Bela kfljina iz Ljubljane organizira v soboto, 6. marca, ob 20. uri v kavarniških prostorih ljubljanskega hotela Slon tradicionalno kul-turno-zabavno prireditev Preja 99. Za kulturni program in zabavo bodo poskrbeli tamburaši iz Starega trga, ansambel “Tine Stare in valovi”, humorista Brajdimir in Berta iz Novega mesta ter Mojca Tiran in Jože Vidic s klavirsko spremljavo Urške Vidic. Vstopnice bodo od 1. marca naprodaj v klubu Breza. povprečne stopnje izobrazbe za nekatere izobraževalne programe težko zbrali dovolj ljudi. Prepričana je, da se bo z dostopnostjo središča za samostojno učenje prav vsem ljudem tudi pri njihovem izobraževanju marsikaj spremenilo. Ali kot je dejal črnomaljski podžupan Andrej Kavšek, ko je s šolskim zvončkom simbolično naznanil začetek učenja: “Sedaj smo na vrsti Belokranjci, da se pričnemo izobraževati." M. B.-J. vata preseliti del proizvodnje celo v druge države s cenejšo delovno silo. Spoznali smo, da ne moremo kaj prida računati ne na pomoč tovarn ne zasebnih tekstilcev, ki se jim ni zdelo vredno priti niti na sestanke v Metliki, Črnomlju in Novem mestu. Po drugi strani pa tarnajo nad pomanjkanjem tekstilnih delavcev,” je potožila Kla-ričeva. Upajo, da bo v prihodnjem šolskem letu učence pritegnil vsaj dualni sistem izobraževanja. M. BEZEK-JAKŠE Ubogi tisočaki Kaj lahko naredi Semič s tremi tisočaki turistične takse? SEMIČ - Semiški svetniki so na svoji zadnji seji sprejeli odlok o turistični taksi v občini. Po novem je namreč turistična taksa v celoti prihodek občine, zato si bodo v nekaterih občinah lahko precej napolnili občinsko blagajno. Zal semiška občina ne bo med njimi. Čeprav je bila turistična taksa v semiški občini doslej 8 točk, odslej pa bo za dve točki višja, vrednost točke pa je 14 tolarjev, se v semiški proračun ne bo nateklo kaj prida več denarja kot doslej. V občini imajo okrog 130 ležišč za prenočevanje turistov, in če bi na vsakem lani spal samo en gost, bi v občini iztržili za dobrih 14 tisočakov turistične takse. A so jo za bore tri tisočake. Problem je tudi v tem, da odlok palaga vsem, ki sprejemajo goste na prenočevanje, da do desetega dne v mesecu oddajo poročilo o prenočitvah in plačani turistični taksi ne glede na to, ali so prenočevali goste ali ne. Vendar so lani o prenočevanju poročali le iz planinskega doma na Mirni gori. Turistična taksa je po zakonu o pospeševanju turizma eden izmed virov občine, ki naj bi ta denar namenila za turistične storitve, na primer za turistične informacije in promocijsko gradivo, spodbujanje občanov pri pospeševanju turizma, urejanje krajev. In kaj od tega bi lahko naredili v Semiču s tremi tisočaki? Pa tudi, če bi jih bilo nekaj več! M. BEZEK-JAKŠE Pogajanja za črnomaljske ceste Čeprav je želja in potreb veliko, so Črnomaljci predstavili predvsem tri naloge: posodobitev ceste Ivančna Gorica-Črnomelj, obvoznico za Danfoss in obkolpsko cesto SAMOSTOJNO DO ZNANJA - Črnomaljsko središče za samostojno učenje, ki ga vodi Nada Babič Ivaniš, je že takoj po otvoritvi pritegnilo zanimanje vedoželjnih Črnomaljcev. Zanimivo je, da so se za razliko od slovenskega povprečja za izobraževanje začeli najprej zanimati predvsem občani v zrelih letih. (Foto: M. B.-J) ČRNOMELJ - Pretekli teden sta črnomaljsko občino obiskala direktor Direkcije za ceste Vili Žavrlan in državni sekretar za ceste na ministrstvu za promet in zveze Žare Pregelj s sodelavci. Črnomaljci z županom Andrejem Fabjanom na čelu sojini predstavili zahteve pri gradnji cest, ki so jim v občini že dali prednost. Gre za posodobitev ceste Ivanč- in se v drugi fazi nadaljevala čez na Gorica-Žužemberk-Črnomelj, po kateri prihaja v Črnomelj največ prometa, med drugim tudi po 40 tovornjakov na dan samo v Danfoss. Žato je za Črnomaljce izrednega pomena tudi obvoznica iz semiške, metliške in viniške smeri, ki naj bi jo gradili v več etapah. Najpomembnejša pa je prav obvoznica, ki bi peljala v Danfoss, za katero je občina že odkupila za 100 tisoč DEM zemlje. A tudi ta naj bi imela dve fazi. Zupan se je zavzemal, da bi najprej zgradili obvoznico, ki bi se odcepila pri Lokvah, potekala izza naselja Čardak do Danfossa Dobličico ter se pri Kočevju priključila na cesto proti Vinici. Žavrlan pa je zagovarjal potek ceste v prvi fazi po Semiški cesti, na Čardaku po že zgrajeni obvoznici - če jo lahko tako imenujemo - ter po novi trasi do Danfossa. Vendar je vodja oddelka za komunalno infrastrukturo na občinski upravi Vinko Kunič opozoril, da bp, ko bodo spreminjali prostorske dokumente, vključena tudi javnost, ki nad mestno obvoznico v blokovskem naselju na Čardaku ni bila nikoli navdušena. Tretja cesta, ki ima v črnomaljski občini prednost, je cesta od ‘Sinjega Vrha proti Staremu trgu, za katero na Direkciji za ceste pravijo, da zadostuje 3,5 metra široka asfaltna prevleka, medtem ko v črnomaljski občini vztrajajo pri petih metrih širine. Fabjan je zahtevo argumentiral z obrazložitvijo, da je za oživljanje gospodarstva na obmejnih demografsko ogroženih območjih najpomembnejša prav cesta. “Na Kolpi bo potekala šengenska meja, zato dajmo ljudem vsaj cesto, če želimo, da bodo živeli ob zeleni meji. lo pa hočemo in tega se kot župan dobro zavedam, prav pa bi bilo, da bi to dojela tudi naša vlada," je dejal Fabjan. Z njegovimi argumenti so se gostje sicer strinjali, a je Pregelj dejal, da bodo izračunali, kakšna je pri redkem prometu na obkolpski cesti še ekonomsko sprejemljiva širina. M BEZEK-JAKŠE SLIKE ČRNOMLJA IN BELE KRAJINE - Do 5. marca razstavlja v Speličevi hiši v Črnomlju upokojeni črnomaljski učitelj Jože Zabukošek. Za svojo prvo razstavo je izbral 24 oljnih slik, na katerih je upodobil staro k/pečko arhitekturo ter zanimive motive, ki jih je našel ob Kolpi in v črnomaljskem mestnega jedru. Njegova realistična dela imajo tudi dokumentarno in zgodovinsko vrednost. Zabukošek si je vedno želel, da bi slikal, a je kot učitelj učil le druge. Dovolj časa je našel šele v pokoju. Kot amaterski fotograf bi rad pripravil tudi retrospektivno razstavo fotografij, ki so nastale pred več kot dvajsetimi leti. (Foto: M. B.-J.) Jjprehod po Metliki LISJAKI - Suhorski lisjaki so ob pustu dolga leta opozarjali na težave v kraju in se trudili, da bi, čeprav na šaljiv način, prepričali odgovorne v občini, da bi jim pomagali rešiti najbolj pereče probleme. Letos pa so obmolknili. Najbolj pa jim je žal, da so porušili leseno avtobusno postajališče, ki so ga pred leti postavili ob pustovanju. Prepričani so bili, da bodo dobili pravo. Sedaj pa bi bili veseli, če bi se pred dežjem ali pripeko lahko zatekli vsaj pod pustno postajališče. VIRUSI - Na občni zbor metliške podružnice SLS sta bila povabljena tudi podpredsednica SLS dr. Berta Jereb in njen mož, zdravstveni minister dr. Marjan Jereb. A ju je bolezen priklenila na posteljo, kar je predsednika metliške SLS in hkrati župana Slavka Dragovana močno začudilo. Očitno mora biti z našim zdravstvom nekaj precej narobe, da se celo zdravniki ne znajo ubraniti nadležnih virusov. “MATRANJE” - Eden od metliških vinogradnikov je na občnem zboru Društva vinogradnikov Bele krajine predlagal, da bi, tako kot določijo začetek trgatve, določiti tudi njen konec. Trgatev po novem letu je namreč po njegovem prepričanju “matranje narave. Če bo tistim, ki so mu najbolj glasno zaploskali, kdaj uspelo, da bodo imeli trgatev po novoletnih praznikih, najbrž ne bodo razmišljali o “matranju narave. 0 OSKRBI VINOGRADOV METLIKA - Metliška podružnica društva vinogradnikov Bele krajine in Kmetijska svetovalna služba Metlika vabita v torek, 2. marca, ob 18. uri v sejno sobo občine Metlika na predavanje o oskrbi vinogradov. Predaval bo dipl. inž. Roman Štabuc s Kmetijskega zavoda Maribor. PREDAVANJE METLIKA - Društvo upokojencev Metlika vabi predvsem vrtičkarje danes, 25. februarja, ob 17. uri v klubsko sobo društva na predavanje o pridelovanju zdrave zelenjave. Predaval bo dipl. inž-Jani Gačnik. , ^ _ —1 Črnomaljski drobir OZVOČENJE - Obiskovalci, ki so na prireditvi ob črnomalj-skem občinskem prazniku dodobra napolnili dvorano kulturnega doma, so od napovedovalca izvedeli, da je bil na slovesnost povabljen tudi predsednik države Milan Kučan, a ga zaradi zadržanosti ni bilo. Škoda, morda bi takrat na oder prinesli vsaj boljše ozvočenje. KOPINA - Večkrat so se že razvnele polemike, ali je tako slovesen trenutek, kot je občinski praznik, primeren za podeljevanje graj. Pa vendar je vse do danes ostalo v veljavi, da na proslavi ob črnomaljskem občinskem prazniku podelijo tudi ekološko grajo, imenovano kopina. Zato pa se ob pravkar minulem prazniku n) zgodilo prvič, da “nagrajenec” m prišel po sicer ličen kipce akademskega kiparja Jožefa Vrščaja-Letos so ga namreč namenih Elektrotehni set iz Ljubljane, ki ima v Ulici Staneta Rozmana razpadajočo stavbo. Gradbeni inšpektor je podjetju z odločbo naložil, da postavi na pločnik varovalni prehod za pešce. Ti so sedaj v manjši nevarnosti, da jim na glavo pade del razpadajoče hiše, vendar ta varnostni dodatek skupaj s podrtijo kazi staro mestno jedro. Črnomaljcem je tore) letos zopet ostala Vrščajeva skulptura ter priložnost manj, da bi se s predstavniki Elektrotehne set po večletnih pogovorih le dogovorili o sanaciji nesrečne hiše. / — Semiške tropine ^ ELEKTRIKA - Ko je bilo ob nedavnem velikem sneženju najhujše in ko nikjer v semiški občim ni bilo elektrike, so si Romi prl Štirih rokah ali po novem na So-vinku veselo svetili z električnim tokom. Semičani pa, ki so morah vse opraviti ob svečavi, so bil’ tako jezni, da je nekatere imelo, da bi se najraje kar s kanto odpravili k “našim” po tok. ISDN - Ob reklami o ISDN, k' jo je po nekajkrat na dan moč videti na televizijskih zaslonih, se Semičanom lahko cedijo le sline-Bolj bi bili veseli, če bi jim odgovorni lahko povedali, kdaj se bodo lahko tudi oni priključili na . ta za njih telefonski čudež. Kot kaže sedaj, se to ne bo zgodilo v doglednem času. Drobne iz Kočevja PARK BO! - Državni podsekretar za ministrstvo za okolje in prostor Mladen Berginc je vsem v Kočevju dobro znan, saj jih je celo že na berglah prišel prepričevat, da je njihov strah pred ustanovitvijo parka povsem neupravičen. Ob svojem zadnjem obisku v Kočevju prejšnji teden pa se je obvezal, da bo ministrst-yo najkasneje v dveh mesecih imenovalo koordinatorja, ki bo vodil projekt ustanovitve parka na Kočevskem. Ob tem, da je povedal tudi, da bomo v Sloveniji povečali odstotek zavarovanih območij od sedanjih 8 na okoli 30 odstotkov, ker da je zavarovanje naravnih območij in ustanavljanje parkov tudi eden izmed pogojev za vstop v Evropsko unijo, skorajda m verjetno, da parka na Kočevskem ne bo. Ne nazadnje so menda tudi v vladno strategijo že zapisali, da bo park ustanovljen do leta 2001! Dosti verjetnejše kot vprašanje, ali park bo ali ne, zato zdaj, ali bo park še letos ah šele prihodnje leto in ali bo regijski ali morda celo narodni ?nni^avodza ekologijo Narava dl iz Ljubljane, ki je pred dnevi organiziral v Kočevju že drugi posvet o parku, namreč kljub opozorilom in tudi oporekanju že na prvem posvetu še vedno vztrajno govori o “Kočevskem narodnem parku”! I Z N A I H OBČIM Ribniški zobotrebci TrvDicT^£!OVILI KLUB MOTORISTOV - Da je vse več lastnikov motorjev, je postalo v Ribnici neizpodbitno dejstvo. Prešte-so ae ‘n ugotovili, da jih je pre-0 ->U, kar pa je že druščina, ki zmore gromozanski hrup, če se z ere skupaj. Prav to pa so pred nedavnim tudi storili - seveda ne z namenom, da bi povzročali nrup, marveč da bi se družili in zabavali. Medse so povabili vse motoriste od Velikih Lašč do K-olpe: m ustanovili klub, ki pa ga e nodo registrirali, saj bi menda rc.8istracijo le zapletli ustanavljanje kluba. Bo pa imel Klub svoje ime, simbole in pro-gram dela, po katerem bo eden pomembnejših dogodkov v letošnjem letu 30. aprila, ko bo na N°vi Mifti otvoritev sezone. Trenutno zbirajo predloge za ime in simbole, odločitev, da bodo šli •etos na izlet namesto v Grčijo, °t je bil prvotni predlog, v Alpe, Paje ze znana. 20. V DEBATIRANJU - Na vetovnem prvenstvu v debatira-nju v angleškem jeziku, ki je bilo onec januarja v Londonu, se je Kioveiiska ekipa srednješolcev, E? k,aterimi Je b'I tudi dijak Z pevske gimnazije Igor Lakota ! Ribnice, uvrstila na 20. mesto, odelovaloje 31 ekip, večini med jimi paje bila angleščina mater-Jezik, zato je uvrstitev sloven-ega zastopstva lep uspeh. Kostelski rižni SPET ZA NAJLEPŠE - Še do n„ !na!xa zbira Turistično šport-fm, U5VO Kostel prijave Kostel-,'n Kostelk, ki želijo sodelovati . mtošnjem tekmovanju za naj-n i urejeno hišo, vikend ali cn ^ynt prostor in njihovo okoli-lenr vse’ k‘ želijo prispevati k n£!fimU Vldezu Kostela, jc TŠD van- kratklm organiziralo preda-ian^6 lnzen'rke Ljube Turk o ure-anju vrtov in okolice hiš, sprem-tj!, 0 ? Prikazovanjem diapozi-hnet ln bitov. Vsi udeleženci tud -®3 tekmovanja pa so dobili str * Rlsne ocene dobrih in slabih in n\ureditve okolice svojih hiš m Poslovnih prostorov. celili SEJEM FLORA - Izlet na mjski sejem Flora, ki bo šc do 28. *™arJa, organizira Turistično boH «?• ^*vo' b° prijav več, cer ° i13 P°!.z avtobusom, si- ba ® kombijem ali osebnimi avtoniobili. I t&IČNl PREVZEM OPRAV-li ' februarja je bil oprav- iti rPowZfm tehnikc za mobitel sistn 'n od tistega dne ta del^ 't' °bmočje Kostela tudi že si..-Jc- Sprejem jc povsod dober, i.. h. F?JC R‘ pri Kobilni jami, kjer anjon Kolpe najožji in najvišji. Kn„ STAVA ROČNIH DEL -ke v rrC marca bo v prostorih ban-iav - j* razs*ava ročnih del. Pri-stli« lzdc|ovalcev že zbira Tbri-ni n • o društvo. Razstav-D(K Lk°stor majhcn, zato bo Dna komisija odbrala pred-mctc za razstavo. ZAGORIŠKI fantje v LJUBLJANI .Dobrepolje - v nekdan- nv' mu španskih borcev oziroma sedanjem Kulturnem domu j ste so pred kratkim nastopili ‘goriški fantje pod vodstvom , j. °vodeje Ivana Kralja. Hkrati Jtmi seje predstavila folklorna slu *1-na Kliničnega centra. Obe Pmi sta sc lepo dopolnjevali Prevzem razstave o kočevskih Nemcih Razstava “Kočevska: Izgubljena kulturna Bediščina kočevskih Nemcev “ je postala del stalne zbirke kočevskega muzeja - Se letos nova zloženka in vrsta drugih novosti KOČEVJE - Po skoraj natanko dveh letih, odkar so v Pokrajinskem muzeju v Kočevju odprli stalno razstavo “Kočevska: Izgubljena kulturna dediščina kočevskih Nemcev” sta minuli petek direktor muzeja Ivan Kordiš in direktor Uprave RS za kulturno dediščino Stane Mrvič slovesno podpisala dogovor o prevzemu razstave v upravljenje Pokrajinskega muzeja Kočevje. Razstava, ki jo je v celoti financiralo ministrstvo za kulturo, Uprava RS za kulturno dediščino, prikazuje zgodovino kočevske dežele, ki jo je njeno večinsko prebivalstvo po več kot 600 letih nenadoma zapustilo. Izselitev večine prebivalstva z 800 kv. kilometrov velikega območja pozimi 1941/42, vojno pustošenje, povojno propadanje in načrtno rušenje so imeli za nekoč razvito kulturno krajino daljnosežne posledice: več kot polovico od 177 naselij na nekdanjem nemškem jezikovnem območju na Kočev- PRIZNANJA ZA RIBNIŠKE GASILCE RIBNICA - Na redni letni konferenci Prostovoljnega gasilskega društva Ribnica, ki skupaj s podmladkom šteje 140 članov, so lansko delo ocenili kot eno izmed najbolj uspešnih doslej. Ob koncu so šestim članom podelili priznanja za dolgoletno sodelovanje, 88-letna Anton Maležič in Alojz Lovšin sta prejala priznanje za 70-letno zvestobo društvu. V čin gasilskega častnika prve stopnje so napredovali: Janko Češarek, France Zuk, Igor Musta-var, Nande Nadler in Marija Petelin. Ničesar brez ljudi Kočevski naravni park? KOČEVJE - Zavod za ekologijo Narava 2001 je 18. februarja pripravil drugi posvet na temo “Kočevski naravni park”, na katerem so svoje poglede razložili Mladen Berginc, državni podsekretar v ministrstvu za okolje in prostor, Janez Bizjak, direktor Triglavskega narodnega parka, Ksenija Dvoršak, vodja podjetja Hotelski turizem, d.d., iz Postojne ter Tomaž Devjak in Tomaž Hartman iz območne enote Zavoda za gozdove. Država je v spremembi prostorskih planov že zarisala mejo bodočega naravnega parka, ki bo največ zajemal občine Osilnico, Kostel, Kočevje ter Ribnico, Loški Potok, Sodražico, Novo mesto, Črnomelj in Semič. Približna velikost naj bi bila 100.00 ha. Park torej zanesljivo bo, zdaj zanj pospešeno pripravljajo zakone.Mladen Berginc ni povedal nič novega, tudi tokat je ponovil, da bo pri usta-navljanju in upravaljanju parka pomembno vlogo imela tudi lokalna skupnost, saj je vloga občin v procesu nastajanja parkov izjemno po- Mludert Berginc mentbna. Zato je potrebno, da se že v začetku razgovora o parkih občine aktivno vključijo. Stroka mora prebivalcem jasno povedati, kakšen park bo, njegove meje, režint, upravljalske naloge, predstaviti slabe in dobre strani. Projekt ustanavljanja parka bo finacirala država. M. G. skem je uničenih oziroma nenaseljenih, od 123 cerkva jih danes stoji le še 28, izginila pa so tudi številna pokopališča, božja znamenja in kapelice. “Sele ko greš mimo ostankov hiš, cerkva, šol in grobov, se zaveš krute usode, ki so jo doživeli Kočevska in njeni prebivalci,” je ob podpisu dogovora o prevzemu razstave dejal njen avtor zgodovinar Mitja Ferenc. To ga je tudi vzpodbudilo za organiziranje razstave, katere namen je, kot je dejal, “upoštevaje, da narodne manjšine obogatijo zgodovino vsakega naroda, ohranitev spomina na dediščino kočevskih Nemcev, kije zaradi uničenja skorajda ni več možno ohraniti”. Razstava je trenutno na ogled v nekoliko manjšem obsegu kot ob njeni prvi postavitvi v Ceki-novem gradu v Ljubljani leta 1993, saj so jo morali v prenovljenih prostorih Pokrajinskega muzeja v Kočevju ob njeni stalni postavitvi pred dvema letoma omejiti na 100 kv. metrov. Kljub temu bodo razstavo dopolnjevali, saj so od leta 1994, ko je bila prvič na ogled v Kočevju, prišli na dan številni novi dokumenti. Do konca lanskega leta si jo je ogledalo 14.268 obiskovalcev. M. LESKOVŠEK-SVETE JAKŠE GRE V AMERIKO VELIKE LAŠČE - Akademski slikar Marko Jakše živi odmaknjeno in samotarsko življenje v vasici Mohorje v Rutah v občini Velike Lašče. Slikarski atelje ima v opuščeni šoli, najemnino pa po dogovoru z vodstvom šole poravna tako, da vsako leto daruje šoli v Velikih Laščah po eno svojih slik. V Laški šoli je tako že nekaj njegovih slik, največja je “Maison Mme Curie”. Jakše živi odmaknjeno, je redkobeseden in se ne da fotografirati. Je bolj znan v tujini kot doma. Prav zdaj pripravlja razstavo svojih del v New Yorku. k w N BRANE ŽUNIČ V GALERIJI TONI - V okviru meseca kulture je izpostava Sklada za ljubiteljsko kulturo Ribnica v galeriji Toni pripravila razstavo male plastike v lesu Braneta Žuniča iz Grčaric. Odprtja razstave se je udeležilo veliko njegovih prijateljev in znancev. Avtorja je predstavil mag. Janez Černač. (Foto: M. Glavonjič) Več možnosti za šolanje doma Kočevje je dobilo tri nove srednješolske programe KOČEVJE - Z razpisom ministrstva za šolstvo in šport za prihodnje šolsko leto je kočevsko srednješolsko izobraževanje pridobilo kar tri nove programe: Gimnazija bo obogatena s ponudbo programa ekonomskega tehnika, Srednja šola pa z dvema programoma po dualnem sistemu izobraževanja. Obljuba dela dolg Kje je obetavna denarna spodbuda za novorojenčka? LOŠKI POTOK - Tokrat se bomo dotaknili obljube, stare že nekaj mesecev, ki jo je v predvolilni kampaniji izrekel župan Janez Novak, še posebej zato, ker tudi v tem mandatu županujc v občini Loški Potok in ima vse možnosti, da jo tudi izpolni. Na zboru v volilni enoti 2 je namreč župan dejal, da bo predlagal bodočemu občinskemu svetu, naj za vsakega novorojenca nameni 1 milijon tolarjev spodbude za rodnost. Besede in omenjena številka so bile izrečene v splošni debati in jih je le malokdo vzel za resne. Kmalu po volitvah, natančneje 23. decembra, pa je Kmečki glas objavil daljšo reportažo, kjer pravi: Vsako leto se rodi manj otrok, zato na občinskem svetu načrtujejo in pripravljajo predlog, da bi vsakemu novorojencu namenili po 100.000 tolarjev. Obe izjavi, še posebej pa zadnja, ki bi bila lahko res realna, pa je razburkala mlade, ki načrtujejo ali že imajo naraščaj. Od dane obljube so se rodili menda že štirje otroci, bili sta tudi že dve občinski seji, tretja pa bo v kratkem, a od uresničitve ni še nič. Seveda je iluzorno pričakovati, da bi 100 tisočakov odpravilo porazno demografsko stanje, ki je odvisno od niza dejavnikov, rešljivih le na dolgi rok, in le malo odvisno od občine. Bi pa skromna pomoč v teh težkih socialnih razmerah veliko pomenila. A. KOŠMERL Cesta je velika skrb nove občine Sodražica Katera izmed treh različic najbolj sprejemljiva? SODRAŽICA - Obnova 6 km dolge regionalne ceste Žle-bič-Sodražica, ki je najkrajša tranzitna povezava med Dolenjsko in Notranjsko, se vleče kot jara kača, vožnja po njej pa je že dalj časa prava mora. Pred štirimi leti so asfaltirali nekaj sto metrov ceste, a so se dela zaradi neurejenih lastniških razmerij ustavila. Oblast zazdaj izgublja “bitko” z domačinom, ki je prepričan, da bi raven odsek po kmetijskem zemljišču zbil vrednost njegovi gospodarski enoti. Da bi država ljudem le dokazala, da z obnovo misli resno, so asfaltiarali še kilometer do Zapotoka, do meje med ribniško in novo občino Sodražica. Pred novim letom je zima ustavila načrtovano gradnjo. “Prepričan sem, da se bodo dela spomladi nadaljevala, letos pa naj bi asfaltirali kilometer do Arkove hiše. Težave z odkupom zemljišč so se začele že na ovinku v Žlebiču in bodo, kot kaže, stalna spremljevalka,” pojasnjuje Andrej Pogorelc, novi sodraški župan. Pri obnovi so načrtovane tri različice. Sedanja trasa namreč zajema nevarne zožitve, saj pelje med hišama, zato je najmanj primerna. Druga in tretja različica sta boljši, vendar sta problematični, saj naj bi cesta potekala po Andrej Pogorelc prvem kmetijskem območju, vmes so tudi vodovarstvene in okoljevarstvene ovire. Županu se zdi tretja različica najprimernejša. “Seveda so to samo predlogi. Občina je nase prevzela veliko breme in bo morala rešiti to vprašanje v razgovorih s krajani in Direkcijo za ceste, ki doslej ni bila seznanjena z vsemi težavami. Obnovili bomo tudi planske akte in natančno zarisali vse posege v prostor. Cestnemu podjetju Novo mesto pa bomo predlagali, naj močno poškodovani odsek med Zapotokom in Sodražico preplastijo,” je še povedal Andrej Pogorelc. M. GLAVONJIČ S pridobitvijo programa ekonomskega tehnika so se uresničila večletna prizadevanja ravnateljice kočevske gimnazije Mete Kamšek, da bi kočevskim otrokom omogočili nadaljevanje šolanja v domačem kraju po vsaj enem izmed srednješolskih programov, ki so po težavnostni stopnji lažji kot gimnazijski, pa vendar zahtevnejši kot programi Srednje šole Kočevje. Zanimanje za program ekonomskega tehnika, ki je takšen “vmesni” program, je med kočevskimi osnovnošolci veliko. Na gimnaziji pričakujejo, da bosta naslednje šolsko leto najmanj dva prva letnika gimnazijskega programa in dva ekonomskega. Na Gimnaziji so za odobritev novega programa zvedeli že lani, Srednja šola pa je bila o tem, da bodo lahko tudi v Kočevju uvedli dualni sistem izobraževanja, obveščena šele ta mesec. Le 13 učnih mest, ki sojih do januarju v Kočevju organiziranega pogovora o možnostih za pridobitev novih srednješolskih programov za letos razpisali kočevski obrtniki, je krepilo bojazen ravnateljice Srednje šole Kočevje Tatjane Patafta, da jim to ne bo uspelo. Vendar pa, kot je dala slutiti že na omenjenem pogovoru prisotna predstavnica podjetja Snežnik iz Kočevske Reke Irena Troha, ki je povedala, da je Snežnik razpisal 5 učnih mest za poklic lesarja, so se dovolj dobro odrezala tudi kočevska podjetja, tako da jim je ministrstvo za šolstvo in šport odobrilo kar dva programa - za poklic mizarja in šivilje. M. L.-S. RAZSTAVA DOBILA DOMICIL - Na posnetku s podpisa dogovora (od leve proti desni): vodja projetka Jerneja Batič, direktor muzeja Ivan Kordiš, direktor Uprave RS za kulturno dediščino Stane Mrvič in avtor razstave Mitja Ferenc. (Foto: M. L.-S.) L II KOČEVSKA MAČKA RADA - Center za promocijo in razvoj turizma občine Kočevje je na pobudo iniciativnega odbora na pustno nedeljo organiziral “Kočevsko mačkarado”. V sprevodu, ki je krenil izpred stavbe občine in se vil po Ljubljanski cesti do Mestne ploščadi, je sodelovalo več kočevskih društev, ljubiteljskih skupin in posamezniki, ki so tako kot številni gledalci takšno prireditev v Kočevju pogrešali že več let. (Foto: M. L.-S.) Kostel ima že grb in zastavo Občinski praznik pa bodo Kostelci praznovali vsako leto 24. junija KOSTEL - Na zadnji seji občinskega sveta občine Kostel so svetniki izbrali grb, zastavo in občinski žig za svojo občino. Predloge zanje je izdelal dr. Božo Otorepec. Tako je komaj ustanovljena občina Kostel v rekordnem času dobila svoja znamenja, ki jih šc vedno nimajo tudi nekatere znatno starejše občine (na primer občina Velike Lašče). Poleg tega so na isti seji sprejeli fevd Ortenburžanom gradove Ort- sklep, da bodo občinski praznik praznovali vsako leto 24. junija. Za ta dan so se odločili, ker je to prvi natačni datum omembe Kostela v zgodovinskih dokumentih. Iz listin je razvidno, daje na ta dan leta 1336 oglejski patriarh Bertrand dal v nek, Poljane (Predgrad) in Kostel z vsemi pravicami. Grad Kostel je bil v nemški obliki Grafenwart(h) omenjen v listinah iz let 1333 in 1336, v katerih je zapisano, da je imel Kostel že od nekdaj svoje lastno sodišče, kije lahko obsodilo tudi na smrt, in da je ta pravica veljala že od nekdaj, se pravi, daje kostelski grad star še precej več. Sedemčlanski občinski svet je na zadnji seji izvolil izmed petih kandidatov v nadzorni odbor Helen« Vidic, Mojco Selan in Ivana Jurjeviča. Predsednik bo izvoljen na prvi seji. Na naslednji seji občinskega sveta, ki bo predvidoma 9. marca, bodo med drugim razpravljali in odločali o statutu svoje občine. j, p Mii I z N A Š I H OBČIM ttHbi Ne bodimo sami sebi grobarji IZGNANCI V TREBNJEM - Zbranim sta spregovorila Ivica Žnidaršič (na levi) in predsednik Zvone Duh (na desni). (Foto: L. M.) “Držati moramo skupaj!” Tako so dejali na občnem zboru trebanjski izgnanci TREBNJE - Krajevna organi-ziacija Društva izgnancev Slovenije (DIS) v Trebnjem, ki je ena izmed 82 takšnih organizacij pri nas, je v soboto, 20. februarja, priredila redni letni občni zbor, ki se ga je udeležila tudi podpredsednica DIS Ivica Žnidaršič. Po pozdravnih besedah trebanjskega župana Cirila Metoda Pungartnika, kije dejal, da se bo kot poslanec v Državnem zboru zavzemal za pridobitev njihovih pravic, je predsednik trebanjske organizacije Zvone Duh na kratko orisal delo v preteklem letu. “Tudi mi smo se trudili, da bi prišel predlog zakona o Skladu za poplačilo vojne odškodnine v drugo branje. Sestali smo se šestkrat,” je povedal. Člani so se udeleževali različnih prireditev in srečanj. Dobro je tudi sodelovane z Upravno enoto Trebnje. Statistični podatki za leto 1998 kažejo, da je bilo pozitivno rešenih 126 vlog, vpisanih v evidenco dvanajst, zavrnjenih v postopku revizije enajst, šest pa je bilo pritožb. Ivica Žnidaršič je zbrane seznanila s prizadevanji za zagotovitev plačila vojne škode. “Ne pristajamo, da se naše pravice do vojne odškodnine povezujejo s trenutno finančno zmogljivostjo države. Že od leta 1991, odkar se je pripravljal zakon o lastninskem preoblikovanju podjetij, smo dosegli, da se je zakon dopolnil in da je v 33. členu zapisana opredelitev za ustanovitev tega sklada.” L. M. Ivanško ekološko društvo je zadovoljno z delom v preteklem letu - Peticije, čistilne akcije, predavanja, projekti - Kje dobiti denar za obsežne okoljevarstvene dejavnosti? IVANČNA GORICA - “Društvo je bilo v letu 1998 aktivno, člani so bili dejavni na vseh področjih zaščite in varstva naravnega življenjskega okolja," je na seji Regijskega društva ekološkega gibanja (RDEG) Ivančna Gorica dejal predsednik Franc Hegler. Thdi v letošnjem letu jih čaka veliko dela, predvidevajo pa, da bodo potrebovali preko 3 milijone 300 tisoč tolarjev. Hegler je poudaril, da se društvo kot nestrankarska in neprofitna okoljevarstvena organizacija z vso odgovornostjo zaveda kritične obremenjenosti svojega okolja. “Onesnaževalci se ne zavedajo, da so tudi sami sebi grobarji s svojimi dejanji,” je menil. Poleg pogostih razširjenih sej društva v letu 1998 med pomembnejše akcije gotovo spada zbiranje podpisov krajanov za peticijo: 488 krajanov jo je podpisalo za IMP Livar in zahtevalo, da se naredi celotna ekološka sanacija tovarne in livarskega odlagališča na Suhem Mostu, kar je odobrilo tudi Ministrstvo za okolje in prostor RS. Preko 500 podpisnikov peticije pa se je zavzelo za zmanjšanje števila prašičev in celotno ekološko sanacijo v Farmi Stična. Peticijo so obravnavali v Državnem zboru RS. RDEG je skupaj z občinsko turistično zvezo za Dan zemlje izdelalo 1500 plakatov z obveščevalno ekološko vsebino, lani pa je organiziralo tudi dve čistilni akciji: sanacijo črnega komunalnega odlagališča v Višnji Gori poleg potoka Kosca in čiščenje potoka in brežin Višnjice od Višnje Gore do Ivančne Gorice. Odvoz odpadkov je plačala ivan-ška občina. Udeležili so se tudi meddržavne čistilne akcije v Hrvaški pod geslom Očistimo morske obale. Ivanški ekologi so s pripombami in predlogi sodelovali pri razgrnitvi prostorskega plana občine, pri ureditvi centra, pri načrtovanju gradnje OS Ivančna Gorica - Stična, pri osnutku za odcep ceste Dobrava - Podsmreka itd. V letu 1999 želijo oblikovati sedež društva s potrebno opremo, ustanoviti pripravljalni odbor v sodelovanju s Turistično zvezo Slovenije za oblikovanje krajinskega parka reke Krke s priključitvijo vodotokov, ki se vanjo izlivajo, oblikovanje zloženke, nadaljevanje dejavnosti ekoloških patrulj, organiziranje novih odbo- REFERENDUM BO MARCA ČATEŽ - Svet KS Čatež razpisuje referendum o uvedbi petletnega krajevnega samoprispevka v nedeljo, 21. marca, od 7. do 19. ure v gasilskem domu na Čatežu, v Ravnikarjevi zidanici v Goljeku, pri Slavku Zorcu v Raz-borah in v gasilskem domu na Trebanjskem Vrhu. PRESTIŽNI BOJI V TREBNJEM Demokracija seje razcvetela Znova burna 1. izredna seja trebanjskega občinskega sveta - Župan se ne da presesti ZBOR UPOKOJENCEV TREBNJE - V soboto, 27. februarja, bo ob 15. uri v prostorih kulturnega doma v Trebnjem volilni občni zbor Društva upokojencev Trebnje. Vabljeni! TREBNJE - Čeprav je že na začetku 1. izredne seje trebanjskega občinskega sveta, ki jo je na zahtevo pomladne koalicije (SDS, SLS, SKD) prejšnji petek sklical župan Ciril Metod Pungartnik (LDS), kar nekaj svetnikov dejalo, da se jim že vsi smejejo, kako se na sejah ukvarjajo le sami s seboj, pozabljajo pa na delo za dobrobit občanov, bi vsaj za prvih nekaj ur sestankovanja težko rekli, daje bilo kaj drugače. Začelo se je s sedežnim redom. stanke so na desni, levi in v sredi- Pomladniki so županu ponovno ni, mi pa sedimo ravno narobe," predlagali nov sedežni red, najpo- je menil Alojzij Metelko (SLS). membnejša sprememba pa je ta, da so ga s konca ovalne mize presedli na sredino. “V Evropi je sedežni red jasen. Vemo, katere M SREČANJE ŽUPANA IN DOHOVNIKOV - “Želim si iskrenega sodelovanja - brez politike, ta naj bo žza popoldne’, če jo kdo želi, "je dejal med drugim sevniški župan Kristijan Janc (na fotografiji drugi z desne) na srečanju z duhovniki. (Foto: L. M.) Seveda se večina nikakor ni strinjala z delitvijo na leve in desne. Pungartnik je vztrajal pri že starih obrazložitvah, da ga v dvorani, kjer je on skrbnik, ne bo nihče presedal, sploh pa je sedežni red lahko le stvar dogovora, ne pa preglasovanja. “V tej dvorani smo že dve leti in pol in do sedaj se nismo spraševali, kdo je levi in kdo desni. Kako to, da Metelko in Pavlin v prejšnjem mandatu, ko sta bila župan in predsednik občinskega sveta, nista pomislila, da sedita na nepravem mestu? Imam ju za pametna človeka, in če sta že onadva ugotovila, daje pozicija na koncu mize bolj pregledna, jo bom obdržal tudi jaz,” je dejal. Trebanjski svetniki se bodo še naprej prijavljali k razpravi z dvigom roke in ne z dvigovanjem modrega kartona, katerega uvedbo so tudi predlagali pomladniki oz. Franc Hribar (SDS). Predlog ni dobil zadostne (dvotretjinske) podpore. Na seji pa se je znova spet zaostrilo ob določanju Komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja. Dr. Marjan Pavlin (SKD) jo je predlagal v sestavi Ljudje na robovih so ponižani Vsakoletno srečanje sevniškega župana Kristijana Janca in duhovnikov - Janc: združiti vse moči v dobro ljudi - Samo toliko, kot dovoljuje proračun • Dobra pričakovanja SEVNICA - Sevniški župan Kristijan Janc s sodelavcema je povabil 18. februarja na vsakoletno srečanje duhovnike, katerih pastoralna dejavnost poteka v celoti ali deloma v občini Sevnica. Srečanje v sevniškem hotelu Ajdovec, ki se gaje udeležilo 10 predstavnikov Cerkve, je potekalo sproščeno in je kazalo na dobro sodelovanje uradne Sevnice in duhovnikov z omenjenega območja. Župan Janc je uvodoma rekel, pomembne so tudi cerkve, du- da je njagov moto vključiti v delo in združiti vse ljudi, ki bi delali v dobro tega okolja. Kot je dejal, gre v tem pogledu za zdaj dobro. Napovedal je, da si bo osebno zelo prizadeval in da bo skušal biti pošten, pri čemer zanj ni pomeb-no, s katerega brega Save so ljudje, ki se oglašajo s problemi, pobudami in predlogi. Obljubil je med drugim, da bodo v občini, kljub temu da nimajo denarja v izobilju, skušali tudi vzdrževati sakralne spomenike. “Za razvoj niso dovolj samo asfaltirane ceste, hovnost, kultura. Toda