Št. 109.
V Gorici, dne 21. septembra 1901.
Tečaj XXXI.
Izhaja trikrat mi teden t Šestih tedanjih, in sicer: vsak torek, Četrtek in soboto, zjntranje lz-•laiiji opoldne, večerno Izdauje pa oh 3. ari popoldne, in stano z uredniškimi izrednimi prilogami ter s „Kažipotom" oh novem letu vred po posti pre-jemana ali v Gorici na dom posiljana: Vse leto . . . . : . . 13 JE 20 h, ali gld. 6-fiO ~    polleta^.  .'. . "."*. ~T'T <r;*|9^»^*>Hr:#3G.
aetrt leta.......3 , 40.;.   ,    ,    1*70
Posamične številke stanejo 10 vin. Naročnino sprejema upravništvo v Gosposki uliei štv. 11 v Gorici v »Goriški Tiskarni* A. Gabršček vsa! dan od 8. ure zjutraj do 6. zvečer; ob nedeljah pa oc! 9. do J 2. tire. Na naroČila brez doposlane naročnine so ne oziramo. ,   ^,,m,     ^
„PRIMOREC" izhaja neodvisno "od «SoČe» vsak petek in stane vse leto 3 K 20 h ali gld. 1-60.
*Soča» in «Primorec» se prodajata v Gorici v to-bakarni Schwarz v Šolski ulici in Jellorsitz v Nunski ulici; — v Trstu v tobakarni LavrenSiS na trgu della Casorma in Pipan v ulici Ponte dolla Fabbra.
(Večerno izda nje.)
Uredništvo
se nahaja v Gosposki ulici St 7 v Gorici v I. nadstr. Z urednikom je mogoče govoriti vsaki dan od 8. do 12. dopoludne ter od % do o. popoldne; ob nedelja]) in praznikih od 9. do 12. dop. UpravniUvo se habaja v Gosposki ulici St 11.
Dopisi naj se pošiljajo le uredništvu.
Naročnina, reklamacije in druge reči, katere ne spadajo v delokrog uredništva, naj še pošiljajo le uprnvništvu.                      __
Oglasi in poslanica
se računijo po petat-vrstah, če tiskano 1-krat 8 kr., 2-krat i kr., 3-krat 6 kr, vsaka vrsta, Tečkrat po pogodbi. — Vsčje črke po prostoru.
Naročnino in oglase je plačati loco Gorica.
»Goriška Tiskarna" A. OabrSček tiska in zalaga razen «Sočo» in »Primorca* se ^Slovansko knjižuico", katera izhaja mesečno v snopičih obsežnih 5 do 6. pol ter st?ne vseletno 1 gld. 80 kr. — Oglasi v »Slov. knjižnici> se tačvrnijo po 90 Vr. pptit-vrstiea.
Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici.
Bog In narod J
«Gor. Tiskarna* A. Gabršček {odgov. Iv. Meljavec) tiska in zal.
Vprašanje o užitnini
v deželnem zboru.             j
Kot tretja točka dnevnega,reda v seji deželnega zbora v torek je prišel i na dnevni red predlog finančnega odseka radi sprejetja deželne užitnine v lastno režijo. Poročevalec finančnega odseka je bil profesor B e r b u 5. Poročilo mrgoli napadov na deželnega odbornika dr. Turno, kot poročevalca v tej zadevi, brez stvarnega utemeljevanja. Stavljeni predlogi pa so sledeči:
1.  Izreka se deželnemu odboru zahvala, da je lani spretno in vestno varoval pri obstoječih razmerah deželno koristi pri oddaji užitnin, posebno v goriškem mestu, kjer se mu je posrečilo pridobiti za deželo približno 22.000 K več nego prejšnja leta.
2. Načrt zakona, s katerim se uvaja samostojna deželna naklada na pivo, se sprejme ustavnim potom, ter so naloži deželnemu odboru, da preskrbi zanj ko hitro mogoče Najvišjo potrjenjo,
Ji. Doželni odbor naj stopi nemudoma v dogovor z visokim e. kr. na-mestništvom v Trstu ter naj priredi dogovorno ž njim po možnosti hitro predpis za izvodonje om njenega zakona. Isto-tako naj priredi \ najkrajšem času navodilo organom za pobiranje užitnin in naklad na pivo.
4.    V pokritje različnih deželnih potrebščin naj izposluje 3*40 K deželne naklade na pivo, prepustivši največ 1 K občinskim nakladam. — Naj strogo varuje dosedanje skupno mero deželnih in občinskih naklad na pivo v znesku 4 K 40 vin., in ne dopušča, da bi se ta znižala, kažoč na mnogo višje obda-čenje   domačih vinskih pridelkov.