pri vsem je okvir dela občinski proračun,” je rekel. V začetnem nagovoru zbranim duhovnikom je tudi dejal: “Izredno cenim in spoštujem vaše delo. Vedno se bom trudil, da bom kot župan na razpolago in da na občini najdemo rešitev za morebitne nastale probleme. Vedno se bomo trudili za dialog z vami. Ob letu osorej se dobimo in pogledamo, kaj smo naredili na Cerkev, za občane, za vernike.” Duhovniki so v poznejšem pogovoru opozorili na nekatera nuj- na vzdrževanja cerkva na sevniškem območju in na zaskrbljujočo družbeno neenakost prebivalstva. Menili so, da je življenje lažje za ljudi, ki so bliže občinskemu središču. Robovi občine pa so revni, nerazviti. “Celo več, ljudje na robovih so ponižani. Ljudem na robovih je treba pomagati." Tako so se slišale besede duhovnikov, ob katerih ni mogel ostati ravnodušen prvi mož občine Janc. Obljubil je, da občina ne bo pozabila na ljudi, ki živijo na robu občine. “Skušal bom tem ljudem čim bolj pomagati v okviru možnosti občinskega proračuna in konsenza občinskega sveta. Škarje in platno pri tem imajo v rokah občinski svetniki. Osebno čutim - po zadnji seji občinskega sveta - da tu obstaja soglasje, pozitiven naboj.” M. LUZAR rov RDEG v Ivančni Gorici, oblikovanje kolesarkse sekcije društva, različne čistilne akcije itd. Vse pa je odvisno od denarja. “Če ne bomo pridobili dodatnih finančnih sredstev, ne bomo mogli realizirati zastavljenega programa,” je realen predsednik Hegler. Lani so od ivanške občine dobili 30 tisoč tolarjev. L. MURN SUMLJIVA OSEBA AMBRUS - KD Ambrus bo v soboto, 27. februarja, ob 19. uri v tamkajšnjem kulturnem domu premierno uprizorilo komedijo Branislava Nušiča Sumljiva oseba v režiji Staneta Zupančiča. Predstavo bodo ponovili v nedeljo, 28. februarja, ob 18. uri. šestih “pomladnikov”: on kot predsednik ter člani Iztok Rep, Tone Strah, Tone Kek, Jože Smolič, Franc Hribar ter neodvisni Franc Bartolj. Slednji ponujene vloge v taki sestavi ni bil pripravljen sprejeti, nadomestni član Pavel Jarc (LDS) ravno tako ne, zanjo pa se je nato odločil Alojz Gregorčič (SDS). Komisija je bila kljub predlogu Majde Ivanov (LDS) in nekaterih drugih, da jo sestavijo v razmerju 4:3 za pomladnike, potrjena, razprava o tem, ali v Trebnjem vlada demokracija ali ne, pa seje nadaljevala s točko glede dneva sklicevanja rednih sej sveta. “Seje bom skliceval jaz v skladu z zakonom in lastno presojo. Pavlin lahko govori o trmi, toda svojo demokratičnost so pokazali ravnokar pri glasovanju o komisiji. Drugih pravic si ne bom lastil, svojih pa tudi ne bom dal! • SVETNIKI TUDI DELAVNI -Trebanjski svetniki so na seji potrdili nekaj prostorskih dokumentov in s tem okrog 120 TFe-hanjeem omočili zidanje, sprejeli so odlok o začasnem Financiranju občine, program javnih del za leto 1999, predlog povračila stroškov volilne kampanje za lokalne volitve, potrdili so udeležbo na sejmu Alpe - Adria, nadaljnje izhajanje Glasila občanov, ki naj v stari sestavi uredniškega odbora do 31. marca izda prvo letošnjo številko. Ugodno so rešili tudi finančno prošnjo za denarno pomoč zaradi požara gospodarskih objektov in namenili družini Čepin iz Gorenje vasi pri Mokronogu 200 tisoč tolarjev ter družini Popit iz Prelog pri Mokronogu milijon 200 tisoč tolarjev. Dojenčku Petru Stariču iz. Hrastovice pri Mokronogu so za težko operacijo srca v Londonu namenili 300 tisoč tolarjev. Župan je že pred posvetovanjem s svetniku v te namene nakazal 100 tisoč tolarjev. Če bo šel predlog na glasovanje s preglasovanjem, bom ta hip prekinil sejo,” je dejal župan. Da se to ne bi zgodilo, so sprejeli županov predlog, da najprej obravnavajo vse naslednje točke, pomembne za Trebanjce, za konec pa si prihranijo “la vročo”, ki je pomenila tudi konec seje. L. MURN LETNI ZBOR SEVNIŠKIH GASILCEV SEVNICA - V soboto, 27. februarja, ob 17. uri bo prostovoljno gasilsko društvo Sevnica organiziralo letni občni zbor. Pregledali bodo preteklo in začrtali prihodnje delo ter podelili gasilska priznanja. POJASNILO O RADONU IVANČNA GORICA -Predsednik RDEG Ivančna Gorica glede na številna vprašanja bralcev našega časopisa v zvezi s člankom v začetku januarja, kaj je radon in kakšne so zdravstvene posledice njegovega vpliva na učence oziroma ljudi, ki živijo v njegovi prisotnosti, odgovarja takole. Radon je kemijski element 0. skupine p.s.e. (kemijski simbol Rn), je radioaktiven, žlahten plin z razpolovno dobo 3,8 dni, najtežji plinast element brez vonja in barve. Je najredkejši kemijski element v Zemljini skoiji, v sledovih pa spremlja vse radioaktivne elemente. Radioaktivni radon se oprime delcev prahu, ki lebdijo v zraku in pri vdihavanju ga dobimo neposredno v pljuča. Je povzročitelj pljučnega raka. ZANIMANJE ZA ZBIRKO O IZGNANSTVU SEVNICA - Zbirko o izgnanstvu, ki jo sevniška krajevna organizacija Društva izgnancev Slovenije ureja na sevniškem gradu, si je lani ogledalo 2.800 obiskovalcev. Zaradi zanimanja ljudi organizacija namerava zbirko opremiti z multivizijo, s čimer bi zbrano spominsko gradivo še bolj približala obiskovalcem, zlasti mlajšim. Za urejanje zbirke, ki jo vzdržujejo tudi s pomočjo ZKD Sevnica, da vsak izgnanec enkraten prispevek 1.000 tolarjev. • BREZ STRAHU, DOVOIJ, ČE BO TREBA SEVNICA - Sevniški izgnanci se bodo seveda udeležili vseslovenskega protesta izgnancev 6. aprila v Ljubljani, če tak shod bo. Oblasti v Ljubljani bodo debelo pogledale, če jim Sevničani povedo, tole: “Iz Sevnice se nas lahko pripelje 6 avtobusov, če je treba. ” ZBOR GOVEDOREJCEV TRŽIŠČE - Govedorejsko društvo Sevnica bo imelo v nedeljo, 28. februarja, ob 10. uri v gostišču Ulčnik v Tržišču redni letni občni zbor. Udeležncem bo prof. Jože Osterc predaval o predvidenih spremembah v slovenski in evropski govedoreji, dr. vet. med. Borut Zemljič pa bo govoril o boleznih parkljev krav molznic. O DAVKU NA DODANO VREDNOST SEVNICA - Kmetijska svetovalna služba Sevnica bo organizirala v četrtek, 4. marca, ob 9.30 v kinodvorani v Sevnici predavanje o davku na dodano vrednost. Predavala bo specialistka za ekonomiko mag. Tanja Strniša. Po predavanju bosta predstavnika semenarske hiše Pioneer in Agrosaat predstavila nove hibride koruze. ZBOR VINOGRADNIKOV SEVNICA - Društvo vinogradnikov Sevnica-Boštanj bo v nedeljo ob 9. uri v hotelu Ajdovec v Sevnici pripravilo redni /bor. Vinogradniki bodo poslušali poročila in sprejeli delovni načrt /a letošnje leto. Krjavljeve iskrice] KDO SLAVNOSTNI GOVORNIK - Med priprave za letošnji 6. Jurčičev pohod spada tudi organiziranje zaključne slovesnosti na Jurčičevini, kjer zbranim spregovori slavnostni govornik s področja kulture. Lani je bil dr. Matjaž Kmecl, kdo bo letos, pa se še ne ve gotovo. Ivanški kulturniki želijo, da bi bil to kulturni minister Jožef Školč (LDS), ki so ga že povabili, menda pa to ne prija preveč Občinarjem, ki so pretežno iz vrst SDS. Ponoven primer, kako se politika meša povsod, tudi v kulturo. BREZ NUJNE OPREME -Kar težko je verjeti, da tako zelo zagnano društvo, kot je okoljevarstveni RDEG v Ivančni Gorici, nima svojega računalnika, tiskalnika, fotokopirnega stroja, telefaksa in še česa drugega, kar nujno potrebuje pri svojem delu. Osrednje je namreč obveščanje, tako javnosti preko medijev kot ustreznih služb, da se bo na ekološkem področju v njihovi občini vendarle kaj premaknilo na boljše. Kako njihovo delo vrednoti občina, se bo pokazalo s sprejetjem proračuna. Lani so ekologom namenili 30 tisoč tolarjev, kar verjetno ni zadostovalo niti za znamke. Trebanjske iveri NA MIRNI STRAŠILI MEDVEDI - Marsikdo, ki gaje v sredo okoli poldneva pot zanesla skozi Mirno, se je prestrašil, ko je kar na lepem zagledal velike, močne, rjave medvede. Stali so ob cesti in se vedli, kot da je to čisto nekaj normalnega. No, kdor še ne ve, naj povemo, da so se na Mirno preselili, ker so tam začeli izdelovati nov čips blagovne znamke Grizli, katerega zaščitna maskota je medved grizli. Po Mirni pa so se sprehajali le na dan otvoritve nove proizvodne enote. “SKLICEVATI” - Če verjamete ali ne, pomen te besede, je bil kakšno uro glavna tema 1. izredne seje trebanjskega občinskega sveta. Seveda je šlo za to, kateri dan naj župan sklicuje seje, kajti pomladniki (SDS. SLS, SKD) želijo, daje to sreda ali kvečjemu petek, župan (LDS) pa na to ne pristane. “Seveda v poslovniku piše, da župan sklicuje seje, toda to še ne pomeni, da določi datum, prostor in čas sestanka,” je menil prejšnji župan Alojzij Metelko (SLS). “Kaj pa potem?” je dejal župan Pungartnik. Zaenkrat naj se trebanjski svetniki zadovoljijo s pomenom tega pojma iz Slovarja slovenskega knjižnega jezika, kjer piše, da sklicevanje pomeni izražanje želje ali zahteve po prisotnosti več ljudi na kakem mestu. Verjetno pa to sklicatelj,V tem primeru župan, težko naredi brez določitve datuma, ure... MIZA MODNA PISTA? - Na izredni seji, kjer po petih urah pregovarjanja normalen človek m več vedel, ali bi se smejal ali jokal, je obupal tudi svetnik Janez Anton Kovačič (DeSUS). “Počutim se kot manjvreden svetnik in s tem moji volilci. Verjetno bom cel mandat preglasovan. Dobil pa sem tudi občutek, da tale miza postaja modna pista, manjkaj0 samo še modeli. Nikakor ne želim, da bi jih pred nami pobarvali.” Na katere barve neki je mislil? Sevniški paberki RDEČI IN BELI - Na nedavnem srečanju sevniškega žuP; ana Kristijana Janca z duhovnik' je bilo med duhovniki več rdečin kot belih. Namreč kozarcev z vinom. Večina navzočih si je namreč dala natočiti v kozarce rdeče, cviček, manjšina pa belo, jan-ževec. CESTA, ULICA - Za to postavljeni uradni ljudje v Sevnici s° dali v preteklosti napisati table z oznakami mestnih predelov. Tako so naredili tudi tablo za Drp-žanjsko ulico. Te ulice pa v Sevnici ni, obstaja samo Drožanjska , cesta. Sc pravi, da bo treba sne)1 sedanje table in pribiti nove. Ce sc domačini in oblastni organi ne bodo mogli zmeniti, ali je Dr°' žanjska cesta ali Drožanjska ulica, bo menda obveljalo kar nekdanje, še ne povsem pozabljeno ime, in sicer Klavniška. OVČJA KOŽA - V Sevnici je v enem izmed blokov na hodnike pobegnila neznanokam ovčja koža. Verjetno ji je pri tem pomagal kdo, ki hodi po dveh. Vse skupaj je toliko bolj žalostno, ker J° je človek vzel z otroškega vozička, ne da bi v zameno pustil dojenčku zoper mraz svoj plašč. O dogod' i je obveščena pc bodo vseeno težko našli, saj je na ku je obveščena policij bodo vseeno težko našli, tem svetu ovca podobna ovci m ovčja koža ovčji koži. Krške novice ZATEGNIMO PASOVE - Tudi občinska oblast v prejšnjem mandatu je krški občini pustila veliko luknjo v proračunu, zato je vse bolj očitno, da bo občina Krško spet med tistimi, ki bodo morale močneje zategniti pasove. A ne le občina. Vse bolj je jasno, da so tudi novemu županu hlače vse bolj prevelike. V neprestani želji po predajanju in razdajanju za občane, zaradi česar ga skoraj m na spregled iz njegove pisarne ali sestankovanj, je očitno varčevanje tudi pri sebi vzel zares. Žal s tem proračunska luknja ne bo nič manjša. PLUŽENJE - Mnogi ste se v dneh po obilnem sneženju jezili nad slabim pluženjem, tie le cest, pač pa tudi pločnikov, parkirišč in drugih površin, kjer bi se še dalo odstraniti sneg. Veliko jeze in skrbi je nekaterim zagnanim posameznikom povzročil sneg na avtobusnem postajališču na Prekopi pri Kostanjevici, zaradi česar so se odločili tudi za posredovanje na številko 112. Pri Prekop-eamh je namreč še živ grenak spomin na smrt prvošolčka pred etom dnj, ki jo je zahtevala amkajšnja cesta. Nespluženo postajališče pa bi pomenilo, da bi na cesti v ponedeljek, ko se je spet začel pouk, stalo 70 šolarjev! A cestarji so v nedeljo dopoldne le prišli. Daje tam postajališče, ki opravlja to funkcijo že pol stolet-Ja’,|CC.Stari' Pač niso vedeli. So pa vedeli za parkirišče pri gostilni le nekaj deset metrov stran. Med pluženjem so šli namreč na malico, pa so še sneg odrinili v stran. Novo v Brežicah JEV?KGNFKK PO ESKABE-oj . - Februarje mesec, ko ovenci zakjučimo s prvim pake-i0?. Praznikov, ki se začnejo z ozicem in dnevom samostojnosti, končajo pa s pustom. Kako in Kje katerega od njih kdo praznuje, je stvar posameznika, na zunaj P? SP l* Praznični dnevi običajno 0 eleženi z izobešenimi zastavami, da lahko tudi tujec takoj ffj™? >da se pri nas nekaj dogaja. toda do državnih zastav nimajo vsi enakega odnosa. Tako, denimo, brežiška podružnica SKB anke na dan samostojnosti državne zastave ni razobesila, za Pusta pa. "Rada kot že rečeno, v ima svoja merila, kaj je Praznik in kaj ne, in mi se v to ne bi vtikali. ŽUPANOVO DVOJNO URZAVLJANSTVO - Na visoko Postavljen častni in hkrati tudi govorniški oder sredi Dobove, s katerega je fašjenku Viagriču Prebral zajeten spisek grehov ter ga obsodil na smrt z zadušitvijo in ezigom, je dobovski pustni sod-■ senat v soboto povabil tudi ovega brežiškega župana in rojaka iz Loč Vlada Deržiča. Ta je, Potem ko je slišal omenjeno smrt-o obsodbo (mimogrede 'tudi asjenk je njegov rojak), na oder Prišel precej bled pa še polici- vsalT |e„skrivaj pomignil, naj za sdK slučaj stopijo nekoliko bliže. žal ^uPanu se ni zgodilo nič ega. Nasprotno! Njegovi ne-anji sovaščani so mu podelili astno državljanstvo dežele Kraji na katere ozemlje se je °d?ebl že pred nekaj leti, želja, J tam tudi ostane, pa začuda msmo slišali. . , ^ " Center za socialno ie 0 Brežice se je pred krat-trn vselil v prostore na Cesti V/ ^,orcev 5. Vhod pa ima borišča, ne z glavne ceste, th i t(> 'Zycd<-’1(> kar največ fh ljudi, ki hi to radi vede-’Je Center postavil na vidno 'pesto tablo z obvestilom. Ti-( 1 *’ ki iščejo ta vhod in pri 1 lrkajo na sosednja vrata, ' *enda kar obilo, poslej pa bo mogoče vendarle manj. {F°to: L. M.) MA* i 12 MAŠI H OBČI M Fašjenkov konec pretresel Dobovo in njeno okolico Pravi pustni karneval DOBOVA - Ob novembrskih poplavah in februarskih tegobah zaradi preobilice snega je bila sobotna velika pogrebna povorka, ki se je končala z upepelitvijo “fašjenka” Stojka Viagriča, gotovo najpomebnejši letošnji dogodek v dobovski krajevni skupnosti. Kdo bi si mislil, da se bodo nekdanji skromni začetki, ko je takratno pustno združenje KISMIL iz Loč in Mihalovca ob četrtkih po pepelnični sredi prirejalo ne preveč odmevna pokopavanja fašjenka, kot rečejo pustu v okolici Dobove, prelevili v odmeven in bogat karnevalski dan, kakršnemu so bili v soboto priče številni radovedneži iz bližnje in daljne okolice. V pogrebni povorki, ki se je celo uro organizirano pomikala po cesti od Loč do Dobove, je sodelovalo 39 bolj ali manj domiselno urejenih vozil z nad 300 nastopajočimi maskami, ki so na duhovit način predstavljale naj-pomebnejše dogodke zadnjega predpustnega obdobja. Tako denimo ni šlo brez vesoljno znanih Billa in Monice, ki sta se očitno znova pobotala, videti pa je bilo tudi, kaj med letom delajo brežiški komunalci in elektrikarji, s čim se je ob zadnjih poplavah ubadala civilna zaščita in kašne PUST V DOBOVI - Vpustni povorki v Dobovi so bili tudi kosci z izvirnimi dobovskimi maskami. (Foto: L. M.) bodo Čateške toplice leta 2000. V povorki so kot gostje stopali, bolje rečeno poskakovali in zvnonč-kljali, kurenti iz Ormoža, lepo pa je bilo videti tudi predstavnike parlamenta neodvisne Fašničke republike iz sosednjega Samobo-ra s princeso Srako na sredi. Vse to silno našemljeno in nenašem-ljeno ljudstvo se je zatem zgrnilo na dobovsko sejmišče, kjer je po * Pravijo, da pust odganja zimo in prinaša pomlad. Bo držalo. V soboto seje od Dobovčanov poleg pusta poslavljal tudi sneg, ki ga je močna odjuga z vso naglico pobirala. Pust je mrtev, živela pomlad! branju obtožnice in oporoke pokojnega Viagriča doletela le še upepelitev. L. M. Ali bodo protestirali celo tujci? Zamenjava uparjalnikov JE Krško in odzivi nanjo - Sporočilo Ljudske iniciative Posavje Krško - “Javnost proti zgradbi za uparjalnike” • “Prezrti sosedje elektrarne” KRŠKO - V sklopu zamenjave uparjalnikov v jedrski elektrarni v Krškem je tudi postavitev zgradbe za uparjalnike s prostorom za dekontaminacijo. Štrokovnjaki pri Institutu Jožef Stefan iz Ljubljane so lani pripravili osnutek dovoljenja za omenjeno zgradbo, ki so ga pred časom javno predstavili v-Krškem. Kot piše'v sklepni oceni ust- reznega organa pri Institutu Jožef Stefan, je načrtovana zgradba za uparjalnike s prostorom za dekontaminacijo v NE Krško večnamenski objekt, kjer bodo med drugim skladiščili stare uparjalnike in druge izrabljene komponente. Njeni vplivi na okolje bodo, povedano skrajšano, zanemarljivi, kot so zapisali v institutu. Ob javni predstavitvi osnutka dovoljenja za zgradbo so javno zaslišali investitorja Nuklearno elektrrarno Krško. Med odzivi na ta dogodek je v Krškem tudi sporočilo Ljudske iniciative Posavje Krško, katere vodja je Danilo Koritnik. “Javna obravnava z zaslišanjem investitorja NEK je trajala vsega deset minut, deset minut pa so porabili za odgovore na zastavljena vprašanja, kar govori o neustreznem pristopu odgovornih. Zato menim, da je takšen način sodelovanja predstavnikov NEK z PRIZNANJA BREŽIŠKIM ČASTNIKOM BREŽICE - Na nedavni programski konferenci je pred-sednik Združenja častnikov Slovenije Miha Butara brežiški občinski častniški organizaciji v znak priznanja za dosežene uspehe in izjemno raznoliko dejavnost podelil veliko plaketo ZČS, medtem ko sta pisni priznanji osrednje državne stanovske organizacije prejela častnika Jože Šetinc in Srečko Štangelj. Nekaj priznanj je razdelilo tudi samo brežiško združenje. Ta pisna priznanja so prejeli: Zaledna enota vojašnice Cerklje, 24. oklepno mehanizirani bataljon SV iz Cerkelj, pekarna Žito iz Krškega ter Vino Brežice, častni znaki ZČS pa so si pripeli Milan Štimec, Milan Lapuh in Vekoslav Krahulec. ŠKRAT V BOLNIŠNICI - Škrat Smrčebrad je na pustni torek osebno spoznal nekaj svojih poslušalcev. (Foto: L. M. ) PUST V BOLNIŠNICI SKUPSCINA SROMELJSKIH VINOGRADNIKOV SROMLJE - Vinogradniško društvo Sromlje bo imelo v soboto, 27. februarja, ob 19. uri v domu krajanov v Sromljah 2. redno letno skupščino. Navzoči bodo razpravljali o včlanitvi v zvezo društev ob Bizelj-sko-sremiški VTC. Poslušali bodo poročila o preteklem delu in sprejeli prihodnji delovni načrt. Tbdi Smrčebradu ni vedno lahko Radijski škrat prinesel veselje, njegova “mati” Karmen Molan ima še veliko načrtov BREŽICE - Bilo je pretekli teden na pustni torek. Brežiške otroke, ki so morali dva tako pomembna dogodka, kot so zimske počitnice in pust preživljati za zidovi bolnišnice, je obiskal - z glavo in brado - pravi, živi in nagajivi škrat Smrčebrad. Veselje malčkov je bilo veliko in kar verjeti niso mogli, da tisti Smrčebrad, ki na radiu Brežice iz svoje skrinjice vsak večer izvleče novo pravljico, zares stoji pred njimi. Zelo pazljivo so prisluhnili tudi pesmici, ki jim jo je škrat zapel skupaj s svojima spremljevalcema, klovnoma Pikom in Mikom, prijali pa so jim tudi pustni krofi (darilo Petrolovega motela), ki so sc skrivali v veliki škratovi torbi. “Smrčebrad se je rodil konec lanskega oktobra, ko smo se na radiu odločili za razširitev programa. Že dolgo časa sem si namreč želela delati nekaj za otroke, kijih imam nadvse rada, še posebej škratovsko pa me je navdihnila hčerkica Špelca, medtem ko meje na škratovo skrinjico spomnila moja stara stoenka,” je o pojavu pravljičnega škrata povedala nje- gova avtorica Karmen Molan, honorarna sodelavka brežiškega radia. Naj povemo, da je škrat čisto njen, saj sama. izbira tako pravljice kot glasbeno ozadje zanje, iz njenega grla pa prihajajo tudi vsi tisti številni in tako različni glasovi, da marsikateri poslušalec meni, da sedi pred mikrofonom cela igralska ekipa. “Ja, tole spreminjanje glasu precej utruja glasilke, še posebej, ker veliko večino pravljic berem kar v živo. Po odzivih poslušalcev sodim, da seje oddaja dobro prijela in dajo radi poslušajo tudi odrasli,” je še dodala Karmen, pri tem pa ni pozabila povedati, da soji bili pri uresničevanju ideje v veliko oporo in pomoč radijski direktor Peter Špiler, urednica Lidija Kostevc in tonski tehnik IgorTršelič. Skupaj z slednjim pripravlja tudi uglasbitev otroških pesmic, ki jih jpma piše in poje, potiho pa pričakuje, da bodo nekega dne izšle tudi na samostojni plošči. Tudi lastna knjiga pravljic je v njenih načrtih, čeprav še ne ve, kako priti do primernega založnika. Sicer pa se rednemu poslušalcu valov brežiškega radia zazdi, da se Karmen kar nekako preveč razdaja, saj je pri poročanjih “v živo”, pa naj gre za poplave, snežne tegobe, družabne ali komercialne prireditve skorajda nepogrešljiva, letos pa si je na hrbet naprtila še lep delež organizacije pustnega rajanja, ki se je pretekli torek odvijalo v brežiškem “balonu”, da o njenih nedeljskih večernih kontaktnih oddajah in mladinskem “firbcu šoli” niti ne govorimo. Poleg naštetega ima Molanova Karmen v sebi skritih še veliko idej in načrtov, čeprav si morda še najbolj želi, a tega v pogovoru ni postavila na prvo mesto, primernejšega stanovanja in redne zaposlitve. L. M. okoljem in ljudmi skrajno neprimeren in nedopusten. Javnost v Krškem in širši okolici nasprotuje kakršnim koli dodatnim posegom v prostor na območju NEK, še posebej gradnji t.i. objekta za dekontaminacijo oz. zgradbe za uparjalnike. Prav tako nasprotuje zamenjavi uparjalnikov in podaljševanju delovne dobe NEK brez ustreznih rešitev za trajno skladiščenje RAO in brez dodelitve odškodnine za razvrednotenje okolja in nadomestila za ogrožanje zdravja tukajšnjih prebivalcev. Ljudje niso bili na krajevno običajen način obveščeni, da se bo zgradil objekt za skladiščenje radioaktivnih uparjalnikov. To skladiščenje bo nedvomno za daljši čas zelo ogrožalo varno in zdravo življenje v našem prostoru.” Tako je med drugim zapisala Ljudska iniciativa Posavje Krško, ki zahteva popolno javnost dela glede posodabljanja jedrske elektrarne. Kot zatrjuje, se bodo domačini na širšem območju Krškega kmalu odločili, ali bodo še dopustili delovanje elektrarne ali PRIZNANJE PIHALNEMU ORKESTRU KOSTANJEVICA - Na proslavi ob kulturnem prazniku v Kostanjevici je dobil domači pihalni orkester bronasto Prešernovo priznanje. V petih letih delovanja se je dodobra zasidral v amaterske kulturnem življenju v kraju, s svojimi nastopi popestri kulturne in turistične prireditve, vsako leto pripravi dva samostojna koncerta in je reden gost srečanj pihalnih orkestrov Dolenjske in Posavja. Poleg rednega izobraževanja skrbijo člani tudi za podmladek. bodo začeli postopoma zaostrovati zahteve do NEK, Agencije RS za skladiščenje RAO in do vlade RS, pri čemer naj bi se povezali s protestniki in mediji iz Avstrije, Madžarske, Hrvaške, Italije in Nemčije. Ljudska iniciativa, ki je svoje pisno sporočilo poslala tudi ministrstvu za okolje in prostor, posebej zahteva natančna javna obvestila in navodila o ravnanju ob zamenjavi uparjalnikov v krški elektrarni, “ko bo prišlo do zelo povečanega radioaktivnega sevanja v • Ljudska iniciativa Posavje Krško meni, da so vse do zdaj pristojni prezrli, kaj o jedrski elektrarni menijo prebivalci elektrarni najbližjih krajev. “Obve-ščanjejavnosti o tem je bilo,” tako navaja Ljudska iniciativa, “zelo nekorektno, saj je bilo javno naznanilo objavljeno za drug termin, kot pa je v resnici bila javna predstavitev.” prostoru”. Ljudska iniciativa med drugim tudi vprašuje po lokacijah v Sloveniji, primernih za trajno skladiščenje radioaktivnih odpadkov, ter zahteva, “da se ob posodobitvi NEK zgradi nov most v Krškem in v nadaljevanju obvoznica Krško-Brežice mimo NEK”. L. M. LETNA KONFERENCA SLS KRŠKO KRŠKO - Krška podružnica Slovenske ljudske stranke se bo sestala v nedeljo, 28. februarja, ob 9. uri na turistični kmetiji Radej na Sremiču na letni konferenci. Udeleženci bodo poslušali poročila o delu v zadnjem obdobju in sprejeli delovni načrt. Na letni konferenci bodo ustanovili upokojensko zvezo. BREŽIŠKE PANORAME BREŽICE - V Knjižnici Brežice bo 2. marca ob 19. uri video projekcija Brežiške panorame v režiji Davorja Lipeja. Obiskovalci si bodo tako brezplačno ogledali znane in manj znane predele občine Brežice. Počitnice, ko ni dolgčas in je lepo Dejavnosti za otroke BREŽICE - Brežice niso izjemne v tem, da se šolarji iz tega mesta ne vedo kam dati med počitnicami. Mnogi otroci so takrat doma, postavajo pred bloki, dolgočasijo se. Starši jih nimajo kam poslati. V takem mestnem vzdušju je Center za socialno delo Brežice pred štirimi leti prvič organiziral počitniške dejavnosti in pri tem so mu pomagale tudi prostovoljke. Šolarji so se počitniških dejavnosti razveselili, takrat in vsakič potem jih je prišlo veliko, obisk med letošnjimi pravkar končanimi počitnicami pa je rekorden. Kar 70 osnovnošolcev je prihajalo ob dopoldnevih v brežiški dijaški dom, kjer je gradbeno podjetje Sevnica, lastnik objekta, začasno odstopilo brežiškemu Centru za socialno delo prostor za počitniške delavnice. Delavki Centra, študentki prostovoljki in otroci so poskrbeli, da dopoldne ni bilo dolgčas. Med počitniškimi dnevi je bil po koledarju tudi pust, ki so ga otroci z mentoricami preživeli v maskah na pohodu skozi mesto in v dijaškem domu ob krofih. Pustnih okroglih pocukranih poslastic z marmelado v sredi je bilo, za kar gre zahvala Termam Čatež in Pekarstvu Suban, ki sta jih velikodušno podarila. Metka Žigante, direktorica Centra, kije spremljala otroke na počitniških dejavnostih, je očitno navdušena. Tako druženje z otroki je prijetno. Ko vidiš, kako so zadovoljni, ti to da energijo. Zelo malo je treba dati in veliko dobiš nazaj. Otroci so bili verjetno enakih misli, kako bi sicer en-dva-tri naredili iz stoterih pisanih papirčkov napis Metka. Počitniške dejavnosti je Center izvedel ob pomoči občine Brežice, ministrstva za delo, družino in socialne zadeve ter omenjenih sponzorjev. L. M. is HURA, POČITNICE - Kako drugače razumeti takole veselje otrok -udeležencev počitniških dejavnosti v organizaciji brežiškega Centra za socialno delo. (Foto: L. M.) 0 ki jih je dobro spoznati, za kar je še čas, čeprav se saditev, e Prcj pa priporočena nakalitev gomoljev, naglo približuje. pomembnejši je 1999, ki po lzbo- Inž. M. L. poteka na novi, tehnično-tehnolo-ško moderni liniji nizozemskega prizvajalca.”Že prvi poskusi so pokazali, da je kakovost našega čipsa izvrstna, celo boljša od uvoženih istovrstnih 'izdelkov na našem trgu,” je dejal Miro Hrovat, direktor proizvodnega sektorja Kolinske. Vrednost celotne investicije, ki predstavlja lastna sredstva Kolinske, znaša 300 milijonov tolarjev. Z novim čipsom, katerega slogan je “najglasnejši čips na svetu”, želijo v Sloveniji osvojiti 30-odstotni delež, načrtujejo pa tudi izvoz. L. MURN OPOZORILO REJCEM DROBNICE KRASINEC - Društvo rejcev drobnice Bele krajine je na prvih dnevih drobnice, ki so bili pretekli teden na Krasincu, med drugim opozorilo vse rejce drobnice, naj ne nabavljajo plemenskih ovnov, kozlov ter ostalih plemenskih živali iz okuženih centrov in rej, ki po odredbi in pravilniku o zatiranju kužnih bolezni niso proste naslednjih bolezni: bruceloze, tuberkuloze, klamidijskega zvrgavanja, paratuberkuloze, Q mrzlice in borderjeve bolezni. Vsi izvidi preiskav na te bolezni so razvidni iz zdravstvenega spričevala, ki mora spremljati žival pri nakupu. krat manj kot v “zlatih ” časih predelave krompirja v kosmiče in krompirjevo moko, je pa vendarle obetajoč vnovični začetek. Ze v naslednjih letih naj bi se predelava podvojila. Krompir ima resda odlične hranilne lastnosti, ima pa tudi precejšnje pomanjkljivosti. Predvsem je zaradi obilice vode močno kvurljiv in zato ni trajno uporaben. V pretopli in presuhi kleti ne zdrži niti čez vso zimo, zato je predelava krompirja zelo pomembna ne le zaradi praktičnosti pri pripravi hrane v kuhinji, temveč tudi zaradi večje trajnosti in ekonomičnosti pri skladiščenju. Poleg tega predelava energetsko sicer skromni krompir močno obogati. Sto gramov neolupljenega kuhanega krompirja ima 70 kalorij, iz sto gramov pripravljenih 28 gramov pečenega čipsa pa kar 144. Po drugi strani pa krompir za predelavo zahteva višjo kakovost, ki jo je treba posebej organizirati, kar je Kolinska že začela. Izbrane so posebne sorte, ki se odlikujejo po svojih organoleptičnih lastnostih in ki so primerne za predelavo. Za jedilni krompir že tako in tako veljajo strogi predpisi o kakovosti. Gomolji morajo biti normalno razviti, zdravi, iste sorte, nepoškodovani, suhi in neovenjeni, neokuženi s krompirjevim rakom, bakterijsko gnilobo, črno pikavostjo, plesnijo, belo nogo, krompirjevim moljem ali obročkasto gnilobo. Zunanjost ne sme biti deformirana, nagubana, od svetlobe pozelenela, krastava ali kako drugače iznakažena. Ze sama očesa gomoljev morajo biti plitva, da gre pri strojnem lupljenju kar najmanj v kvar. Natančni so tudi predpisi glede debeline in razvrščanja v posamezne kakovostne razrede. Vse to bo potrebno upoštevati, sicer pridelava in predelava ne bo uspela, saj je na trgu krompirjevih izdelkov velika konkurenca tujih predelovalcev, zlasti iz Italije, ki zna pripraviti vrhunski čips v zapeljivi embalaži. Potrebno bo biti vsaj tako dober, če ne boljši. Slaba izkušnja s cekinčkom v začetku sedemdesetih let je več kot zgovorna. Inž. M. LEGAN PROTI NAVIJANJU CEN KROMPIRJA LJUBLJANA - V nasprotju z napovedmi, da bo zaradi manjše pridelave v tem času v Sloveniji krompirja že zmanjkovalo, so na seji odbora za krompir pri poslovnem združenju prehrane Slovenije ugotavljali, da je krompirja dovolj še za tri mesece. V skladiščih naj bi ga bilo še okrog 15.000 ton, odkupna cena pa dosega 45 tolarjev za kilogram. Ker obstajajo poskusi navijanja cen, je ministrstvo zagrozilo z uvozom lanskega krompirja po nižji ceni, kmalu pa bo mogoče kupiti v tujini že nov krompir po sprejemljivi ceni. Odbor ocenjuje, da bodo letos zasadili s krompirjem do 14.000 ha njiv, bo pa seme zanj dražje od 20 do 30 odstotkov. N HRIBČEK BOM KUPIL... Ureja: dr, Julij Nemanič Napotki za nego (Nadaljevanje) Nega belega suhega vina visoke kakovosti je vsekakor dražja od nege dobrega, a enostavnega deželnega vina. Deželno vino je nov kakovostni razred, ki ga je uvedel slovenski zakon o vinu. Lahko bi rekli, da je oznaka “deželno vino” slovensko poimenovanje za “namizno vino z geografskim poreklom” iz nekdanje jugoslovanske zakonodaje. Vino “deželne” kakovosti ne potrebuje zorenja v lesenem sodu oziroma tudi cenovno ne prenese stroška, ki je večji v lesenem sodu kot v cisterni. Sodi, namenjeni zorenju vina, morajo biti vsekakor povsem zdravi. Neoporečen pa je sod lahko v tem primeru, če je bil vedno dotočen razen med alkoholnim vrenjem. Po izpraznitvi je moral biti konzerviran z žveplom. Tržno usmerjen vinogradnik mora načrtno in dolgoročno nabavljati posodo glede na sorte in kakovostne razrede vin, ki jih prideluje. Pogosto se dogaja, da posamezniki posodo kupujejo zadnji trenutek, tik pred in med trgatvijo. Zato po naših zidanicah gotovo vrsta posode ne ustreza vinski raznolikosti, ki jo kmetija prideluje. Pri belih vinih še ni taka nesreča, če imamo samo kovinsko posodo, vendar za razvoj kakovosti belega vina lahko prispeva predvsem leseni sod. Bolj kritično je pri rdečih vinih. Rdečkasta in rdeča vina, ki se prodajajo kot “mlada vina”, kmalu po končanem alkoholnem vrenju lahko pogrešajo leseno vinsko posodo. Rdeča vina višje kakovosti, iz grozdja, ki dosega nad 83° Oe (eksle), zahtevajo večmesečno (od 6 do 8 mesecev) zorenje v sodu. Čas teh vin prihaja. Na srečo že imamo vinogradnike, ki pridelujejo taka vina, samo še premalo jih je. Nekateri poskušajo z novimi majhnimi lesenimi sodčki “bari-ki”. Za zorenje rdečega vina so uporabni tudi večji sodi, do 100 hi in več, seveda je značaj vina po zorenju v malem in veiikem sodu različen. Ni pa vsako boljše rdeče vino primerno za zorenje v barikih. V večjih sodih pa gotovo uspešno zori vsako rdeče vino iz grozdja, ki je doseglo med 80° Oe. Nega visokokakovostnega rdečega vina je zelo zahtevna. Čim več ima rdeče vino taninskih snovi, tem boljše bo zorelo v sodu. Za zadostno vsebnost taninskih snovi je morala biti daljša “maceraci-ja” jagodnih kožic in pečk. V takih primerih se je prešalo šele, ko je vino povrelo do suhega in se je še nekaj dni po končanem vrenju trop namakal v vinu, da se je sam potopil. S tanini bogatemu vinu ni dovolj zrak, ki prihaja skozi lesne pore, zato je treba takšno vino večkrat pretočiti. Niti s prvim pretokom ne smemo dolgo odlašati. Zrak pospešuje vezavo med barvilom in taninskimi snovmi. Tako se doseže stabilna rdeča barva vina in taninske snovi postajajo vse bolj žametaste, mehke. V manjši sod pride več zraka skozi les kot v velik sod. Da pa zračenje ne bi povzročilo oksidacije vina in bakterijskih sprememb, mora biti rdeče vino, ki zori v sodu, stalno zaščiteno z 20 do 25 mg/l prostega SO,. Kolikolcrat tako rdeče vino pretakati? Kletar mora spremljati spremembe, ki so nastale v razvoju vina po pretokih. Dobiti mora občutek, koliko je še taninske zaloge v vinu, ki bo pospešila razvoj vina s ponovnim pretokom. Recimo, da smo pretočili prvič vino konec novembra po trgatvi. Drugič v januarju in lahko čistimo vino z jajčnim beljakom že ob prvem ali drugem pretoku. Pretok‘po čiščenju z jajčnim beljakom naj sledi po 40 dneh. Naslednji pretoki si naj sledijo, v roku treh mesecev. Za takšno zračenje je sposobno vino iz grozdja z najmanj 85° Oe. dr. JULIJ NEMANIČ Klic za skupno predstavitev V Beli krajini se zavedajo, da bodo morali kupce bolje seznaniti s svojimi vini METLIKA - Čeprav je bil predsednik Društva vinogradnikov Bele krajine Anton Kostelec na obenem zboru preteklo nedeljo v Metliki zadovoljen z delom v minulem letu, pa so nekateri člani spomnili tudi na napake. Predsednik metliške podružnice Tone Plutje opozoril, da je, čeprav društvo šteje okrog 450 članov, težko najti ljudi, ki bi bili pripravljeni delati. Tudi funkcij nočejo sprejeti, ni jih na predavanja in celo za izlet jih morajo prositi. Po mnenju Milana Vajde so v zadnjih letih veliko dosegli, kar je tudi precejšnja zasluga društva. Izrazil pa je upanje, da bo Vinska vigred poslej bolj vinogradniška, namesto da imejo prednost gostinci, trgovci in hazarderji. Tudi častni član dr. Julij Nemanič se je strinjal, da je velika sreča, daje v Beli krajini uspela Vinska vigred, kije lepa priložnost za belokranjska vina in njihovo predstavitev. Vinogradniki ji morajo to povrniti z delom. Janez Humljan je prepričan, da morajo vinogradniki sodelovati z metliško kmetijsko zadrugo, namesto da so njen nasprotnik. Povabil je vinogradnike, naj se ob volitvah v nov upravni odbor zadruge združijo, da bodo dobili večino. Tako bodo lahko uveljavljali svoje zahteve. Direktor zadruge Ivan Kure je pristavil, da jim kroji usodo trg, na katerem so izpadli, ko so imeli pred dvema letoma klet povsem prazno. Menil je, da je pomembno, da belokranjskemu vinu povrnejo ime, ki gaje imelo nekdaj. V zadrugi bodo združili tudi denar iz drugih dejavnosti za promocijo vina, ki ni poceni, pozval pa je vinogradnike, da pri tem sodelujejo. Vinogradniki - na občnem zboru jih je bilo več kot sto iz metliške in semiške občine - so se tudi strinjali, da pričnejo s projektom zaščite belokranjskega belega vina in metliške črnine. M. BEZEK-JAKŠE HELENA MRZLIKAR gospodinjski kotiček Prihaja čas za sejanje Za pomladansko gnojenje si priskrbimo vsaj pol leta star hlevski gnoj. Če pa bomo uporabili svež hlevski gnoj, mora mo zemlji dodati še dušična mineralna gnojila. Glede komposta pa velja pravilo, daje najbolje z njim pognojiti že jeseni. Zemlja je najboljša za lopata-nje in obdelovanje, ko je primerno vlažna, in takšna brez težav razpade v grudice. Najbolje je, če zemljo prekopljemo že jeseni, saj zelenjadnice, kot so korenček, grah, peteršilj, solata, čebula in druge, za razvoj ne zahtevajo samo zgodnjo setev, ampak tudi sesedeno zemljo. Najslabše za zemljo je, če se izsuši. Zato ni rečeno zaman, da je poznopomladanski sneg beračev gnoj, ki zemljo enakomerno namoči. Pred sejanjem zemljo poravnamo z redkimi lesenimi grabljami, ki so boljše kot goste železne. Preveč gladko poravnano gredo načenja vodoravna erozija in ob najmanjšem deževju in celo v megli se napravi skorja. Primerno pripravljeno prst razdelimo na 1,20 metra široke grede, med katerimi uredimo do 30 centimetrov široke stezice. Če sejemo prezgodaj, so tla prehladna in kalčki odmro. Pomembna je tudi globina setve. Posledice pregloboke setve so, da so kalčki dlje časa izpostavljeni boleznim in škodljivcem. Napaka vrtičkarjev je tudi pregosta setev. V gostem sklopu se med rastlinami zadržuje vlaga, ki je prvi pogoj za razvoj bolezni. Največ škodljivih organizmov ostane in se ohranja v tleh, kjer smo že gojili rastline. Ponovno sajenje istih ali sorodnih vrst na teh površinah povzroči razmnožitev škodljivcev. Nevšečnostim se bomo izognili s kolobarjenjem! Upoštevajmo tudi mešane posevke, kot so na primer: zgodnje zelje, solata, kolerabica, redkvica, kreša ali čebula, korenje, motovilec in špinača ter zgodnji krompir, špinača, redkvica, ohrovt in por. Zelo pomembno je, da znamo smotrno vrtnariti, kar pomeni pridelati le toliko, kot porabimo za sproti in za družino. Oskar Dolenc na razstavi v galeriji Krško Dolenčevi Pešci V galeriji Krško odprli fotografsko razstavo Pešci Oskarja Dolenca KRŠKO - V galeriji Krško so v četrtek, 18. februarja, zvečer odprli fotografsko razstavo Pešci mojstra fotografije Oskarja Dolenca iz Ljubljane. Ugledni slovenski fotografski ustvarjalec, ki ima za seboj že 34 samostojnih razstav in nekaj sto skupinskih doma in v tujini, se v Krškem predstavlja s svoio najnovejšo razstavo Pešci, ciklom 36 črno-belih fotografij, ki je nastajal fiolnih sedemnajst let v dveh de-ih. Prvi del cikla je nastal v začetku osemdesetih let, ko je Dolenc kot mentor na mednarodnem fotografskem seminarju v Munchnu posnel fotografije ljudi na ulici, a tako, da njihovih obrazov ni videti. V središču njegovega zanimanja so noge pešcev v gibanju ali mirovanju na različnem ozadju, ki je bolj ali manj izrazito strukturirano. Lani je ob svoji šestdesetletnici cikel dokončal s posnetki iz Ljubljane in K”lna, zasnovanimi na enak način, kot so bili posnetki iz Miinchna. Zanimivo je, daje iz pravila brezobraznih pešcev izvzel otroke. V slogu klasičnega mojstra je Dolenc vse povečave negativov naredil sam v svoji temnici na skrbno izbran poseben 11-fordov papir. MiM HRVAŠKO ODLIKOVANJE MLAKARJEVIMA Med uglednimi slovenskimi kulturniki, ki jih je pred kratkim hrvaški predsednik Franjo Tudman odlikoval z odlikovanjem Danice Hrvat-ske z likom Marka Maruliča za prispevke k hrvaški kulturi in za bogatenje kulturnih odnosov med državama, sta tudi plesna umetnika in koreografa Pia in Pino Mlakar. ANGLEŠKI TRIKOTNIK KRŠKO - Dijaki brežiške gimnazije se bodo v soboto, 27. februarja, ob šestih zvečer predstavili v Kulturnem domu s komedijo Petra.Shafferja Angleški trikotnik. Angleško enodejanko o ljubezenskem trikotniku je režirala prof. Alenka Šet. Rast v desetem letu izhajanja Jubilej Rasti, revije za literaturo, kulturo in družbena vprašanja - Med soustanoviteljicami še vedno ni vseh občin z območja, ki ga revija pokriva * NOVO MESTO - Revija Rastje te dni stopila v deseto leto izhajanja. Februarja 1990 so namreč v Tiskarni Novo mesto natisnili prvo številko Rasti, kije zapolnila revialno vrzel na območju širše Dolenjske. V Beli krajini, Posavju, osrednji Dolenjski in na Kočevskem z Ribniško dolino so sicer poznali občasne publikacije z literarno in kulturno vsebino, pri Dolenjskem listu je dolgo vrsto let občasno izhajala v časopis vključena priloga Dolenjski razgledi z revialno zasnovano vsebino, vendar redno izhajajoče prave samostojne revije to območje ni premoglo. Snovalci so novi reviji, kije izšla iz trebanjske občasne literarne publikacije Samorastniška beseda in ji je ime dal pesnik Severin Šali, začrtali širok vsebinski krog - Rast naj bo revija za literaturo, kulturo in družbena vprašanja. Uredniški odbor je z glavnim urednikom Jožetom Škufco, odgovorno urednico Natašo Petrov, likovnim urednikom Lucijanom Reščičem, člani Ivanom Gregorčičem, Tonetom Hrovatom, Milanom Markljem, Francijem Pipanom, Francijem in Severinom Šalijem ter s tajnikom Petrom Štefančičem in predsednikom sveta revije Stanetom Pečkom zagrizel v dokaj trdo jabolko, v katerem se je kot še posebno trda sestavina ves čas izkazovalo predvsem pomanjkanje denarja. A revija je kljub tem in drugim težavam zaživela, pridobivala sodelavce in naročnike ter kakovostno v vsebinskem in oblikovnem pogledu rastla. V uredništvu se je skozi leta zamenjalo nekaj imen, prav tako v svetu revije, do pomembnejših sprememb pa je prišlo leta 1995, ko je ustanoviteljstvo prevzela Mestna občina Novo mesto kot glavna izdajate- ŽARKOVCI PREŠERNU - Na literarnem večeru so se predstavili (z leve proti desni): Nada Srpčič, Ivanka Bogolin, Amir Tokič, Janja Tanšek, Drago Pirman in Natja Jenko Sunčič. “Dober večer, France!” Prireditev z literarnim večerom in likovno razstavo na gradu Rajhenburg združila brežiške in krške kulturnike BRESTANICA - V renesančnih prostorih gradu Rajhenburg je bila minuli petek, 19. februarja, zvečer kulturna prireditev “Dober večer, France!”, na kateri so pod organizacijskim okriljem krške območne izpostave sklada za ljubiteljske kulturne dejavnosti in krškega ZKD svoje moči združili ustvarjalci iz brežiške in krške občine. Člani literarne sekcije Žarek pri KUD Brežice so ponovilil literarni večer, ki so ga prvič izvedli v Brežicah v počastitev kulturnega praznika, društvo likovnikov Oko iz Krškega pa je pripravilo likovno razstavo. Literarni večer je zasnovala Natja Jenko Sunčič kot preplet Prešernovih pesmi - na prireditvi jih je prebiral Amir Tokič - in namišljenih pisem našemu literarnemu velikanu, ki sojih zapisali in sami prebrali Ivanka Bogolin, Natja Jenko Sunčič in v verzih z izrazito prešernovskim izrazjem Drago Pirman, ter prispevkov Dragice Dani in Mimice Racman, ki jih je prebrala Janja Tašek, Nada Šrpčič pa je predstavila še svojo kratko prozno pripoved. Žarkovci so tako, nekateri bolj, drugi manj uspešno in izvirno aktualizirali Prešernovo misel o slovenstvu, spravi, svetovljanstvu, slogi med narodi, pesniškem poklicu in kulturi. Za prijetno vzdušje je z igranjem na citre poskrbela Nina Mandžuka. Mmm I ra IH1'*™ * UGLASBENA POEZIJA V POlJUBU VIŠINE - Knjižnica Brežice se je v četrtek, IS. februarja, zvečer za nekaj časa spremenila v glasbeno prizorišče. Na kulturnem večeru se je namreč predstavila pevka Melita Osojnik, ki je ob klavirski spremljavi Irene Urbanc zapela pesmi s svoje najnovejše plošče Poljub višine, ki je pred kratkim izšla pri založbi Nika. Na plošči je zbranih deset skladb uglasbene poezije slovenskih pesnikov Pavčka, Dekleve, Dolenca, Koviča in Maurerjeve ter znana Jeseninova Pesem o psici in prekmurske ljudske pesmi Zreilo je žito. Lep kulturni večer je z branjem svojih pesmi obogatila še gostja pesnica Neža Maurer. (Foto: M. Markelj) Likovna razstava del dvajsetih članov društva Oko, ki so jo po literarnem večeru odprli v sosednjem prostoru, je bila pripravljena za predstavitev krških likovnikov na Slovaškem, a ker je dogovor padel v vodo, so jo postavili na gradu Rajhenburg na ogled domači javnosti, ki so ji dela krških likovnikov sicer dobro znana, saj je društvo Oko razstavno zelo dejavno, a je sprehod po razstavi vseeno zanimiv, saj je bil tokrat kriterij izbora nekoliko ostreje zastavljen kot običajno, kar kakovostni razstavi vsekakor prej koristi, kot škodi. MiM RAZSTAVA V VALENTINU KOČEVJE - V razstavnem prostoru hotela Valentin, kjer prirejajo redne mesečne razstave, so v petek, 19. februarja, ob šestih zvečer odprli razstavo del likovnega ustvarjalca Borisa Štruklja iz Ljubljane. V kulturnem programu otvoritve je nastopil kitarist Bojan Stanič. PRIZNANJA ZKD NOVO MESTO NOVO MESTO - ZKD Novo mesto bo v soboto, 27. februarja, ob šestih zvečer v avli Kulturnega centra Janeza Trdine na slovesnosti podelila odličja in priznanja za leto 1998. Ob tej priložnosti bodo tudi odprli razstavo desete likovne delavnice. V kulturnem programu bosta nastopila mešani pevski zbor Pomlad in dekliški nonet KUD Nove arkade. DAN ODPRTIH VRAT NOVO MESTO - Dolenjski muzej bo imel v ponedeljek, 1. marca, tradicionalni dan opdrtih vrat, ko si bo mogoče od 10. do 13. ure brezplačno ogledati stalne muzejske zbirke in občasne razstave pod vodstvom kustosov, ob 10. uri bo pogovor z zbirateljico razglednic Niko Klemenčič o zbiranju in pravilnem hranjenju razglednic, za zabavo pa se bo mogoče vključiti tudi v izdelovanje in spuščanje zmajev ter zlaganje sestavljenke Glavni trg v Novem mestu pred prvo svetovno vojno. ljica, občine Črnomelj, Metlika, Šentjernej, Škocjan in Trebnje pa so postale soizdajateljice. V drugi polovici leta 1997 je revija z novim urednikom Milanom Markljem prešla na dvomesečno izhajanje. V desetem letu izhajanja Rasti so hotenja njenih snovalcev še vedno večja, kot so realne danosti, saj bi radi dosegli, da bi revija postala kakovosten izraz in odraz ustvarjalnih moči območja, ki ga pokriva, njegova kulturna in intelektualna identifikacijska točka in da bi še močneje delovala kot spobujevalka ustvarjalnosti. Ob naklonjenosti in podpori naročnikov, sodelavcev, Ministrstva za kulturo, ustanoviteljice Mestne • Ob desetlenici izhajanja revije Rast bo danes, 25. februarja, ob šestih zvečer v Knjižnici Mirana Jarca literarni večer, na katerem se bodo predstavili besedni ustvarjalci - sodelavci Rasti: Vlado Garantini, Ivan Gregorčič, Milan Markelj, Katja Plut, Franci Šali, Smiljan Trobiš, Bariča Smole, Ivan Zoran in Jadranka Matič Zupančič. občine Novo mesto in občin ustanoviteljic (med njimi žal še vedno ni posavskih in še nekaterih drugih občin) bo Rast še naprej upravičevala obstoj, opravljala svoje poslanstvo in bogatila dosedanjo bero, ki obsega več kot 5.400 strani v 61 številkah oz. v 39 zvezkih, podpisano z več kot 400 imeni različnih avtorjev. MiM MINI PLESNA ŠOLA KOSTANJEVICA - Krška izpostava sklada za ljubiteljske kulturne dejavnosti vabi člane plesnih skupin in ljubitelje plesa, starejše od enajst let, k vpisu v mini plesno šolo jazzovskega baleta z elementi hip-hopa, ki bo potekala pod vodstvom plesne pedagoginja Fione Johnson 6., 7. in 13. marca v telovadnici osnovne šole v Kostanjevici. LOV NA ČAROVNICE NOVO MESTO - V ponedeljek in torek, 1. in 2. marca, bo v Domu kulture gostovala ljubljanska Drama z igro Arthurja Millerja Lov na'čarovnice v režiji Zvoneta Šedlbauerja. Predstava bo za abonmaja A in B ter izven, zaradi dolžine predstave pa bo začetek ob sedmih zvečer. S GLASBENI VEČER Z GODALNIM KVARTETOM - Na šestem koncertu Šmarjeških glasbenih večerov je v četrtek, 18. februarja, zvečer v Zdravilišču Šmarješke Toplice nastopil doma in v svetu uveljavljeni godalni kvartet Enzo Fabiani iz Ljubljane, ki letos praznuje detetletnico delovanja. Sestavljajo ga violinista Igor Grasselli in Marko Kodelja, violistka Sonja Vukovič in čelist Pavel Rakar. V Šmarjeških Toplicah se je kvartet predstavil z izvedbami Mozartovega Divertimenta, Dvorakovega Ameriškega kvarteta in Bernsteinovega New Yorka. Na željo občinstva so dodatno zaigrali še Puccinijevo skladbo. (Foto: M. Markelj) Kulturno bogatejša ponudba Kulturno dejavno Zdravilišče Šmarješke Toplice -Kakovostni koncerti Šmarjeških glasbenih večerov ŠMARJEŠKE TOPLICE -Od lanskega leta potekajo v Krkinem Zdravilišču Šmarješke Toplice poleg občasnih likovnih rasztav tudi glasbeni večeri, ki dopolnjujejo in pestr-ijo ponudbo tega znanega zdravilišča. V šmarjeških glasbenih večerih uživajo tako gostje zdravilišča kot prebivalci kraja, med obiskovalci pa so tudi Novomeščani in drugi, ki jih je pritegnila predvsem kakovost teh glasbenih prireditev. Na dosedanjih so nastopili odlični slovenski izvajalci od Slovenskega okteta, baritonista Juana Vasleta, novogoriškega kvarteta Big Ben do trobilnega»kvar-teta Gallus in godalnega kvarteta Enzo Fabiani. Na prihodnjih pa se obetajo prav tako izvrstni koncerti, na katerih se bodo predstavili: tenorist Marjan Trček in lutnjar Boris Šinigoj, sopranistka Olga Gracelj ter organista Milko Bizjak in Dimitrij Rejc, za zaključek p^ bodo študentje AGRFT Ljubljana izvedli še večer šansonov. “Šmarješki glasbeni večeri so premišljeno zasnovani, tako da ponujajo klasično glasbo ter slovensko in tujo narodno in umetno pesem, osnovno vodilo pa je poleg pestrosti predvsem kakovost. Koncerte izvajajo uveljavljeni slovenski izvajalci, prizorišči pa sta zdraviliška dvorana in šmarješka cerkev, ki je pravi biser po lepoti in akustiki,” pravi programski vodja Šmarjeških glasbenih večerov Zdravko Perger, sicer direktor ljubljanske agencije Figaro, poznan predvsem kot operni solist in član Slovenskega okteta. Do Šmarjeških glasbenih večerov je prišlo bolj po naključju. V zahvalo za dobro počutje med zdravljenjem v Šmarjeških Toplicah je Zdravko Perger lani pripravil sakralni koncert v šmarješki cerkvi, uspeh prireditve pa je spodbudil razmišljanja, da bi Zdravilišče nadaljevalo s takšnimi prireditvami in tako svojo siceršnjo kakovostno ponudbo še dodatno kulturno oplemenitilo. Z vodjo hotela Darinko Bobnar in direktorjem Vladom Petrovičem se je gospod Perger dogovoril za izdelavo programa glasbenih večerov, kar mu seveda ni bilo težko, saj ima precej tovrstnih izkušenj kot organizator koncertov doma in na tujem, dobro pa pozna tudi slovensko glasbeno prizorišče. Prvih pet od načrtovanih desetih koncertov v sezoni 1998/99 je naletelo na dober odziv, potrdila pa se je tudi kakovost programa, ki je pomembna za ugled zdravilišča in je dober temelj za prehod glasbenih večerov v stalno prireditev. Najbrž bi ne bilo odveč, če bi projekt podprl še kdo drug, saj vse kaže, da bo po svojem pomenu presegel hotelsko in krajevno okolje, če se bo seveda nadaljeval na zastavljeni ravni. M. MARKELJ Neizbrisen del slovenske kulture V Semiču potekajo že tretji Krakarjevi dnevi, ki jih prirejajo v spomin na uglednega rojaka, pesnika, prevajalca in literarnega zgodovinarja Lojzeta Krakarja SEMIČ - Semiška občina svojo kulturno prepoznavnost gradi tudi s prireditvami, ined katerimi so zdaj že tradicionalni Krakarjevi dnevi gotovo tisti, ki so najtesneje povezani s semiškim okoljem. Gre namreč za prireditve, kijih občina in Kulturno društvo Orel prirejata v spomin na uglednega rojaka, pesnika, prevajalca, literarnega zgodovinarja in esejista Lojzeta Krakarja. V Semiču mu je 21. februarja 1926. leta stekla zibelka in tu so ga decembra 1995 položili k večnemu počitku. Krakarjevi dnevi so se porodili njegove trpke življenjske izkušnje, iz priprav na pesnikovo sedemdesetletnico, ko so pripravljali posebno razstavo njegovih del v semiškem muzeju, vendar pesnik te počastitve ni dočakal, saj je dva meseca pred jubilejem umrl. V kulturnem društvu Orel, ki ga vodi Marija Stariha, so se odločili, da pesnikov spomin vsako leto počastijo s posebno prireditvijo. Prva je bila leta 1997. Letošnji Krakarjevi dnevi so tako že tretji po vrsti. Začeli so se v petek, 19. februarja, z nastopom folklorne skupine Semiška ohcet in vokalne skupine Lan iz Metlike v kulturnem domu, nadaljevali so se v soboto, 20. februarja, na predvečer pesnikovega rojstva, z osrednjo prireditvijo prav tako v kulturnem domu, zaključili pa se bodo v petek, 26. februarja, z odprtjem razstave Klavdija Tutte v galerijskem prostoru muzeja ip z nastopom tamburaške skupine Varalo iz Črnomlja. Sobotno prireditev je uvedel s pozdravnim nagovorom semiški župan Janko Bukovec, slavnostni govor pa je imel pesnik Ciril Zlobec, ki je z izbranimi besedami predstavil Krakarja kot človeka in ustvarjalca, pri tem pa poudaril ki so ga kot pesnika trajno zaznamovale in prežele, a kljub temu ostal neutruden iskalec biserov -vrednot. Krakar je bil časten samohodec, dostojanstven, čuteč glasnik svojega časa, močno navezan na rojstni kraj, zato je prav, da Semičani s spominskimi prireditvami in dejavnim kulturnim življenjem izražajo svoj odnos do pesnika in njegovega dela, s katerim se je kraj neizbrisno zapisal v slovensko kulturo, je menil Zlobec. Sledil jc recital Krakarjevih pesmi ob projekciji barvnih diapozitivov, kot ga je zasnovala Anica Jakša. V drugi polovici večera pa so brali svoje pesmi ugledni literarni gostje, pesniki Kajetan Kovič, Janez Menart, Tone Pavček in Ciril Zlobec, slovita četverica, ki je leta 1953 prelomno stopila v slovensko literaturo z zbirko Pesmi štirih. Pesniki so prebirali svoje pesmi iz te zbirke in druge, Čiril Zlobec pa je presenetil s predstavitvijo svojih še neobjavljenih in javno še neprebranih pesmi, nastalih v letošnjem letu. M. MARKELJ ZNAMENITA LITERARNA ČETVERK A V SEMIČU - Spomin na pesnika Lojzeta Krakarja so z udeležbo in nastopom na osrednji prireditvi počastili ugledni pesniki Ciril Zlobec, Janez Menart, Kajetan Kovič in Totu' Pavček ter župan Janko Bukovec (na sliki od leve proti desni). POTA dežurni poročajo VNOVČIL UKRADENE ČEKE - Nekdo je med 1. decembrom in 17. tebrimrjcm iz stanovanjske hiše, last n. N. iz Novega mesta, ukradel 6 nerzpolnjcnih čekov Dolenjske banke. Ceke je podpisal in jih do 21. januarja vnovčil v različnih trgovinah na območju Novega mesta. Lastnika je oškodoval za 84 tisoč tolarjev. r wV GARAŽI NA SEID-ie n i j' ,ed 'n 17. februarjem ip ?e5. ° Gomil v osebni avto, ki ga il • •“■.Pntkiral v garažah na Seid-ovi v Novem mestu. Odnesel je av-oradio. Škode je za 15 tisoč tolar-jev. či niD!AEfSuLOGARETE - V noči na 16. februar je nekdo vlomil v samopostrežno trgovino Dolenjke v nkrC'i i ?ktobra v Črnomlju in ukradel vec zavitkov cigaret. Trgovi- TJlnnk.°^oval za 1 tisočakov. 1r,ruRAZNIL AVTO - V noči na oL , ru?r Je nekdo na Doblički gor, vlomil v osebni avto ter ukradel avtoradio in akumulator, iz rezer-oarja pa ie iztočil gorivo. Lastnika , i12 okolice Črnomlja je oško-vi mi '^° tisoč tolarjev. V PARKIRNI HIŠI - 15. februarja je nekdo v parkirni vl “? Novem trgu v Novem mestu yiomil v osebni avto, last Telekoma lihega mesm, ter ukradel avto-obilsko UKW postajo in avtora-“ ?■ Gmenjeno podjetje je oškodo-al za 75 tisoč tolarjev. PRAVNA SVETOVALNICA Svetuje dipl. iur. © Marta Jelačin Kontrola ustavnosti in zakonitosti upravnih odločb Zadnji dan julija 1997 je državni zbor sprejel novi zakon 0 upravnem sporu. Zakon je 'zjemno pomemben za varstvo zakonitosti in ustavnih pravic ržavljanov v upravnem postopku. Novi upravni spor ne predstavlja več samo kontrole zakonitosti upravnih odločb, temveč tudi vsebinsko odločali? stvari samb P°leg tega pa ahko sodišča upravno zadevo Po potrebi tudi vrnejo v ponov-no odločanje upravnemu organu prve stopnje oziroma tozem stranki, če je zaradi narave pravice ozirojpa varstva ustavne pravice to potrebno. Z zakonom se vzpostavlja dvostopenjsko sodstvo. Na prvi s opnji je to specializirano upravno sodstvo v okviru uprav-ncga sodišča Slovenije in njegovih oddelkov v Celju, Novi orici in Mariboru, na drugi Pa Je kot pritožbena ustanova Pristojno Vrhovno sodišče v jubljani. Pomembna sprememba v postopku v upravnem sporu je še, da širi krog ■ rankj saj poleg tožnika in ozenca v upravnem sporu na-jn?Pa tud'. zastopnik javnega teresa, ki varuje javno korist, ej vlogi nastopa državni pravobranilec, če vlada za po-ainezni spor ne določi druge-ga zastopnika. Najpomembnejša novost pa je, da sodišče ne Odloča več kot doslej le na Podlagi spisnih podatkov, tem-eč na glavni obravnavi. S tem m y^P°sJaylja “enakost orožja” ed tožnikom in tožencem zironia med oblastjo in posameznikom. Za učinkovito prc-entivno zavarovanje pravice oznika je zakon o upravnem r9iuU uyedcl tudi začasno od-edbo, s katero bo lahko sodi-e izvršitev izpodbijane up-avne odločbe zadržalo do J'Je odločitve, kar je še po-Hm° pomembno pri trajajo-’ nepravilnih stanjih, da sc s , o rešitvijo preprečijo škod-'jivc posledice. Žrtvam na voljo 24 ur na dan Center za pomoč žrtvam kaznivih dejanj upravičil svoj obstoj - Pomoč brezplačna, žrtve pa lahko anonimne - Največkrat družinsko nasilje in medsosedski odnosi NOVO MESTO - Julija lani je po Sloveniji začelo delovati 11 centrov za pomoč žrtvam kaznivih dejanj, tudi na Glavnem trgu 18 v Sevnici (telefon 0608 40 396) in v Novem mestu. V tem času so centri upravičili svoj obstoj, saj je pomoč po telefonu ali osebno iskalo precejšnje število občanov. Tudi v Novem mestu je tako. Na številko 068 323 039 ali k svetovalki v prostorih na Florjanovem trgu 2 nasproti tržnice se dnevno obrneta dva ali tudi več občanov, največkrat zato, da dobijo pravno pomoč ali informacijo, kam se obrniti po nadaljnjo pomoč. Kot je povedala svetovalka Bri- gita, so razlogi, ki občane pripeljejo do centra za pomoč žrtvam, največkrat družinsko nasilje in medsosedski spori. Brigita pou- POMOČ ŽRTVAM - Center za pomoč žrtvam zagotavlja brezplačno pomoč prav vsem, ki so zaradi posledic takšne ali drugačne oblike nasilja ali stiske potrebni pomoči in to tudi želijo. Pomoč lahko dobijo v Novem mestu na telefon 068 323 039 ali v Sevnici na telefon 0608 40 396. Na sliki svetovalka Brigita. darja, da so vsi podatki, ki jih povedo žrtve, varovani, evidenca pa je šifirirana in se imen ter priimkov ne uporablja. Če želi, je lahko žrtev tudi anonimna, pomoč, ki jo dobi v centru, pa je brezplačna. VLOMIL V TRGOVINO SENOVO - 16. februarja je nekdo razbil steklo na skladišču prodajalne STG Rudar na Senovem. Iz skladišča se je napotil v trgovino, kjer je vzel večjo količino cigaret, kave in žganih pijač, v prvem nadstropju pa je vzel še nekaj oblačil in obutve. Trgovino je oškodoval za okoli 300 tisočakov. ŽGANJE MU JE ZADOŠČALO BOJSNO - 21-letni Dušan G. iz Brezij pri Bojsnem je osumljen, da je v noči na 15. februar na Orehovcu vlomil v vikend Franca K. iz Brežic. Pregledal je vse prostore vikenda, iz kuhinje pa je odnesel le steklenico domačega žganja. PRI PRISILNIH SREDSTVIH TUDI POŠKODBE KRŠKO - Policisti UNZ Krško so lani v skladu z zakonom v 151 primerih uporabili prisilno sredstvo, največkrat je šlo za sredstva za vezanje in vklepanje ter za fizično silo. Zaradi uporabe prisilnih sredstev se je 17 občanov pritožilo. V dveh primerih so bile pritožbe utemeljene, kajti policisti niso strokovno uporabljali sile, zaradi česar so sledili ukrepi proti policistom. Zaradi uporabe prisilnih sredstev so 4 občani dobili sled poškodbe, dva policista hude telesne poškodbe in eden sled poškodb. MANJ ŽRTEV V letošnjem letu je do sredine februarja v prometnih nesrečah na slovenskih cestah umrlo 29 ljudi, v enakem obdobju lani pa 46. V času od 1. maja lani, ko je začel veljati novi zakon o varnosti cestnega prometa, do sredine februarja je za posledicami prometnih nesreč umrlo 222 oseb, od 1. maja 1997 do sredine lanskega februarja pa statistika beleži 306 umrlih, kar je za več kot 27 odstotkov manj. KLJUČ NAŠEL POD PREDPRAŽNIKOM BREŽICE - V četrtek, 18. februarja, je prišel nekdo do stanovanjske hiše Antona E. v Brežicah, izpod predpražnika vzel ključ vhodnih vrat in se odpravil v hišo na tatinski pohod. Odnesel je okoli 100 tisočakov in precej zlatnine. V centru na Florjanovem trgu se je mogoče s svetovalkama Brigito ali Ilonko pogovoriti med 8. uro zjutraj in 8. uro zvečer, telefon pa je dosegljiv vseh 24 ur na dan. Po 20. uri namreč novomeški telefon preklopijo na dežurnega, pri tem pa ni potrebno vrteti druge številke, pač pa isto. Centri so namenjeni žrtvam vseh vrst kaznivih dejanj in oblik nasilja: nasilja med odraslimi in otroki, fizičnega, psihičnega in spolnega nasilja; vsem oblikam PROSTOVOLJKE VABLJENE! Društvo SOS telefon za ženske in otroke, žrtve nasilja, vabi k sodelovanju nove prostovoljke. Usposabljanje se bo začelo v sredo, 3. marca, ob 16.30. Za vse dodatne informacije pokličite 061 441 993 ali 061 9782 od 18. do 23. ure! OBLEKE KRADLI KOT SRAKE NOVO MESTO - Prejšnji četrtek okoli 18. ure sta v trgovino Ona-on prišla moški in ženska ter si ogledovala bunde, nato pa vzela eno in odšla z njo, ne da bi jo plačala. To je opazila občanka, ki si je zapomnila znamko in registrske številke avtomobila, s katerim sta se odpeljala neznanca. Policisti soju kmalu prijeli, v avtu pa so našli tudi cele kupe oblačil. Izkazalo se je, da so osumljeni tujci kradli obleke po vsej Sloveniji, kradli pa so dražja oblačila, varovana s senzorji, ki so jih uničili na različne načine. UNZ Novo mesto prosi vse morebitne oškodovane trgovine, da o tatvinah obvestijo policiste po telefonu 113. NEKAJ VEČ PRITOŽB KRŠKO - Lani se je na postopke policistov UNZ Krško pritožilo 72 občanov, kar je tri več kot leto prej. Utemeljenih je bilo 8 pritožb, kar je enak delež kot v preteklem letu. Kot ocen j ujejo-na UNZ Krško, število pritožb ni pretjjano glede na veliko število represivnih ukrepov in drugih postopkov policistov ter je pod državnim povprečjem. Največ pritožb se je nanašalo na postopke policistov pri urejanju prometa, nato na postopke na mejnih prehodih ob mejni kontroli in na področju preiskovanja kaznivih dejanj. HOTEL POMAGATI, A STA GA OROPALA MIRNA PEČ - V torek, 16. februarja, je 60-letni L. B. iz Mirne Peči obvestil policiste, da so ga neznanci pred domačo hišo oropali. Policisti so ugotovili, da je oškodovanec nekaj po 21. uri odšel iz gostilne peš proti domu. Mimo se je pripeljal osebni avto, ki je pred gostilno obrnil in zapeljal za njim. Pred hišo, kjer oškodovanec stanuje, je voznik avto ustavil in ga vprašal, kje je naselje Vihre. Ko mu je razlagal pot do vasi, je iz avta stopil sopotnik in oškodovanca tako močno udaril, da je padel na tla, nato pa mu je iz zadnjega žepa hlač vzel denarnico in etui s čeki. Po dejanju sta se storilca odpeljala. Kriminalisti, ki primer raziskujejo, so jima že na sledi. VARNOSTNIKI G7 NAŠLI PODHLAJENEGA MLADENIČA NOVO MESTO - V petek, 19. februarja, ponoči ob 2.55 je varnostnik G7 pri rednem obhodu novomeške pošte v eni izmed govorilnic poleg stavbe opazil na tleh ležečega moškega. Ugotovil je, da je podhlajen, zato je poklical zdravniško pomoč, o dogodku pa je obvestil tudi policijo. Podhlajenega mladeniča so odpeljali v novomeško bolnišnico, kjer je ostal na zdravljenju. trpinčenja in ziorab, kadar je storilec znan, neznan ali če je to inštitucija; nasilja, povezanega s premoženjskimi delikti, vsem vrstam krvnih deliktov, skratka: program pomoči žrtvam zagotavlja pomoč prav vsem, ki so zaradi posledic takšne ali drugačne oblike nasilja ali stiske pomoči potrebni in to tudi želijo, program pa ponuja vsebinsko celovito pomoč: dežurni telefon, suport, triažo, zagovorništvo in skupine za samopomoč. Zastavljen je kot eksperimentalni nacionalni program v okviru javnih del, podprla so ga vsa ministrstva, izvajalec programa pa je družba B&Z. T. G. IZ OMARE IZGINIL DENAR BRESTANICA - V februarju je prišel nekdo v spalnico 90-letne Ane Č. v Brestanici. V omari je našel žensko torbico, v njej pa kar 530 tisoč tolarjev. KAMION ZGREŠIL CESTO DRAGA - Pretekli teden je z robo naložen Mercatorjev tovornjak vozil od Drage proti Podpreski. Zapeljal je na neutrjeno bankino in se prevrnil. Izkazalo se je, da šofer ni bil kriv za nezgodo, pač pa Cestno podjetje oziroma vzdrževalci, ki so cesto plužili in jo očitno za kak meter zgrešili, tako da je sneg pod težo tovornjaka popustil. K sreči ni bil nihče poškodovan, škode pa je kar precej. NEPRIPRA VUENI VOZNIKI ALI SLABO SPLUŽENE POTI? - Nedavni sneg je gotovo največ težav povzročil šoferjem tovornjakov, ki so morali kljub kupom snega ob cestah obračati svoja nerodna vozila. Prejšnji teden se je nekaj takšnega zgodilo tudi na Senovem, kjer je voznik tovornjaka s prikolico za dve uri zaprl promet na poti ob nekdanji rudniški separaciji. Cesta je bila namreč preozka in mestoma še poledenela, tako da ni bilo druge rešitve, kot na pomoč poklicati bager. (Foto: T. G.) DNEVNE IZKUPIČKE V SVOJ ŽEP SEVNICA - Med 1. januarjem 1996 in 31. januarjem 1997 si je 50-letni M. J. iz Sevnice na različne načine protipravno prilaščal denar od dnevnih izkupičkov. Da bi na koncu leta prikril nastali manko v prodajalni, je s ponarejanjem inventurnih popisnih listov priredil rezultat poslovanja v trgovini. S tem je Mercatorja oškodoval za dobrih 3,5 milijona tolarjev. Zoper osumljenega so kriminalisti podali kazensko ovadbo zaradi kaznivega dejanja poneverbe oziroma uničenja poslovnih listin. DA BODO PRI PREVOZU MLEKA BOLJ VIDNI - V začetku februarja je na območju UNZ Novo mesto potekala preventivna akcija Stopimo iz teme. V tem času so policisti večjo pozornost posvetili pešcem. A niso jih le opozarjali, ampak so nekatere tudi kaznovali s 5.000 tisočaki kazni. Zakon o varnosti cestnega prometa namreč tudi od pešcev zahteva, da so ponoči in ob zmanjšani vidljivosti vidni. Zato so v času akcije pa tudi kasneje policisti razdelili precej kresničk in odsevnih trakov. Tudi v trebanjski občini, kjer so policisti med drugim obiskali tudi zbiralnice mleka in z odsevnimi trakovi opremili kmete, ki ponavadi v temi ob robu cest prevažajo mleko. Naš posnetek je nastal na Igleniku pri Veliki Loki. Kmetje so to potezo mož v modrem dobro sprejeli. (Foto: T. G.) PRIJELI MLADE TATIČE NOVO MESTO - Mladoletni D. M., N. A., R. I. in E. G., vsi iz Novega mesta, so utemeljeno osumljeni, da so med 15. in 18. februarjem na območju Novega mesta vlomili v 5 katrc, iz katerih so ukradli avtoradie, UKW postajo, očala in še kaj. Del predmetov so policisti našli med hišno preiskavo, sicer pa nadaljujejo z zbiranjem obvestil, saj sumijo, da so mladoletniki storili še nekaj tatvin in vlomov na območju UNZ Novo mesto. STARI ZNANCI NA DELU BREZJE PRI BOJSNEM -Hubert, Artur in Dušan G. iz Brezjega pri Bojsnem, o katerih smo pisali, ker so bili utemeljeno osumljeni vloma v hišo v Brežicah, policisti pa so jih prijeli, ko so na Petrolovem servisu vnovčili ukradene čeke, so v ponedeljek, 15. februarja, vlomih v vikend v Brezjem pri Bojsnem. Odnesli so buteljko laškega rizlinga in 10 litrov domačega rdečega vina. Policistu Tonetu znak hrabrosti Lahko bi bil med upokojenimi policisti, a mu delo pomeni več - Izkušenost obvarovala življenja in preprečila enega največjih ropov v Sloveniji Dejanje policista Toneta Žbu-la, ko mu je 4. februarja uspelo obvladati roparja menjalnice Ažur v Brežicah, o čemer smo v Dolenjskem listu pisali pred dvema tednoma, tudi na republiški ravni ni ostalo neopaženo. Prejšnji teden je brežiškemu policistu namestnik generalnega direktorja policije Stanislav Veniger v Ljubljani podelil priznanje “hrabro dejanje”, znak, s katerim se ponašajo le redki policisti. Tone šteje 46 let in bi bil lahko med tistimi 500 policisti, ki so šli z novim letom v pokoj, a ni hotel iti. Tudi svojega dela na terenu noče zamenjati za pisarniškega, kot je to navada pri nekoliko starejših policistih, zato je prav on najstarejši operativec v Posavju. Pravi, da je tako delo bolj pestro in da mu to ustreza. Tone je iz Rogašev-cev pri Murski Soboti v brežiško občino prišel leta 1973 kot policist pripravnik. Napredoval je od policista, vodje patrulje in pomočnika vodje varnostnega okoliša do vodje policijskega okoliša. Delo slednjega opravlja še sedaj, ko