5.   Naj pravočasno preskrbi vse potrebno za poslovanje deželnoužitnin-skega urada s 1. januvarjem 1902.
0. Pooblašča se deželni odbor, da se pogodi bodisi s celimi okraji aH občinami, bodisi s tozadevnimi obrtniki ali tretjimi osebami potom odkupa za deželno užitnino in naklade na pivo, odnosno tudi erarsko užitnino, ako dobi njeno pobiranje v svoje področje. Kjer to ni mogoče, ali bi bilo v škodo deželi,
naj preskrbi pobiranje imenovanih davščin vsekako po tarifi v lastni upravi. V to svrho naj stopi v dogovor s c. kr. finančnim ravnateljstvom v Trstu, da odpove pravočasno pogodbe z zakupniki, ponudivši 10% povišek zakupnin vsaj za one okraje, kjer bi dežela ne mogla pobirati svojih užitnin po tarifi.
7. Naj poživlja visoko vlado, da spremeni ustavnim potom zakon z dno 18. maja 1. 1875. drž. zak. št. 84., po katerem so v veljavi za našo kronovino trije oziroma štiri tarifi na vino, namreč po 6*94 K, po 4-40 K in po 3'72 K (oziroma po 1.48 za tako zvano vino di Zontu) tako, da so uvode povsod le jedna tarifa.
Istotato naj so preuredi Najvišji odlok z dno 25. maja 1. 1829., zadevajoč pobiranje užitnin, v občo tako, da bode odgovarjal duhu časa in se oziral tudi na deželne in občinsko koristi".
Na prvi mah se vidi, da je prof. Berbuč hotel pokazati vso,' kar zna, in nakopičiti kolikor mogočo mnogo predlogov. Zato so posamezni predlogi mod seboj no vjomajo prav. Prevzotjo deželno užitnino v lastno režijo je očitno trgovsko podjetje. Pogoj vsakega pod- ' jetja jo 1) izpeljivost, 2) proračun, kateri zagotavlja dohodke. Finančni odsek je predlagal pod točko 5., naj deželni odbor preskrbi vso potrebno za poslovanje deželnega užitninskega urada s 1. januvarjem 1. 1902. Predmet deželne užitnine je 1) davščina na vsak hI na drobno potočenega piva kot lastna deželna užitnina, 2) naklade na erarsko užitnino vina in mesa, le davščina na žganjine je vsled državnega zakona odpadla in ž njo glavni morebitni dohodek za deželo. Vsled državnega užitninskega zakona imajo nrcdnost jemati v zakup erarsko užitnino ubrtniki sami; še le, če obrtniki orarske užitnine ne prevzamejo v lastno režijo, še le potem lahko deželna uprava prevzame pobiranje erarske užitnine v svojo režijo, kakor sploh vsak tretji konsument. Erarsko užitnino v Purlaniji je vzel visoki erar sam v lastno režijo; torej jo izključeno vsako podjetje za furlanske
sodno okraje na račun dežele. Gro torej [* le za slovenske sodne okraje. Obrtniki pa zavzemajo stališče, da so proti deželni režiji. Kakor danes stvari stojč.nima deželna uprava najmanjšega upanja, da si pridobi pobiranje erarske užitnine. Ostaja torej deželi kot lastni dohodek jedino le davščina na drobno potočeno pivo.  Deželnemu  odboru so  dosedaj na razpolago statistični podatki o prodanem pivu iz 1. 1871.—1873. ter je deželni odbor ugotovil količino potočenega piva na loto 11.905  veder.   S  sklepom od 6. sept. 1876. je deželni odbor vpeljal 1 gld. doklado na 1 hI piva. Z Najvišjim odlokom  od 19. jan.  1883.  pa je vis, vlada znižala to užitnino na 50 kr na l hI. Doželni odbor je skušal pobirati užitnino na pivo prvotno v lastni režiji, posluževajo se posredovanj županstev; prejel  pa  je   vsega  skupaj   neznaten znesek nekaj  nad 2000 gld. Da jo dohodke povišal, je doželni odbor konočno skenii oddajati  pobiranje deželno užitnine na pivo polom zakupa ter jo določil klicno ceno na 4600 gld.  za colo provineijo ter jo dobival zadnji čas potom  zakupnino  5000  gld. Danes  torej dežela   nima  druge  lastne   užitninske davščino nego ta navedeni dohodok na pivu, in s tem dohodkom bi bila siljena deželna uprava vzdrževati lastni užit-ninski urad. — Poročevalec v finančnem odseku trdi na podlagi zasebnih poizvedel), da znaša količina v deželi potočenega piva največ 50.000 hI,  najbrže pa 40.000 hI. Ker jo vis. vlada  že  ponovno in posebno tekom 1. 1900. odklonila  povišanje  davščine  na pivo  nad 1 K, je  torej  izključen  večji  dohodek nego maksimum po računu pref. Ber-buča 50.000 K. Finančni  odsek ni  po-\ izvedel in izračunil, koliko  bi  znašala J deželna  režija.  Sodeč po razmerah v I deželi pa bi  bilo pač soditi, da troški I lastne režije,   ako  se  izvede pravilno užitninski urad po celi deželi, bi znašali najmanj   40.000   K,   največ  60.000 K. Troški za deželno  režijo   bi torej  ali presegali maksimum sedanjega dohodka na pivu ali pa bi dajali le okoli 10.000 K, t. j. toliko, kolikor  dežela dosedaj   že gotovo dobiva od podjetnika. Pod temi
razmerami je torej izključeno in deželni odbor po svoji vesti ne bodo mogel ustanoviti užitninskega urada, ako ne na veliko škodo dežolo. Predpogoj lastne režije torej je, da se pridobi erarska užitnina ; ker pa jo to izključeno vsled stališča obrtnikov, je tudi nemogoča lastna uprava.