skrbi za celo kranjsko stran. “Ko mi je dežurni povedal, da je prišlo v menjalnici Ažur do ropa in da je storilec še v objektu, sem na hodniku policijske postaje začel klicati, če je v pisarni še kak policist, da bi šel z mano. Ker se ni nihče oglasil, sem takoj sedel v službeno vozilo in odpeljal v center Brežic,” se tistega večera, ki bi se lahko mnogo bolj tragično končal, spominja Tone, policist z dolgoletnimi izkušnjami in dober poznavalec borilnih veščin. Med prerivanjem je imel namreč ropar v rokah pištolo in jo uperil v Tonetov trebuh. Tone je podzavestno odskočil v desno, tako daje šel strel mimo njega. Razdalja med njima je bila vsega 30 centimetrov. Takoj zatem ga je Žbiil zgrabil za roko, v kateri je ropar držal • Znak hrabrosti ni prvo priznanje, ki gaje dobil Tone Žbiil. Leta 1982 je prejel bronasti znak zaslug za varnost, leta 1985 medaljo dela, leta 1994 srebrni znak zaslug za varnost, leta 1991 pa je izredno napredoval v nižjega inšpektorja zaradi zaslug med osamosvojitveno vojno. pištolo, in ga toliko časa stiskal, da mu je pištola padla na tla, nakar jo je Tone brcnil vstran. Med stiskanjem mu je uspelo izprazniti nabojnik in ga spraviti v žep jakne. Kako je to naredil, še sam ne ve, med prerivanjem pa mu je uspelo izprazniti tudi nabojnik svoje službene pištole. Še sreča, kaj- ti roparje hotel policista ustreliti s to pištolo. Med prerivanjem je ropar policista lažje poškodoval, poškodovana pa je bila tudi uslužbenka, ki je roparju uspešno kljubovala do prihoda policista. Visokega in močnega roparja je Tonetu pomagal obvladati pomočnik komandirja Vlado Markovič, ki je prišel v menjalnico za njim. Tone je pri tem na kocko postavil tudi svoje življenje, a o tem tisti trenutek ni razmišljal. Na to delovno mesto je namreč postavljen zato, da brani življenja in premoženje drugih. In da je ropar s strelom mislil še kako zares, je priznal tudi po dejanju: “Policista sem hotel ubiti!” T. GAZVODA # Anton Žbiil Še več Slovencev na Triglav! NIŽJE PREMIJE _ _ _ W NIŽJE PREMIJE^ ^ % V NIŽJE CENE Tudi dd 35 □ Nižje cene za minutd pdgdvdra v notranjem IN MEDNARODNEM PROMETU. • Nižje cene mesečnih naročnin. Sekundni interval že od prve sekunde vzpostavljene TELEFONSKE ZVEZE. Novost - družinski bonus. Nove brezplačne dodatne storitve v naročniških paketii • Vsebina naročniških paketov prilagojena različnim POTREBAM UPORABNIKOV. WWW.MOBITEL.SI mobitel SLOVENSKI OPERATER NMT & GSM \ Zauiroviilnici Triglav, d.d., smo s 1. januarjem 1999 občutno znižali premije nekaterih avtomobilskih, premoženjskih in kmetijskih zavarovanj, pri tem pa še vedno zagotavljamo 100-odstolno varnost naših zavarovancev. S še bolj dostopnimi premijami ter zanesljivimi zavarovalniškimi storitvami skrbimo za to. da bi bilo življenje v Sloveniji bolj varno. avtomobilska zavarovanja premoženjska zavarovanja I kmetijska zavarovanja ■ znižanje premije za zavarovanje polnega avtomobilskega kaska za vse vrste vozil za 15 odstotokov: • zavarovanje tatvine vozila (kombinacija K) je cenejše za 30 odstotokov; • ob sklenitvi polnega avtomobilskega kaska so kriti stroški najema nadomestnega vozila (kombinacija I) in stroški pomoči na cesti (kombinacija R) brez plačila dodatne premije; • in še druge ugodnosti. Znižanje premije za 20 odstotkov pri: • požarnem zavarovanju objektov, opreme in zalog: • zavarovanju gospodinjskih strojev in aparatov; • zavarovanju računalnikov, glasbenih instrumentov in akustičnih aparatov; • zavarovanju stekla; • zavarovanju obratovalnega zastoja zaradi požara; • montažnem zavarovanju: • zavarovanju opreme v zakupu; • zavarovanju blaga v hladilnicah in zamrzovalnikih; • zavarovanju sejmov. znižanje premije za 20 odstotkov pri zavarovanju: znižanje premije za 20 odstotkov pri zavarovanju: svoboden kot ptica Podrobnejšo inlmmai ije o sietiloih drugih ugodnostih in celovit pregled nad popusti pri naših storitvah lahko dobite na poslovnih mestih Zavarovalnice Triglav. triglav premoženje zavarovalnica triglav,d.d. Razmišljate o nakupu novega tovornega vozila? Vozila Renault MIDLINER v različnih izvedbah so primerna za vse vrste transportov. Na voljo so vam tovornjaki, vlačilci, vozila za gradbeništvo, cisterne, gasilska vozila, komunalna vozila itd. Ugodni krediti in leasing nakupi. Naj vas DDV ne preseneti. Povprašajte pri naših prodajalcih. Zagotovljen servis po vsej Sloveniji. Rezervni deli vedno na zalogi po ugodni ceni. g/mpex/ RENAULT VI KI NAŠ moto« 31^ Novo mesto, tel. 068/32 20 13, 37 30 41 I CERTIFIKAT H 1S2 ISO 9002 Pooblaščeni prodajalci: PREŠA • HAST • LMK • RSL • TRGODAB um d. o. o. Dolenjska borznoposredniška družba sprejema NAROČILA ZA PRODAJO ALI NAKUP VREDNOSTNIH PAPIRJEV (TUDI DELNICE, PRIDOBLJENE S CERTIFIKATOM) na Glavnem trgu 10 v Novem mestu (pri frančiškanski cerkvi), na izbranih enotah DOLENJSKE BANKE, d.d., in v AKTIVI, d.o.o., Krško, Cesta krških žrtev 23 Pokličite naše borzne posrednike! Tel.: 068/372-710,371-82-21 Srednja kmetijska šola Grm, Novo mesto Sevno na Trški gori 13, 8000 Novo mesto razpisuje naslednje prosto delovno mesto: * sadjarja - traktorista za določen čas Pogoj: kmetijski tehnik z opravljenim traktorskim izpitom. Začetek dela na razpisanem delovnem mestu bo po dogovoru s 3-mesečnim poskusnim delom. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite na naslov šole v 8-ih dneh po objavi razpisa. Prijavljene kandidate bomo o izbiri pisno obvestili v 8-ih dneh po izteku roka za prijavo. Novi trg, Novo mesto t* 322-765 vam poleg pijače nudi tudi več vrst pizz, hamburgerje, cheeseburgerje, sardele, lignje, pomfrit ... Hrano vam pripeljemo tudi na dom ali v službo. Pridite, poskusite in se prepričajte, da vse najboljše za pizzo dobite pri PARTNERTRADING, d.0.0., iz Novega mesta! r Novi simbol nove storitve (D E.P.S. - elektronsko pismo Elektronika poštna storitev Uporabniku nudimo celoten servis od oddaje podatkov do dostave naslovniku Torej: • izdelavo, • izpis, • kuvertiranje, • dostavo pisem, računov, položnic ali pa reklamnih sporočil KJ POŠTA SLOVENI|E hllp ,7\*ww posla m e-niiMl mto^pouj ml MVOTEHM MERKUR SKUPINA & MERKUR TRGOVSKI CENTER NOVO MESTO NOVO MESTO Glavni trg 11 TC MERKUR TC KRŠKO TEHNIČNA TRGOVINA TREBNJE TEHNIČNA TRGOVINA TEHNIČNA TRGOVINA 10% CENEJE Od 22.2. do 25.3. -n B* * Mil 'M SESALCI RAZLIČNIH BLAGOVNIH ZNAMK. BELA TEHNIKA ELEKTROLUX ZANUSSI. Brezplačna dostava. Plačilo na 6 obrokov brez obresti. c\CIT CtL 15 % POPUSTA ZA UPOKOJENCE °d 1 ‘3‘ d° 14'3'1999 ZELO UGODNI PROGRAMI TERME BANOVCI ZA OSTEOPOROZO NAGRADA: vikend paket za dve osebi v Zelenem gaju Nagradno vprašanje: Ali je termalna voda naravno zdravilno sredstvo? DA NE Naslov: Termalna voda je naravno zdravilno sredstvo, ki zdravi bolezni sklepov in hrbtenice. v._________________________________________________ Odgovore pošljite do 15.3.1999 na naslov: TERME BANOVCI, 9241 VERŽEJ Tel.: 069/13-440, fax: 069/87-703 %£stcwracija ‘Tango Otočec Vas ob dnevu žena 6. marca, ob 20. uri vabi na prijeten družabni večer! • Modna revija trgovine Elit iz Novega mesta • Nastopili bodo JASNA ZLOKIČ, NACE JUNKAR in ansambel OBJEM Skupaj s cvetličarno Bayer bodo poskrbeli za presenečenje za vse dame. Informacije in rezervacije: 068/75-701, 75-419 KRKKZDRAVILIŠČN ELM.ak, d-0-°- Pooblaščeni distributer Tržaška 87 B = S = 1370 LOGATEC TELEMECANIOUE Telefon: 061/743-287 SAREL l^efax: 061/742-788____________________MERLIN GERIN V^?P,R0Č:JU PRODAJE ELEKTROMATERIALA ZA AVTOMATIZACIJO v INDUSTRIJI ZAPOSLIMO: 1- ELEKTROINŽENIRJA pripravnika Pogoji: pasivno znanje angleškega ali nemškega jezika odslužen vojaški rok izpit B-kategorije 2- ELEKTROTEHNIKA Pogoji: 3-letna praksa na vzdrževanju strojev in naprav izpit B-kategorije Pisne prijave pošljite do 5.3.1999. Zveza lovskih družin Novo mesto OBJAVLJA zbiranje ponudb za najem prostorov na Seidlovi cesti 6 v Novem mestu: 1. poslovni prostor v pritličju v izmeri 85,43 m2 in skladišče v kleti v izmeri 13,45 m2 (bivša trgovina Slovenijašport), 2. poslovni prostor v kleti v izmeri 40,40 m2 (dosedanji SKI servis Bine Bajc), 3. poslovni prostor hladilnice v kleti v izmeri 17,34 m2 (dosedanja hladilnica Grude). Vsi prostori imajo urejen ločen dostop ter pravico uporabe parkirišča. Za vse poslovne prostore je pridobljeno uporabno dovoljenje. Poslovne prostore je možno prevzeti v najem s 1.4.1999, ogled pa je možen vsak delovni dan med 8. in 12. uro. Pismene ponudbe vključno s ponudeno ceno naj v zaprti kuverti interesenti oddajo do 10.3.1999 na naslov: Zveza lovskih družin Novo mesto, Seidlova 6, 8000 Novo mesto. Podjetniški center Novo mesto, d.o.o. obvešča vse pravne in fizične osebe, da je bil v Ur. listu št. 11/9 z dne 19.2.1999 objavljen Javni razpis na področju energetike za obnovljive vire energije. Predmet razpisa: A. Financiranje sistemskih študij izrabe obnovljivih virov energij -v celoti s strani ministrstva; B. Sofinanciranje študij izvedljivosti in investicijsko-tehnične dokumentacije za proizvodnjo energije iz obnovljenih virov energije - v višini 50% njihove vrednosti s strani ministrstva; C. Nepovratne subvencije za investicijske projekte obnovljivih virov energije (male hidroelektrarne, sistemi daljinskega ogrevanja in kurilne naprave na lesno biomaso, solarni sistemi za toplo vodo...); D. Nepovratne subvencije za gospodinjstva (solarni sistemi za toplo vodo, toplotne črpalke, zimski vrtovi). Razpis in razpisno dokumentacijo lahko dobite v Podjetniškem centru Novo mesto, d.o.o., Kočevarjeva 1, Novo mesto, tel. 372-980. VIKTORJI 1998 Viktor)! '98 GIASUJEM ZA NAS0V IMC IN PRIIMEK Viktorji '98 RADIO GLASBA GLASUJEM ZA Viktorji '98 TV m BRHO Spoštovani bralci, tudi Dolenjski list se je pridružil Stopovi akciji za izbor najpopularnejše radijske in televizijske osebnosti ter najbolj priljubljenega glasbenega izvajalca ali skupine v lanskem letu. Zmagovalci bodo prejeli nagrado Viktor. Glasujete lahko na priloženih glasovnicah, kijih pošljite na naslov: Dolenjski list, 8000 Novo mesto, Glavni trg 24, s pripisom “Viktor”. Glasovnice iz tokratnega Dolenjskega lista bodo veljavne, če bodo prišle v uredništvo do torka, 2. marca. uper. mm|" m m /Ifcci uperi r+ena TV VOYAGER 55 TTX S kartico Kovinotehna priznamo 4-5% gotovinski popust! Vabljeni v Prodajni center v BTC Novo mesto in INTERMARKET Center v Brežicah KOVINOTEHNA MIRNI REKORDNA ZMAGA TREBNJE - V 7. krogu prve OLMN so nogometaši Mirne premagali Trg.Slonček z rekordnim rezultatom 17:3 in so z 12 točkami na tretjem mestu prvenstvene lestvice. Vodi ekipa Trg.Marina z 16 točkami, drugi so lanski zmagovalci Condor itd. V 2. ligi vodi Trimo pred Tre-belnim. (N. G.) SMUČARSKI SKOKI V RORAH KRŠKO - Po 12. letih bodo v Rorah nad Krškim v nedeljo, 28. februarja, ob 14. uri smučarski skoki na Bloudkovi skakalnici. Ob 10. uri bo trening. Organizatorji, ki vabijo dolenjske in posavske skakalce, bodo sprejemali prijave na dan prireditve do 10. ure ali na naslov Franc Bračun, Narpel 33,8270 Krško, tel.: 0608 31-233 po 11. uri vsak dan. Pokrovitelj skokov je pizzerija Račko Krško. TOMAŽ KASTELEC V FINALU KRŠKO - Nekateri teniški igralci ŠD Krka - Teniški center Otočec so minuli vikend igrali Krškem na odprtem prvenstvu Slovenije. V četrtfinalu sta se srečala Blaž Turk in Maj Jožef. Turk je bil boljši (6:4,6:0) in je potem naletel še na drugega klubskega kolega Tomaža Kastelca. Blaž je tekmo pri rezultatu 6:1,3:2 zaradi poškodbe predal, tako da se je Kastelec uvrstil v finale, kjer ga je premagal prvi nosilec turnirja Potočnik s (7:5, 3:6, 6:2). J. M. ROGOVA SOLA SMUČANJA NA GAČAH NOVO MESTO - SD Krka-Rog s svojo “Rogovo šolo smučanja” priredi na Gačah v dneh od 26. do 28. februarja “Vikend smučarski tečaj”, ki se bo začel v petek ob 13. uri in končal v nedeljo ob isti uri. Na tečaj lahko pridejo vsi, ki si ne morejo vzeti časa za smučanje med tednom. Vabimo vse ne glede na znanje smučanja. Prijave bodo zbirali na samem smučišču, pri kočici Rogove šole smučanja (ob otroški vlečnici), kjer bodo tudi čakali učitelji smučanja. Cena tridnevnega paketa (10 polnih ur učenja) je 3.000 tolarjev, zraven pa je treba prišteti še dve poldnevni in eno dnevno žičnično vozovnico (s popustom). Za prevoz na smučišče morate sami poskrbeti. Smučarske vesti • Tekmovalci SD Krka - Rog so v zadnjem času sodelovali na veliko tekmah, kjer so dosegli tudi vidne rezultate. Na Sorici je bila tekma v slalomu za mlajše in starejše dečke in deklice za pokal centralne regije. Rok Ravbarje bil prvi, Brudar tretji. Grahek sedmi in Zupanc enajsti. Pri dekletih je bila Mateja Spat druga, Mojca Mesojedec tretja in Lana Grandovec peta, ravno tako jebila Manca Simčič tretja v svoji kategoriji. • Na istem Gorenjskem smučišču je bila tudi tekma centralne regije v velesalomu za cicibane in cicibanke. Vanja Brodnik je bila prva, Tea Kos četrta in Neva Dolinšek šesta. Cicibani so se uvrstili takole: 3. Knafelc, 4. Grandovec, 6.-7. Kostanjšek, 8. Belinger, 12. Anžlovar. • Na Golteh je bila prva državna tekma v slalomu za mlajše dečke in deklice (Pokal Radenska). Vrstni red deklic: 12. Špat, 15. Mesojedec in fantov: 12. Ravbar in 35. Brudar. • Na Sorici je bila prva državna tekma za dečke in deklice v slalomu (Pokal Vegeta). Staš Stankovič je bil šestnajsti, Manca Simčič pa triindvajseta. • V Črni na Koroškem je bila druga tekma v slalomu (Pokal Radenska). Rok Ravbarje bil šesti, Grega Plantan enaindvajseti, pri deklicah je bila Lana Grandovec sedma, Mojca Mesojedec dvanajsta in Mateja Špat petnajsta. Na številnih tekmovanjih je nastopil tudi Matjaž Vrhovnik, osvojil je prvo in drugo mesto, ravno tako je bil uspešen mladinec Žiga Golob, ki je potrdil dobre FIS točke. J. KOCJAN Krka blizu velikega presenečenja Srečanje košarkarjev Krke in Union Olimpije je privabilo blizu 1.500 ljubiteljev košarke - Krkaši so Ljubljančanom v drugem polčasu pripravili pravo lekcijo NOVO MESTO - Glede na to, da so košarkarji Krke v prvih minutah povedli s 6:2, je bilo pričakovati, da tokrat Ljubljančani ne bodo kos razigranim gostiteljem. Uvodni takti so goste opozorili, da bodo morali zaigrati resno, ker drugače lahko doživijo neprijetno presenečenje. TSktirko je prevzel v roke Jure Zdovc in v peti minuti je bil rezultat že 11:6, ki so ga potem Ljubljančani iz minute v minuto povečevali. Gostitelji nikakor niso mogli do koša, njihovi napadi so se lomili ob odlični conski obrambi ene najboljših evropskih košarkarskih ekip. Olimpija je bila popoln gospodar na igrišču. Ob polčasu so gostje vodili s sedemnajstimi koši prednosti (44:27), kar je že malce dišalo po katastrofi. Igra Krke seje v drugem polčasu precej spremenila. Košarkarji so se otresli pritiska, bili so bolj zbrani in prednost Ljubljančanov je kopnela. V 30. minuti je bila še samo deset košev, čez nekaj minut, ko so Jevtovič, Ščekič in Šmo-diš zadeli trojke, se je ta zmanjšala na vsega šest košev, kar je dajalo še nekaj upanja, da se bo tok tekme spremenil. Bolj izkušeni gostje se niso dali presenetiti. Čuvali so priborjeno prednost, čeprav je bila ob koncu vsega štiri koše. Največ zaslug za dober odpor novomeških košarkarjev je pripisati Smodišu, ki je zadel 27 košev in je bil najboljši strelec te velike košarkarske predstave. Gostujoči trener Zmago Sagadin ni bil preveč zadovoljen z igro svojih varovancev. Opravičeval je slab nastop, kar velja za drugi polčas, z ostro igro gostiteljev. Domači trener Ivo Sunara pa je bil zado- • ZMAGO SAGADIN JE PRETIRAVAL - Proslavljeni trener Uniona Olimpije Zmago Sagadin po končani tekmi Krka : Union Olimpija z igro svojih varovancev ni bil preveč zadovoljen, saj so njegovi košarkarji po vodstvu z več kot dvajsetimi koši v drugem polčasu komaj rešili kožo. Na račun Novo-meščanov je izrekel kritiko, češ da so igrali preostro in grobu in bi zaslužili 50 osebnih napak, s čimer je seveda močno pretiraval. Novo-meščani so igrali moško košarko in kdo je ne bi proti taki ekipi, kot je Union Olimpija, ko se hoče vsakdo dokazati. Če bi sodnika slišala Sagadinovo željo, bi se zgodilo, da na igrišču po štiridesetih minutah igre ne bi ostal niti en Krkin igralec, kar pa bi že bilo za Guinessovo knjigo rekordov. voljen, saj se ni mogel spomniti, da bi proslavljena Union Olimpija kdaj izgubila polčas s trinajsti- REZULTATI DOLENJSKIH KEGLJAŠKIH EKIP NOVO MESTO - Dolenjske kegljaške ekipe so v rednem tekmovalnem kolu dosegle naslednje rezultate: I.ženska liga: Triglav: Kočevje 6:2; II. liga ženske zahod: Ljubelj : Trebnje 4:4, vzhod: Sremič Krško : Miroteks II. 2:6, moški - zahod: Adria Convent: Kočevje 6:2, Ribnica : Prosol Stiking II preloženo; vzhod: Rudar Črnomelj: Rudar TV-bovje 7:1; III. liga, moški - vzhod: Lokomotiva Maribor : Sremič Krško 1:7 in Brežice : MTT Maribor 3:5. Kegljavke Trebinja so z vodečim Ljubeljem osvojile točko. Popravile so svoj ekipni rekord, ki zdaj znaša 2.415 podrtih kegljev. Z dvanajstimi točkami so se utrdile na petem mestu, odločilni dvoboj pa bo z ljubljanskim Slovanom v Novem mestu, in sicer 6. marca. _ N. G. \ H) uno Mtsnt MATJAŽ SMODIŠ V SVOJEM ELEMENTU - Takšnih razgibanih akcij na sobotni košarkarski tekmi med Krko in Unionom Olimpijo je bilo veliko. Takole se je v zrak pognal domači krilni center Matjaž Smodiš, ki je v zadnji minuti želel zadeti trojko. (Foto: M. Klinc) Državni rekord Simone Kozmus Novomeščani in Brežičani osvojili večino medalj med zimskim prvenstvom metalcev - Zlato za oba Kozmusa Prevent premočan za Trebnje Trebanjski rokometaši doma nepričakovano izgubili ko je bil rezultat 2:2, potem pa se je vse obrnilo proti Trebanjcem. Razigral se je gostujoči igralec Maksič, ki je dosegel sedem golov, in tudi dobra partija Blagojeviča, Likavca in Stojakoviča ni veliko pomagala. Krčani so imeli v gosteh Gorenje iz Velenja, vendar brez upanja v zmago. Gostje so odločno krenili v napad. V 10. minuti so že vodili s 7:0, kar je bil znak za katastrofo, saj so mladi Krčani tekmo izgubili z rezultatom 37:17 (16:6). V gostujoči vrsti seje najbolj odlikoval Bedekovič, ki je dosegel 19 golov, kar je prava redkost na naših igriščih. Rokometaši AFP Dobove bi morali igrati doma z vodilno Pivarno Laško, vendar tekme ni bilo, ker je večino laških rokometašev gripa TREBNJE, KRŠKO - Trebanjcem ni uspel veliki met. V srečanju s Preventom iz Slovenj Gradca so potegnili krajši konec. Gostje so bili boljši tekmec in so zasluženo zmagali s 26:21 (15:11). Slovenjgradčani, ki so igrali odlično, so vodili od prve do zadnje minute, zato je njihova zmaga zaslužena. Nekaj upanja, da bodo gostitelji spremenili tok tekme, je bilo samo v 8. minuti. BREŽICE, NOVO MESTO -Novomeški in brežiški atleti so konec minulega tedna nastopili na zimskem državnem prvenstvu v metih za člane in mlajše mladince v Kopru, kjer so osvojili večino medalj, najbolj pa seje izkazala Brežičanka Simona Kozmus, ki je v metu kladiva zmagala z novim članskim državnim rekordom 52 metrov in 83 centimetrov. Poleg nje so naslove državnih prvakov osvojili še njen brat Primož v metu kladiva in Novomeščan Igor Primc v metu diska pri članih ter Novomeščan Borut Sever v metu kladiva pri mlajših mladincih, medtem ko sta novomeški metalki kopja Anji Čepin do zlate medalje pri mlajših mladinkah zmanjkala le dva centimetra. Od skupno 18 medalj v disku, kladivu in kopju so jih Novomeščani in Brežičani osvojili kar 11. Posamezne uvrstitve in izidi atletov Krke in Fita: met kladiva, člani: 1. Primož Kozmus (Fit Brežice) 66,66 m, 3. Vladimir Kevo (Fit Brežice) 56,67 m, 4. Gregor Rus (Krka Novo mesto) 48,42 m; članice: 1. Simona Kozmus (Fit Brežice) 52,83 m (članski državni rekord!), 2. Lidija Novak (Fit Brežice) 46,28 m; mlajši mladinci: 1. Borut Sever (Krka Novo mesto) 40,52 m, 2. Jurij Vodopivc (Fit Brežice) 37,79 m, 3. Uroš Purebcr (Krka Novo mesto) 33,90 m; mlajše mladinke: 3. Sabina Imamovič (Krka Novo mesto) 31,09; kopje, članice: 3. Janja Medic (Krka Novo mesto) 37,18; mlajši mladinci: 4. Mitja Žitnik (Krka Novo mesto) 49,43 m; mlajše mladinke: 2. Ines Cigoja (Krka Novo mesto) 41,10 m; disk. člani: I. Igor Primc (Krka Novo mesto) 57,29 m, 8. Robert Meglič 36,79 m; mlajše mladinke: 4. Ines Cigoja (Krka Novo mesto) 28,37. I. VIDMAR mi koši razlike. Krčani so šele v podaljšku z 91:86 (41:38) ugnali mlado ekipo Union Olimpije. Največ zaslug za zmago, ki je Krčane spravila že na sredino lestvice, imata Mesič in Zaturovs-ki, ki sta skupno dosegla 48 košev. S. DOKL TENIŠKA SOBOTA NA OTOČCU OTOČEC - Hoteli Otočec vabijo vse ljubitelje tenisa na teniško srečanje, ki bo v soboto, 27. februarja, na Otočcu s pričetkom ob 9. uri. Ob tej uri se bo začel turnir posameznikov, starih 13 do 18 let, ob 16. uri pa bo še turnir mešanih dvojic, ki jih bo organizator izžrebal. Prijave sprejemajo do petka (do 18. ure), in sicer na telefon 068/75-458. V ZABRDJU TRI ZMAGE OSTALE DOMA ZABRDJE PRI MIRNI -Domači smučarski klub je v soboto pripravil nočne smučarske skoke, na katerih je nastopilo 65 tekmovalcev iz dvanajstih klubov. Na 30-metrski skakalnici so se zlasti izkazali domači tekmovalci, ki so osvojili tri prva mesta, kar je razveselilo številne ljubitelje smučarskih skokov. Rezultati - dekleta do 14 let: 1. Maja Vtič (Zabrdje), 2. Monika Pogla-dič (Mislinja), dečki do 12 let: 1. Damjan Vtič (Zabrdje), člani: 1. Robert Bregar (Zabrdje), veterani nad 40 let: 1. Pograjc (Zagorje), veterani nad 40 let: 1. Debevc (Borovnica), 3. Pave (Šentjernej), ki je bil tudi najstarejši udeleženec tega tekmovanja. D. L. UROS KOBE ZMAGAL V ČRNOMLJU ČRNOMELJ - Na belokranjskem prvenstvu v pospešenem šahu je brez poraza zmagal Uroš Kobe iz Starega trga ob Kolpi. Končni vrstni red: 1. U. Kobe 6.5, 2. Bedič 5.5, 3.-5. Štubljar, V. Kobe, T. Kobe 5, 6.-7. Turkovič in Štajdohar 4.5 točke itd. PRVI JE BIL ZVONKO MESOJEDEC SEVNICA - Na februarskem hitropoteznem šahovskem turnirju ŠK Milan Majcen v Sevnici je zmagal Zvonko Mesojedec. Sledili so. Predrag Lazič, Jože Kolman, Boja" Kuzmič, Franc Derstvenšek (vsl Sevnica) itd. Na podobnem šahovskem turnirju DKŠD Svoboda v Krmelju pa je zmagal Arih Begune (Krmelj), sledijo: Lazič in Vukovi (Sevnica), Prosenik (Krmelj), Stey| (Sevnica), Žaja (Krmelj) itd. j g NOVOMEŠKI PLANINCI PO JURČIČEVI POTI NOVO MESTO - Planinsko dru-štvo Novo mesto vabi planince in v ljubitelje narave na pohod po J*m čičevi poti od Višnje Gore do Muljav , ki bo v soboto 6. marca. Zbrali s bomo ob 7. uri na železniški posta) Novo mesto-Center. Potrebna je to(£ la obleka in obutev. Cena prevoza J 1.400 tolarjev. Prijave sprejemajo n telefon 323-862 (Rezka Moretti). JANKOVIČEVA IN ŠIMUNIČ ZMAGALA V CELJU CELJE - Dolenjska atleta Katka Jankovič (AK Krka) in Boštjan Si-munič (AK Dol.Toplice) sta prejsnp teden nastopila na zimskem a letskem mitingu v Celju. Atleta s ^ osvojila prvi mesti. Simunič jc troskoku dosegel 16.06 m, Janik vičeva pa je bila prva na 60 m ovi s časom 8.47. NAMIZNI TENIS V PIŠECAH PIŠECE - Športno društvo Orlica iz Pišec je organiziralo tradicionalni 6. namiznoteniški turnir “Pišece 99”, kije v glavnem privabil igralce iz Posavja. Na turnirju je nastopilo 32 moških in 12 žensk. Rezultati - moški: 1. Veble (OŠ Velika Dolina), 2. Žagar, 3. Busar (oba ŠD Policist, Krško); ženske: 1. Mateja Veble (OŠ Velika Dolina), 2. Nataša Rostohar (Dobova), 3. Barbara Zevnik ( OŠ Velika Dolina); dvojice: l.Ža-gar - Busar (Policist), 2. Vučanjk - Brili (Artiče) 3. Sušin - Dušič (ŠD Orlica). U. ŠKOF Glasujte za “naj” smučišče Bralci Dolenjskega lista lahko še vedno glasujete za smučišče, ki vam je najbolj všeč, pa najsibo zaradi urejenosti prog, prijaznega osebja, bližine, lepe okolice ali česa drugega. Iz tedna v teden v uredništvo prihaja več glasovnic, še vedno pa ste najbolj navdušeni nad smučarskimu centrom Rog -Črmošnjice (Gače). Sicer sta precej glasov dobila tudi Krvavec in Rogla, bralci pa niso pozabili niti na smučišče na Planini nad Podbočjem in nekatera druga smučišča. Izbira možnosti za smučanje je namreč velika, vsaj dokler je snežna odeja dovolj debela. Naš žreb je pakete Kolinske razdelil naslednjim petim bralcem: Mitji Grahku iz Novega mesta. Alenki Pavček iz Straže, Katji Hodnik iz Kostanjevice, Blažu Brulcu iz Novega mesta m Zinki Žnidaršič z Bučke. Čestita-mo! I Glasovnice za “naj” smučišče pošljite na dopisnicah na naslov-Dolenjski list, Glavni trg 24,8(Hk; Novo mesto, s pripisom: Za "na) smučišče. Tudi naslednji teden bomo podelili pet paketov Kolinske, v žrebu pa bodo sodelovale vse glasovnice nc glede na to, za katero smučišče glasujete. GLASOVNICA za akcijo “NAJ SMUČIŠČE” ■‘Naj” smučišče: Obrazložitev: Ime in priimek: Naslov: Kolinska priklenila na bolniško posteljo. Radeče so na domačem igrišču ugnale Izolo s 27:24 (15:8), čeprav je trener Požun zaradi gripe igral s polovico ekipe. ZMAGALI NOGOMETAŠI PINOTA METLIKA - Končano je tekmovanje v metliški občinski ligi v malem nogometu. V zadnjem krogu so bili doseženi naslednji rezultati: Kolpa : HAMI 4:1, Okr. Kučar: Radoviča 3:0, Lokvica : Suhor 3:2, Pinot:Big Boss 3:2, KrokanGradac 5:1, Rosalnice:Grabrovec 3:1; zmagala je ekipa metliškega Pinota, ki je zbrala 32 točk, sledita Okr. Kučar in Kolpa. Prve tri ekipe so iz rok predsednika občinske športne zveze Metlika Jožeta Mozetiča dobile lepe pokale. Pokal za fair play pa je dobila ekipa HAMI. Ob slovesu od zimskega tekmovanja so se nogometaši dogovorili, da bodo s tekmovanjem nadaljevali tudi spomladi in spet pozimi. Organizacija nogometne lige je bila zelo dobra v zadovoljstvo vseh nastopajočih. VEČ PRIČAKOVALI OD ŽUŽEMBERKA Odbojkaijem ni šlo vse po načrtih Naše odbojkarske ekipe so v treh tekmah na domačem terenu iztržile samo eno znn^ NOVO MESTO, ŽUŽEMBERK - Dolenjski odbojkarji so v 15. krogu državnega odbojkarskega prvenstva iztržili eno samo zmago, dve točki so osvojile samo odbojkarice '1TV Novo mesto, ki so s 3:0 (10, 5, 9) porazile ŠD Šentvid. 'IVener Novomeščank Bojan Vcrnig je je imel velike težave s sestavo ekipe, saj sta iz bolniške postelje morali njegova hčerka Jana in Rebeka Koncilija. Ker je bila ena tretjina ekipe bolna, je bila temu primerna tudi igra. Gostiteljice so imele precej dela z. ambicioznimi gostjami, ki so v prvem nizu osvojile kar deset točk. V nadaljevanju je igra Novomeščank stekla in odpor gostij je bil kmalu zlomljen. Večji del bremena sta tokrat prevzeli Štumperova in Kotnikova, slednja seje zelo iskazala (ravno na ta dan je slavila svoj rojstni dan). Odbojkarji Krke so se pomerili s predzadnjcuvrščenim Šoštanjem Topolšico, ki bo drugo tekmovalno sezono tudi igral v drugi ligi. Mladi odbojkarji Krke. ki so tokrat prijetno presenetili maloštevilne ljubitelje odbojke, so zaigrali kot “veliki”. Tekmo z gosti so izgubili z 2:3 (10,11,-11,-5,-11), vendar jim gredo vse čestitke za srčno in dobro igro, ki jim je lahko velika spodbu- da za jesen, ko bodo zaigrali v konkurenci drugoligašev. Ne glede na to, kakšen je bil nasprotnik, so mladi Novomeščani pokazali eno svojih najboljših iger in jih res lahko pohvalimo. Pohvaliti moramo tudi igro Žuniča in Mikšc. Odbojkarji Žužemberka so nepričakovano gladko s 3:0 (-12, -13, -14) izgubili na domačem igrišču s povprečno Olimpijo. Ce že nismo pričakovali zmage žužemberš odbojkarjev, kar bi morda b preveč, smo vsaj upali, da bo Ljubljančanom odščipnili kak-c niz. Vse tri nize so izgubili tesh kar kaže, da je bil boj izenač vendar so Ljubljančani po z«s gi izredno razpoloženega bili vedno zraven, ko so delih A grade. Pri domačih rrdbojkaO^ sta dobro igrala dvojec “PP’ j kovič, Pucelj) vendar je to bil°. ^ premalo, da bi iztržili boljši iz* piček. V prihodnjem 16. krog)1 ^ žemberčani gostujejo v Maribo, Novomeščani pa v Kamniku. . bojkaricc TPV Novo mesto rj bodo gostovale v Kopru, kjer sc • odločalo, kdo bo igral v koncf štirih najboljših slovenskih eku s p “Z delom v klubu sem zelo zadovoljen” Ivo Sunara, novi trener Krke, je dokazal, daje pravi mojster svojega poklica OVO MESTO - Krmilo košarkarskega kluha Krka ima že več kot er esec v rokah” znani košarkarski trener Ivo Sunara. Zaprosili smo ga za mesec kratek pogovor. “Odkar se družim s košarkarji rke, smo marsikaj spremenili v nast igri. Z resnim pristopom do treningov in tekem je že prišlo do vidnih sprememb. Mislim, da je aksna igra zdaj bolj privlačna za lju-i elje košarke na Dolenjskem, ki J>n je iz dneva v dan več. Končno je nasa igra stekla, kar smo že dokazali na vecih srečanjih,” je dejal Sunara. . . . tudi povprašali, do kam žejo Krkine ambicije v tekočem arzavnem prvenstvu. Odgovoril je: m’ da smo se uvrstili med L cnco najboljših ekip, ni nobenega dvoma več. Zdaj je samo še nri as?.nJe’na katerem mestu bomo P ali v play offu. Glede na sedanje hnrT6 S ki nas čakajo še pred van "j0 0mo izkor>stili za uigra-Ar i uC' kl j',l)rrna raste, u , 1 lauko malce komentirate so-no tekmo z Union Olimpijo? "Igrati s takšno ekipo, kot je Union Olimpija, je velik izziv za vsakega košarkarja. Vsi se na takih srečanjih hočejo dokazati, igrajo na vso moč, PLANINSKI IZLET NA VRŠIČ TREBNJE"- Planinsko društvo Trebnje vabi člane in vse ostale ljubitelje rekreacije na planinski izlet z vzponom na Vršič, ki bo v nedeljo, 28. februarja. Zborno mesto je bo 7. uri na parkirišču pred SKB v Trebnjem. Prevoz izletnikov je predviden z osebnimi avtomobili, v primeru večjega števila prijav pa bo organiziran avtobusni prevoz, zato so potrebne predhodne prijave, in sicer najkasneje do 27. februarja pri Marjanu Pajku (tel. št. 44-368) in Rudiju Germovšku (tel. št. 44-347). Potrebni so planinski čevlji, gamaše in rezervna obleka. Okrog dve uri in pol dolga pot ni naporna in je primerna za vse. Začetek bo v Kranjski Gori. w Šport iz Kočevja in Ribnice " °d nt-'delje do sre-l„t , v Ribnici na prvih osnjih skupnih pripravah sionska mladinska rokometna . Prezentanca, ki se bo od 2. do i,'alP(.rda na Islandu udeležila jahfikacijskega turnirja za na-, J3 na svetovnem prvenstvu ok-*a na ^tajskem. Trener repre-“ataiMje Zdenko Mikulin je po-nri a ’ d? bo do konca marca več Pripravljalnih tekem, 16 izmed 24 nh na Indijo pa bo določil nCU marca' Med kandidatkami so tudi štiri igralke Grami-^•Knstina Mihič, Polona Klun, ' ma Brezovar in Spela Cerar. V P edeljek se je v prijateljski tek-r ,, ePrezentanca pomerila z ig- izen3^' .Gramiza 12 Kočevja; v izenačen,^grj so ob koncu z 22:20 2entancC ^ra^e državne repre- RIBNICA - Rokometaši Rib-1 R a°-V derbi tekmi 15. kroga v n' drzavni ligi brez večjih težav P emagh igralce Ormoža z 29:22. Ro'iPurahn'rn' žogami s črte je d j. . enigman. najboljši strelec l nicf, v prvem polčasu dosegel ti,ver.,em.ZadetkovV51minu- (27-rn° Že deset golov razlike ’P° tekmi pa je trener ka vV,ado Hebar grajal sodni- 1,3^ NIC A - Pred tekmo 13. ga v drugi državni rokometni onnf trfncr °rfe Ivan Žerjav neva*1 ’ daic moštvo Save zelo arn°. Nasveti so zalegli, Ko- Podilf0 tako kot vselej začeli HnJ • 'n °dgovorno. Mare ’Slcer najboljši strelec lige, je dobil “policaja”, a to ni motilo njegovih soigralcev. Ob polčasu je bilo pet zadetkov “viška”, ob koncu tekme se je ta prednost podvojila, končni izid je bil 34:24. Z osmimi zadetki je bil Milan Krkovič najboljši strelec tekme. Igralci Grče še naprej vodijo na prvenstveni lestvici. • KOČEVJE - Končan je redni del tekmovanja v drugi košarkarski ligi. V 18. krogu so igralci Snežnika utrpeli hud poraz proti Ježici s 106:64. Že v prvem polčasu so si Ljubljančani zagotovili 16 točk prednosti, v nadaljevanju so Kočevci ostali brez moči. Snežnik je redni del prvenstva s 26 točkami končal na osmem mestu. • KOČEVJE - Za največje razočaranje minulega kroga v drugi odbojkarski ligi so poskrbeli igralci Kovinarja iz Kočevja, ki so doma klonili (2:3) pred VC Portorožem, predzadnjo ekipo v ligi. Kočevci so povedli z 2:0 v nizih. Ko so imeli zmago v žepu, so v tretjem nizu z neborbeno igro gostom dovolili zmago; še slabše so igrali v četrtem in petem nizu, ko jim je zmanjkalo moči. Kljub porazu so Kočevci na šestem mestu s 16 točkami. • SODRAŽICA - Smučarski klub Sodražica bo po večletni prekinitivi v nedeljo, 28. februarja, ob 14. uri na 40-metrski skakalnici Pesek v Sodražici pripravil medobčinsko odprto prvenstvo v smučarskuih skokih. Pričakujejo udeležbo številnih tekmovalcev iz vseh večjih slovenskih klubov. kar pa ne ustreza Ljubljančanom, ki se sprehajajo v naši ligi. Če se jim kdo bolj postavi po robu, kot pričakujejo, potem je potrebno najti izgovor. Košarkarji Krke so prekosili sami sebe. Saj so po katastrofalnem začetku, ko so zaostajali za sedemnajst košev in celo več, tekmo tesno izgubili. O tem, da je Union Olimpija drugi polčas izgubila za trinajst košev, jim bo dalo misliti. Če bi moji varovanci igrali tako tudi v prvem polčasu, bi lahko Sagadinova četa doživela pravi polom.” Ob koncu je Ivo Sunara pripomnil: “Mislim, da bodo prišli časi, ko bo Union Olimpija morala resneje obravnavati svoje tekmece v republiški ligi in ne^ samo Pivovarno Laško, ki ji je na domačem igrišču prav gotovo že enakovredna.” S. D. Smučarski tečaj v Gotni vasi Na smučišču kluba Letošnji obilni sneg, ki je povzročil veliko težav, je prinesel tudi mnogo radosti v novomeško naselje Gotna vas. Na pobudo nekaj članov, da bi na nekdanjem vaškem smučišču postavili prenosno vlečnico, so člani Mladinskega kluba Gotna vas s pristankom lastnika košenice pripravili smučišče “Bober”. Na predlog Jureta Legana, učitelja smučanja, smo med šolskimi počitnicami organizirali smučarski tečaj, ki sta ga izvedla skupaj s sinom Lukom. Prijetno druženje tečajnikov smo popestrili z obiskom maškar, ki so na pustni torek prispevale krof in čaj. Tečaj smo zaključili v petek, 19. februarja, tekmo so spremljali radio Studio D in novomeška televizija Vaš kanal. To je bila prava tekma, količke smo si sposodili na Gačah, radijsko zvezo je prinesel s seboj na start oče tečajnice, tudi kontrolor na progi je bil oče tečajnice, megafon smo si sposodili pri gasilcih, tudi ur stoperic klub še ne premore pa štartnih številk, ki so tudi bile čisto prave. Tudi stolček so zapisnikarici Slavki prinesli na cilj kar sosedje smučišča. V eni od skupin so se tečajniki na najzahtevnejši progi pomerili s svojimi starejšimi vrstniki. Vsi na smučišču smo spodbujali petletnega Martina, ki se je hrabro boril s količki in progo. V Gotni vasi je bil skupaj z bratom na počitnicah pri starih starših, domov v Ilirsko Bistrico pa ni ponesel le diplome, ampak prav gotovo tudi prijetne vtise. Vsi, ki so tekmovali, so bili zmagovalci, na zmagovalni oder pa sta stopila tudi oba vaditelja in posredno tudi darovalci dobitkov: Trgovina in servis koles Smole in Šprikla ter Silvo Fir. Člani Mladinskega kluba smo na smučišču opravili najmanj 150 ur prostovoljnega dela, v klub pa se je preko smučarske sekcije vključilo 40 novih članov. T. MURGELJ Računajo na končnico prvenstva .Odbojkarice TPV čaka ogorčen boj - Odločilno srečanje s HIT Nova Gorica 1 re n t r i. ,ST() ■ S stebrom ženske odbojkarske ekipe TPV Novo mesto, držav,,.,,!' ianom Vernigom, smo se pogovarjali o nadaljnjem poteku t M prvenstva, ki bo zelo zanimivo. Nič še ni odločeno. Kaki T|‘V'' Nne s° realne možnosti, da se °vo mesto uvrsti med štiri 1 Ko Pa je resnih kandidatov ekipe. Pet? ncoa rcv na katerem mestu bo vsipa naš, beh lsr ,Pa: Z dvema zmagama s le „a t^anJ Novomeščanke osta-^aSc . Pn"“ Našc nr|knutne.m tretjem mestu. razp|c, °jkarice bi ob idealnem •tlesto nh i o.osvojile celo drugo Prista'|c'S predstavah pa celo Napovedi so nehvaležne, zato počakajmo še nekaj tednov na dokončni razplet.” • Ekipa je precej pomlajena. Kaj boste za učvrstitev ekipe še napravili v spomladanskem delu tekmovanja? “V nadaljevanju tekmovanja bomo nastopili brez dodatnih okrepitev. Precejšen del bremena bodo •kestu L-na ““hvaležnem petem ga teč 1 P°meni konec nadaljnjc-novania (t L, ^ odloi Kč>žc: “mo " :u Z|'anco.