To vprašanje bi se pod normalnimi razmerami v vsakem deželnem zboru rešilo po treznem premisleku brez vsakega hruma in šuma. No, pri nas je klerikalna stranka izgubila trezen premislek in zastopniki te stranko ne morejo videti vsled zaslepljenosti in osebnega sovraštva do zastopnikov narodno - napredno stranke, kako stvar stoji. Zato se pa tudi poročilo finančnega odseka ne bavi s stvarnimi vprašanji, marveč napada le osebo dožolnoga odbornika dr. Henrika Turna.
Kolikor so tiče postopanja dožolnoga odbora v tej zadovi, stvar stoji tako: Dožolni zbor *•*• lansko loto meseca maja naložil di dinomu odboru, naj prouči zadevo pobiranja užitnino v lastni upravi v vsem potrebnem tor poroča deželnemu zboru. Ker ni dovolil deželnemu odboru kredita, doželni odbor niti ni bil pooblaščen, napraviti užitninski urad, ko jo Šlo za trošok od 40.000-60.000 K. Poročevalec za deželno davščino v deželnem odboru je od leta 1895. naprej doželni odbornik dr. Henrik Turna; po onem sklepu deželnega zbora m. maja 1900. pa se mu je poročevanje o sklepu deželnega zbora odtegnilo ter je poročal o tej zad,evi prvotno dr. Verzegnassi, pozneje dr. Pajer. V tej zadevi je deželni odbor storil dva sklepa. Prvi je bil, da odpošlje po deželi uradnika Ernesta Klav-žarja in knjigovodjo Evgena Kavčiča, da se pridobi privolitev obrtnikov, da bi dežela prevzela pobiranje erarske užitnine. Ker je ta sklep meril na pripravljalne korake, se je ta sklep v deželnem odboru storil enoglasno. Imenovanima uradnikoma so vsled odpora obrtnikov ni posrečilo, pridobiti pravice istih, prevzete v erarski užitnini po klicni ceni. Vsled njihovega poročila, in ko je šlo za prevzetje užitnine na dražbi
.Quo vadis?
Roman.
Poljski spisal Henrik Sienkie\v;.-z. — Poslovenil Podravski. (Dalje.)
»Nocojšnjo no(5 je umrlo biizo dvajset Ijudij in do večera jih umre še nekoliko,« odgovori mladenič. »Mi moramo oditi z drugimi, toda pobrinemo se za to, da ostanemo poslednji. Na prvem ovinku jame moj tovariš nalašč šepati in tako bo značno zaostajal za drugimi. Vi naju pričakujte pri malem templu Libitine. Samo da nam Bog dil prav temno noč!«
>BogjodiiI« reče Niger. »Včeraj je bil jas-jn veeer, na to pu je nakrat nastala nevihta. Danes je nebo znovie čisto, toda soparno je že od jutra. Zato bo po noči zopet nevihta in dež.«
»Ali greste brez luči ?« vpraša Vinicij.
»Samo spredaj nesejo baklje. Za vsaki slučaj pričakujte nas ne daleč od tenipla Libitine, že ko se stemni, dasi odnašamo mrliče še le pred polnočjo.«
Na to vsi umolknejo ter se je culo samo urno dihanje Vinieijevo.
Petronij se obrne k njemu.
»Sinoči sem rekel,« spregovori, »da bi bilo najbolje,-da midva ostaneva doma, toda sedaj vidim, da to piti meni samemu ne bo mogoče. Sicer pa, ko bi tu šlo za beg, bilo bi treba dokaj več previdnosti; ker pa jo odnesejo kot mrtvo, pa nikomur ne šine kak sum v glavo.«
»Da, da!« odvrne Vinicij. »Jaz moram biti tam.j Sam jo vzamem iz rakvo.«                                         i
»A ko bo enkrat v moji hiši pod Koriolo, pa sem! jaz odgovoren za njo,« reče Niger.
S tem je bil razgovor končan. Niger se je napotil v krčmo po svojo ljudi. Nazarij, spravivši pod tuniko mošnjiček z zlatom, se je vrnil v ječo. Za Vi-nicija je napočil dan poln mrzličnega nemira, strahu in pričakovanja.
i        »Vse se mora posrečiti, ker je dobro premišljeno,«
reče Petronij. »Bolje bi ne bilo mogoče vsega pripraviti . Ti so moraš delati kakor da bi bolan ter hoditi črni togi. Toda v cirk moraš zahajati, da te vidijo... Tako ne bo nikakega puma. Toda ali se smeš povsem zanesti na svojega služabnika?«
»On je kristijan,« odvrne Vinicij.
Petronij ga začudeno pogleda, skomigne z rameni ter spregovori sam sebi:
»Pri Poluksu! Kako se vendar ta nauk razširja! iCako se oprijemlje človeških duš!.. Pod sedanjo grožnjo bi so ljudje takoj odrekli vseh rimskih, grških in egiptovskih bogov. To je pa vendarle čudno! Pri Poluksu! Ko bi verjel, da je še kaj zavisno od naših bogov, obljubil bi vsakemu po šest belih bikov, a ka-niiolinskemu Jumtem celih dvanajst... Pa tudi ti m
pitolinskemu Jupitem celih dvanaj:
ščedi obljub tvojemu Kristusu.*                  „. . ..
»Dal sem mu že svojo dušo,« odvrne Vinicij.
Razideta se. Petronij so vrno v svoj ,kubikul', Vinicij pa odide, da si od daleč ogleda ječo, na to pa se napoti na obrežje vatikanskega griča k oni koči revnega klesarja, v kateri ga je apostol Peter krstil. Zdelo se mu je, da ga Kristus v tej koč; ususi poprej nego kje drugje, in ko jo je našel, se je vrgel na tla
ter ga začel tako vneto prositi milosti, da je povsem pozabil, kje je in kaj dela.
Po poldnevu ga zdrami odmev trombe, ki je prihajal od strani cirka. Urno stopi iz koče ter se jame ozirati naokrog z očmi še medlimi, kakor bi se bil ravnokar prebudil iz sna. Zunaj je bilo toplo in tiho, samo sedaj pa sedaj se je čul odmev trornbe in škripanje poljskih kobilic. Ozračje je bilo soparno, nebo je nad mestom bilo še modro, toda nad satanskimi gorami so se že zbirali na obzorju temni oblaki.
Vinicij se vrne domu. V atriju ga je čakal Petronij.                                                          v.
»Bil sem na Palatinu,« reče mu. »Nalasc sem se pokazal tam ter celo sedel k igri. Pri Aniciju bo no-cojšni večer gostija; rekel sem, da pridem, toda šele po polnoči, ker se moram poprej naspati. Tako tudi bodi in bilo bi dobro, da greš tudi ti.«
»Ali niste dobili nikakih novic od Nigra, ah od Nazariia?« vpraša Vinicij.                            ,
»Ne. Zagledamo ju Še le o polnoči. Ah si zapazil, da se bliža nevihta?«
»Da-*                                                                               •  ,   .   • i   .*
>Jutri se ima nadaljevati igra, pri kateri bodo kristijane razpenjali na križ. Nemara da dež to prepreči.«                                    ,   „. .. .,
Po teh besedah pristopi k \mievju, prime ga za roko ter rečo:                             #                         „.
»Toda nje ne zagledaš na Križu, marveč v Ka-rijoli. Pri Kastoru! Ne dal bi tega trenutka, ko jo rešimo, za vse drago kamenje v Rimu. Večer se že bliža.«
(Dalje pride.)
v tolminskem okraju, je storil deželni ; italijanskih podjetnikov in italijanskega odbor drug sklep,   da vsled pomanj-   urada.