>.. sami. Marsikaj bo Kcrpjjjr Zc Po sobotnem srečanju s Se bl)m as°m v Kopru, še bolj pa, ko Nova (. Vzadnji tekmi srečali s HIT * v domači dvorani.” kater„ 'Stt n,ot* Štirimi ekipami, na 'ahk,, ru")l“s,<> » pomlaj eno ekipo ■ ? ^rimate? '|4jpr(,j'l'ldaljcvanjc prvenstva se bo '■ rc'1a uvrstiti med četverico, •kJCr ie ~ «Mauil IIIWVCIV01IVU, GllL° mcst° že oddano Mari-Oo na , ‘lm> ravno tako bodoverjet-Novc QU8cn' mestu odbojkarice iz ^ Velik ()ritc-.Torej nam preostane &>ri( ' “Panje, da dohitimo Novo-Prtio ?,n sc v ,r(-'h tekmah potne-Marjb' ržnvnega prvaka z Infond hetjc jr’ ne bo šlo tako, pa za •Pah. ,rto mesto v dveh tek-°žnosti je torej še veliko. Bojan Vernig morale prevzeti mlade igralke Alma Čoralič, Anastazija Muhič in Sadra Grabič, ki si v drugem delu prvenstva nabirajo dragocene izkušnje. Časa nimamo veliko, vendar bomo našo pomlajeno ekipo skušali čimbolj uigrati pred odločilnimi tekmami.” • V ekipi imate samo eno tujko, ali razmišljate o tem, da bi na novem prvenstvu dobili še kakšno dobro odbojkarico? “Za razmišljanja o novem prven-stu je še prezgodaj. Najprej moramo končati to. Na sestavo ekipe bo vplivalo veliko faktorjev, predvsem bomo morali dobiti odgovor sedanjih odbojkaric, če so še vedno pripravljene na velika odpovedovanja, ki jim praktično vzamejo ves prosti čas. Pričakujemo tudi izboljšanje finančne situacije, kjer lahko veliko pomaga tudi Mestna občina Novo mesto.” • Kako gledate na bodočnost novomeške ženske odbojke, ki bo kmalu praznovala petdeset letnico? “Mislim, daje prihodnost novomeške ženske odbojke svetla. Trenutno imamo v našem 'pogonu' skoraj dvesto odbojkaric, med katerimi izbiramo igralke za različna tekmovanja, kjer smo vključeni (mlajše in starejše deklice, kadetinje, mladinke). Seveda potrebujejo pomoč ' odbojkarskih zanesenjakov, ki pa bodo uspešni, če bo klub dobil tudi potrebno finančno podporo.” S. D. V Novem mestu se rojeva še ženski nogomet Čez nekaj let središče? NOVO MESTO - Sredi lanskega leta so v Novem mestu na pobudo Belokranjca Zdenka Ivančiča ustanovili ženski nogometni klub Radio Krka, ki se je že prvo leto kalil v enotni ženski nogometni ligi, kjer so mlade in nadobudne nogome-tašice delile 6. in 7. mesto, kar je velika spodbuda za naprej. Pogovarjali smo se s tehničnim direktorjem ŽNK Radio Krka Zdenkom Ivančičem. • Kako je prišlo do ustanovitve ŽNK Radio Krka? “Sam nisem nikoli igral nogometa, sem pa velik privrženec te lepe in zanimive igre, ki v zadnjih letih vedno bolj privlači tudi predstavnice ne- Zdenko Ivančič žnega spola. Mojo pobudo za ustanovitev kluba so podprli MartinaJ/rhovnik, Sandi Pirš, Franc Zadravec, Robert Matoh in nekateri drugi športni zanesenjaki. V klubu je zdaj več kot dvajset deklet različnih poklicev in starosti.” • Kako ste zadovoljni z igranjem v ženski nogometni ligi? “V jesenskem delu tekmovanja smo osvojili štiri točke, kar je več, kot smo pričakovali. Za prvo leto smo rekli, da se bomo učili in opazovali, kako se igra nogomet. Potem pa bomo videli, kako bo. Vesel sem, da smo se organizacijsko utrdili, imamo dobro vodstvo.” • Ali imate kaj nadarjenih nogumetašic? “Dve naši nogometašici, to sta Irena Čegovnik in Jasmina Mlakar, sta izbrani v republiško mladinsko reprezentanco, kar je za naš klub veliko priznanje. Za njima prihaja cel rod mladih nogometašic, o katerih bomo še veliko slišali.” • Kakšni so vaši načrti? “Ker imamo v Novem mestu veliko podporo javnosti kot tudi ljubiteljev nogometa, se jim bomo v prihodnje skušali oddolžiti z dobrimi igrami. Mislim, da bi se v dveh letih lahko povzpeli med tri najboljše ženske nogometne ekipe v Sloveniji. Veliko nam pomaga Radio Krka, seveda pa ne gre pozabiti tudi na množico drugih, ki nam po svojih močeh pomagajo. Posebej bi omenil Roni trgovino, d.o.o.” S. DOKL Delavske športne igre na snegu Množična udeležba NOVO MESTO - Končane so delavske športne igre na snegu, kjer so se tekmovalci pomerili v tekih in velesla-mu. Udeležba je presegla pričakovanja, kar velja zlasti za veleslalom. Rezultati: moški-teki nad 50 let: 1. Zidar (Krka); od 35 do 50 let: 1. llar (Tilia), 2. Črnič (Pedagogi), 3. Škedelj-Močivnik (Geod. meritve); do 35 let: L T. Škrbec (Zavod za zdr. zav.), 2. A. Škrbec (Krka), 3. Papež (Revoz). Ekipna razvrstitev: 1. Krka, 2. Pedagogi, 3. Cestno podjetje Sporty MG itd. Zenske nad 45 let: L Uhan, 2. Ravbar (obe Krka); od 35 do 45 let: 1. Štupar (Mestna občina N. m.), 2. Starič (Revoz), 3. Strniša (Kmetijski zavod); do 30 let: 1. Klobučar (M. obč. N. m.). Ekipni vrstni red: 1. Krka, 2. Mestna občina N. m., 3. Revoz. Moški veleslalom nad 50 let: 1. Avsec (Elek-tro), 2. Aš (Krka), 3. Henčič (Plasto-form); od 35 do 50 let: 1. Ravbar (Krka), 2. Peric (Ključavničarstvo Peric), 3. Ban (Tilia);, do35 let: 1. Bobnar (Dol. muzej), 2. Fink (Krka), 3. Drobnič (MMM). Ekipno, vrstni red: L Krka, 2. Revoz, 3. Zavod za gozdove, 4. Tiskarna Vesel, 5. Cestno podjetje Sporty MG itd. Ženske nad 45 let: 1. Ravbar, 2. Uhan (obe Krka), 3. Pavlič (Dol. banka); od 30do45 let: L Ivane-tič-Zupanc (Dol. banka), 2. Medic (Revoz), 3. Kočevar (Kovinotehna PC N. in.); do 30 let: 1. Kusič (Zavod za zdr. var.), 2. Blažič (Elektro), 3. Jerman (lnterevropa) itd. Ekipna uvrstitev: 1. Krka, 2. Revoz, 3. Splošna bolnišnica, 4. Dolenjska banka, 5. Mestna občina Novo mesto itd. POČITNIŠKA ZAPOSLITEV - Občinska zveza prijateljev mladine Metlika je med zimskimi počitnicami pripravila za mladež pestro izbiro dejavnosti, da je še tako izbirčen našel kaj zase. Med drugim so tisti z ročnimi spretnostmi in kančkom estetskega okusa izdelovali lične šopke iz suhega cvetja. Nekaj skrivnosti cvetličarjev je mladim nadebudnežem izdala Martina Kremesec iz metliške cvetličarne Ikebana Brine. (Foto: M. B.-J.) 12 “FANTOV Z VSEH VETROV” - Že nekaj časa je pri Novakovih v Jablanu pri Mirni Peči živahno, da je kaj. Njihova psica, dve leti stara škotska ovčarka Dina, je namreč pred 6 tedni prvič skotila kar 12 mladih psičkov. Domači jim v šali rečejo kar “fantje z vseh vetrov”, saj so si med sabo različni, vsi pa so zdravi in radi jejo. Zato imajo veliko dela in skrbi predvsem Novakovi, ki jim vsak dan kuhajo toplo hrano ter postrežejo z najmanj tremi litri mleka. Psički pa se zadovoljni igrajo na podu v senu, kjer je tudi njihova spalnica. Počasi bodo morali zapustili toplo družinsko gnezdo in Novakovi pravijo, da imajo nekaj že oddanih, če pa bi morda še kdo rad kakšnega njihovega “fanta”, ga z veseljem podarijo. (Foto: L. Murn) PRIJATELJICE IN SOŠOLKE Ina, Deja ter Iva so zimske počitnice preživele v prijetnem druženju kar na domačem vrtu. Ivin očka je zmetal sneg na velik kup, ki so ga dekleta hitro uredila v majhno sankališče: z lopatko za sankanje so si krajšale čas, zdaj pa so spet v šmihelski osnovni' šoli... (Foto T. Gošnik) (^KRKKZDRAVILIŠČk HOTELI OTOČEC TENISKI CENTER OTOCEC VELESLALOM NA JA VOROVICI - Po dveh zelenih zimah je smučarsko društvo Šentjernej v nedeljo na Javorovici pripravilo občinsko prvenstvo v veleslalomu. Tekmovalo je blizu 130 smučarjev, in sicer v osmih starostnih kategorijah. Zmagali so: Bogomila in Cilka Hosta, Diana Bakše, Petra Muren, Katja Žur in Silva Robek ter Janez Mikec, Tomaž Hosta, Janez Gorenc, Boštjan Bele, Janez Penca, Alen Turk, Slavko Recelj in Jure Kovačič. Med snoworderji zunaj konkurence je zmagal Stane Boltes. Na sliki: zadovoljni smučarji. (Foto: M. Hočevar). Odgovori, popravki Sporočilo bralcem V zakonu o jav nih glasilih, ki velja od 23. aprila 1994, so v členih od 9 do 23 natančno določena pravila za (ne)objavo odgovora in popravka že objavljene informacije, s katero sta prizadeta posameznikova pravica ali interes. Tovrstne prispevke objavljamo pod skupnim naslovom “Odgovori, popravki in mnenja ”, vsi pa so opremljeni z naslovom prispevka, na katerega se nanašajo. Ker po zakonu odgovor in popravek ne sme biti spremenjen ali dopolnjen, ne objavljamo prispevkov, ki so napisani žaljivo ali z namenom zaničevanja, ali če so nesorazmerno daljši od informacije, na katero se nanašajo (13. člen). Novodoben montiran proces Dol. list št. 4, 28. januarja Peticija prizadetih očetov Skupina prizadetih očetov (SPO) se kot samostojna skupina državljanov civilne družbe pridružuje ugotovitvam v poročilu Urada varuha človekovih pravic, iz katerega je razvidno, da se pri nas resni problemi ne rešujejo, da je naš pravni red nepopoln in nestabilen. Skupina prizadetih očetov (SPO) pa h gornjim ugotovitvam dodaja še neupoštevanje konvencije o otrokovih pravicah, ki Slovenijo zavezuje k spoštovanju njenih določb. SPO meni, da je v našem Zakonu o zakonski zvezi in družinskih razmerjih sicer zapisano, da sta starša enakovredna in enako odgovorna do svojih otrok, vendar pa se v praksi vse bolj izrazito kaže, da postaja oče manj vreden od matere. Tako matere pridobivajo dominanten vpliv, ki ga seveda dodobra izkoriščajo. To se vse bolj pogosto kaže pri preprečevanju stikov med otrokom in očetom, ki jih običajno povzroča otrokova mati. Nikogar ni, ki bi to kratenje otrokove pravice do obeh staršev preprečil ali, bolje rečeno, mater kaznoval. Centri za socialno delo, ki po neki čudni logiki opravljajo strokovne socialnovarstvene in hkrati upravne naloge, se pri nesporazumih staršev skoraj redno odločijo v prid matere. To bi bilo še nekako razumljivo, če v življenju ne bi bilo izjem. Na centrih poznajo en sam zakon: Otrok spada k materi! Tega se držijo kot pijanec plota. V posamezne probleme se običajno ne poglabljajo, zato tudi ne morejo ugotoviti otrokove koristi. Le malokdaj izdajo odločbo o stikih oziroma izdani odločbi ne sledijo, kako se uresničuje v praksi. O pomembnosti vzgoje od strani očeta (še posebej v poznejših letih) je centru skoraj nemogoče dopovedati. Skratka, v praksi je tako, daje materam omogočeno manipulirati z otrokom in maščevati se nad otrokovim očetom. Kam pelje taka praksa, je razvidno iz stanja v tujini. V Nemčiji je okrog en milijon ločenih očetov, od teh jih po ločitvi kar 50 % ne vidi več svojih otrok. V Ameriki živi samo še 51 % otrok z obema staršema. Očetje so povsem odrinjeni. Posledice: 63 % mladoletnih samomorilcev, 71 % mladoletnih nosečnic, 90 % brezdomnih otrok, 85 % mladoletnih zapornikov, 71 % otrok predčano zapusti šolanje in 75 % bolnikov je v centrih za odvajanje od zasvojenosti z mamili. Kakšno stanje je pri nas? Gotovo ni tako alarmantno, vse več primerov prizadetih očetov pa kaže, da smo na podobni poti. Skupina prizadetih očetov želi spremeniti stanje, zato predlaga revizijo zakonodaje. V kratkem načrtuje v slovenski parlament poslati posebno peticijo, s katero želi najuglednejšo zakonodajno ustanovo opozoriti, da je poleg nasilnih očetov vse več tudi prizadetih očetov in otrok. IVE A. STANIČ Kočevska Reka Posavje do rente le z argumenti I)ol. list št. 7, 18. februarja Vse je “že videno”, namesto vsaj enega, tudi pičlega argumenta poslanec Branko Kelemina v svojem zadnjem pismu samo prazno naklada. Namesto da se sprašuje nad de- lom organov Državnega zbora, bi se moral za spremembo pošteno vprašati, če ni kaj narobe z njim. Jaz seveda nisem vprašal delfskega preročišča, temveč ustrezno informativno službo, ki razpolaga z vloženimi zakonskimi predlogi. Tam so me še poučili, da poslanec morda šele zbira javno podporo. Več ko g. Kelemina pisari, bolj se zapleta v protislovja. Tako izvemo še nekaj iz njegove retorte zakonskih pobud. Po njegovem pisanju ni pomembno, da mačka lovi miši, temveč je dosti, če že mijavka in se sklicuje na ubogi poslovnik DZ. Sam sem pred časom z užitkom prebiral druge zakonske predloge, objavljene v Poročevalcu DZ, ali strokovna mnenja Inštituta Jožefa Stefana. Prav ta nosijo v glavi velik žig, daje besedilo prestalo interno kontrolo strokovnosti in skladnosti z zakonodajo. Skoraj bi bil pozabil, gre pač za ugledni inštitut, ne uboge poslanske pare. Za plačo, kot jo prejema, bi poslanec seveda lahko spisal kaj boljšega. Tako so menda v Keleminovem predlogu zapisana iz rokava potegnjena razmerja odškodnin, ki naj bi pripadala trem posavskim občinam. Sevnica naj bi tu zopet potegnila krajši konec, torej le četrtino. Če bi se Kelemina dal kaj poučiti, bi se lahko upravičeno vprašal, zakaj sosednji senovška in brestaniška krajevna skupnost prejemata kaj iz krškega sklada stavbnih zemljišč (bistven napajalec je Nuklearka), njegovi Bohorci, ki živijo na samo malo bolj južni ali zahodni strani Bohorja, pa nič. So pa enako ogroženi s predvidenimi lokacijami za skladišča radioaktivnih odpadkov. Tudi bi bilo zanimivo, če bi se g. Kelemina kdaj dal poučiti npr. o roži vetrov in drugih stopenj ogroženosti, ki niso koncentrični krogi okrog NE. Zato tudi razdalja morebitnih vplivov niso krogi in segajo različno daleč. Prav smešna je Keleminova zaključna ugotovitev o argumentih in resnici. Zal verjetno v njegovem političnem “šnelzider” kurzu pri SDS niso veseli kaj.več filozofije, sicer bi vedel, da je filozofska šola “o biti in resnici” že nekaj sto let presežena. In taki nas zastopajo na pragu tretjega tisočletja! Sicer mi je prav vseeno, če me slab poslanec spoštuje ali ne, ker to potepta že v tretjem stavku najmanj dvakrat, bila pa bi lepa značajska poteza, če bi znal ceniti, ko mu kdo skuša dati brezplačen nasvet. ALFRED ŽELEZNIK Boštanj 56 Kdo je hotel očrniti delo policije? Dol. list št. 6,11. februarja Odgovor, ki ga Budja daje na članek “Kdo je hotel očrniti delo policije?”, se začenja v značilnem slogu o laži (bereš lahko tudi o resnici in samo resnici). Poznam ta način nastopa. Budja mi očita ravno tisto, kar sam uporablja pri delu. Tudi tokrat. V odgovoru je navedenih niz netočnosti, ki imajo zelo jasen in točno določen namen. V slednjem je razlog, da se sploh oglašam z odgovorom. Upam, da bom dovolj jasen in prepričljiv, predvsem pa ne bom žaljiv. Ne želim si nadaljevank, saj sem prepričan, da ste si spoštovani bralci mnenje o celotni zgodbi ustvarili že pred temi dopisovanji. Res je, Budja je edini, ki v celoti pozna afero Holmec. Ne pa tudi dogodkov, ki so se tam odvijali v času osamosvajanja. Razlika je očitna. Tako lahko pozna vso ozadje afere ter vlogo slehernega pri tem. In če mu je resnica tako sveta, naj me nikar pri tem ne dela krivega. Po njegovem zapisu o domnevnih nepravilnostih na Holmcu je vse, kar seje dogajalo pozneje, le še posledica. Tudi moj odstop, ki sem ga sam ponudil ministru. Ali je šlo pri tem za moje napake ali ne, je povsem irelevantno. Pa tudi drugače gledava na nekatere življenjske vrednote, ki so bile zame vedno plemenite in častivredne, za nekoga pa samo pretvarjanje in orodje za doseganje osebnih koristi. Bilo bi smešno trditi, da bi novinar izigral generalnega direktorja policije. Strinjam se. Lahko pa Budja izigra Likarja, kar se je v tem primeru tudi zgodilo. Če meje Budja klical na osebno telefonsko številko ali mimo utečenih in njemu poznanih pravil, potem sem smatral, da sem klican v svojstvu Boruta Likarja. Tako sem tudi ravnal. Izigrati tako na mizo položene karte se tako kot meni marsikomu zdi nečastno. Budja omenja, daje hotel preko mene priti v arhive, ki se hranijo v Gotenici, zamolčal pa, da sem mu vedno odgovarjal, da zadeve ne rešujem jaz oziroma policija, temveč ministrov kabinet, kamor naj se tudi obrača. Tudi projekt “Policija med vojno” formalno ne sodi pod policijo, tako tudi ne pod mojo bivšo odgovornost. Borut Likar je Budjo pred leti spustil v Gotenico, toda po predhodnem soglasju takratnega ministra. Tokrat so pač nastale ovire, ki si jih nisem jaz izmislil. Moje stališče pri tem je znano in se v ničemer ne razlikuje od prejšnjega. Nikoli nisem in ne bom zanikal, da sem Budjo seznanil z vsebino stavka, ki omenja vojna hudodelstva. To, da ni bilo to storjeno z namenom odvrnitve od pisanja, pa ne vzdrži. Vsaj trikrat se lahko ovrže ta trditev. Prvič: Ne vem kako je Bud-ji uspelo pozabiti, da sem ga poleg stavka, ki govori o vojnih hudodelstvih, seznanil tudi z izjavo g. Bukovnika, ki jo je takoj po svojem “Poročilu” dal Gričarjevi komisiji. Ta izjava je že omilila trditve, dane v Poročilu”. Če ga ne bi hotel odvrniti od pisanja, ne vem, zakaj bi mu potem razlagal nekaj, kar ni šlo v njegov kontekst. Drugo: Spomnimo se našega že popularnega teniškega turnirja. Tam sem ga ponovno skušal prepričati, naj nikar ne piše in se (nenazadnje) igra s čustvi prizadetih. Celo to sem govoril, naj se zamisli, kako bi doživljal srečanje s tamkajšnjimi udeleženci bitke, z ranjenimi in celo z ženami padlih policistov in njihovimi otroki. Odgovor je bil, da je prepozno in da je članek že predan uretfniku. Tretji razlog boste, cenjene bralke in spoštovani bralci, našli v zadnjem odstavku tega odgovora. Obžalujem lahko, da Bojan Budja ni verjel v korektnost policijskega dela, ko smo preiskovali primer Holmec skupaj z državnim tožilcem. Da bo slika celovita, bom tudi jaz pojasnil nekatere do sedaj zamolčane podrobnosti, ki jih Budja nakazuje v zadnjem odstavku svojega prispevka. Budja se je odločil, da obelodani najin telefonski razgovor zaradi njegove, kot je izjavil takrat, “globoke užaljenosti”. To je bilo sporočeno v kabinet našega ministra takoj po končani novinarski konferenci. Na novinarski konferenci, ki je bila istega dne kot najino soočenje, sem namreč potrdil na vprašanje novinarja njegovo vožnjo pod vplivom alkohola in njegov poskus, da se zadeva ne bi dala naprej. Komentiral sem tudi njegovo dejanje, da me ni seznanil, kaj namerava narediti z razgovorom, ki sva ga imela. Po tem razgovoru je nastal članek (intervju) pod naslovom: “Direktor policije priznava Novicam”. Tako tudi nisem imel nobene možnosti, da zahtevam avtorizacijo mojih v članku citiranih besed. Z njegovo “globoko užaljenostjo” me je seznanil pred soočenjem in govoril o njej tudi po soočenju. 266. člen KZ RS mi je bil znan že veliko preje. Zato ne morejo vzdržati komentarji, da sem slepo verjel v nekaj, kar praktično ni možno, in da je moje vedenje o kaznivosti temeljilo zgolj na fizični predaji dokumentov. Obstaja priča, ki lahko potrdi, da sem pred soočenjem iskal od pravnega strokovnjaka mnenje in tolmačenje omenjenega člena, predvsem pa dikcije “hujša škodljiva posledica”. G. Budja, ne da sva si samo stisnila roke, ampak sem vas po soočenju celo povabil na čaj, kar ste tudi sprejeli. Zaradi celovite obveščenosti moram javnost seznaniti tudi z izrečenimi besedami g. Budje na stopnišču, ko sva po soočenju zapuščala studio. Pove mi oziroma prizna mi, da sem imel prav, ko sem ga opozarjal na posledice pisanja, da mu je žal, da me ni poslušal, in da so mu stvari povsem pobegnile iz rok. Na mojo srečo teh besed nisem slišal sam. BORUT LIKAR Straža Hrvati dobesedno s peno na ustih Dol. list št. 6, II. februarja V nadškofu Rodetu odkrivamo pravega preroka V šesti številki Dolenjskega lista g. Alfred Železnik grobo napada g. Jožeta Packa, g. nadškofa in katoliško Cerkev. Iz članka veje užaljenost. Ni še prebolel, da v prejšnji polemiki ni bil dorasel g. Jožetu. Duhovniki leskovške dekanije se dobivamo vsaj enkrat na teden. G. Jože Pacek vedno ustvari prijetno ozračje s svojim pristnim humorjem. Nam mlajšim je zgled dobrega in gorečega duhovnika. V župniji Čatež deluje že skoraj trideset let. Ljudje ga imajo radi. Dokaz medsebojnega sodelovanja so lepo obnovljene cerkve in v zadnjih letih na novo zgrajeni župnijski dom, kjer se farani zbirajo. Vsak mesec izide župnijsko glasilo Sopotnik. Gospodinji mu mama, da ni v breme faranom. Ves čas je na razpolago ljudem, čeprav ne dobi nobene plače. Vse, kar naredi, bo zapustil faranom. V Svetem pismu so Jezusovi blagri dopolnilo desetim zapovedim. Evangelist Luka je v četrtem blagru zapisal: “Blagor vam, kadar vas bodo ljudje sovražili, izobčili in sramotili ter vaše ime zavrgli kot zlo ' zaradi sina človekovega! Razveselite se tisti dan in poskočite od sreče, kajti vaše plačilo v nebeseih je veliko. Prav tako so namreč njihovi očetje ravnali s preroki.” (Lk 6, 22-23/ V vrstici 26 pa doda: “Gorje vam, kadar bodo vsi ljudje lepo govorili o vas, kajti prav tako so njihovi očetje delali z lažnimi preroki!” Vse govorjenje in pisanje v medijih, posebej v časopisih proti g. nadškofu, proti duhovnikom, proti katoliški veri in Cerkvi je dokaz, da je katoliška Cerkev na pravi poti. Na nadškofa smo ponosni. V njem odkrivamo pravega, pokončnega preroka. Jezus je apostolu Petru, prvemu papežu, dejal: “Ti si Peter in na tej skali bom sezidal svojo Cerkev in vrata podzemlja je ne bodo premagala” (Mt 16, 18). V dvatisočletni zgodovini katoliške Cerkve se je marsikdo zaletaval v to skalo. Katoliška Cerkev pa je obstala in stoji danes pod sedanjm papežem Janezom Pavlom II. morda ravno zaradi toliko napadov trdneje kot kdajko- li. Psi lajajo, karavana gre dalje (arabski pregovor). FRANC BREČKO Škocjan Jerebova priznanja V Litiji letos prvič LITIJA - Konec preteklega tedna so na osrednji prireditvi v mesecu kulture v kulturnem centru prvič letos podelili Jerebova priznanja. ZKD Litija jih je poimenovala po v Litiji živečem slovenskem skladatelju Petru Jerebu, pevovodji pevskega zbora Lipa, prvem kapelniku litijskega gasilske godbe in dolgoletnemu občinskem tajniku. Priznanja namenjajo ljudem za delo na področju ljubiteljske kulture. Letos sta zlato Jerebovo plaketo dobila: Boris Žužek za življenjsko delo na področju organiziranja ljubiteljske kulture in posmrtno Darinka Ribič ravno tako za življenjsko delo. Srebrno plaketo sta prejela Joža Ocepek za izjemne dosežke in dolgoletno delo na področju literarne dejavnosti in bralne kulture ter Dane Namestnik za izjemne dosežke in dolgoletno delo pri razvijanju glasbene dejavnosti. Bronasto Jerebovo plaketo sta prejela Ivan Fojkar in Ivan Kolar za dolgoletno in uspešno delo na področju zborovodstva. Listino Petra Jereba so podelili Janiju Vrtačniku, članu Art kluba, za izjemen ustvarjalni dosežek na področju avtorskega video filma. Jubilejna priznanja so si prislužili: Andrej Smrdelj, Albin Rebolj, Fani Bregar, Franc Zupančič in Franc Kralj. V kulturnem programu so nastopili Art klub, KUD Polšnik in Bogenšperk, Zasavski rogisti in literarna skupina Besedne sence. K. ŠUŠTERŠIČ Iznajdljivi prevaranti Namesto nagrade Te dni je upokojenka iz N°' i 'ega prejela sporočilo, dajo na pošli čaka paket. Odšla je ponj in zanj odštela skoraj 7 tisočakov, ko ga je doma odprla, pa je bila neprijetno presenečena: ljubljanska firma Tomarkz Dolenjske ceste, ki ji je pred kratkim s katalogom International best seller poslala tudi dopis, v katerem ji sporoča, da je dobitnica nagrade - morala bi jo le še izbrati med avtomobilom golf, zlato zapestnico, prstanom, televizorjem pa fotoaparatom, je grdo zlorabila njeno naivnost. Toda če je želela prejeti nagrado, je morala prej obkrožiti (prave) številke. Tako, kot so velevali v dopisu, jim je izpolnjen kupon še isti dan poslala, številke pa je obkrožila le pod avtomobilom in fotoaparatom. Pa ni bila izžrebana ne za avtomobil ne za fotoaparat, prejela pa je paket, ki go je morala plačati in v njem knjigi z zelo zgovornima naslovoma: Kako do denarja v nekaj dneh in Kako postanete milijonar, ne da bi morali zares delati, ki pa ju ni naročila-Kot darilo so ji poleg poslali se nekaj, kar naj bi bilo podobno fotoaparatu, potem cenen set krtač za lase in nič boljšo verižico. Prevara je gospo zelo razjezila in bo denar zahtevala nazaj, ker pa predvideva, dam edina, ki je nasedla spretnim goljufom, želi s tem opozorili na prevaro tudi ostale. Upokojenka, ki je celo življenje morala trdo delati, ve, da se čez noč ne da obogateti, a i pač - s.takšnimi goljufijami m zavajanjem naivnih in nepoučenih ljudi. Zgoraj omenjen knjigi so v Tomarku očitno dobro naštudirali in dokazali, kako priti do kruha brez mo tike - z zlorabo naivnih ljudi Je pri nas res vse dovoljeno- J. doknij pftl 144T/2-A ei3Xfc/4 lukmoa K ROŽAM V ROŽICAH SEVNICA - Tiste meščanke, . mislijo, da njihovi zakonski mo hodijo v mestni hotel P°Pn^ mogoče niti ne mislijo PraV',-n\\ možje TUDI pravijo, da ^ jjJ hotel samo lulat, ko pa je hote 4 stranišče lepo urejeno in so vrv j celo rože. Ampak za tiste nioza ^ je, ki se požvižgajo na cvet^eJ podobno zeleno okrasje in soS radi v rožicah, ta izgovor sev „ odpade. Ti mogoče hodijo v na telefon. Birokratsko podcenjevanje občana Ni bistven denar, vendar tak odnos državnih uslužbencev ni sprejemljiv Lani septembra sem dobil vabilo, naj se oglasim na invalidski komisiji 2. stopnje v Ljubljani. Na vabilu je pisalo, da potne stroške povrne SPIZ. Nekaj dni po pregledu sem šel v Novo mesto na ZPIZ in v sprejemni pisarni oddal vozovnice. Uradnica je izpolnila neki obrazec, zraven pripela vozovnici in stvar je bila končana, pravzaprav se je tu šele začela zapletati. Ker tri mesece nisem dobil povrnjenih nobenih stroškov, sem se konec decembra spet odpravil v Novo mesto, a uradnica mi je odgovorila, da je dokumentacijo poslala na ZPIZ v Ljubljano, češ da tam izplačujejo denar. Ker denarja še ni bilo od nikoder, sem se 12. februarja spet peš napotil v Novo mesto v sprejemno pisarno z željo, da mi dajo točen naslov, kamor so poslali zahtevek za povrnitev potnih stroškov. Uradnica v sprejemni pisarni me je poslala v sobo št. 11 n ge. Gorjančevi. Ko sem ji povedal, po kaj sem prišel, je iz predala mize po nekajminutnem iskanju privlekla obrazec z vozovnicami, ki jih je pred petimi meseci zraven pripela uradnica v sprejemni pisarni. Ga. Gorjančeva se je začela opravičevati, da v Novem mestu niso dobili nobenih dokumentov, da sem bil v Ljubljani. Ker sem posumil, da pri tem nekaj ni v redu, sem jo zaprosil, naj me napoti k direktorju. Gospa je zapustila pisarno, se vrnila čez 5 minut in prinesla nek obrazec ter dejala: “Šef in gospa direktorica sta šla na seminar in sta nedosegljiva. Izpolnite ta obrazec in nam ga pošljite, da vam bomo lahko povrnili potne stroške.” Ko sem stopil iz urada, pa sem na hodniku srečal direktorico Nežko Ivanetič. Po eni uri hoje sem le prišel domov. Ker zaradi bolezni ne morem biti dalj časa pokonci, sem legel, potem pa sem pogledal obrazec, na katerem je pisalo: “Vlagam zahtevo za izplačevanje mojih pokojninskih prejemkov”. Nisem ga izpolnil, ker se ni nanašal na moj problem. Prepričan, da me je uslužbenka zavedla, sem šel prvi uradni dan h gospe Nežki, da mi stvar razloži. Po poldrugi uri čakanja sem le prišel do gospe v sprejemnem uradu. Ta mi je neprijazno odgovorila, da se pri njej ni potrebno dogovoriti za pogovor z direktorico, sicer pa da ima direktorica pisarno na koncu hodnika na levi strani. Njena napotitev ni bila prava, saj sem tako prišel do izhoda, potem pa sem sam našel vrata. Ker se na trkanje ni nihče oglasil, sem podzavestno pokljukal in zagledal gospo Nežko, sedečo za mizo. Z visokim tonom me je nadrla, naj uporabim oliko in se grem prijavit v sprejemno pisarno za pogovor. Užaljen sem se vrnil v sprejemno in zahteval naročilo za pogovor z gospo Nežko. Gospa z zardelim obrazom mi je z visokim tonom odgovorila: “Pojdi ven in počakaj!” Po dob n h P > minutah čakanja je prišla na . nik in dejala. “Direktorica sprejme za pogovor!" Vesz®' J sem se odpravil peš proti d ^ Moje informacije šobile^ končane, v soboto, 20. * jen3!1 pa sem dobil pošto, da sem o.-dobil nakazan na hranilno Ž'CO- X Ne gre mi za denar, pac odnos. Ni prav, da državtnn -A benci tako podcenjujejo obča se delajo norca iz njih. antom«»*1 Starši, pokličita Če menite, da vaši djj! žinski odnosi niso d° ' če ste zaradi početja v ših otrok zaskrbljeni’ imate težave z njih0 j vzgojo, pokličite na ' Poizkušali vam bol® pomagati, da bo va družinsko življenje lep* Na vaš klic čakamo str kovnjaki posvetovala'^ za učenec in ai«--. ( Novega mesta, in st,„ • !n razstavo interesnih vania rSt!ob njihovi 5. letnici delo- Pro L- marca ob 17. uri v Šmihelu starejših občanov v Odpadno jedilno olje bi morali ^gnizirano zbirati JU(U rakotvorno no^Pastu pa tudi drugače je veliki ie -ncga °lja za Peko oj: Pn toplotni obdelavi neva a nastanejo človeku lien,.rne sn°vi> Pri večkrat rab-Da n.?-’ Predvsem prežganem, trebn rakotvorne, zato je po-nepa ° *trok°vno zbiranje takš-vak b padnega olja. V drža-lem iVrPPske nnije je ta prob-ranim°kro rešen z organizi-hi Tzb,r,anjem. V Sloveniji je zakn„Cembra 'ani sicer sprejet venH-j ° P?sebnih odpadkih, kakršn i žalost do sedaj brez Oh učinkov. deiav5aia vcč možnosti pre-Preii na primer: industrijska 1 na naslov: NTR ;)oat_ ‘ "rt naslov: IN ^eP-P-.n Logatec, za 1 mi,,, nitnut za obešanje, zle” m. z? grde, umazane, agraienca L dne 7. feb- dmila Škalič iz Pro- rtiari^i^ajonea z dne 7. feb-Seniak„, u mHa Škalič iz Pro-San izTržifV 'n ar'nka Dra- Lani prenovljen dom, letos nov avto Zagnani jablanski gasilci - Končano triletno obdobje intenzivne gradnje doma • Veliko prostovoljnega dela - Niso pozabili na izobraževanje - Novo gasilsko vozilo JABLAN - “Toliko otrok in mladine, kot je danes vidim v vaših vrstah, že dolgo ni bilo nikjer. Tudi novomeškim gasilskim društvom ste po skrbi za svoj podmladek lahko vzor,” je bil poln spodbudnih besed Jože Zoran iz PGD Mirna Peč in predstavnik Občinske gasilske zveze Novo mesto, ki se je v nedeljo, 14. februarja, udeležil občnega zbora PGD Jablan. V prenovljenem gasilskem domu se je zbralo okrog 80 gasilcev, med njimi skorajda tretjina otrok. Preteklo delo je prizadevni predsednik PGD Jablan Jože Drenik označil za izjemno uspešno. “Končalo seje triletno obdobje intenzivne gradnje doma in tudi njegova okolica je dobila celostno podobo. Vse nam je uspelo do otvoritve doma meseca julija, kar ne bi bilo mogoče, če ne bi člani in krajani vseskozi držali skupaj,” je dejal Drenik. Omeniti velja ogromno prostovoljnega dela, kar okrog 10 500 delovnih ur so našteli, za finančno pomoč pa se zahvaljujejo tudi vrsti sponzorjev. Jablanski gasilci so veliko denarja lani namenili tudi nabavi nove gasilske opreme, v vse vasi, ki jih pokrivajo, jim je uspelo postaviti hidrantne omarice, Gasilsko reševalni center Novo mesto jim je podaril šest zaščitnih oblek itd. Dobro je sodelovanje z ostalimi PGD, na primer Mirna Peč, Glo-bodol in Hmeljčič. Tudi letos se bodo udeležili Florjanovega žeg-nanja na Malem Vrhu. Pomembno je, da kljub zaposlenosti z obnovo gasilskega doma v Jablanu niso pozabili na opera-tivo. Poveljnik Franci Novak je zadovoljen s podmladkom, ki je zagnan in uspešen na tekmovanjih. Sest članov je lani opravilo tečaj za nižjega častnika. Poleg dveh pionirskih ekip si letos želijo ustanoviti še mladinsko. Dela tudi naprej ne bo manjkalo. Ob gasilnem domu bodo letos 'v* SPREJEM NOVIH ČLANOV - Na občnem zboru so jablanski gasilci v svoje vrste sprejeli nove člane (v sredini predsednik Jože Drenik), o delu pa so poročali še blagajnik društva Jože Kos, tajnik Zvone Papež (drugi z desne), Jože Kostrevc kot predsednik nadzornega odbora in Tone Gorenc iz častnega razsodišča. (Foto: L. M.) Sindikalnega delavca tožba Herman Kunej, njegova moč in sposobnost Spominjam se, g. Herman Kunej, kako nezainteresirano ste sedeli za mizo zraven Borisa Soviča v Ljubljani, takrat državnega sekretarja za energetiko. Bili so to časi (dogovorjenega) pogajanja med predstavniki Sindikata in predstavniki vlade R Slovenije v zvezi z zapiranjem (treh) premogovnikov. Ko ste se že udomačili na Senovem kot direktor Rudnika Senovo, ste večkrat na zborih prisotnim delavcem povedali, da ste “nastavljeni” s strani naše vlade. Zgodovina bo pokazala rezultate, kako ste razdelili delovni dan: koliko ste delali zase, koliko truda ste vložili v (hitro) realizacijo državnega zapiranja Rudnika Senovo. Do danes še ni znano, kaj se bo proizvajalo v delavnici (v občilih ni bilo nič omenjeno). Tudi ni znano, zakaj Krki, tovarni zdravil iz Novega mesta, ni uspelo s ponudbo postaviti obrat na Senovem. Mimogrede ste enkrat povedali, da ni komunalno primerno urejenega terena. Manj resno ste razlagali in utemeljevali druge vzroke, le da tega ne morem dokazati, ker niste svojih izjav zapisali in jih posredovali (tudi) Sindikatu. Vedno ste bili proti, ko sem zapisoval vaše izjave, a zapisanega imam kljub temu zelo veliko. Počeli ste vsemogoče, da se me odstrani kot sindikalnega delavca. Spotikali ste se ob porabo sindikalnega denarja, kontrolirali poročilo sindikalne blagajne, osebno ste vodili propagando, da me delavci 29.11.1996 ne bi izvolili in potrdili za predsednika Sindikata. Zadolžili ste Miloša Dragiča, Milana Šribarja in Janeza Kozoleta, da me nagovorijo k mojemu odstopu po volitvah, ker da z menoj ni možno delati. 