kanja pristnih podatkov o dohodkih | Strast 3e preslepila tega moža tako, užitnine na pivo. vino in žganje in vsled ; da ne vidi več, ka] dela. Čudita se temu pomanjkanja podatkov gledč troškov končno ni. saj je znano, da je^ desna lastne režije ni vpeljati lastne režije in ! roka dr.  Gregorčiča v grdi klerikalni
vsledtega tudi ne deležiti  se  1. 1901. dražbe za prevzetje  erarske  užitnine. L. 1900. je bil največji dohodek deželne užitnine oni od žganja, h. 1900.  pa je vlada predlagala, da bi ta užitaina postala zgolj državni dohodek, in ker deželni zbori tega niso sprejeli, je to dosegla  potom  državnega  zbora, da je davščina na žganje odpadla za vse kro- j riovine in jo pobira država kot produktivno davščino sama.                                  I Še le konec decembra  leta 1900. je deželni glavar spise o užitnini  podal  deželnemu  odborniku dr. Henriku Turna, ki je   imel   sestaviti   za   deželni zbor poročilo vsled naloga od meseca maja 1900.   To poročilo se kratko glasi: Finančni odsok deželnemu odboru ni dal podatkov o užitnini. Deželni odbor je bil torej vezan le na lastne spise in lastne  poizvedbe.  Ker pa le-ti niso dali dovolj podatkov, da bf se deželni zbor uveril,  da je za deželo pričakovati dobiček, ker je država potegnila na-se užitnino na žganjine in je dohodek na pivo prepicel,  da  bi se pokrivali   režijski   troški,    zaraditega deželni odbor predlaga,  naj  se  preko tega vprašanja preide  na  dnevni red. Prof. Berbuč je zasukal to stvarno poročilo popolnoma osebno ter  trdi,  da je finančni odsek dal deželnemu odboru podatke, da je imel tistih podatkov dovolj, da se je odloČil  za deželno užitnino. Deželni odbornik dr. Henr. Turna je v seji javno pozval člane finančnega odseka, naj povedo, katere podatke  je dal finančni  odsek  na  razpolago   do sklepa meseca  avg.  1900.  Na  to so ostali    dolžni    odgovora.    Po-vdarjal je, da je imel  le  podatke iz arhiva in podatke, ki  si je preskrbel od clež. odbora na Kranjskem.  Pozval je člane finančnega odseka, naj mu določijo dohodek, ki se je dal določiti na podlagi   podatkov,   koliko  bi   znašali troški, koliko prebitek.  Tudi na to so ostali gospodje brez odgovora. Priznali so torej, da pri   sklepu   meseca maja 1900.  finančni  odsek ni imel  nikakih podatkov  in   deželni odbor je v seji meseca avgusta izrecno konstatiral, da nima dovolj  lastnih podatkov, da določi dohodek iz lastne uprave, in da bi torej smel ustanoviti lastno režijo. Finančni odsek je še danes dolžan tega odgovora in ga pač ostane dolžan, ker je faktum,  katerega je dež.  odbor zatrjeval v poročilu, nepobiten, da finančni odsek ni  dal podatkov, in da se na podlagi podatkov v arhivu dež. odbora ni dalo določiti do meseca avgusta 1900., koliko bi znašal dohodek, koliko trošek, koliko  čisti   dobiček   dežele   iz lastne režije.  Ker si prof.  Berbuč   ni   mogel pomagati s stvarnimi podatki in ni mogel dati odgovora na vprašanja   deželnega odbora, zaraditega si je pomagal z in-sultv katere vsaki teden po dvakrat čitamo v »Gorici*. S tem je on nekako podpisal ono sodbo, katera danes velja po celi deželi,  da  je on  pravi krivec neznosnim razmeram v naši deželi, da je  on pravi  predstavitelj  vsega,   kar počenja  glasilo   Gregorčičeve   stranke »Gorica«.  Ne bi pa skoro  verjeli, da pojde njegova osebna strast tako daleč, da zanese na tak način to stvarno vprašanje v deželni zbor in narodno stranko razpostavlja le posmehu narodnih nasprotnikov. Prof.  Berbuč je slep,   ko ne vidi, da je  šla   vsa agitacija  proti tvrdki   Josipa   Gorupa ne iz stvarnih momentov   na   korist   dežele,   marveč zato, da se jo kot narodno tvrdko najprej iztisne iz sodnih okrajev v Furla-niji, da se jo  je iz  narodnostnih  motivov odstranilo iz mesta Gorice, da se jo hoče iz narodnostnih motivov izgnati iz  slovenskih   sodnih   okrajev  ter na njeno mesto postaviti italijansko tvrdko in celo tvrdko, ki nima  domovne pravico  tostran Idrije.   Slep je   v   svoji strasti proti dr. Turni tako, da ne vidi,
politiki, katera ne pozna niti najprimi-tivnejše dostojnosti. — Ker pa je lepi g. profesor izpod Cavna tako zaslepljen, preskrbimo mu dan, na katerega bo spregledal in vse jasno videl!
Oeiaače in razne novice.
»Pevsko in glasbeno društvo" t Gorici otvori pevsko in glasbeno šolo s 1. oktobrom l. 1. v društvenih prostorih (vhod Semeniška ulica 5 ali Corso Giuseppe Verdi 1 črtz dvoriSCe ir hfer Marcinijevi vH.nadst.>
Priglase za pevsko in glasbeno šolo sprejema vsaki delavuik od 9,—12. ure dopoldne in od 2.-5. ure popoludne društveni pevovodja g. Fran Štele.
Pevska in glasbena šola bo obsegala pevsko šolo za dečke in deklice posebej, za odrastle gospode in gospodične posebej. V glasbeni šoli se bo poučevalo gosli in gla-sovir za dečke in deklice. Poleg tega se otvori istega dne šola za orkesler za gospode, ki že svirajo kak inštrument.