8.1.1997 ste bili proti moji prisotnosti in ste delavce nagovorili, da so pristali, da zapustim prostor, če bom kaj zapisal, sicer ne boste več govorili. 5.6.1998 ste zaskrbljeni vprašali, če bom kaj zapisal in ali je sploh potreben zapisnik. Presenečeni ste končali govor na zboru dne 3.12.1998, ko ste po 40 min. ugledali mene in začudeno vprašali, kaj delam med zaposlenimi, ko sem pa že tri dni v pokoju. Na zborih bi danes morali biti tudi tisti, ki so na čakanju, prav tako tisti, ki ste jih prodali zasebnikom, prisotni bi morali biti invalidi, ki so verjeli vašim obljubam. Dne 11.2.1999 vam je zadnjič uspelo, da nc prisostvujem sestanku petih delavcev, ki ste jih grobo opeharili vi in vaša komisija iz Rudnika Senovo. KS Senovo je preveč pasivna (Peterkoč, Šibila) v opozarjanju na vaše (nesposobnosti, morda je vse dogovorjeno, kdo ve!? A tudi za vas bo prišel dan D in takrat bom prisoten s pooblastilom ali brez njega in vi boste govorili, jaz pa tudi kaj zapisal. ALOJZ ŠRIBAR Kobile 3/a Leskovec KAMNOLOMOM BO ŠE BURIL DUHOVE DOBREPOLJE - Kot je znano, mora Komunalno podjetje Ljubljana, ki je lastnik obstoječega kamnoloma Pred-struga pri Ponikvah, zdajšnjega zapreti zaradi bližine naselja in prevoza s težkimi tovornjaki po regionalni cesti. Nova lokacija je v bližini železniške proge, kar pomeni, da bi lahko večino prevoza opravili po železnici, inevestitor (Komunalno podjetje Ljubljana) pa razmišlja o gradnji obvoznice okrog Ponikev. Seveda bi v novem, večjem kamnolomu zaposlitev dobilo več delavcev iz okoliških vasi pa še nekaj denarja bi kanilo v občinsko blagajno. Tudi ti razlogi niso tako tehtni, da bi v Ponikvah privolili v odprtje novega kamnoloma, ki bi lahko s stalnim miniranjem dobrepoljsko dolino spremenil v strugo, pravijo jezni krajani. Župan Anton Jakopič je dejal, da bo občina v vsakem primeru upoštevala voljo ljudi. M. G. do konca uredili športno igrišče ter postavili utico, skrbeli bodo za vzdrževanje in nabavo nove gasilske opreme, za izobraževanje, preventivno dejavnost, radi bi prišli do prapora, največja naloga pa je nakup novega gasilskega vozila Renault Trafic 4x4, saj je star kombi že bolj dotrajan. “Sami te investicije ne bomo zmogli, saj bo zaslužek okrog 4 milijone tolarjev, zato računamo na pomoč občine Mirna Peč in ministrstva za obrambo,” je povedal predsednik Drenik. • L. MURN MODNI KOTIČEK Moda se vrača Kljub zinii, ki se krčevito upira skorajšnjemu odhodu, se bomo danes seznanili z osnovnimi pomladnimi in poletnimi modnimi smernicami. Na vseh modnih brveh je prisotna športna mestna moda, kar naznanjajo na boke spuščena krila in čez rame spuščeni rokavi, večna črno-bela optika in lahke, že skoraj pajčevinaste pletenine. Najbolj značilni dolžini sta pod koleni in do gležnjev, linije so enostavne, oblačila imajo vrečast značaj in njihova glavna značilnost je udobje. Poleti bomo blesteli v barvah cvetočih rož, ki bodo skrite tudi v majhnih in velikih vzorcih tkanin. Oblačili se bomo v nove umetne materiale, ki zaradi tehnoloških sprememb ohranjajo značilnosti naravnih, a se lažje nosijo in čistijo. Z dodatki svetlečih niti se bomo bleščali tudi čez dan. Med usnjenimi kreacijami bodo nepogrešljivi tanki suknjiči iz nabuka in velurja, kostimi, krila in majice, ki bodo dobili vlogo druge kože. Med obutev sezone sodijo preprosti, zračni sandali, ki gredo tako k športni kakor k elegantni celoti, za posebne priložnosti pa so tisti z ozko peto. Ne pozabite na detajle, kot so modni dodatki in majhni orientalski vzorci na oblačilih. Naj ti govorijo namesto vas. Kakorkoli se boste odločili pri sestavi letošnje kolekcije, ne pozabite na oblačila, ki že tičijo v omari, morda celo na tista, ki so bila pred leti skoraj zavržena. Moda se vrača, zatorej pogumno z vsem, kar se ujema s cvetočimi rožami in mavrico živih barv, preprostimi linijami, bleščicami, usnjem in drobnimi radostmi! JERCA LEGAN SMIHELSKI LITERARNI VEČER NOVO MESTO - V avli osnovne šole Šmihel so v sredo, 24. februarja, popoldne pripravili literarni večer, ki bi moral biti v že prejšnjo sredo, a je bil zaradi izpada električne energije odpovedan. POHOD NA TRŠKO GORO IN JAGODNIK NOVO MESTO - Popotniški odsek novomeškega planinskega društva vabi v soboto, 27. februarja, na pohod iz Novega mesta prek Trške gore in Jagodnika nazaj v Novo mesto. Odhod ob 8. uri izpred trgovine Mercator v Ločni. Informacije in prijave na telefon: 068/22-948. Sreča vanje Ne zamudi nobene maše, ponižno vstopa preko praga. Najraje pil bi iz zlate čaše. Pri delu v cerkvi rad pomaga. Ko pa, koštrun, odide s paše, cerkvene nauke vsem razlaga, besedi kletvico doda še, boga preklinja in ne vraga. Črni sosede in mejaše, zato mu pravijo kar zgaga. Ljudi deli na naše-vaše; nobena psovka ni preblaga. Le hodi, le, na tiste maše, saj ti lahko te bog pomaga! JANEZ JESTOVSKI Za interpelacijo Nad vinogradom že ptiček moral bi zapet’. Vinogradnik že poliček moral bi na soncu gret'. Kaj ni svet’Matija zadolžen, da led razbija, in sveti Valentin, da prinese ključe od korenin ? Mar v nebeškem parlamentu sploh kdo je kriv, da v svojem elementu spet sneg je vse prekril ? Mar Janša in Peterle obvladata, kako to gre? Al’ naj čakamo, da sveti Jurij sred’pomladi vsem podkuri? JURE MURN SORODNIK ASTRONAVTA ŠEGE Janez najstarejši Potočan Janez Šega že nad 95 let živi v rojstni hiši LOŠKI POTOK - 95-letnico je praznoval preteklo leto 21. septembra. Ko smo ga te dni obiskali, je že krepko zakoračil v 96. leto. Preteklo leto je bilo zanj eno najtežjih, ko mu je umrla žena Mica, torej še edina, ki je, 14 let mlajša, skrbela za gospodinjstvo, okolico doma in kaj pridelala na njivah. Tako je ostal sam s sestro Pavlo, ki ima tudi že 82 let in hodi z berglo. Seveda pa za oba občasno poskrbi vnukova žena Žagarjeva Ivana, ki ima hišo v bližini, Pavla pa si želi, da bi ju kdaj obiskala patronažna sestra. Janez Šega že od rojstva živi v Šegovi vasi, ki nosi številko 2 in je ena izmed rekdih, ki je ohranila starodavno arhitekturno obliko, le iz črne kuhinje so uredili ličen prostor za štedilnik, divan, mizo in nekaj kuhinjske opreme. Pravi, da večino časa preživi ob toplem štedilniku in pridno kadi. Sodobne filtrske cigarete mu preveč ne ugajajo, drava je bila njegova najljubša cigareta. Pravi, da je vsaj 20 zim preživel na delu v hrvaških gozdovih. Sekali so tako debele hraste, da so morali narediti oder, da so lahko začeli razrezovati debla na hlode. Po štirje so vlekli žago, in to več ur, da so, ko so prišli do konca, največkrat že do kolen stali ali klečali v blatu in snegu. Ko se je vrnil iz hrvaških gozdov, je vzel v roke vajeti in pridno pomagal očetu in bratu Cirilu na kmetiji pa tudi tovoriti les na Rakek ali v Žlebič. Med vojno ni bil, pravi, navdušen za nobenega. Italijani so ga nekoč odpeljali na Reko. Tam so mu sodili, pa ne ve zakaj, in so ga po nekaj dneh • Oba, Janez in sestra Pavla, sta zelo ponosna na svoje sorodnike v Ameriki in še posebno na bratrančevega sina, astronavta Ronalda Šega. Slika Ronalda visi na častnem mestu v kuhinji. Astronavtov ded je bil rojen prav v Janezovi hiši. Ggotovo je bil obisk astronavta Ronalda in njegovih bližnjih pred leti dogodek, ki se ga bosta Janez in Pavla vedno spominjala. zapora izpustili. Slabo je živel, pravi, in če bi našteli vse njegove življenjske neprijetnosti, bi bili začudeni in mu nihče ne bi pripisal let, ki jih je dočakal. A. KOŠMERL Janez Sega Krajši dan z Mario Marcedes Marija Vovk iz Hrastovice pri Mokronogu je pred dnevi vsa čila dočakala 93. rojstni dan Starc ljudi si, ponavadi bolj ali manj bolne, predstavljamo po ves dan ležeče v postelji ali sedeče za toplo krušno pečjo, kjer čakajo, da bo minil še en dolgočasen dan ali še ena dolga noč. Lahko pa se zgodi tudi drugače. 93-letno Marijo Vovk iz Hrastovice je najpogosteje najti v kuhinji ob gledanju televizije. Zanima jo skorajda vse od političnih novic do reklam, najraje pa spremlja nadaljevanke in nanizanke, kijih dandanes ne zmanjka. “Pa mi le hitreje mine čas in vidim, kaj se drugje po svetu dogajanje dejala ob obisku. Še posebej ljube so ji zdaj tako popularne španske in mehiške nadaljevanke, najbolj Maria Marcedes. Gleda tudi ponovitve. Zaenkrat Marija še sama skrbi zase. Že dolgo ni bila pri zdravniku, le sliši bolj slabo. Toda s pomočjo slušnega aparata kar gre. O svojem življenju meni, da je bilo težko, pa tudi lepo. Rodila se je v številni kmečki družini v Lukovku pri Trebnjem, od petih bratov in sester pa je edina še živa. 23 let stara se je omožila v Hrastovico. Tu je imela sorodnike in zahajanje na počitnice in obiske ji je prineslo tudi moža, s katerim pravi, sta se dobro razumela in preživela lepo življenje. Prvih pet let sta bila za zaslužkom na Nizozemskem, kjer je on delal v rudniku, ona pa je imela na skrbi podnajemnike. Nato sta se vrnila domov in je mož hodil v službo, svoj čas in delo pa je zahtevala tudi kmetija. Rodilo se Marija Vovk jima je kar deset otrok, toda štirje so še majhni umrli. Marija je zdaj vdova 22 let. Poleg gledanja televizije zelo rada bere - in to brez očal - predvsem časopise, tudi Dolenjski list. Prav veseli se, da bo kmalu notri našla tudi sebe. “Komaj čakam pomlad ali vsaj lepše vreme, da bom lahko odšla ven, v naravo, na kakšen sprehod,” so največje želje 93-letnice. Recept za tako dolgo in zdravo življenje, pravi, je najbrž delo, saj jo je to držalo pokonci in jo še. Mariji, ki živi doma pri sinu Francu in njegovi družini, dela veselje 14 vnukov in 16 pravnukov. Tudi v začetku januarja, ko je praznovala visok življenjski jubilej, so jo obiskali in prav lepo so se imeli. Ne more pa pozabiti pozornosti mokronoške-ga Rdečega križa, ki juje razveselil s čestitko in cvetjem. L. MURN Bo Marindol postal hrvaški? Ob koncu tedna je na zahtevo poslancev Hrvatske stranke prava (HSP) zasedal državni sabor. Prvak stranke An tun Džapič seje zavrel za zaostritev odnosov s Slovenijo. Poleg že znanih spornih vprašanj je omenil tudi vas Marindol v črnomaljski občini. Vas Marindol je do leta 1950 res spadala v občino Netretič v Republiki Hrvaški, nakar so se vaščani s plebiscitom priključili k Sloveniji. Predlagatelji razprave so se dotaknili tudi odpustov hrvaških delavcev, kar se tiče meje, pa so opozorili na dejstvo, da se zaradi sprotnih težav v zvezi z mejo lahko vodijo tudi vojne. Dr. Žarko Domjan, predstavnik vladajoče stranke HDŽ, je prisotnost slovenskih vojakov na Trdinovem vrhu označil za incident s strani Slovenije. Po njegovem mnenju pet slovenskih vojakov izziva Hrvaško. Slovenija prepogosto menja ministre in sogovornike, kar po menju g. Domjana otežuje pogovore, takšno stanje pa odgovarja predvsem Sloveniji. Hrvaški zunanji minister dr. Mate Granič je v svoji razpravi opozoril Slovenijo, naj se ne igra s hrvaško strpnostjo, predsednik repbulike dr. Franjo Tudžamn pa je ob neki priložnosti izjavil, da je Hrvaška od Jadrana do reke Drave. Večina članov sabora, še posebej iz obmejnih občin župan in opozicijskih strank, se je zavzelo za dobre in prijateljske odnose s Slovenijo. Na potezi sta zdaj obe pogajalski skupini, upamo, da se bodo zadeve po osmih letih končno uredile. Vsem, ki živimo ob slovensko-hrvaški meji pa ni vseeno, kako se stvari odvijajo. JOŽE STEGNE Vinica (2sa*\ 25. februarja 1999 DOLENJSKI LIST TELEVIZIJSKI SPORED Televizija si pridržuje pravico do morebitnih sprememb sporedov! ČETRTEK, 25.11. SLOVENIJA 1 7.10-1.40 Teletekst 7.30 Vremenska panorama 8.30 Počitniški program An ban pet podgan 8.55 Moj prijatelj Arnold, mlad. nadalj. 9.25 Otroški program 10.15 Zgodbe iz školjke 10.40 Risanka 11.10 Tedenski izbor Službeni vhod, 7/11 12.00 Živali na filmskem platnu, serija, 3/6 12.30 Življenje slovenskih vasi, 3/7 13.00 Poročila 14.40 Tedenski izbor Zoom 16.10 Osmi dan 16.40 Slovenci po svetu 17.00 Enajsta šola 17.40 Glejte, kako rastejo 18.00 Obzornik 18.10 Znanje je ključ 18.30 Zenit 19.15 Risanka 19.30 Dnevnik, vreme, šport 20.05 Tednik 21.00 TV poper 21.40 Turistična oddaja 22.00 Odmevi, kultura, šport 22.50 Podoba podobe 23.20 Somrak stoletja KANAL A VAS KANAL 13.40 Videostrani -17.00 Risanka -18.00 Iz združenja LTV -19.00 Novice -19.15 Tedenski kulturni pregled - 19.30 24 ur - 20.00 Kontaktna oddaja - 20.40 Nas poznate? - 21.00 Novice - 21.15 Tedenski kulturni pregled - 21.30 Litijski mozaik HTV 1 HTV 2 14.45 TV koledar -15.00 Dober dan -17.15 Obala sončnega zahoda (serija) -18.05 Hugo, tv igrica -18.30 Smerokazi -19.00 Županijska panorama -19.30 Dnevnik, vreme, šport - 20.10 Kviz - 20.25 Tommyknockerji (serija) - 21.25 Življenje z Rogerjem (hum. serija) - 21.55 Glasbena oddaja - 22.55 Največje romance 20. to-letja (serija) PETEK, 26.11. SLOVENIJA 1 7.10-1.55 Teletekst 7.30 Vremenska panorama 8.30 Tedenski izbor An ban pet podgan 9.00 Moj prijatelj Arnold, mlad. nadalj. 9.30 Glejte, kako rastejo 9.40 Enajsta šola 10.20 Risanka 10.30 Nora, posn. Prešernovega gledališča 12.25 Zenit 13.00 Poročila 14.10 Po domače 15.10 Zborovska glasba 16.(81 Podoba podobe 16.30 Mostovi 17.00 Rdeči grafiti 17.40 Otroška oddaja 18.00 Obzornik 18.10 Izzivi prihodnosti, dok. serija, 21/22 18.35 Razpoke v času 19.15 Risanka 19.30 Dnevnik, vreme, šport 20.(8) Zrcalo tedna 20.15 Ema 99 21.30 Seinfeld, amer. naniz., 7/22 22.00 Odmevi, kultura, šport 22.50 Polnočni klub 0.00 Frančiškanska cerkev 181 DOLENJSKI LIST SLOVENIJA 2 9.00 Vremenska panorama - 10.25 Nordijske discipline -12.55 Tedenski izbor: Zla kri, nem. naniz.; 13.40 Drobtinica III, dan. film; 15.15 Čuk tv -16.40 Spoznavajmo..., dok. serija, 8/8 -17.30 Po Sloveniji -18.05 Žebljico na glavico, amer. naniz., 2/24 - 18.30 Simpsonovi, amer. naniz., 1/50 - 19.00 Kolo sreče -19.30 Video-ring - 20.00 Šport - 22.30 Widowmaker,, angl. film - 0.20 Nash Bridges, amer. naniz., 16/18 -1.05 Poročila, kan. naniz., 7/13 KANAL A HTV 1 SOVENIJA 2 9.00 Vremenska panorama -10.25 Nordijske discipline -11.40 Angel, varuh moj, naniz., 17/ 22 - 12.30 Rdeče in črno, franc, nadalj., 1/4 - 12.30 Svet poroča -13.50 Euronevvs -15.25 Cofko cof -15.50 Očetova slava, franc, film - 17.30 Po Sloveniji -18.05 Zla kri, nem. nadalj., 1/4 -19.00 Kolo sreče -19.30 Videoring - 20.00 Čuk tv - 21.35 Ekstremne avanture, franc. dok. serija, 2/13 - 22.00 Poseben pogled, franc, film 7.30 Risanka - 8.00 Mork in Mindv, naniz. - 8.30 Bradjjevi, hum. naniz. - 9.00 Žlahta, naniz. - 9.30 Želite, prosim, hum. naniz. -10.00 Maria Mercedes, ponov. -11.00 Mannix, nadalj. - 12.00 Odklop-13.30 Oprah show-14.30 Brook-lynski most, naniz. 15.00 Miza za pet -16.00 Oprah show -17.00 Maria Mercedes, nadalj. - 18.00 Korak za korakom, naniz. -18.30 Princ z Bel Aira, naniz. -19.00 Tretji kamen od sonca, naniz. -19.30 Zmenkarije - 20.00 Film po izbiri gledalcev - 23.45 Nemogoče, naniz. SOBOTA, 27.11. SLOVENIJA 1 7.40 Tv spored - 8.00_Dobro jutro, Hrvaška - 10.00 Poročila -10.05 Izobraževalni program - 12.00 Poročila -12.35 New York (serija) -13.05 Esmeralda (serija) -13.55 Poslovni klub -14.25 Živa resnica - 14.55 Izobraževalni program -15.25 Program za mladino - 17.00 Hrvaška danes -17.55 Peter Gudclj (izobraž. oddaja) -18.30 Kolo sreče - 19.05 Risanka - 19.30 Dnevnik, vreme, šport - 20.10 Odprto - 20.55 Pol ure za kulturo - 21.30 Izziv, kviz - 22.05 Opazovalnica - 22.35 Iskanje izgubljenega časg (dok. oddaja) - 23.25 Izkušnje (poljski film) 7.05- 1.40 Teletekst 8.00 Oddaja za otroke Zgodbe iz školjke 8.30 Nesrečniki, risana naniz. 8.55 Otroška oddaja 9.50 Don Kihot, naniz., 23/39 9.45 Tedenski izbor Razpoke v času 10.20 Ema 99 11.35 Seinfeld, amer. naniz., 7/24 12.00 Tednik 12.50 Dobrodošli doma 13.00 Poročila 13.15 Tedenski izbor Turistična oddaja 13.25 Prisluhnimo tišini 13.55 Polnočni klub 15.05 Les Follie des Grandems, franc, film 17.00 Pomp 18.00 Obzornik 18.10 Na vrtu 18.35 Ozare 18.40 Velike romance 20. stoletja, 19/26 19.15 Risanka 19.30 Dnevnik, vreme, šport 19.55 Utrip 20.15 Resje! 21.50 Živali na filmskem platnu, serija, 4/6 22.30 Poročila, šport 23.00 In življenje teče dalje, angl. nadalj., 8/8 23.50 Klub lažnicev, amer. film KANAL A HTV 1 8.00 Tv spored - 8.15 Poročila -, 8.20 Program za mladino -12.00 Poročila -12.20 Hrvaška spominska knjiga -12.35 Kmetijski nasveti -13.10 Ukradeno otroštvo (franc-belg. film) -14.45 Risanka -15.10 Čudežni svet Paula Mc- Kenne -15.45 Briljanten -16.45 Škotski dvorci (serija) -17.15 Meje (serija) - 17.50 Mount Royal (serija) -18.45 Prava zgodba o... (serija) - 19.10 V začetku je bila Beseda - 19.30 Dnevnik, vreme, šport - 20.10 Naša hišica, naša svoboda (dramska serija) - 21.05 Film - 22.55 Opazovalnica - 23.25 Nočna straža: Film; Fra-sier (serija); De Sade (film) 7.30 Risanka - 8.00 Mork in Mindy, naniz. - 8.30 Bradyjevi, hum. naniz. - 9.00 Žlahta, naniz. - 9.30 želite, prosim, hum. naniz. -10.00 Maria Mercedes, ponov. -11.00 Mannix, nadalj. - 12.00 Zmenkarije -12.30 Klub Avenija -13.30 Oprah show, ponov. -14.30 Brooklynski most, naniz. -15.00 Miza za pet, nadalj. -16.00 Oprah show -16.50 Bravo Maestro -17.00 Maria Mercedes, nadalj. -18.00 Korak za korakom, naniz. -18.30 Princ z Bel Aira, naniz. -19.00 Tretji kamen od sonca, naniz. -19.30 Skrita kamera - 20.00 Strasti Any Rand, film - 21.45 Kvantni skok, naniz. - 22.40 Vročica noči, naniz. - 23.30 Nemogoče, naniz. - 0.15 Dannyjeve zvezde VAŠ KANAL HTV 2 11.40 Tv koledar -11.50 Okruten dvom (mini serija) -14.45 Črno-belo v barvi -16.15 Ljudje na poti (film) -17.50 Vrnitev v divjino (dok. serija) -18.15 Dokumentarna oddaja -19.20 Risanka -19.30 Dnevnik, šport, vreme - 20.10 Triler - 21.15 Vesolje Stephena Hatvkinga (dok. serija) - 22.05 Gipsy Kinjf (koncert) - 23.35 Svet zabave NEDELJA, 28.11. SLOVENIJA 1 13.40 Videostrani -16.45 Videotop -17.40 Zgodovina avtomobilizma -18.00 Kmetijski nasveti -19.00 Novice - 19.30 24 ur - 20.00 Videoboom 40 - 21.00 Novice - 21.15 Rezerviran čas - 21.30 Smo dobri gospodarji? 7.40 Tv spored - 7.55 Poročila - 8.00 Dobro jutro -10.00 Poročila -10.05 Izobraževalni program -12.00 Poročila-12.35 New York (serija) -13.05 Esmeralda (serija) -13.55 Dok. oddaja -14.25 Pol ure za kulturo -14.55 Izobraževalni program - 15.25 Program za mladino - 17.00 Hrvaška danes -17.50 Govorimo o zdravju -18.35 Kolo sreče - 19.10 Risanka - 19.30 Dnevnik, vreme, šport - 20.10 Lepa naša - 22.00 Opazovalnica - 22.30 Večer z Željkom Ogre-stom - 23.30 Nočna straža: Nikita (serija); Čudežni svet Paula McKenne; Smithov beg (amer. film); Sedmi element in filmska klapa HTV 2 14.40 TV spored-15.00 Dober dan-17.10 Prizma -18.05 Hugo, tv igra -18.30 Televizija o televiziji -19.00 Županijska panorama -19.30 Dnevnik, vreme, šport - 20.10 Kviz - 20.23 Ro-seanne (hum. serija) - 21.00 Moderna romanca (amer. film) - 22.35 Oddelek za umore (serija) - 23.20 Fatamorgana 7.05 - 2.10 Teletekst 8.00 Živžav Risanke 9.15 Telerime 9.20 Zares divje živali 9.50 Ozare 9.55 Veliki skladatelji 11.00 Gospodarji živali, franc. dok. serija, 8/13 11.30 Obzoije duha 12.00 Ljudje in zemlja 13.00 Poročila 13.30 4x4 13.55 Tedenski izbor Resje! 15.20 TV poper 16.00 Trik-trak 17.00 Po domače 1.8.00 Obzornik 18.10 Alpe-Donava-Jadran 18.40 Življenje slovenskih vasi, 4/7 19.15 Risanka 19.20 Žrebanje lota 19.30 Dnevnik, vreme, šport 20.00 Zoom 21.35 Portret 22.30 Poročila, šport 22.55 Orfej in Evridika, opera SLOVENIJA 2 8.00 Vremenska panorama - 9.25 Šport: Slalom, 1. tek (m); 10.25 Nordijske discipline; 12.25 Slalom, 2. tek (m) -13.20 Policija na naši strani -13.50 Dizzv, lieber Dizzy, nem. film -18.45 Teniški magazin -19.15 Smučarski teki -19.30 Videoring - 20.00 Rdeče in črno, franc, nadalj., 2/4 - 20.55 Zgodba o Nejturju in Gandiju, angl. dok. serija, 2/4 - 21.50 Šport v nedeljo - 22.35 Murphy Brovvn, amer. naniz., 1/26 - 23.05 Wi-dowmaker, angl. film KANAL A 8.00 Risanka - 9.30 Nimaš pojma -10.00 Nora' hiša -10.30 Cooperjeva druščična -11.00 Alf -11.30 Tomov show, hum. naniz. -12.00 Sanjam o Jeannie -12.30 Stilski izziv -13.00 Lepotica in zver, naniz. -14.00 Popolno ujemanje, film -15.50 Ferris Bueller, hum. naniz. - 16.30 Družinske zadeve -17.00 Klub Avenija -17.30 Princ z Bel Aira, hum. naniz. -18.00 Zaznamovani, naniz. -19.00 Kung fu, naniz. - 20.00 Prevara, film - 22.00 Stilski izziv - 22.30 Mamin duh, film - 0.00 Nema priča, naniz. VAS KANAL 13.40 Videostrani -18.50 Posnetek dogodka -19.00 Novice - 19.30 24 ur - 20.00 Kako biti zdrav in zmagovati - 20.30 Smo dobri gospodarji? - 20.40 Nas poznate? - 21.00 Novice - 21.15 Od sobote do sobote - 21.30 Kmetijski razgledi PONEDELJEK, 1 SLOVENIJA 1 SLOVENIJA 2 8.25 Nostalgija z Bcatniki - 9.25 Šport: Veleslalom, l.tek(m); 10.55 Smuk (ž); 11.55 Košarka; 12.25 Veleslalom, 2. tek (m); 13.25 smuk (ž); 14.45 Nordijske discipline; 15.45 Košarka; 17.40 Smučarski teki - 19.30 Videoring - 20.00 Le Chatear de ma mere, franc, film - 21.40 Trend -22.10 Sobotna noč 7.40-0.50 Teletekst 7.30 Vremenska panorama 9.30 Tedenski izbor Rdeči grafit 10.20 Otroška oddaja 10.30 Izzivi prihodnosti, dok. serija, 21/22 11.00 Na vrtu 11.25 Velike romance 20. stol, angl. dok. serija, 19/26 11.55 Alpe-Donava-Jadran 12.30 Utrip 12.45 Zrcalo tedna 8.00 Risanka - 9.30 Nimaš pojma, naniz. -10.00 Nora hiša, naniz. • 10.30 Cooperjeva druščina ■ 11.00 Alf- 11.30 Tomov show, naniz,- 12.00 Zmenkarije -12.30 Bravo maestro -13.00 Lepotica in zver- 14.00 Portret včrnem, film -16.00 Skrivnost ledene votline, film -18.00 Odklop - 19.00 Profesionalci, naniz. - 20.00 Zmenkarije -20.30 Sanjska prihodnost, dok. oddaja - 21.00 Psi faktor - 22.00 Pirati, film - 23.45 Vražja novinarja, naniz. - 0.40 klub Avenija VAŠ KANAL 13.40 Videostrani-17.00 Videoboom 40-18.00 Kako biti zdrav in zmagovati - 19.1X1 Novice -19.30 24 ur - 20.00 Iz združenja LTV - 20.30 Za zdravo srce - 20.40 Nas poznate? - 21.00 Novice - 21.15 Od sobote do sobote - 21.30 Najspot NAGRADE V ČRNOMELJ, NOVO MESTO IN TREBNJE Žreb je izmed reševalcev 6. nagradne križanke izbral Borisa Stariho iz Črno- mlja, Majo Baznik iz Novega mesta in Silvo Godnjavec izfrebnjega. Starihi je pripadla denarna nagrada, Baznikova in Godnjavčeva pa bosta za nagrado prejeli knjigo. Nagrajencem čestitamo. Rešite današnjo križanko in jo pošljite najkasneje do 8. marca na naslov: Dolenjski list, Glavni trg 24, p.p. 212, 8001 Novo mesto, s pripisom “križanka 8”. Ovojnico brez poštne znamke lahko oddate v nabiralnik pri vhodu v stavbo uredništva v Novem mestu. REŠITEV 6. KRIŽANKE Pravilna rešitev 6. nagradne križanke se, brano v vodoravnih vrsticah, glasi: EPAKTA, LOKRUM, TINKARA, KOVAČ, ATA, IKS. NATAL, KNAP, AMULET, SANI, SARACENI, OR, ATON, SOLANA, DEBI, TROTIL, RAN, ODLIKA. 13.00 Poročila 13.15 Dizzy, lieber Dizzy, nem. film 15.15 4x4 15.40 Portret 16.30 Dober dan, Koroška 17.00 Radovedni Taček 17.20 Zares divje živali 17.40 Volkovi, čarovnice in velikani, risanka 18.00 Obzornik 18.10 Recept za zdravo življenje 19.00 Žrebanje 3 x 3 plus 6 19.15 Risanka 19.30 Dnevnik, vreme, šport 20.05 Komisar Rex, naniz., 7/18 21.00 Lokal šumi, dok. film 22.00 Odmevi, kultura, šport Štafeta mladosti; 15.20 Zvezde Hollywooda, dok. serija; 15.50 Visoke želje, franc, film -17.30 Po Sloveniji -18.00 Steenfortovi, nadalj., 3/6 -19.00 Lingo -19.30 Videoring - 20.00 Košarka - 22.00 Ples v dežju, slovenski film - 23.40 Svet poroča KANAL A SLOVENIJA 2 9.00 Vremenska panorama -10.00 Tedenski izbor: Sobotna noč; 12.00 Pravila igre, dan. nadalj., 2/6; 12.30 Simpsonovi, naniz., 1/50; 12.55 Dinastija Nehru - Gandi, dok. serija, 2/4 -15.45 Kinoteka -17.00 Policija na naši strani -17.30 Po Sloveniji -18.00 Sestre, nadalj., 6/24 -19.00 Štafeta mladosti - 20.00 Gospodarska panorama - 21.00 Studo City - 22.30 Zvezde Hollywoda, dok. serija - 23.00 Brane Rončel izza odra 7.30 Risanka - 8.00 Mork in Mindy, naniz. - 8.30 Bradyjevi, naniz. - 9.00 Žlahta, naniz. - 9.30 ’Alo, ’alo, naniz. -10.00 Maria Mercedes, nadalj. - 11.00 Mannix -12.00 Klub Avenija -12.30 Kuharska oddaja -13.30 Oprah shovv -14.30 Brook-lynski most, naniz. -15.00 Miza za pet -16.00 Oprah show -17.00 Maria Mercedes, nadalj. - 18.00 Korak za korakom -18.30 Princ z Bel Aira -19.00 Tretji kamen od sonca -19.30 Zmenkarije - 20.00 Odklop - 21.00 Tri dni do umora, film - 22.40 ’Alo, ’alo, hum. naniz. - 23.15 Ned in Sta-cey, hum. naniz. - 23.45 Mali bogovi, naniz. 17.00 Pod klobukom 18.00 Obzornik 18.10 Službeni vhod, 8/11 19.15 Risanka 19.30 Dnevnik, vreme, šport 20.05 Sedmi pečat: Izbruh, amer. film 22.15 Odmevi, kultura, šport 23.10 Osmi dan 23.40 Simfoniki RTV Slovenija SLOVENIJA 2 9.00 Vremenska panorama -10.20 Steenfortovi franc, nadalj., 3/6 -11.20 Košarka -roncws -15.55 Rožnata hiša, italij. film -1’ ” Po Sloveniji -18.05 Angel, varuh moj. naniz-18/22 - 19.00 Kolo sreče -19.30 Videoring- 20.00 Nogomet - 23.30 The Boys, amn. f« VAS KANAL 13.40 Videostrani -17.00 Risanka -18.00 Šport -18.30 Za zdravo srce -19.00 Novice - 19.30 24 ur - 20.00 Ethan Frome, film - 21.35 Novice - 21.50 Rezerviran čas KANAL A SREDA, 7.III. 7.30 Risanka - 8.00 Mork in Mindiy, naniz. - 8.30 Bradyjevi, naniz. - 9.00 Žlahta - 9.30 ’Alo, 'alo, naniz. -10.00 Maria Mercedes, nadalj. -11.00 Mannix, nadalj. -12.00 Dannyjeve zvezde - 13.30 Oprah shovv -14.30 Brooklynski most, naniz. -15.00 Miza za pet, nadalj. -16.00 Oprah shovv -17.00 Maria Mercedes, nadalj. -18.00 Korak za korakom, naniz. -18.30 Princ z Bel Aira, naniz. -19.00 Tretji kamen od sonca - 19.30 Skrita kamera - 20.00 Simpatije, nadalj. -21.00 Hudičeve spletke, film - 22.40 ’Alo, ’alo, hum. naniz. - 23.15 Ned in Stacey, naniz. - 23.45 Mali bogovi, naniz. - 0.30 Dannyjeve zvezde SLOVENIJA J VAS KANAL 13.40 Videostrani -17.00 Posnetek dogodka -19.00 Novice - 19.30 24 ur - 20.00 Zgodovina avtomobilizma -.20.25 Šport - 20.40 Nas poznate? - 21.00 Novice - 21.30 Iz združenja LTV 7.40 - 2.00 Teletekst 8.00 Vremenska panorama 9.30 Tedenski izbor Zlatko Zakladko 9.45 Dobri duh iz Avstralije, avstral. nadalj., 8/13 10.25 National Geographic, serija, 5/6 11.15 Proetcontra 12.05 Učitelj, franc, naniz. 18/18 13.00 Poročila 13.45 Tedenski izbor Obzorje duha 14.15 Ljudje in zemlja 15.05 Lolita 15.35 Pomp 16.30 Mozaik KANAL A 7.30 Risanka - 8.00 Mork in Mindy • Bradyjevi, naniz. - 9.00 Žlahta, naniz. - "•* ’Alo, ’alo, naniz. -10.00 Maria Mercedes, na alj. -11.00 Mannix, nadalj. -12.00 Dannyje'. zvezde -13.30 Oprahshovv -14.30 Brookjf®; most, naniz. -15.00 Miza za pet -"16.00 shovv -17.00 Maria Mercedes, nadalj. -Korak za korakom - 18.30 Princ z Bel Aira-19.00 Tretji kamen od sonca -19.30Skrita^ mera - 20.00 Jack, film - 22.00 Zamenjam ® rojstvu, nadalj. - 23.00 ’Alo, ’alo, hum. nat®, 23.30 Ned in Stacey, naniz. - 0.00 Mali bogon naniz. - 0.45 Danyjeve zvezde VAS KANAL 13.40 Videostrani -17.00 Ethan Frome, pon® filma -18.25 Smo dobri gospodarji? ice - 19.30 24 ur - 20.00 Glasbena oddaja Novice - 21.30 Za zdravo srce - 21.45 Zgo®*1 na avtomobilizma O ir N° «- 7 * 6 MVA1- TOREK, 2.1 SLOVENIJA 1 7.40-2.10 Teletekst 8.00 Vremenska panorama 9.30 Tedenski izbor Radovedni Taček 9.50 Risanka 10.00 Pustolovščine, serija, 24/24 10.20 Recept za zdravo življenje 11.10 Trik-trak 11.30 Parada plesa 12.10 Komisar Rex, naniz., 7/18 13.00 Poročila 13.15 Vremenska panorama 14.40 Lokal šumi, dok. film 15.30 Kontrapunkt 16.40 Duhovni utrip 17.00 Zlatko Zaklodko 17.20 Dobri duh iz Avstralije, nadalj., 8/13 18.00 Obzornik 18.10 National Geographic, dok. serija, 5/6 19.15 Risanka 19.30 Dnevnik, vreme, šport 20.05 Učitelj, franc, naniz., 18/18 21.00 Proetcontra 22.00 Odmevi, kultura, šport 22.50 Lolita, feljton 23.20 La Maestra di Muzzano, švic. drama SLOVENIJA 2 8.00 Vremenska panorama -10.30 Tedenski izbor: Sestre, nadalj., 6/34; 11.20 Gospodarska panorama; 12.15 Trend; 12.45 Studio City; 14.15 7 vj domačih Žreb je za sodelovanje pri oblikovanju lestvice Studia D in Dolenjskega lista dode nagrado Nataliji Češek iz Stopnega 8 pri Škocjanu. Nagrajenki čestitamo! Lestvica, ki je na sporedu vsak ponedeljek ob 16.10 (ponovitev pa je ob torkih# polnoči), je ta teden takšna: 1. (1) Ne bom te več prosil - ansambel Slapovi 2. (4) Drobno mi pisemce - ansambel Korenine Pastirce mlado - ansambel Vasovalci Ob 40-letnici -*Trio Frančič Dohodnina - ansambel Jožeta Kuplenka in Dolenjci Na stranskem tiru - Trio Pavleta Malnariča s Šentviškimi fa# (9) Moj jasmin - ansambel Jasmin (-) Domovina me kliče - ansambel Petovio (6) Mačkoni - ansambel Mačkoni (8) Prometna - ansambel Nočna ptica 7. 8. 9. 10. (3) (2) (7) (5) Predlog: Od Litije do Čateža - ansambel Litijski odmev KUPON ST. 8 Glasujem za: Moj naslov: Kupone pošljite na naslov: Studio D, p.p. 103, 8000 Novo m«s*° NAGRADNA KRIŽANKA 8 AVTOR: JOŽE UDIR V TRG PRE IADOLŽENEC KI JE NAPOVEDAL STEČAJ ŠKOTSKA PLEMENSKA SKUPNOST NORDIJSKA BOGINJA MORJA IME SLIKARKE KOBILCE MUSLIMANSKE ŽENSKE HLAČE JANEŽ DELE. OBROK PESN. IME ZA IRSKO PREBIVALEC VIETNAM. POKRAJINE DOLENJSKI UST DOLENJSKI UST STRD S SATJEM VRED NAJVIŠJE ATENSKO SODIŠČE TOVARNA KOŽNA BOLEZEN PERI Zl> :nata :ival POLJSKA REKA, PRITOK ODRE DRAG KAMEN, KRISTAL KORUNDA NEMŠKI FILMSKI IGRALEC (KLAUS) PARADI TROPSKA BOLEZEN KOPITARJEV PRODA- JALNA TOBAČNIH IZDELKOV IRANSKO NOMADSKO PLEME PRSNA MRENA, PL EVRA ZAPOVE DANC DELO RIMSKI PESNIK ASSOCIATED PRESS FRANCOSKI RISAR (GUSTAVE, 1832-1883) POKRAJINA OB GRŠKO-ALBANSKI MEJI (ORIG.) ROBERT REDFORD SAMICA GOVEDA JAKA TRGANJE PO UDIH, UDNlCA TUR*, VELIK*5 Italijanska kuhinja v Rogu Ena najpriljubljenejših nacionalnih kuhinj DOLENJSKE TOPLICE - Od danes, 25. februarja, do ponedeljka, 8. marca, bodo v gostilni Rog v Dolenjskih Toplicah dnevi italijanske kuhinje. “Seveda so značilnosti zelo raznolike italijanske kuhinje testenine, kot so makaroni, špageti, ravioli, vendar je pravi čar te kuhinje v omakah, s katerimi so te testenine pripravljene,” pravi Peter Kotar, vodja gostinstva v Zdravilišču Dolenjske Toplice, ki je z glavno kuharico Berto Grmek gonilna sila izborne kulinarike v gostilni Rog. Letos so ponudbo še popestrili, tako ob številnih predjedeh in bogati izbiri testenin in rižot med glavnimi jedmi ponujajo barijsko bržolo, vampe na neapeljski način; telečji ragu po li-gursko, telečji medaljon z gorgonzolo, paradna jed italijanske kuhinje je slovita telečja golenica osso bucco z zelenimi širokimi rezanci, pa svinjski parklji po abruško in še marsikaj, tudi morske ribe, kot na primer brancin, pečen v foliji. Seveda so skrbni prireditelji poskrbeli tudi za primerna in ustrezna vina, od italijanskega chi-antija do primorskih kaberneta sovinjona in sivega pinota, k nekaterim jedem, naprimervam-pom na neapeljski način, pa se lepo poda kozarec našega cvička. A. B. NAGRADNA IGRA Za zdravo srce • V «1 • in ozuje dSKal NOVO MESTO - Društvo za zdravje srca in ožilja Slovenije, podružnica za Dolenjsko in Belo krajino iz Novega mesta, objavlja možne odgovore na nagradno vprašanje o možganski kapi, kije bilo postavljeno v oddaji Za zdravo srce in ožilje na novomeški televiziji Vaš kanal 23. februarja, in sicer: a) možganske kapi ni možno preprečiti, ker je dedna bolezen, b) možgansko kap lahko preprečimo predvsem z zdravljenjem zvišanega krvnega tlaka in z zdravim načinom življenja, c) možgansko kap lahko preprečimo z zdravili. Pravilen odgovor napišite na dopisnico, pripišite svoj naslov in jo najkasneje do nedelje, 28. februarja, pošljite na naslov: Televizija Vaš kanal, Adamičeva 2,8000 Novo mesto. Med pravilnimi odgovori bomo izžrebali štiri dobitnike kompletov knjig prof. Andreja Kožarja “Premagajmo stres” in Društva za zdravje srca in ožilja “Prehrana - vir zdravja”. Nagrajenec prejšnje oddaje je Martin Radež, V Brezov log 15, 8000 Novo mesto, ki prejme celoletno vstopnico za fitnes klub v Zdravilišču Šmarješke Toplice, ki jo poklanjajo Krka Zdravilišča. ZAHVALA Kuj me, življenje, kuj! Če sem kremen, se raziskrim, če jeklo, bom pel, če sleklo ■ naj se zdrobim. (O. Župančič) Ob prezgodnji smrti našega ANDREJA DVOJMOČA se iskreno zahvaljujemo za vsa ustna in pisna sožalja, darovano cvetje in sveče. Še posebej se zahvaljujemo sosedom in g. Ivu Šnuderlu za občutene besede slovesa. Hvala g. župniku za poslovilni obred, pevcem za lepe pesmi in vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala tudi vsem, ki ste mu v življenju pomagali, ga razumeli in mu bili prijatelji. Vsi njegovi Boštanj, 18. februarja 1999 ■ SVTKE PROF. DULARJU - V metliški občini so v zadnjih desetletjih z? častne občane 12 mož, danes pa je živih še 7. Edini, ki živi v e . občini, je pisatelj, muzealec in dolgoletni ravnatelj Belokranjskega štUZTuPr°f Eu^ar' ie včeraj praznoval 84. rojstni dan. Poleg J!. ! k‘J° mu zaželeli obilo zdravih let, sta bila tudi metliški in nJomeški župan Slavko Dragovan in dr. Tone Starc. Prof. Dularja so §emrj.,Pred nekaj leti imenovali za častnega občana tudi Novomeščani. list’6 ' ustvarjalnih let želimo slavljencu tudi z uredništva Dolenjskega 40a,' salJeprof Dular naš edini dopisnik, ki je sodeloval s časopisom vseh let’ kar izhaja. (Foto: M. B.