Pevske vaje moškega zbora so pričele s 5. septembrom ter se vršijo v telovadni dvorani »Goriškega Sokola" (hiša g. Jerneja Kopača v ulici Sv. Antona 7) vsako sredo in petek ob 8. uri zvečer. Priglasi pristopa v moški zbor se sprejemajo v navedenih večerih pri vajah ali pa v društvenih prostorih ob označenih urah.
Učni načrt in urnik za pevsko in glasbeno «olo bosta na razpolaganje v društvenih prostorih ter se pričetek posameznih oddelkov šole naznani pravočasno v »Soči" in .Primorcu".
Pisarna Izvrševalnega odbora narodno - napredne stranke. — Pristaše narodno-napredne stranke opozarjamo ponovno na pisarno izvrševalnega odbora v hiši posojilnice, Gosposke ulice št. 7. prvo nadstropje, kjer se sprejemajo na znanje vsakovrstne želje, dajejo sveti ter napravljajo do-tičnikom pravilne vloge v gospodarskih in političnih zadevah. Delo opravlja brezplačno proti povrnitvi event. troškov nalašč v to postavljeni tajnik.
Pri vsakem shodu se oglašujejo mnogoštevilni prosilci za to ali ono gospodarsko napravo. Najboljša pot se pač ukrene, ako se vsaka želja in prošnja dd na znanje izvrševalnemu odboru, da isti poizve o stvari, kakor je treba, da stranko pouči, in da se potem sestavi pravilna vloga. Največkrat je povod neugodne rešitve prošenj naših ljudij na deželni ali državni zbor ali na vlado ta, da je vloga nepravilno -sestavljena in ni dovolj jasna.
Izvrševalni odbor v kratkem poskrbi za geometra ali inženirja, kateri bi proti primerni ceni izvrševal načrte za vodovode, ceste, zajezitve hudournikov in enako, da bi ljudje ne bili toliko odvisni od milosti vladnih geometrov in inženirjev ali navezani naročevati taka dela pri tujih ljudeh za drag denar.
Opozarjamo naše zaupnike še enkrat na pisarno izvrševalnega. odbora ter jih poživljamo,naj ljudstvo navajajo, da se je poslužuje. Ni treba, da se stranka osebno oglasi, marveč je za oddaljene stranke za prvo potrebo dovoli ako pismeno naznani predmet svoje prošnje in priloži eventuelno priloge, katere se nahajajo v njihovih rokah. Potem pisarna že da navodila, katera so potrebna za daljše postopanje.
Deželni zbor goriški. — XVI. seja dne 20. sept. ob 4. uri popoldne. — Po predlogu posl. Dottorija se zapisnik nt prečita!, ampak se (e odda! deželnemu odboru v potrjenje. — Vladni zastopnik je odgovoril na interpelacijo dr. Turne gledč razmer na naših poštah, da je glede rabe slovenščine vse v redu, in da so napisi povsod tudi na poštnih vozovih slovenski. — Povedal pa je tudi, da je to stvar poštarjev, ki niso era-rični, da skrbe za take reči. Kdo je torej kriv samonemških napisov na poštnih vozovih? Predno se je začelo razpravljati o dnevnem redu, je izjavil dr. Turna, da odstopi od zadnjih dveh točk 49. in 50., ker na zadnjem mestu ne mara staviti interpelacij. Kot prva točka dnevnega reda je bila podrobna razprava o predlogu glede" pobiranja užitnine v lastni upravi. K prvi točki predloga (cel predlog je ponatisnjeni v današnjem uvodnem članku) se je oglasil dr. Turna ter je rekel, da je ravno on bil tisti, ki je deloval na to, da bi se krčmarji v mestu zje-dinili v zadrugo, in ko so slovenski krčmarji že imeli za to vse pripravljeno, se je tudi med Italijani začelo gibanje za zadrugo. Ta akcija, k»tero edino je on storil za užitnino, je v glavnem pripomogla, da je dobila dežela 20.000 K več. Koliko mu gre torej zahvale, ki je izražena v tej točki, naj sodi deželni zbor. — Posl. Berbuč je dejal, da pač ne odreka dr. Turni, ako je to res, te zasluge, ampak po drugi strani jo vendar deloval proti užitnini po deželi (Dr, Tuma: J.1 I To ni res, to je laž. J.tz nisem prav nič de-,..-,.,.      x      , x     ¦           -.     -^    loval proti užitnini.)  — Prva točka predloga
da hoče tirati našo   deželo v odvisnost I se je sprejela, k drugi in tretji  točki  pred-
loga je dr. Venuti predlagal, da bi se skupno obravnavali. (Sprejeto.) Dr. Turna je predlagal, da se sprejme zakon, s katerim se uvaja samostojna deželna naklada na pivo, ker je očitne koristi za deželo, en bloc. (Sprejeto.) Kar se tiče drugega dela te točke, pa je predlagal dr. Venuti dopolnilo besedila: .Istotako naj priredi v najkrajšem času navodilo organom za pobiranje užitnin in naklad na pivo" z besedami ,ki se bodo pobirale v lastni režiji." Dr. Tuma je opazil, da bi to prejudiciralo 5. točki ter za to predlaga besede »kolikor se bode pobirale v lastni režiji." Sprejet je bil predlog dr. Venutija. K 4. točki predloga se je oglasil dr. Venuti ter rekel, da je nasproten tej točki.