-J.) Ludvik Longar GASILSKI ZBOR V AJDOVCU AJDOVEC - Prostovoljni gasilci iz Ajdovca pri Dvoru so v nedeljo na občnem zboru pregledali delo v preteklem letu. Žal sta se na njihovem območju zgodila dva požara. Prvega so v začetku februarja v mizarski delavnici v Ajdovcu uspešno pogasili in preprečili večjo gospodarsko škodo, skupaj z gasilci iz Dvora, Rebri in GRC pa so ajdovški gasilci gasili tudi požar na gospodarskem poslopju na Podlipi. Predsednik Ludvik Longarje povedal, da so gasilci sodelovali na vseh tekmovanjih v sektorju in zvezi pa tudi vajah in avtorelyju. V letošnjem letu bodo uredili centralno kurjavo, vrt in nabavili še potrebno orodje in opremo. Zbrane gasilce sta pozdravila tudi župan Franc Škufca in podpredsednik GZ Novo mesto Franc Bartolj, mladi gasilci in gasilke pa so pripravili kulturni program. Na sliki Ludvik Longar, predsednik PGD Ajdovec. (S. M.) DOBRO OBISKANE PRIREDIT\E LOŠKI POTOK - Osrednja proslava v počastitev kulturnega praznika je bila v petek, 5. februarja, v telovadnici osnovne šole dr. Antona Debeljaka. Glavnino programa je pripravila šola, nastopil pa je tudi planinski mešani pevski zbor. Dan pred tem je imel oddelek glasbene šole redno produkcijo. Obe prireditvi sta dodobra napolnili dvorano. Za praznik so v NLB na Hribu odprli fotografsko razstavo, kije pretežno delo fotografskega krožka, ki deluje v osnovni šoli in bo na ogled vsaj tri tedne. Na predvečer kulturnega praznika pa so mladi iz vasi Retje pripravili sankanje, bolj za zabavo kot pa za tekmovanje. Na približno 800 m dolgi progi, ki so jo osvetljevale bakle, je v posameznih spustih nastopilo tudi preko sto sankačev. Tri najstarejše sankačice, skupaj so štele 200 let, pa so dobile priložnostno darilo. PREGNALA VLOMILCA NOVO MESTO - V petek, 19. septembra, zvečer je nekdo vlomil v stanovanjsko hišo v Koštialovi ulici v Novem mestu. Ko je bil vlomilec v spalnici, se je domov vrnila hči oškodovanca, neznanec pa se je ustrašil in pobegnil. VLOMILI V ŠTIRI VIKENDE SEMIČ - Med 17. in 20. februarjem je nekdo v Stari gori pri Semiču vlomil v štiri vikende, razmetal stvari po prostorih in odnesel televizor, telefon, jedilni servis, posodo in še kaj. Lastnikom je povzročil za 170 tisočakov škode. Z*M0VANJE NA RESI 'etnemv MeSTO - Po nekaj-so Sc . ~'movanju na Jezerskem odloča: n9v°meški taborniki 2®1 so n,Za z'.movanje na Resi. Padleoa°ra*' zaradi obilice za-zim sncSa odpovedati prvi na ltat„0VanJa v začetku tedna, rlaii*Člana S° ŽC'Cli P°Pelja,i 1 drin,i , 9’vsecn" pa so izved-kesi oatr so do koče na člttnov m'iStarcb' člani- Dvajset deden 9 Jc tako od srede do kočevcL 'valu v zasneženem ženjeCIP Rogu. Prijetno dru-Nalini °/is,lli za pogovore o ki m1? 1 v r°ou in o akci- Sajjim „i ■,°do že izpeljali letos, fila, j. | 'ea snega letos ni pus-'1 dalij, ■ 9C odpravili na krajše JSe 'zlete no okolici. MARKO GOŠNIK Pospr r UŠAJEV - Prusovi s Krmačine pri Metliki so bili zadnji, ki so Pri 8°°c i V^et St°zdje letnika 98. 16. februarja, na pustni torek, so namreč v v- elzjja pod ničlo gazili po 22 centimetrov debelem snegu, ki je ležal $ra“u y Repici pri Krmačini, in pobirali grozde laškega rizlinga z za- ' Gosd en,,fn‘iagodami. Stisnili so 50 litrov mošta suhega jagodnega izbora, trtah e Poznal, da 50 bili pripravljeni še naprej pustiti grozdje na Sala ’ K T ,ak° napadali, da tudi zaščita z mrežami ni večpoma- !0kr ay° bodo poimenovali vino iz grozdja, ki so ga v vsej zgodovini be-Otllr, -r,Sa vinogradništva zadnjega pospravili s trt, se Prusovi še niso “• (Foto: M. B.-J.) Porod J° PRIC EU Z AKCIJO ZA NOVA VTO - Z veliko željo, ki Počel' h- ^>nt' b‘ zamenjali orodno vozilo z novim, so dvorski gasilci ban, f)0 ‘j lrati denar. Kot je na občnem zboru povedal poveljnik Samo čimbolj ° l n.aprei sodelovali z osnovno šolo na Dvoru in skušali otrokom i«nat Jkpbližan gasilsko dejavnost. Gasilci so lani postavili kip sv. Flor-Vl,elju d < Vud so pri raziskovalni nalogi o dvorskem gasilstvu in ustano-°° Zvonk- S'Va E‘rdu Dekvalu, ki so jo pripravili dvorski učenci z mentori-hspel tu 1° '*trunu- P° besedah predsednika društva Jožeta Fabjana pa je ^ Pren ' trad‘cionalni piknik "Na valovih Krke ", ki jim prinese dobršen P^Sehp. i r('bnih sredstev za njihovo delo. Gasilce so na občnem zboru ,,le tudi maškare. (Foto: S. M.) priprav j ibfčl KONCERT - Klub kočevskih študentov je v petek zvečer nistu p-iI" škovem domu v Kočevju dobrodelni koncert za pomoč pia-Servat -lerju pri dokončanju njegovega študija na moskovskem kon- ki ga °n[u Čajkovski. Šuler je letos absolvent in se pripravlja na diplomo, izkaza 1 maju. V prvem delu koncerta se je domačemu občinstvu za druge^>J)?m°č oddolžil z nekaj skladbami avtorjev klasične glasbe, v ftižala f / PU !e P° nastopu Andraža Hribarja, ki je ob spremljavi Žige fov0 Podstavil svoje najnovejše pesmi, odigral še skupaj s skupino Gro-Patts"*!?■ 'na Posnetku) štiri pesmi z njihovega drugega albuma "Adijo ’ bi so ga v sodelovanju z Erikom posneli decembra lani. (M. L.-S.) ZAHVALA Ob boleči izgubi drage mame, stare mame, tašče in tete JOŽEFE ŠEPIC iz Tčebnjega, Rimska 5 se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, znancem, sosedom in vsem, ki ste z nami sočustvovali, pokojni darovali cvetje in sveče, nam ustno ali pisno izrazili sožalje. Hvala upokojencem in sosedom iz Rimske 5, za poslovilne besede ter pevcem in g. župniku za lepo opravljen pogrebni obred in sveto mašo. Žalujoči: sinovi z družinami V SPOMIN Prazen dom je in dvorišče, zaman oko te naše išče. Nič več ni tvojega petja in smehljaja, le trud in delo tvojih pridnih in dobrih rok ostaja. 25. februarja mineva žalostno leto, odkar je za vedno odšel naš najdražji FRANCI BLAŽON iz Škocjana Vsem, ki se ga spominjate, mu prinašate sveče in cvetje, iskrena hvala! Vsi njegovi ZAHVALA Ne jokajte ob mojem grobu, le tiho k njemu pristopite, spomnite se, kako trpela sem, in večni mir mi zaželite. V 78. letu nas je zapustila naša draga mama, babica, prababica, tašča, sestra in teta ANA VIDMAR iz Šmihela pri Žužemberku Ob boleči izgubi se prisrčno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, znancem in vsem, ki ste nam izrazili sožalje, pokojni darovali vence in sveče ter našo mamo v tako velikem številu pospremili na zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo pevcem iz Šmihela in gospodu župniku za lepo opravljen pogrebni obred. Žalujoči: vsi, ki jo imamo radi ZAHVALA V 88. letu starosti nas je zapustila naša draga žena, mama, stara mama, prababica in teta FRANČIŠKA KOLAR Pod gradom 8, Trebnje Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom in znancem za pomoč, darovano cvetje, sveče in izrečeno sožalje. Posebno se zahvaljujemo Skolovima, dr. Žnidaršiču, patronažni sestri Majdi, pevcem, g. župniku in kaplanu ter pogrebnemu zavodu Oklešen. Hvala vsem, ki ste našo drago mamo imeli radi in jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Žalujoči: vsi, ki smo jo imeli radi • Nekdanji Veliki brat z Vzhoda ne bi segal niti do pet sedanjim prefe-sionalcem z druge strani Atlantika. (Grafit) • Moški se počuti toliko starega, kolikor staro ima ženo. • Če bi bila možna znanstvena analiza neumnosti, bi se celotna televizija zrušila. (Barthes) • Kvalitetnih žensk je na razpolago veliko, kvalitetnih moških pa ne. (Rugelj) Gizela Šeško 17. februarja je umrla Gizela Šeško iz Kočevja, sestra narodnega heroja in prvoborca Kočevske Jožeta Seška, ki je bil ustreljen kot talec 11. maja 1942 od italijanske okupatorske vojske na Dolenjski cesti v Ljubljani. Gizela Šeško se je rodila 23. 1. 1910 v družini Jožeta Šeška, ki je bil rojak iz Št. Vida na Planini pri Sevnici, in Marije Kostenr, kije bila Nemka iz Mozlja pri Kočevju. Koje bila Gizela stara tri leta, so se Šeškovi preselili v bližino Poreča v Istri. Prva Svetovna vojna, ko je moral oče v vojsko, je vplivala, da se je mati s štirimi otroki vrnila v Klinjo vas pri Kočevju. Po končani prvi svetovni vojni se je oče vrnil in kmalupostal občinski tajnik in zaupnik vlade. Bil je zaveden narodnjak, ki je svojo slovensko narodnost izkazoval ob vsaki priložnosti. Gizela je končala 8 razredov gimnazije v Kočevju. Zaposlila se je v tekstilni tovarni in poz- neje v knjigarni, kjer je dočakala upokojitev. Po okupaciji naše domovine v letu 1941 se je vključila v delo Osvobodilne fronte in sodelovala vse do julija 1944, ko je bila v zaporu do oktobra 1944. Od tega časa dalje pa je bila internirana v taborišču Raven-sbriick. Po končani drugi svetovni vojni je Gizela svoje strokovne in ustvarjalne sposobnosti razvila v prid obnove porušenega mesta in sodelovala v številnih družbenopolitičnih in ostalih humanih or- ganizacijah. Gizela je bila skromna, dobra tovarišica v pravem smislu besede in nam bo ostala v lepem spominu. V. DRAGOŠ • Plemenit človek je miren in velikodušen, neotesanec se vedno razburja. (Konfucij) • Mladi ljudje so ošabni; družijo se namreč z vrstniki, ki vsi skupaj niso nič, radi pa bi veliko pomenili. (Nietzsche) PRIPRAVE NA KONCERT TREBNJE - Društvo za duševno prizadete Sožitje se te dni že pripravlja na 9. koncert, ki ga vsako leto organizirajo sredi marca. Tokrat bo v petek, 12. marca, ob 19. uri v trebanjski športni dvorani; osrednja gostja večera bo pevka Simona Weiss z gosti, med drugim bo nastopila tudi Godba slovenske policije, ansambel Slapovi in drugi. POHVALA TRGOVKI Sem redna bralka in naročnica Dolenjskega lista. Zelo rada bi pohvalila trgovko v “Juliji” v Novem mestu, kjer sem 19. decembra lani na ženskem oddelku kupila ruto. Trgovka je bila tako prijazna in vljudna, da si lahko takšnih le želimo. BRALKA IZ DOBRNIČA ZAHVALA Draga mama, ni te več, spomin na tebe je boleč, je solza grenka na srce kanila, ostala nam je bolečina. V 88. letu starosti nas je zapustila naša draga mama, babica, prababica, sestra in tašča MARIJA KIRM roj. Vovk iz Gorenje vasi pri Mirni 21 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem, prijateljem za darovano cvetje, sveče in za izrečeno sožalje. Posebej hvala sosedi Anici, pevcem, govornici, g. župniku za lepo opravljen obred, pogrebni službi Oklešen in vsem, ki ste drago mamo pospremili na njeni zadnji poti. Vsem še enkrat hvala! Žalujoči: vsi njeni V SPOMIN Z ljubeznijo in spoštovanjem čuvamo tvoj spomin Mineva leto žalosti SLAVKO KASTELIC Pristava 13 Vsem, ki se ga spominjate, mu prižigate sveče in postojite ob njegovem grobu, iskrena hvala. Vsi njegovi Minilo je mesec dni, odkar nas je zapustil naš dragi ati, stari ate in dedek JANKO WEISS iz Črnomlja Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so pokojnega pospremili na njegovi zadnji poti in mu izkazali spoštovanje. Hvala vsem lovcem, pevskemu zboru ZLD Bela krajina in govornikom. Hvala za izraze sožalja in upoštevane želje, da sredstva za cvetje nakažete Skladu za boj proti raku. Vsi njegovi ZAHVALA Ob nenadomestljivi izgubi našega dragega ALOJZIJA VENCLJA se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, znancem in vaščanom za izrečeno sožalje, vence, sveče, oddane maše in spremstvo na zadnji poti. Iskrena hvala tudi zdravstvenemu osebju, g. župniku za lepo opravljen obred, DU Trebnje, Trimu Trebnje, govorniku. Trebanjskemu oktetu, trobentaču za zaigrano Tišino, pogrebni službi in drugim, ki ste pokojnika v tako velikem številu pospremili na zadnji poti. Žalujoči: žena, hčerki z družinama, brata, sestra in ostalo sorodstvo Gor. Nemška vas, Trebnje • Nikoli ne posodi svojega dne komu drugemu! (Loesje) ZAHVALA Pomlad v vinograd bo prišla in čakala, da prideš ti, sedla bo na rožna tla in jokala, ker te ni. V 74. letu starosti nas je zapustil naš dragi o£e, stari oče in brat ANTON PRUS s Krmačine 8 Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam v teh žalostnih dneh kakorkoli pomagali in pokojnega v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala vam za izrečeno sožalje, darovano cvetje, sveče in maše. Posebna zahvala dr. Blažu Mlačku in patronažni sestri Veri Polimac za dolgoletno nego. Najlepša hvala ZB Drašiči, LD Metlika, GD Drašiči, g. župniku za lepo opravljen obred, pevcem LD in domačim pevkam za petje v cerkvi. Hvala govornikom Jožetu Plescu (ZB), Martinu Nemaniču (GD) in Francu Jakljeviču - LD za besede slovesa. Hvala vsem, ki boste pokojnega ohranili v lepem spominu. Žalujoči: vsi njegovi ZAHVALA V 79. letu starosti nas je zapustil naš dragi mož, oče, stari oče, brat in stric SLAVKO KURETIČ Sr. Radenci 8 Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste sočustvovali z nami, pokojnemu darovali cvetje in sveče, nam pa ustno ali pisno izrazili sožalje. Posebej hvala osebju Internega oddelka bolnice Novo mesto, oddelku Intenzivne nege, g. Kobetu za besede slovesa, g. Maleriču in PGD Radenci za organizacijo pogreba in g. župniku za opravljen obred. Vsem še enkrat iskrena hvala! Žalujoči: vsi njegovi ZAHVALA V 85. letu življenja nas je zapustila MIMICA KIREN upokojena gostilničarka z Dol. Prekope 18 Zahvaljujemo se vsem, ki ste se prišli poslovit od nje, J1 poklonili cvetje in sveče ter jo pospremili na zadnji poti-Posebna zahvala zdravnici dr. Jelki Pleško - Gorenc, g. dekanu Antonu Trpinu in gasilski desetini PGD Dol. Prekopa. Vsi njeni * ZAHVALA Pomlad na tvoja polja bo prišla, čakala bo, da prideš ti, sedla bo na rosna tla in zajokala, ker te ni. V 61. letu starosti nas je mnogo prezgodaj po težki bolezni zapustil naš dragi mož, oče, stari oče, brat in stric DRAGO STEZINAR iz Orešja pri Šmarjeti Prisrčno se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom za izraze sožalja, darovano cvetje, sveče, za sv. maše in nesebično pomoč. Zahvaliti se želimo za pomoč Kardiološkemu oddelku in osebju Oddelka za intenzivno nego Interne bolnišnice v Novem mestu, kolektivu Revoza, skupini Atlantis in Internemu oddelku Splošne bolnišnice Novo mesto. Iskrena hvala gasilskim društvom, govornikoma za besede slovesa pred domačo hišo in pred odprtim grobom-Društvu upokojencev Šmarjeta^ pogrebni službi Blatnik in g. župniku za lepo opravljen obred-Zahvala tudi pevskemu zboru iz Smarjete in trobentaču. Vsem in vsakemu posebej še enkrat hvala- Žalujoči: vsi njegovi ZAHVALA Vse do zadnjega si se borila, da bi boj z boleznijo dobila. A dan je črni moral priti, bridkosti dan, oj dan solzan. V 76. letu starosti nas je zapustila draga mama, stara mama, tašča, sestra, teta in sestrična NEŽA LESJAK, roj. Žagar iz Zbur pri Šmarjeti Tudi vi ste z nami delili bolečino, dragi sorodniki, sosedje, prijatelji in znanci. To smo spoznali ob vašem zadnjem pozdravu naši mami. Vsem, ki ste nam v teh najtežjih trenutkih stali ob strani, z nami sočustvovali in izrazili sožalje, pokojni darovali cvetje, sveče ter sv. maše, iskrena hvala. Še posebej hvala osebju Zdravstvenega doma Škocjan in Onkološkega inštituta, DU Šmarjeta, sodelavcem GRC in Revoza iz Novega mesta, pevcem iz Šmarjcte, Marici za besede slovesa, g. župniku za lepo opravljen obred ter pogrebni službi Blatnik za organizacijo pogreba. Hvala vsem, ki ste jo imeli radi in jo pospremili na njeni zadnji poti. Žalujoči: vsi njeni 201 DOLENJSKI LIST ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega očeta JANKA BRAČIKE iz Metlike sc iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste v najtežji*1 trenutkih bili z nami. Hvala vsem za ustna in pisna sožalja, darovano cvetje in sveče. Posebn zahvala vsem našim sodelavcem, Društvu upokojencev, Društvu invalidov, Belokranjskem muzejskemu društvu, ZZB-NOV Metlika, MFS - Ivan Navratil, Mestni godbi Metlika, Oktet Vitis, PGD Metlika, OGS Metlika, gasilcem iz Avstrije, Republike Hrvaške in ostalim društvon1; g. Janžekoviču za zaigrano Tišino, dragim prijateljem in sosedom, ge. Majdi Štupar, ge. Kat1 Črnič, ge. Martini Vidic in g. Janezu Humljanu za vso pomoč. Zahvaljujemo se doc. dr. BklZ Mlačku, zdravnikom in požrtvovalnemu zdravstvenemu osebju Internega oddelka Novo mesto Odsek za intenzivno interno medicino, govornikoma ge. Alenki Mežnaršič in g. inž. Stanej Bajuku za tople besede slovesa, župnikoma g. I lardiju in g. Božnarju za lepo opravljen obred1 g. Piškuriču za organizacijo pogreba. Posebno zahvalo izrekamo njegovim dolgoletnim prijatelje0!' ge. Micki in g. Vilku Bebarju, ge. Minki in g. Martinu Črnuglju, ge. Marici Zupanič in g. Pr°a Jožetu Dularju za iskreno prijateljstvo. Hvala vsem, ki ste pokojnega spoštovali, imeli radi i° $ v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Njegovi otroci z družinami • Samo en način je, da smo srečni, in sicer to, da živimo za druge. (Tolstoj) • Upati pomeni imeti v življenju napačne predstave. (Benn) • človekov značaj ni v pameti, temveč v srcu. (Jacobi) • Ker živimo v kaosu, si želimo samote. (Kosovel) ZAHVALA Je usoda govorila? Zgolj naključje? Si mi skrivnost izdala? Nič ne vem kot to: lepote tvoje mila luč je edina zarja mojim še očem. (O. Župančič) JOŽE FINK 1953 - 1999 Ob nenadnem odhodu dragega in ljubečega moža, očija, brata se zahvaljujemo vsem, ki ste pretreseni in prizadeti z nami sočustvovali, nam pomagali nositi bolečino zadnjega slovesa, in vsem, ki ste ga pospremili k zgodnjemu zadnjemu domu. Simona z And rej ko sestra Marija, brat Marko z družinama in sorodniki ZAHVALA Vse do zadnjega si se boril, da bi boj z boleznijo dobil, a na koncu pošle so ti moči in za vekomaj zaprl si oči. V 62. letu nas je po hudi bolezni za vedno zapustil naš dragi mož, oče, stari oče, brat, stric in tast —- MIRKO KAMBIČ s Črešnjevca 28 pri Semiču Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje in sveče. Hvala r- Blažu Mlačku, patronažni sestri Anici Vraničar, govornikoma, PGD Črešnjevec, pevcem iz Šmihela, družini Kukar za organizacijo pogreba in gospodu župniku za opravljen obred. Vsem še enkrat iskrena hvala! Žalujoči: vsi njegovi m ZAHVALA Roke tvoje so zgradile dom, ti dal si mu veselja dih, usoda nam je tebe vzela in dom ostal je prazen, tih. Tiho nas je v 72. letu starosti zapustil naš dragi oče in stari oče MILAN RAVBAR z Gumberka Isk rcno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem, in av^am 'n znancem za podarjeno cvetje, sveče ter ustno Pisno izraženo sožalje. Lepa hvala tudi g. župniku za Pravljen obred ter pevcem za zapete žalostinke. Žalujoči: vsi njegovi ZAHVALA Življenje celo si garala, za dom, družino vse si dala. Sledi ostale so povsod od dela tvojih pridnih rok. Po težki in zahrbtni bolezni nas je zapustila dobra žena, mama, stara mama, sestra in botra MARIJA JENIČ iz Gabrja 5o ®n° se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, Brn Mcketovim, družinama Ivanež, sodelavcem KZ Trg. penice, trg. California Smednik Sevnica, Anici Korasa, da CCm’ P°grebni službi, g. župniku in vsem, ki ste pokojni °vali cvetje in sveče ter jo v tako velikem številu pospremili zadnji poti. Žalujoči: vsi njeni • Ni boljšega sužnja in slabšega gospodarja, kot je denar. (Kaligula) « • Glasbo imam za korenino vseh drugih umetnosti. (Kleist) • Usoda genijev je, da so prepuščeni milosti in nemilosti sodb bedakov. (Tofaj) ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage tete in sorodnice JOŽEFE ŠUŠTERŠIČ upokojenke iz Novega mesta, Ob Težki vodi 6 se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so s svojo prisotnostjo na pokopališču v Šmihelu počastili njen spomin, se od nje poslovili, jo pospremili na zadnjo pot ter nam izrekli sožalje. Zahvaljujemo se duhovniku iz šmihelske župnije za poslovilni obred in pevskemu zboru iz Šmihela za ubrano petje, vsem znancem in posebej sosedom za izkazano spoštovanje in pomoč. Za skrb in nego v času bivanja v domu pa se iskreno zahvaljujemo osebju Doma starejših občanov iz Novega mesta. Ohranite jo v lepem spominu! Vsem iskrena hvala. Žalujoči: vsi njeni ZAHVALA Vsako pridno dobro delo bo plačilo tam imelo, le kdor dela dobro rad, bo v nebesih tam bogat. (A. M. Slomšek) V 76. letu starosti nas je zapustil dragi oče, stari oče, brat in stric STANISLAV ZAKRAJŠEK iz Migolice 3, Mirna Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem, kolektivom, lovcem, čebelarjem in gasilcem. Posebno se zahvaljujemo ge. Logarjevi za poslovilne besede, pevcem in g. župniku za lepo opravljen obred. Žalujoči: vsi, ki smo ga imeli radi ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage mame, stare mame, sestre in tete TEREZIJE BERUS iz Črešnjic 6 pri Otočcu se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem, kolektivu Novodom in znancem za darovano cvetje, sveče, za sveto mašo in izraze sožalja. Hvala ge. Mariji Gorenc, g. Francu Erštetu za nošenje križa in g. župniku za lepo opravljen obred. Posebna zahvala pogrebni službi Oklešen, šmihelskim pevcem in trobentaču. Vsem še enkrat iskrena hvala! Žalujoči: vsi njeni ZAHVALA V 77. letu starosti nas je po hudi bolezni zapustil naš dragi mož, oče, dedi, brat in stric ALOJZ IVANIČ iz Črnomlja Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in vsem, ki ste nam izrazili sožalje, darovali cvetje, sveče in nam v težkih trenutkih stali ob strani. Posebna zahvala dr. Čehovi in višji medicinski sestri Marjanci Belca ter vsemu medicinskemu osebju Interne bolnišnice Novo mesto za vso skrb, pozornost in lajšanje zadnjih trenutkov njegovega življenja. Zahvaljujemo se tudi organizaciji ZB Črnomelj in sosedi ge. Juliji Kočevar za poslovilne besede. Bil si z nami in ostajaš v naših srcih. Vsi njegovi, ki ga imamo radi ZAHVALA V 69. letu je umrl naš dragi mož, oče, stari oče, brat, stric in svak MARIJAN FINK st. iz Dolenjskih Toplic Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, dobrim sosedom, prijateljem ter vsem, ki ste nam ustno ali pisno izrekli sožalje, darovali cvetje in sveče ali nam na kakršenkoli način pomagali v težkih trenutkih. Posebna hvala osebju Kirurškega oddelka Splošne bolnišnice Novo mesto, kolektivu OŠ Dolenjske Toplice, Novotehni Novo mesto, Zdravilišču Dolenjske Toplice, pogrebni službi Oklešen in pevcem iz Šmihela, g. župniku za izredno lepo opravljen obred, vsem gasilcem in govorniku ob odprtem grobu. Lepa hvala vsem, ki ste pokojnika v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči: vsi njegovi A "-'k ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage mamice, stare mame, prababice in tete FRANČIŠKE SEVER iz Birčne vasi 10 pri Novem mestu se iskreno zahvaljujevmo sosedom, sovaščanom, prijateljem, znancem, delavcem Šolskega centra in Krke ter vsem, ki ste nam ob težkih trenutkih stali ob.strani, nam ustno ali pisno izrazili sožalje, pokojni darovali cvetje in sveče ter jo v tako velikem številu pospremili na zadnji poti. Hvala osebju Doma starejših občanov za skrbno nego, osebju Visceralnega in Pljučnega oddelka za nesebično pomoč, županu občine Novo mesto in KORK Birčna vas za obiske v bolnišnici. Posebna zahvala moškemu pevskemu zboru Ruperčvrh za zapete pesmi, govornikoma Alojzu Muhiču in Dragu Roženbergerju za poslovilne besede v imenu krajanov KS oziroma članov Zveze borcev Birčna vas ter Jožetu Francetu, nosilcu prapora ZB. Zahvala glasbeniku za zaigrano Tišino in JP Komunala za izrečeno sožalje in organizacijo pogreba. Vsem in vsakomur posebej še enkrat hvala! Vsi njeni k ZAHVALA Zvonovi žalostno pojo in bliža zadnje se slovo. K počitku očeta neso, od tam ga več nazaj ne bo. Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, dedka, brata in strica ANTONA AVSCA iz Šmarjeških Toplic 58 se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za darovano cvetje, sveče in tolažilne besede. Iskrena hvala sodelavcem Krke, sektorjev Biokemija, Sanitarnega in Ampulnega oddelka ter Vodnemu gospodarstvu. Hvala pevskemu zboru in g. župniku za lepo opravljeno pogrebno svečanost, Pogrebni službi ter Oklešnu za opravljene pogrebne storitve. Vsem iskrena hvala! Žalujoči: vsi njegovi 1 ZAHVALA Zaman je bil tvoj boj, zaman vsi dnevi tvojega trpljenja, bolezen je bila močnejša od življenja. V 86. letu nas je zapustila naša draga NEŽA KONDA iz Gor. Suhadola 19 Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, vaščanom, prijateljem, znancem in vsem tistim, ki ste jo poznali in imeli radi, nam izrazili sožalje, pokojni darovali vence in sveče ter njen grob prekrili s cvetjem. Posebna zahvala osebju Doma starejših občanov v Novem mestu, JP Komunala, Revozu - Oddelek varovanja, g Igorju Luzarju za občuteno opravljen obred, govornici Anici Korasa za besede slovesa, Vidi Korasa za nesebično pomoč, pogrebni službi Oklešen za organizacijo pogreba, pevcem in vsem, ki ste pokojno pospremili na zadnji poti. Žalujoči: vsi njeni m TEDEN VAS ZANIMA TEDENSKI KOLEDAR - KINO - BELA TEHNIKA - ČESTITKE - ELEKTRONIKA - KMETIJSKI STROJI - KUPIM - MOTORNA VOZILA - OBVESTILA -POHIŠTVO - POSEST - PREKLICI - PRODAM - RAZNO - SLUŽBO DOBI - SLUŽBO IŠČE - STANOVANJA - ZAHVALE - ŽENITNE PONUDBE - ŽIVALI tedenski Četrtek, 25, februarja • Sergej Petek, 26. februarja - Andrej Sobota, 27. februarja - Gabrijel Nedelja, 28. februarja - Koman Ponedeljek, I. marca - Albin Torek, 2. marca - Janja Sreda, 3. marca - Marin LUNINE MENE 2. marca ob 7.58 - ščip kino BREŽICE: Od 25. do 28.2. (ob 16.30 in 18.15) Babe - Pujs v mestu. Od 25. do 28.2. (ob 20. uri) ter 1. in 2.3. (ob 18. uri) akcijski film Obsedeno stanje. 1. in 2.3. (ob 20. uri) akcijski film Državni sovražnik. 3.3. (ob 20. uri) melodrama Helenine ljubezni. ČRNOMELJ: 26. in 27.2. (ob 20. uri) zgodovinski film Elizabeta. 28.2. (ob 18. in 20. uri) animirani film Mravjinec. DOBREPOLJE: 26.2. (ob 19.30) komedija Čarovnija za vsak dan. 28.2. (ob 19.30) ameriški akcijski film Popolni umor. GROSUPLJE: 26.2. (ob 19.30) akcijski film Popolni umor. IVANČNA GORICA: 27.2. (ob 18. uri) komedija Čarovnija za vsak dan. KOČEVJE: 25.2. (ob 18. in 20. uri) komedija Čarovnija za vsak dan. 1.3. (ob 18. in 20. uri) akcijski film Popolni umor. KRŠKO: Od 25. do 27.2. (ob 20. uri) ter 28.2. (ob 18. uri) akcijski film Pogajalec. METLIKA: 26.2. (ob 18. uri) animirani film Mravljinec. 28.2. (ob 18. in 20. uri) zgodovinski film Elizabeta. NOVO MESTO: 25.2. (ob 18. uri in 20.30), od 26. do 28.2. ter 3.3. (ob 16. uri, 18.30 in 20.45) akcijski film Državni sovražnik. RIBNICA: 27.2. (ob 21. uri) akcijski film Popolni umor. 28.2. (ob 16. uri) komedija Čarovnija za vsak dan. TREBNJE: 26.2. (ob 20. uri) in 28.2. (ob 17. uri) drama Thimanov show. VELIKE LAŠČE: 27.2. (ob 19. uri) akcijski film Popolni umor. 28.2. (ob 19. uri) komedija Čarovnija za vsak dan. film • BERLINALE IN MEDVEDI - V nedeljo se je v berlinski palači Zoo končal 49. filmski festival, ki se od drugih dveh najprestižnejših v Cannesu in Benetkah vse bolj loči samo še po nagradi - tu namreč zmagovalcem razdelijo enega zlatega in več srebrnih medvedov. Žirija je najdragocenejšega medveda letos podelila ameriškemu filmu Tenka rdeča črta, ki s sedmimi nominacijami velja tudi kot eden najresnejših zmagovalcev na podelitvi Oskarjev 21. marca. Se preden pa predihamo vsa ostala zmagovalna imena, omenimo, da Berlinale postaja vse bolj pomemben festival tudi po zaslugi naključja, ki ga umešča le mesec dni pred oskarji. Tako se v Belinu odvrtijo in obenem pogosto zmagujejo tudi filmi, ki nato nekaj tednov kasneje pobirajo zlate kipce v Hollywoodu -dokaz temu ni samo letošnji zlati medved. Nesporno gre za lep uspeh festivala, ki se je začel leta 1951, v senci hladne vojne, dolgo iskal svoje predznake, nekaj časa predstavlja zgolj eksotične kinematografije, zdaj pa ponuja klasično in kvalitetno kombinacijo najboljše svetovne produkcije. Najboljši film The Thin Red Line, kakor se v izvirniku ime- nuje zmagovalec, je izrazito protivojna drama s številnimi epizodnimi zvezdniki, vsi pa so upodobili psihološko zelo izdelane junake, ki se na Solomonovih otokih borijo proti Japoncem. Režiser Terence Mallick ga je posnel po 20-letni odsotnosti, pred javnostjo pa se zdaj skriva. Medved, toda zdaj samo še srebrni, za režijo, je šel v roke Britancu Stephenu Frearsu za medlo-dramično kavbojko The Hi-Lo Country, tistega za scenarij pa sta dobila Marc Norman in Tom Stoppard za romantično komedijo Žaljubljeni Shakespeare, ki ga s 13-imi nominacijami zagotovo čaka lepo število Oskarjev. Tudi medved za žensko vlogo je šel na polovico, prejeli sta ga Nemki Ju-liane Koehlerin Maria Schrader za vlogi lezbičnih zaljubljenk, Židinje in Arijke, v nacističnem Berlinu. Najboljši igralec je prav tako Nemec, to je Michael Gvvis-dek, za vlogo v Nočnih srečanjih, treh zgodbah, ki se dogajajo na predvečer papeževega obiska -v Berlinu. Žirija vsako leto podeli še rezervno nagrado za najboljši oziroma najzanimivejši film. Tokrat je šel srebrni medved za film v roke danskemu režiserju Jacob-senu, čigar po pravilih Dogme 95 narejena Mufunejeva zadnja pesem ni takšna mojstrovina, je pa vendarle tretji, menda pa tudi do zdaj najslabši “dogmatični” izdelek. Posebno nagrado pa si je prislužil francoski mojster Tavar-nier za tenkočutno socialno ljubezensko dramo Vse se začenja danes. TOMAŽ BRATOŽ PBS. Poštna banka Slovenije, d.d. S pomladjo lahko svoje prihranke povečate z vezavo sredstev za čas nad I, 3, 6, 12, 24 ali 36 mesecev po ugodni obrestni meri na vseh poštah v Sloveniji. Informacije na tel. št.: 062/449 24 63, 228 82 46. A DOLENJSKI UST !\ IZDAJATELJ: Dolenjski list Noro mesto, d.o.o. Direktor: Drago Rusija UREDNIŠTVO: Marjan Legan (odgovorni urednik), Andrej Bartelj, Mirjam Bezek-Jakše, Jožica Dornii, Breda Dušic Dornik, Tanja Gazvoda, Mojca Leskovšek-Svele, Martin Luzar, Milan Markelj, Lidija Murn, Pavel Perc in Igor Vidmar. IZHAJA ob četrtkih. Cena posamezne številke 210 tolarjev; naročnina za I. polletje 5.330 tolarjev, za upokojence 4.797 tolarjev; letna naročnina 10.920 tolarjev, za upokojence 9.828 tolarjev; za družbene skupnosti, stranke, delovne organizacije, društva ipd. letno 21.840 tolarjev; za tujino letno 70 evrov oz. druga valuta v tej vrednosti. Naročila in odpovedi upoštevamo samo s prvo številko v mesecu. OGL ASI: I cm v stolpcu za ekonomske oglase 2.800 tolarjev (v barvi.).000 tolarjev), na prvi ali zadnji strani 5.600 tolarjev (v bani 6.000 tolarjev); za razpise, licitacije ipd. 3..I00 tolarjev. Mali oglas do deset besed 1.700 tolarjev (po telefonu 2.200 tolarjev), vsaka nadaljnja beseda 170 tolarjev; za pravne osebe je muli oglas 2.800 tolarjev za I cm v stolpcu. ŽIRO RAČUN pri Agenciji za plačilni promet: 52100-603-30624. Devizni račun: 52100-620-107-970-27620-440519 (Dolenjska banka, d.d.. Novo mesto). NASLOV: Dolenjski list, 8000 Novo mesto. Glavni trg 24, p.p. 212. Telefoni: uredništvo in računovodstvo (068)323-606, 324-200; ekonomska propaganda in naročniška služba 323-610; mali ogluši in osmrtnice 324-006. Telefaks: (068)322-898 Elektronska pošta: info@dol-list.si Internet http:llwww.dol-list.si Nenaročenih rokopisov, fotografij in disket ne vračamo. Na podlagi mnenja (št. 23-92) pristojnega državnega urada spada Dolenjski list med informativne proizvode iz 13. točke tarifne številke 3, za katere se plačuje 5-odst. prometni davek. Računalniški prelom in filmi: Dolenjski list Novo mesto, d.o.o. Tisk: DELO-TČR, d.d., Ljubljana. BELA TEHNIKA SUŠILNI STROJ Gorenje,star 3 leta,odlično ohranjen, prodam Tt (0608)59-445. KMETIJSKI STROJI GUME BARUM, akumulatorje Vesna in Topla ter vse rezervne dele za traktorje Ze-tor, Ursus, Tomo Vinkovič, Univerzal, IMT, Torpedo, BCS, Sip Šempeter nudi ugodno Agroizbira Kranj, Tt (064)324-802. 580 S1LOKOMBAJN Vihar 40, izkopalnik krompirja, ličkalnik za koruzo in puhalnik prodam. Stane Staniša, Konec 14. Novo mesto, It (0609)634-131. 674 TRAKTOR UNIVERZAL 640 4 x 4, letnik 1993, in balirko Galignjani. za oglate bale. prodam. Tt (068)344-193 in (041)689-432. TRAKTORSKO živinsko prikolico in osovi-no z jermenico in ležaji, za cirkular prodam. Tt (0608)44-322. 642 TRAKTOR IMT 539 prodam. TT (068)344-107. 635 KUPIM RABLJEN GRAMOFON kupim. B (068) 73-082. 680 MOTORNA VOZILA KATRO, letnik 3/89, prodam za 160.000 SIT. B (068)89-568. . 630 JUGO 45, letnik 1989, registriran do 12/99, in jugo 55, letnik 1987, registriran do 9/99, prodam. B (068)75-334 ali (041)697-963. OPEL KADETT 1.4 S, letnik 1991, 92.000 km, prvi lastnik, prodam za 640.000 SIT. B (068)52-518. 633 R 19, letnik 9/95, 57.000 km, prodam za 1.300.000 SIT. a (068)75-311. 636 R 5 FIVE, letnik 1995, rdeč, garažiran, dobro ohranjen, prodam, B (068)83-372. 643 R 5, letnik 1991, prodam. B (068)81-449. CITROEN 25 E kombi, 8+1 sedežev, letnik 1984.86.000 km, brezhiben, registriran do 1/ 2000, prodam za 380.000 SIT. B (061)128-11-48. 652 R 19, GTS chamade, letnik 1992, centralno zaklepanje, električni pomik stekel, prodam. B (068) 323-584. FORD MONDEO 1.8 TD, letnik 10/95, registriran do 1/2000, prodam ali menjam za cenejše vozilo. "IS (068)22-289 ali (041)726-649. 663 126 P, letnik 1990, registriran do 6/99, prodam. IT (068)89-621. 664 R 19, letnik 1988, ugodno prodam. B (068)81-356. 667 NISSAN SUNNY, letnik 27.9.1993, sive kovinske barve, 64.000 km, prodam. B (068)342-503 ali 342-703. 669 TWINGO PACK, letnik 10/95, električna stekla, CZ (daljinsko), garažiran, nckaram-boliran, prva lastnica, prodam. B (068)78-469. 676 126 P, letnik 1989. registriran do 6/99,59.700 km, nove gume, radio, prodam za 89.000 SIT. B (068)65-830. 677 * R MEGANE, star cca 2 leti, od prvega lastnika, dobro ohranjen, kupim T1 (068)79-763. 686 126 P, letnik 1988, registriran do 3/99, prodam za 30.000 SIT. Tt (068)73-564. 689 ŠKODO FAVORIT, letnik 12/91,63.000 km, odlično ohranjeno, prodam B (068)73-850. UNO 45, letnik 1990, rdeč, ugodno prodam. B (068)52-246. 696 WARTBURG 353, letnik 1985, lepo ohranjen, registriran do maja, prodam za 110.000 SIT. B (068)52-462. 626 R5, letnik 1993,5V, 81.000 km, bel, prodam za 500.000 SIT. B (068)53-373. 621 R4, letnik 1988, prevoženih 70.000 km, prvi lastnik, prodam. Tel. 068/25-118 DOLENJSKA BANKA \S V' SPLAČA SE V Za vezana tolarska sredstva Vam v Dolenjski banki nudimo ugodne obresti: čas vezave fiksna obrestna mera spremenljiva obrestna mera od 31 do 90 dni TOM +1,0 % TOM +1,0 % od 91 do 180 dni TOM +1,8 % TOM + 2,0 % od 181 dni do 1 leta TOM + 2,3 % TOM + 2,5 % Vse informacije v enotah Dolenjske banke, d.d. R TRAFIC s sedeži, letnik 1985 in VW Cadi, letnik 1983, prodam. tT (068)323-765, zvečer, (068)83-685. 660 JUGO 45, letnik 1989, zelo ugodno prodam. H (068)20-546. 658 INVALIDNA OSEBA, prvi lastnik, ugodno proda brezhibno, garažirano, redno servisirano vozilo BX 16 TZS, letnik 4/91, 79.300 km. B (068)321-396. 666 ŠKODO FELICIO LXI, letnik 1995, dobro ohranjeno, prodam, (068)28-521. 681 WV POLO stwling oprema, letnik 1995, zelen, prodam. Tt (068)89-070, Lidija. 668 MERCEDES BENZ 307 D, letnik 1978, s ponjavo, prodam. Tt (068)83-562. 687 R LAGUNO 1.8 RT, letnik 1995, temno rdečo, prodam Tt (068)49-695, dopoldan, 47-353, popoldan. 618 LADO KARAVAN 1500, letnik 1993, in kombi PIAGGIO, letnik 1994, prodam. B (0609)623-426. 661 OBVESTILA AVTOŠOLA DABA organizira brezplačni tečaj CPP v tekstilni šoli v Metliki v ponedeljek, 1. marca, ob 18. uri. Inštruktorja Mojca in Matija Skala,»(068)60-086. 693 Jasnovidka Amalija vam pomaga iz stiske in razočaranj vse na osnovi lastnega videnja. Tel 090-40-36 POHIŠTVO MLADINSKO SOBO most prodamo TT (041)760-701. 617 TAPECIRANO POHIŠTVO, trosed, raz-tegljiv v posteljo, dvosed in dva fotelja prodam.tr (068)21-701. 654 RABLJENO SPALNICO, dnevno sobo in kuhinjo z belo tehniko ter več metrov balkonske ograje prodam. TT (041)665-904. SPALNICO AVONA ROSE, staro eno leto, 4- delni regal za dnevno sobo, nov, okroglo mizo in 4 stole ugodno prodam. IT (068)27-497, dopoldne. 649 POSEST V NOVEM MESTU, v Šmihelu in na Koše-nicah, prodamo hišo. Media nepremičnine, Tt (068)325-449 ali (041 )636-746. 615 v CENTRU ČRNOMLJA prodamo za 5.856.000 SIT hišo. Media nepremičnine, B (068)325-449 ali (041 )636-746. 616 POLOVICO hiše v Šmarjeti prodam B (068)73-575. 6.34 V NOVEM MESTU kupim parcelo ali staro hišo. B (041)720-038. 684 6 a VINOGRADA v Straški gori prodam B (068)83-439. 653 PRODAM OPAŽ. smrekov, stropni ali talni, in zaključne letve, suh, prve ali druge klase, prodam. Dostava brezplačna. Tt (063)451 -082. 402 RDEČE VINO iz Pisec prodam ali menjam za hrastov ali smrekov les. Tt (0608)65-526. DOMAČE tkano platno zelo ugodno prodam. IT (041)538-057. 623 VRTALNE STROJE MK 2, MK 3, MK 5, pehalni stroj, stružni avtomat, rezkalni stroj in namizno stružnico prodam. Tt (062)687-235, zvečer ali (041 )726-503. 625 BELOKRANJSKO VINO, belo in rdeče, prodam. Tt (068)326-307, zvečer. 672 DOMAČE ŽGANJE sadjevec ugodno prodam tt (068)78-069. 673 VEČ VRST semenskega krompirja prodam. Dostava na dom. Tt (064)312-056. 690 BELOKRANJSKO belo vino prodam. Tt (068)52-772. /ura (.41 PREDELAN HLEVSKI GNOJ. možna dostava, prodam. Tt (068)50-114. 648 HLEVSKI GNOJ zamenjamo za seno ali slamo. Tt (068)344-084. 647 ORIGINALNI PRTLJAŽNIK za smuči za Mazdo 323 prodam Tt (068)89-258 699 PARKET, klasični, hrastov, 300 x 52 mm, ek-stra klasa, prodam. Tt (068)65-286 ali (0609) 651-291. 691 CVIČEK in žganje prodam, tt (0608)87-611. 10001 frankinje in 1001 sadjevca prodam, tt (068)73-209. 650 RAZNO VINOGRADNIKI, POZOR! Prodajamo pocinkano žico, 3 mm. Cena 105 SIT/kg. Za vsakih 100 kg 1 % popusta. Ogrinc, U (061)611-600 ali 614-044. 620 V TRGOVSKO-POSLOVNEM CENTRU v Metliki oddam v najem opremljen frizerski salon za 600 DEM na mesec, tt (068)58-543. 637 IŠČEMO VARSTVO za otroka na našem domu (Trebnje), tt (068)461-000. 662 POVABITE ŽENE in dekleta na praznovanje osmega marca v gostilno Vovko na Ratežu v petek, 5. marca. Živa glasba! Rezervacije na tt (068)85-603. 678 ŽENSKO, staro nad 50 let, brez obveznosti, sprejmem za pomoč starejšim osebam. Ostalo po dogovoru. tt( 0608)80-472. 683 PISARNO, 18 m2, v Kočevarjevi 2 v Bršljinu ■oddamo v najem, tt (068)83-685. 659 V CENTRU Novega mesta oddam lokal, 20 m2, primeren za trgovino ali mirno obrt. tt (068)75-393. 692 SLUŽBO DOBI KV KUHARJA (-ICO), KV natakarico z izkušnjami redno zaposlim v Črnomlju, tt (041)732-474. 564 OSEBE, zainteresirane za redno zaposlitev in delo telefonistke, iz Novega mesta ali oklice, naj se javijo na Tt (068)324-017. Delo je dobro plačano ter stimulativno. 613 DELAVCA na delovno mesto skladiščnika, po izobrazbi trgovca, oz. poslovodja ali strojnega tehnika, z znanjem računalništva zaposlimo za nedoločen čas. Pisne prijave na naslov: M&MM. d.o.o.. P.P. 629, Novo mesto. 619 ZA NEDOLOČEN £/\S takoj zaposlimo delavca (lesni ali kemijski tehnik), z izkušnjami na področju površinske obdelave lesa. Možna tudi priučitev. Pogoj: vozniški izpit B kategorije, tt (068)374-610 ali 374-611. DEKLE zaposlimo v gostinstvu, tt (041) 671-335. 682 NAŠ MOTO: Prvo je skrb za zdravje, potem delo in dolarska plača. Ni prodaja! Pokličite na tt (062)510-890, g. Gino, g. Roman! 694 KUHARICO redno zaposlimo, tt (041)714-578. 697 PRILOŽNOST! Uveljavljeno podjetje zaposli omejeno število zastopnikov za predstavitve in prodajo na terenu. Vaš klic pričakujemo med 8. in 16. uro na Tt (061) 159-90-03. 698 NATAKARICO, KUHARICO ali PICOPEKA zaposlimo v novomeškem bistroju. Tel. 041/628-385 MIZARSTVO Andrej Bajt, s.p. V mizarski delavnici takoj zaposlimo KV mizarja ali delavca za priučitev TT 068/ 375-290 NATAKARICO in KUHARICO zaposli gostilna Brunskole na Hrastu. Tel 068/50-125 FITNESS CENTER v mestnem rekreacijskem centru vabi dijake, študente, upokojence, 2.500 SIT/ mesec; zaposlene, 2.900 SIT/ mesec. Tel . 068/341-867 in 341-914 STANOVANJA V NOVEM MESTU, Nad mlini in v Uh« j Slavka Gruma, prodamo dvosobno stan0'!al!. je. Media nepremičnine, °7c (068)325-449 * (041)636-746. 61 NEVSEUIVO GARSONJERO v Metliki. Kidričevo naselje, 26 m-’, z velikim balkono®. : prodam. % (061)614-307. DVOSOBNO STANOVABJE, 57 m;, v 01 Slavka Gruma 56, Novo mesto, na no' adaptirano, v prvem nadstropju, prodam • B (068)375-990, dopoldan, 27-857, pop°f dan. w, DVOINPOLSOBNO STANOVANJ E, 70 nr. v Dobovi prodam. Tt (0608)67-491, zvečer- TRISOBNOstanovanje,81 m:, 4. nadstropja telefon. KA TV, prodam. Tt (068)51-106. V METLIKI prodam opremljeno garsonjerj | B (068)59-591. ŽENITNE PONUDBE UREJAMO RESNE ZVEZE. Sreča, Že- nitna posredovalnica. Novi trg 11. N0"1 ^e. sto, B (068)326-033. 651 ŽIVALI SPREJEMAMO NAROČILA za enodnevne kilogramske bele piščance ter rjave ingT haste jarkice. Martin Metelko, Hudo Brchj 16, Studenec. B (0608)89-038. PERUTNINARSTVO in valilnica Gunjd£ Senovo, obvešča vse stranke in cenjene kup^ da sprejema naročila za vse vrste beliM" hastih in rjavih enodvenih in večjih kilOjgJ skih piščancev. Vse informacije na Tt (9°^ 71-375. MLADE NESNICE hisex, rjave, Prljd nostjo, opravljena vsa cepljenja, Pr(ra^0jf po ugodni ceni. Naročila in inform^ijf:^^^ Zupančič, Otovec, Črnomelj. Tt (068)5*--^ Gostilna Krulc, Mostec, Dobova, B (l ^ 67-587, Dušan Sajevec, Vavta vas • (068)84-111, Anita Janežič, Slepšek, W ^ ronog,(068)49-813. PIŠČANCE, bele, rjave in grahaste nesa^ prodajamo. Sprejemamo naročila! Ku ^ Šmarje 9, Šenterncj. B (068)82-424. ’ PRAŠIČE, težke 100 do 130 kg, do"j*jJ | krma, in telico simentalko, 400 kg, Pr° B (068)81-868. JARKICE, rjave, pred nesnostjo, ter cl1blJjli sečne bele in grahaste piščance Jata prodajali od 1.3. dalje. Ramovš. ŠcntrePjv B (068)40-189. TELIČKA BIKCA, sivca, starega 8 tedig prodani. Tt (068)82-287. niščiaf RJAVE in grahaste jarkice ter bele bomo prodajali od 7. marca dalje. PrcV Čatež. Tt (068)489-075. RJAVE NESNICE in grahaste. stare ^ | . ter bele kilogramske piščance h® rlaiflli nit ?() it a lir JoŽC J1, tj prodajali od 20. marca dalje. J°^e,ii Račje selo. Trebnje, B (041)708-5 (068)44-389. BIKCA, starega 12 tednov, ugodno ProdJj(: B( 061)786-139. J BIKCA LIMUZIN, cca 130 kg, prudaf^ | (041)503-867, zvečer. LEPO ŽREBICO, staro 9 mesecev. L‘'j ko. primerno za nadaljnjo rejo, prod3 (0608)75-117. J KRAVO Sl VKO po prvem teletu prod‘"’6+ (068)73-082. PRAŠIČA. 140 in 100 kg. po 210 SlTM, svinjo, 220 kg. po 200 SIT/kg, domača 3 £, prodam B (0608)75-405. NEMŠKE OVČARJE, stare sedem lcd^| in suho seno prodam. B (068)89-329. Sprejemamo naročila za enodnevf* piščance, bele, rjave, grahaste-Valilnica HUMEK tel. (068) 324-496, 67-1°^ STU io 3.0 MHZ SUZUKI AVTOSERVIS MURN Resslova 4, Novo mesto TT 068/24-791 SVVIFT GAL že od 1,295.000 tolarjev Za avtomobile SUZUKI JIMNY sprejemamo naročila za dobavo v marcu in aprilu! na 88,9 in 95,9 MHz RADI CE HosinnjeuEGOZDOUE ZAČENJA SE SEČNA SEZONA! V skrbi za bodočnost naših kostanjevih gozdov, čimprej poskrbite za posek bolnih dreves! S tem boste ozdravili Važ gozd, les prodali TANINhu iz Sevnice in pri tem tudi zaslužili. Če sami nimate možnosti poseka, Vam to napravijo oni. Vse informacije dobite v tovarni v Sevnici in po telefonu 0608-41044 in 41349. Se priporoča Vaš Tani' >0h zo “ 068/324-377 Verjemte ali ne. ntjkr ■uSL OGNJIŠČE £27 jr ^ VE9 TELEVIZIJA NOVO MESTO vas kanal s Trdinovega vrha/l 1 na kanalu i I Radio max 88,9 FM §7,6 FM RADIO U NIV 0 X 107.5 MHz UKV Rožna ulica 39, Kočevje tel./fax 061/855-666 iVse za telefon -j GSM Iel:068-322-l 27 Philips, Panasonic. BTC, Liuhlianska 27 alcatel, Motorola, JuolJdn»K‘* *•' SAMSUNG, NOKIA. TELITEL, MESTO mobičuk in reglja ILIA V RENAULT Ujetje za proizvodnjo in komercializacijo avtomobilov, REVOZ d.d., Belokranjska c. 4, 8000 Novo mesto *n(lustrijski direkciji na področju vzdrževanja tovarne zaposli diplomiranega inženirja elektrotehnika, smer elektronika ali procesna avtomatika. p s.k ir p i n i mladih inženirjev je delo na področju vzdrževanja d«v°dne opreme teamsko, raznoliko in ustvarjalno, z možnostjo str j!tnc8a izobraževanja doma in v drugih Renaultovih tovarnah na p 0Vnem in splošnem področju. rajamo sklenitev delovnega razmerja za določen čas in kasneje za oločen čas, kandidat je lahko tudi začetnik - pripravnik. pQ P>sno ponudbo z življenjepisom in dokazilom o izpolnjevanju uJ^Nv izobrazbe pričakujemo v 8 dneh po objavi na naslov: ^bST ’ ^ ^ ’ ^ersona*na s'u^ha, Belokranjska cesta 4,8000 NOVO te KZ KRKA, z.o.o., PE AGROSERVIS, Knafelčeva 2, Novo mesto, v okviru tradicionalnega sejma, ki bo v nedeljo, 28.2.1999, objavlja javno licitacijo naslednjih rabljenih in poškodovanih vozil. letnik izkl. cena v SIT i. VW - CADY 1.9 D tov. 1997 250.000,00 2. AUDI A3 1.8 1996 1.100.000,00 3. VW POLO 60 1997 250.000,00 4. R-EXPRES 1.4 RN 1996 390.000,00 5. CITROEN AX 1995 140.000,00 6. CITROEN AX 11 CABAN 1992 490.000,00 7. VW GOLF JXD 1987 435.000,00 8. Rezkalno-vrtalni stroj Metal HVG 1986 600.000,00 i Licitacija bo v nedeljo, 28.2., ob 9. uri v prostorih PE Agroservis, Knafelčeva 2, Novo mesto. Ogled vozil bo v petek, 26.2., od 8. do 15. ure ter eno uro pred začetkom licitacije. 10-odst. vplačila sprejemamo eno uro pred začetkom licitacije. Na izlicitirano vrednost se plača 5-odst. prometni davek razen pod zap. št. 8, kjer znaša 20%. Vozili pod zap. št. 6 in 7 sta nepoškodovani, v voznem stanju. KZ Krka Z.O.O. Novo mesto INSTALACIJSKI MATERIAL TRGOVSKO IN PROIZVODNO PODJETJE, d.o.o. Ljubljanska c. 89, Novo mesto, tel.: 068/324-442 Zupan in Občinski svet občine Dolenjske Toplice vabita občanke in občane občine Dolenjske Toplice na ZBORE KRAJANOV ki bodo potekali po naslednjem urniku: Ponedeljek, 1.3., ob 19. uri v Loški vasi (gostilna pri Henriku) Torek, 2.3., ob 19. uri v Soteski (dvorana gasilskega doma) Sreda, 3.3., ob 19. uri v Podturnu (dvorana gasilskega doma) Četrtek, 4.3., ob 19. uri v Kočevskih Poljanah (gostilna Branka) Petek, 5.3., ob 19. uri na Dolenjih Sušicah (vaški dom) Sobota, 6.3., ob 9. uri v Dolenjskih Toplicah (Osnovna šola) Sobota, 6.3., ob 18. uri v Dobindolu (gasilski dom) Srečanja organiziramo z namenom, da bi Vam predstavili: • Statut občine Dolenjske Toplice, • občinski praznik, • lokalne potrebe in želje občanov in prisluhnili Vašim mnenjem o tem. Vljudno vabljeni. Župan občine Dolenjske Toplice Franc Vovk, l.r. DAVEK NA DODANO VREDNOST REPUBLIKA SLOVENIJA Ministrstvo za finance Slovenija uvaja davek na dodano vrednost Informacijska pisarna DDV V okviru projekta DDV99 - Uvedba davka na dodano vrednost - je začela delovati informacijska pisarna, kjer bodo strokovnjaki odgovarjali na vprašanja, povezana z uvedbo davka na dodano vrednost. Davčni zavezanci bodo lahko odgovore na vprašanja dobili vsak torek in četrtek od 10. do 12. ure. Na voljo bosta dve telefonski liniji: 061/17 34 410 in 061/17 34 412 Vprašanja lahko zastavijo tudi preko elektronske pošte: ddv.inTo@gov.si ali pa pisno na naslov: Projekt DDV Informacijska pisarna Železna c. 18 1000 Ljubljana Tokrat vam bodo bodo strokovnjaki odgovarjali na vprašanja, ki se navezujejo na registracijo davčnih zavezancev. Vse dodatne informacije o delovanju informacijske pisarne lahko dobite na telefonski številki: 061/173 44 11. LERAN, d.o.o. Prodamo: • stanovanja: Novo mesto, Šmarješke Toplice, Straža, Dol. Toplice, Žužemberk, Krško, Brežice, Sevnica, Ljubljana; • hiše: Novo mesto in okolica, Šmarješke Toplice, Škocjan, Šentjernej in okolica, Ratež, Črnomelj, Krško, Sevnica, Brestanica, Brežice, Kostanjevica, Mokronog, Semič, Metlika; • kmetije: občine Novo mesto, Črnomelj, Metlika; • vikende: Bela krajina, okolica Brežic in Krškega, Novo mesto z okolico, Dvor, Ajdovec, Straža, Otočec z okolico; • poslovne obiekte: Novo mesto, Črnomelj, Krško; • zidanice: območje občin Novo mesto, Krško, Trebnje, Črnomelj; • oddamo v naiem poslovne prostore in stanovanja. Oglasite na na sedežu podjetja ali nas pokličite na tel. 068/322-282; 068/342-470 ali 0609/633-553. KONCERT Z MLADIMI KRAJ LAMI SEVNICA - V kulturni dvorani v Sevnici bo v nedeljo, 21. februarja, ob 16. uri koncert ansambla Mlade frajle, na katerem bodo sodelovali tudi ansambli Savinja, Labirint in Brodniki ter dvojčici Vesna in Vlasta Kidrič in humorista Honza in Fonza. Organizatorji pripravljajo za obiskovalce tudi presenečenje. Generalni pokrovitelj prireditve je Rohrblitz Sevnica. Vstopnice bodo prodajali uro pred koncertom na blagajni v kulturni dvorani. BOLGARIJA PRVA V INFLACIJI Med 193 opazovanimi državami je leta 1997 imela največjo inflacijo na svetu Bolgarija, kjer so se v enem samem letu cene zvečale kar za 631 odst. Sledil je Kongo s 471 odst., Tadžikistan s 190 odst., Romunija s 155 odst. itd. Visoko na lestvici pa se je znašla tudi Rusija, kjer je po najnovejših podatkih inflacija 85-odstotna. SREDNJA GRADBENA SOLA KRANJ, Cankarjeva 2 Srednja gradbena šola Kranj razpisuje vpis v programe za odrasle za šolsko leto 1999/2000 1. PROGRAM PREKVALIFIKACIJE IN DOKVALIFIKACIJE ZA NASLEDNJE POKLICE: • slikopleskar, zidar, tesar, pečar (IV. stopnja) 2. PROGRAM ZA PRIDOBITEV PRVEGA POKLICA: ’ slikopleskar, zidar, tesar, pečar (IV. stopnja) POGOJI ZA VPIS IN DOKUMENTACIJA: Pod 1 - spričevalo o pridobljenem poklicu, prijavnica za vpis (obr. DZS 1,20). Pod 2 - spričevalo o končanem 8. razredu osnovne šole, prijavnica za vpis (obr. DŽŠ, 1,20). Vsa dokazila o izpolnjevanju pogojev za vpis v programe izobraževanja pošljite na naslov: Srednja gradbena šola Kranj, Cankarjeva 2, 4000 Kranj. Rok prijave 15 dni od dneva razpisa. O začetku izobraževanja bodo kandidati pisno obveščeni. VI NAM - MI VAM oglas na kratko s pošto po ‘n* 068/323-610 ali 041/623-116 odmevno objavo v DOLENJSKEM LISTU DERMATOLOG Zdravljenje kožnih obolenj, krčnih žil, kapilar, odstranjevanje bradavic, materinih znamenj, kapilar na obrazu in hemoroidov z laserjem, tr 061/1401-555, za hemeroide GSM 041/694-429. Tak, d.o.o. Novo mesto, Trdinova 14 TT 068/341-867 Projektiramo, svetujemo in vodimo nadzor za stanovanjske, poslovne in industrijske, športne in rekreacijske objekte! Ekonomično, konkurenčne cene, dobre reference! / 1 > Če želite vsak četrtek v letu prejeti vsebinsko bogat in oglasno odmeven časopis, ki ga bere blizu sto tisoč ljudi, izpolnite naročilnico in jo pošljite na naslov: Dolenjski list, 8000 Novo mesto, Glavni trg 24, p.p.212. Za vse drugo bomo poskrbeli mi, vi pa pazite, da si ne bo ob četrtkih sosed iz vašega poštnega nabiralnika pred vami “izposodil” vašega Dolenjskega lista. Naročilnica za DOLENJSKI LIST -H S to naročilnico naročam DOLENJSKI LIST za: Ime in priimek: _____________________________________ Upokojenec: da Naslov (kraj, ulica, hišna številka): Pošta: Naročnik izjavlja, da naročilo res velja zanj, dokler naročnine ne bo pisno odpovedal, sicer pa bo naročnino plačeval osebno ali s položnico, ki mu jo bo poslal Dolenjski list. Naročnik bo časopis začel prejemati od prve številke dalje v mesecu: 1999 Kraj: Datum: Podpis: PORTRET TECjA TEdNA Francka So ljudje, ki ne pričakujejo priznanj in nagrad za svoje delo, svoj poklic jemljejo kot dolžnost in poslanstvo. Tudi Francka Pirnar, profesorica francoskega in nemškega jezika z novomeške gimnazije, ki se je lani v jeseni po 30-tih letih poučevanja morala zaradi bolezni invalidsko upokojiti, je v tem poklicu delala z velikim veseljem in z vso predanostjo. Njeno največje in edino priznanje so bili njeni dijaki, ki so uspešno nadaljevali šolanje in uspeli v življenju. Prijetno prese-neiana pa je bila, ko ji je pred kratkim francoska država podelila odlikovanje Vitez akademskih palm za požrtvovalno delo na področju širjenja francoskega jezika. Francka Pirnar je najprej dve leti poučevala nemščino na kočevski osnovni šoli, potem pa se je javila na razpis novomeške gimnazije, ki je iskala profesorja za francoski in nemški jezik, in tako prišla v Novo mesto. Rodila se je v vasici Pungert v Čabran-ski dolini, v krajih, ki so na žalost danes bolj kot kdaj koli pozabljeni od ljudi in od boga. Med vojno je njena mama ostala sama s tremi otroki, oče je umrl izgnan na Rabu. Francko, ki je od vseh kmečkih opravil še najraje pasla živino, kjer je lahko brala knjige, pa je želja po znanju kljub' pomanjkanju gnala v svet. Po štirih letih osnovne šole na Travi je šolanje nadaljevala v nižji gim- naziji v Kočevju. Sedem let je bivala v internatu, zadnje leto pa mama zanj ni imela več denarja, zato je Francka to leto živela pri neki družini, za plačilo pa je inštruirala njihovega sina. Po končani gimnaziji je bila odločena nadaljevati študij francoščine in nemščine na filozofski fakulteti v Ljubljani. Pred tem pa je obiskala strica v Franciji in eno leto preživela v Dijonu, kjer je pri neki družini skrbela za deklico in se višala v tečaj francoščine za tujce. “Pridobljeno znanje mi je študij olajšalo, zadnje leto na fakulteti pa sem dobila še francosko štipendijo za študij francoščine na univerzi v Nancyju, "je povedala Pintarjeva. V teh dveh letih je pridobila veliko znanja, izgubila pa je dve leti pokojninske dobe. Študij je dokončala s pomočjo posojila, kot študentka £a je tudi veliko delala. Pred študijem je celo državi dala del zemlje, ker so ji na podlagi le-te obljubljali štipendijo, vendar štipendije ni nikoli dobila. Profesorica Pintarjeva je ugotovila, da ji delo z dijaki bolj ustreza kot pa z osnovnošolci. “Delala sem po 32 ur na teden, ob popoldnevih pa sem imela še tečaje, vendar nisem bila nikoli utrujena. ” Še najtežje ji je bilo uskladiti družinske in službene obveznosti, ko je bila njena hči Urška majhna, vendar ji je tu pomagal njen mož Alojz. Vsakih 7 let je odšla za nekaj časa v Francijo, svojemu poklicu pa je posvetila tudi večino časa med počitnicami. Njeni dijaki so bili zelo uspešni tudi na tekmovanjih iz znanja francoščine, sodelovali so v delovnih akcijah v Franciji pri obnovi starih gradov in si dopisovali z vrstniki iz Francije. “V tem poklicu moraš imeti otroke rad, sprejeti moraš njihovo radoživost in razigranost. To, da sem od njih veliko zahtevala, pa niso nikoli vzeli za slabo, kajti za znanje jezika je treba veliko delati. ” Pintarjeva je bila od leta 1995 tudi zunanja ocenjevalka za francoski jezik v maturitetni komisiji, pred leti pa je pridobila tudi naziv svetnik. Se vedno bi rada poučevala, pa ji zdravje tega ne dopušča. Sedaj bo imela več časa za sprehode in delo na vrtu in v vinogradu, kjer se je že do sedaj spočila in si nabirala novih moči. JOŽICA DORNIŽ DALMATINSKE JEDI V TANGU OTOČEC - V restavraciji Tango na Otočcu bodo od danes, 25. februarja, do nedelje, 28. februarja, dnevi dalmatinskih jedi. Za to priložnost so pripravili bogato izbiro svežih morskih rib, rakov in školjk. V Tangu imajo na izbiro okoli 40 vrhunskih slovenskih vin, tako da tudi najbolj zahtevnim gostom ne bo težko izbrati. Dneve dalmatinskih jedi na Otočcu pripravljajo že več kot 20 let in vedno so zelo dobro obiskani. V petek in soboto zvečer bo nastopila še priljubljena dalmatinska klapa Maraska. KDO JE PREBIL CEVOVOD? Ostanki jugovojske prišli na dan Iz cevovoda prikapljal kerozin, ki se je nekoč pretakal do cerkljanskega letališča USPESNI NA DVEH TEKMOVANJIH KRŠKO - Plesalca PPK Lukec Krško Luka Vodlan in Maja Bromše sta na nedavnem plesnem tekmovanju na Danskem Copenhaven open med mlajšimi pionirji osvojila 8. mesto v standardnih in 14. v latinskoameriških plesih. To je doslej največji uspeh mladih krških plesalcev na tako velikem tekmovanju. Plesalo je več kot 1.000 parov iz vsega sveta. V Ljubljani je na kvalifikacijskem plesnem turnirju Urška open z mednarodno udeležbo 21. februarja plesni par PPK Lukec Krško Tadej Drakulič in Katarina Račič med mlajšimi pionirji dosegel 3. mesto v standardnih in latinskoameriških plesih. DJ KUNSTEL V KLUBU POD KAVARNO NOVO MESTO - Društvo novomeških študentov obvešča vse ljubitelje regge glasbe, da bo v petek, 26. februarja, v klubu pod kavarno gostoval DJ Kunstel iz Ljubljane. Ritme znanih regge izvajalcev bo začel vrteti ob 21. uri. Vstopnine ni. Vabljeni! KRŠKO - Čeprav je ministrstvo za obrambo že leta 1995 saniralo vse cevovode nekdanje Jugoslovanske ljudske armade in jih seveda tudi izpraznilo ter zaplombiralo, se je v Krškem izkazalo, da delo očitno le ni bilo najbolj natančno opravljeno. Nasproti Mercatorjeve veleblagovnice je namreč v potok izteklo nekaj kerozina - goriva za letala bivše jugoslovanske vojske. Po nekaterih ocenah gre za 5 kubikov, kolikor meri tudi velik jašek. Prvo onesnaženje je bilo opaziti sredi novembra lani, takoj v začetku decembra pa je bil odrejen izkop zemlje, da se je ugotovil izvor onesnaženja. Kmalu je bilo jasno, daje kerozin pricurljal iz cevovoda bivše vojske, za katerega je znano, da gre en krak z železniške postaje na prečrpališče za Petrolom v Krškem, eden v skladišče, daljši pa na letališče v Cerklje. Kot so nam pojasnili na ministrstvu za obrambo, je bil v Ljubljani še istega dne sklican sestanek, na katerem je tekla beseda o onesnaženju in sanaciji, saj je kerozin kapljal v potok, na srečo pa pitne vode neposredno ni ogrožal. Dela so bila zaupana krškemu podjetju Kostak (dela so vredna 5,9 milijona tolarjev), ki mu je uspelo 1. fazo del speljati do konca leta. Sedaj je potrebno odstraniti še kontaminirano zemljo, a tega očitno ne bo mogoče storiti pred pomladjo. Ko so se z ministrstva pri podjetju, kije leta 1995 saniralo jaške, pozanimali, zakaj je pustil tega, so Goba, ki je več kot hrana Gobe šitake cenjene v kulinariki in zdravilstvu SENOVO - Med zdravilnimi gobami postaja vse bolj znana hrastova nazobčanka ali goba šita-ka, ki bo svoje mesto očitno vse pogosteje dobivala tudi na krožnikih Slovencev, saj so šitake prava zakladnica mineralov, proteinov, vitaminov in drugih koristnih snovi, imajo pa malo maščob in zato nizko kalorično vrednost. In na naših jedilnikih bo morda pogosteje tudi zato, ker rastejo na Senovem. V podjetju Alea na Senovem, ki se je po celi Sloveniji in tudi v tujini uveljavilo z bukovimi ostrigarji, s ponudbo katerih ne dohaja več povpraševanja, so začeli ob pomoči in s sodelovanjem Nena- Halo, tukaj je bralec Dolenjca! Dobova: kakšna dvorana! manjka parkirnih prostorov, odpadki na postajališču - V Brežicah zdravniki hrvaško - Čigava kanalizacija v Novem mestu - Nadzor v Šentjerneju Bralka iz Dobove meni, da športna dvorana v Dobovi po več letih, odkar sojo zgradili, še nima uporabnega dovoljenja. Dvorano kijub temu uporabljajo. “Če se komu kaj zgodi v tej športni dvorani, kdo odgovorja?” se je spraševala Dobovčanka in dodala: “Blizu te dvorane sta vrtec in osnovna šola. Niti dvorana niti vrtec nimata parkirnega'prostora. Blizu športne dvorane sta avtobusni postajališči, ki služita izključno šolskim otrokom. Okrog postajališč je veliko odpadkov, ki jih mečejo otroci. Ali ravnatelj ne more preprečiti smetenja?” Več o omenjenih dobovskih posebnostih bomo poročali prihodnjič. Bralka iz Dobove je še vprašala, kaj je največji strošek v bolnišnični dejavnosti. V mislih ima podatek, Halo, tukaj DOLENJSKI LIST! Novinarji Dolenjskega lista si želimo še več sodelovanja z brulci. Vemo, da je težko pisati, zato pa je lažje telefonirati. Če vas kaj žuli, če bi radi kaj spremenili, morda koga pohvalili, ali pa le opozorili na zanimiv dogodek iz domačih krajev - pokličite nas! Prisluhnili vam bomo, zapisali, morda dali kakšen nasvet in po možnosti poiskali odgovor na vaše vprašanje. Na telefonski številki (068)323-606 vas čakamo vsak četrtek med 18. in 19. uro. Dežurni novinar vam bo pozorno prisluhnil. objavljen v Dolenjskem listu, daje brežiška bolnica sprejela okrog okrog 400 bolnikov več, kot jih je bila pripravljena plačati zdravstvena zavarovalnica. “Tako število pomeni glede na število dni v letu približno enega pacienta na dan. Kaj je največji strošek pacienta v bolnici? Ali bi brežiška bolnica, če bi imela na leto 400 bolnikov manj, imela občutno manj stroškov. Stroški za elektriko, strežno osebje, zdravnike ostajajo namreč zmeraj približno enaki. Kot je še povedala, jo moti, da nekateri zdravniki v brežiški bolnišnici zelo slabo govorijo slovensko ali pa sploh ne. Po informaciji, ki smo jo pred časom dobili v brežiški bolnišnici, je bila lani v Sloveniji uvedena standardizacija za bolnišnično dejavnost. Z njo so določili tudi število bolnikov na določeno število zavarovancev. Glede na to standardizacijo bolnišnici zagotavljajo tudi denar za dejavnost. Brežiška bolnišnica je lani sprejela na interni oddelek 427 bolnikov več, kot bi jih lahko glede na število bolniških oskrbnih dni, kijih je bil pripravljen plačati Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije. Bolnišnica je skrajševala ležalno dobo in prej odpuščala iz bolnišnice. Skrajševanje ležalne dobe in odpuščanje pa sta v bolnišnici občutno povečala stroške, tudi zato, ker vsako na novo začeto zdravljenje vključuje tudi predpisane zdravniške postopke. Po navedbah direktorja Toneta Zorka, zazdaj še ni predpisa, katere preiskave naj opravi osnovna zdravstvena služba za določeno bolezensko stanje. Marjan iz Ulice Slavka Gruma v Novem mestu je sporočil, da se pri njihovih blokih maši kanalizacijski jašek. “To je kumunalni vod, ki povezuje več blokov, zato ni last enega samega bloka, saj služi večjemu številu uporabnikov”. Po njegovem mnenju mora komunalno podjetje osnovne vode očistiti. Zato smo poklicali Komunalo Novo mesto. Anton Sečen, vodja sektorja kanalizacija in čistilne naprave, je povedal: “Bili smo tam, ogledali smo si in ugotovili, da gre za meteorno kanalizacijo. Ta ni v naši pristojnosti. Stanovalci naj najdejo upravljalca in se z njim dogovorijo, kdo bo plačal čiščenje.” Jože iz Šentjerneja je sporočil, da so po hišah v občini Šentejer-nej dobili list, s katerim svetniki opozicije občinskega sveta obveščajo, da so nedavno zapustili sejo sveta, ker se ne strinjajo z volitvami v nadzorni odbor v občinskem svetu Šentjernej. “Ogorčen sem, ker bi naš župan rad imel vse pod svojo oblastjo. Kot da hoče imeti nadzorni odbor pod kontrolo. Nadzor bi moral biti opozicijski, in to tak, kot so zahtevali. Zdaj pa ne pristane, da bi v odbor predlagali strokovnega človeka iz opozicije,” je rekel Jože. O tej zadevi je govoril tudi Peter iz Šentjerneja, ki je enakih misli kot Jože. K temu naj dodamo, da je o protestnem odhodu opozicije poročal tudi Dolenjski list v 5 št. Ali so se ostra nesoglasja v šentjernej-skem svetu kaj zgladila, ta trenutek ni mogoče izmeriti. Zato velja počakati do naslednje seje. L. M. ŠITAKE NA SENOVEM - Doslej se je z gojenjem šitak v Sloveniji ukvarjal le en pridelovalec, sedaj pa jih goji tudi Nenad Sablič s Senovega, trži pa senovška Alea. Na sliki Uroš Bezjak, vAlei odgovoren za marketing, v gojišču šitak. (Foto: T. G.) da Sabliča, sedaj samostojnega podjetnika, poskusno gojiti šitake pred dvema letoma, sedaj pa so prišli tako daleč, da lahko v letošnjem letu s tremi do štirimi tonami substrata mesečno zagotovijo nekaj sto kilogramov šitak na mesec. Šitake so znane po svoji močni aromi, zaradi trdega, a sočnega mesa pa jih uvrščamo med najdragocenejše gobe. Vsebujejo življenjsko pomembne vitamine, kot sta B12 in D2. Vsebujejo tudi snovi, ki znižujejo krvni pritisk in holesterol v krvi, preprečujejo arteriosklerozo in zmanjšujejo krhkost krvnih žil. Povečujejo antivi-rusno in antikancerogeno odpornost človeškega organizma, so koristne kot zaščita proti cirozi, vsebujejo pa tudi številne minerale in proteine. To vrsto gob lahko uporabljamo na različne načine tako kot vse druge vrste gob, lahko jih uživamo tudi surove. Če uporabimo posušene, jih moramo predtem več ur • Tisti, ki želijo sami okušali užitek pridelave šitak, bodo lahko kmalu prišli na svoj račun. Kot je povedal Uroš Bezjak, v podjetju Alea odgovoren za marketing, bo na Senovem možno kupiti že inkuhirane in z miceljjeni preraščene stebričke, tako da bo nadaljnji postopek pridelave gob zelo enostaven. Stebriček bo potrebno le prepikati, namočiti v vodo, počakati teden dni in si natrgati svežih gob. namakati v vodi, mnogi pa šitake zaradi močne in prijetne arome uporabljajo kot odlično začimbo. T. GAZVODA v podjetju odgovorili, da zanj sploh niso vedeli. Načrtov talnih vodov ni. Jugoslovanska vojska jih je namreč ob odhodu iz naše domovine odnesla s seboj. Obstaja torej možnost, da je še kje kak jašek, ki lahko ob naslednjih gradbenih delih onesnaži okolje. T. GAZVODA DELAVEC OB NOGO STRAŽA-V sredo, 17. februarja, je 27-letni Damjan Srebrnjak v Novolesu v Straži delal na tekočem traku. Pri tem mu je spodrsnilo in je zdrsnil proti drobilcu, ki gaje potegnil vase. Ko je do njega prišel delovodja, je s stikalom preklopil transportni trak v nasprotno smer, da je Damjana potegnil iz drobilca, a kljub temu mu je pod kolenom odtrgalo nogo. KEROZIN OČIŠČEN - Že od začetka decembra je nasproti Mercatorjeve veleblagovnice delovišče■ Na piano je namreč pricurljal kerozin, čeprav so jaške očistili in zaplombirali že leta 1995. Kot kaže, niso vedeli za vse... (Foto: T. G.) TULIPAN - Tone Ivančič, Marjan Štubler, Urša Blatnik in Petra Boljte so štirje listi Tulipana. Glasbenozabavni Tulipan Novo ime med dolenjskimi narodnozabavnimi ansambli sedilo in ga uglasbi, prsti pa J1 enako dobro obvladajo tako gumbe diatonične kot tipke klf' virske harmonike. Le leto dni J« od nje starejša Urša, ki v ansamblu poje in igra na diatonično harmoniko. Ta čas se tulipanovci pripravljajo za nastop na festivalu v Steverjanu, kjer se bodo pred' stavili s svojimi skladbami, prl' pravljico pa tiidi že svojo prvo NOVO MESTO - Lanskega septembra seje med narodnozabavnimi ansambli, ki si na že kar zasičenem tovrstnem slovenskem glasbenem prizorišču iščejo svoj kotiček in svoj del poslušalstva, pojavila nova skupina, ki si je nadela ime Tulipan. Sestavljena je iz dveh mož in dveh deklet, ki igrajo in pojejo pod vodstvom Antona Ivančiča, basista, kitarista in pevca. V moški polovici ansambla sta še kitarist in pevec Marjan Štubler, v “lepši” polovici pa harmonikarki Petra Boljte in Urša Blatnik. Petra ima komaj 15 let, kljub rosni mladosti pa ima kar nekaj glasbenih izkušenj, saj je dobila že več pohval na harmonikarskih tekmovanjih. Po potrebi napiše tudi kakšno be- glasbeno kaseto, ki nastaja ob pomoči avtorja skladb Dušana Podbevška in pisca besedil Marnja Avguština. Ansambel je dobro uigran in bo z veseljem zaigral na plesih, veselicah, svatbah in drugih prireditvah, le povabiti ga Je treba in mu prisluhniti. 17-KILOGRAMSKI SOM - Franc Požar, član Ribiške družine Brežict, je tudi prvi "car Ribiške družine Brežice ”, se lahko pohvali s trofejno som kije tehtala 17,5 kilograma in je bila dolga 128 centimetrov. Velikank ■ ujel v Sotli na puranja jetra. Pričakoval je sicer klena, o somu pa ^ razmišljal ni, saj je imel vrvico, debelo le 0,35 milimetrov. Ribo je m utrujati kar 45 minut. (Foto: Oskar Gerjevič) a* ARS RAMOVŠ rFcstivaf (Thrcšicc Visoko umetnost boste našli tudi v Metropolitanki, Veroni ali Salzburgu in glamur tudi v Parizu ali Dunaju... Z manj miljami pa je bolj prijazno... V Krc žicah bo lepše. (061) 125 33 66