Pri glasovanju je pri enakem številu glasov na obeh straneh ta točka padla. — K 5.  točki predloga je dejal dr. Tuma,   da s 1. januvarjem   190S.   ni  mogoče ustanoviti užitninskega urada,  ker se ne ve,  ali  vlada _potrdi_zakon _o_ nakladah  na  pivo,   in ker erarske užitnine do avgusta 1902. ne moremo dobiti: predlaga pa, da se zadeva odda deželnemu odboru z nalogom, da jo isti prouči ter, ko se izkaže potreba, ustanovi užitni nski urad. Dr. Venuti je rekel,   da se  strinja z dr. Turno, a bi predlagal, naj se sklene, da bo dež. zbor odločal  o potrebi užitninskega urada; torej naj se odda la zadeva dež. odboru, ki jo prouči ter v prihodnjem zasedanju poroča o njej dež. zboru. "Ta predlog ie bil sprejet.  K  točki  6.  predloga je dr. Tuma predlagal,  da bi dež. odbor delal na to,  da bi se ustanovile v vsakem okraju krčmarske zadruge, ker iste so najbolj zdrav način pobiranja užitnine,  ker se po njih obrtniki rešijo  sitnega  kontroliranja   od strani  raznih finaneov  in   dacarjev  in,   ker nimajo skoro mkake režije, tudi lahko več dajo deželi. Ta predlog je  padel.   K   točki   7.  predloga je predlagal dr. Turna, da je nasproten drugemu odstavku te točke,  dokler ne pove finančni odsek, kako  naj se tam  navedeni zakon v duhu časa spremeni.  Posl. Berbuč je dejal, da je zakon že iz l. 1825,  torej gotovo zastarel, kako pa preurediti zakon v duhu časa, to je stvar državnega zbora. Sprejeta je bila ta točka,  kakor predlagana.   —  Ker je bilo na  dnevnem  redu  34  peticij,   je predlagal dr. Tuma, da bi se točke 2.—10., o katerih se   bo   razpravljalo dalj  časa,   postavile za točke 11.—44.  Dr. Verzeguassi je dejal, naj bi se v prihranitev časa čitali samo predlogi točk  2.—10.  in  ne tudi poročila;  to se je tudi sprejelo. Druga točka dnevnega reda je bila:  Poročilo  šolskega odseka  o  Šolstvu v deželi. Dr. Tuma je dejal, da je hvaležen prof. Berbuču   za   vse   podatke  v   tem   poročilu, mora pa omeniti, da je ljudsko šolstvo zanemarjeno vsled tega, ker je  premalo   večraz-rednic; torej popolnoma soglaša v tem oziru s točko 1. predloga, da se naprosi vlado, d.i da  podpore   100.000  K  našemu   ljudskemu šolstvu. Kriva pa je zanemarjenega ljudskega šolstva še bolj učiteljišče v Kopru, ker mesto Koper ne daje našim učiteljiščnikom prilike, da bi si izven  šole svoj duh vežbali, ter se isti v socijalnem oziru  popolnoma zanemarjajo. Pa  tudi glede profesorjev je v Kopru najslabši materijal, ker tje nikdo ne mara iti. —  Zatorej je predlagal,   da  bi  se dotična točka  v predlogu spremenila tako,   da bi se vlada  poživljala,   da   premesti   učiteljišče   v Kopru  v  Gorico.  Ta predlog je padel.  — Dalje se je pritoževal dr. Tuma,  da se od naših   srednjih  šol  odrivajo   profesorji   domačini in pošiljajo sem  samo nemškonaeijo-nalni profesorji, ki ne poznajo naših običajev, zato so vspehi   tako škandalozni. —  Šolska oblast pri razpisu služb nalašč sestavlja take skupine predmetov, da naši ne morejo dobiti službe   tukaj.   Vsled  tega  je  predlagal   kot zadnjo  točko   predloga, da se  pozivlje  vis. vlada, da vpliva  na   šolske  oblasti,  da   sestavlja  take  skupine  predmetov pri razpisu služb, da dobe iste domačini. Predlog ni bil vsprejet.   Slednjič je  predlagal,   da bi se v predlogu  naravnost  reklo,  naj se  uvede na pripravljal niče in vadnice   slovenski oz. italijanski učni jezik.   Ta predlog je tudi padel in sprejet  je   bil  cel  predlog,   kakor  ga je stavil  prof. Berbuč.   —   Poročilo finančnega odseka o   pogozditvi   močvirjev v Ogleju in Tržiču  in   Gracležkih  peščin   se je sprejelo. Istotako   poročilo   istega  odseka   o   komisiji proti pelagri,   da se da za to 4000 K z nalogom, da se   napravi   načrt, po katerem se bo zdravilo. Poročili finančnega odseka o potovalnem  kmetijskem pouku in o 30% podpori  županstvu Sedlo za uravnavo   »Stano-viščka" ste se sprejeli. Poročili istega odseka o dr. Tumovih predlogih za odvračanje gorskih voda in za podporo   male obrti,   da se preko teh  predlogov  preide na dnevni red, ste se prejeli.  Dr. Tuma je obžaloval, da je naš deželni zbor edini, ki v to nič ne stori, a dr. Verzegnassi  je  povdarjal,  da  ni   denarja.   Poročilo   finančnega odseka o peticiji izvrševalnega odbora narod.-napred. stranke, ki je v tej   peticiji  predlagal   nekatere resolucije, sprejete na shodu »pri Rebkii", da se oddajo  vse tri  točke te  peticije deželnemu odboru v pretres,  se je sprejelo.   Dr. Tuma se je protivil, da se tudi točka o brezobrestnih posojilih  odda deželnemu odboru  ter je zahteval,  da se povišajo ista na 40.000 K, toda povdarjalo  se je zopet,  da ni denarja. Občini Kamno se je za obrambena dela pri Soči dovolil 25%   prispevek.   Predlog  policijskega odseka, da se da za uravnavo vodotoka   Renc   v  Renčali  30*   od  prevdarka 28.000 K  se je oddal deželnemu odboru v študije na predlog posl. Valentinisa. — Od
Št. 12.—44. so se dovolile oz. odklonile nekatere podpore. Točke 46.-48. so bili predlogi dr. Turne, katere prinesemo prihodnjič. Prihodnja seja bo dne 24. t. m.
Predrznost klerlknlcev prod sod-nljo. — Urednik »Soče* je dobil pred časom nakrat po »Laufburšu* dr. Pavlice, Luki Dugarju, nekaj popravkov bolških klerikalcev; koliko jih je bilo, danes niti ve v6, ker je tiste čečkarije le pogledal in vrgel vse vkup v koš. Popravki so bili namreč od tretje roke — dr. Andreja Pavlice — tako popravljeni, da je biio težko spraviti vkup nekaj takega, kar bi se moglo tiskati.
Dr. Andrej Pavlica je na to vložil tožbo. V povabilu je bilo povedano edino to, da je urednik tožen radi kršenja slovečega § 19. t. z. Mislil je torej, da je bil tožen radi vseh popravkov, katere je poslal Andrej Pavlica po Luki Dugarju. Iz uredniškega koša. je rešilN še dva popravka in ju izročil dr. T u m i, naj ga zagovarja. — To se je zgodilo. Ali obrav-nava je bila odložena.
Dr. Andrej Pavlica, katoliški sve-čemik, poroča o tej prvi obravnavi tako predrzno, da ga moramo kratko zavrniti. -~ Res, da je dr. Andreje nastopal pred sodnikom naravnost smešno, napihnjeno; on je hotel v svoji domišliji učiti sodnika paragrafe. Sodnik ga je tudi primerno zavrnil, dasi veliko pregalantno nasproti Pavličevi aroganci. Šele na obravnavi se je pokazalo, da dr. P. ne toži radi vseh popravkov, marveč edino radi popravka bolške mlekarnice. Dr. Tuma ni imel prav tistega popravka; uredništvo ga tudi nima. O izročitvi ni nikakega dokaza. Zaslišati bo treba šele Dugarjevega Lukca, in njemu bo šele sodnik verjel ali tudi ne, kakor bo hotel.
Dr. Tuma je pokazal sodniku, kako skrpucane in popravljene popravke je prejelo uredništvo. Sodnik je izjavil, da takih popravkov uredni?'vo ni dolžno sprejeti. Dr. P. je jecljal in d-^al, da je najbrže kaj poplavljen tudi oni popravek, za kateri toži.— Sodnik pravi: Glejte vi! Ako je popravljen, bom moral tožbo odbiti. — Tudi je dejal, da vsa stvar nirna nikakega pomena več! Dopis v »Soči" je izšel žn 27. julija, danes pa smo 16. sept.l — Sodnik je govoril dobro premišljeno, dr. P. pa mu je segal v besedo tako nizvneto, da se je jasno poznula — »katoliška* duša tega uzornega ljubitelja resnice. Sodnik je obravnavo odnesel, da se zaslišijo nekatere priče.
Dr. A. P. jo doknzoval pri tej priliki, da vrlemu bojevniku za katoliška načela je dobro vsako sredstvo, da so niti laži ne sme bati, marveč — pogumno vstrajati v laži, dokler nasprotnik rosnice ne spriča. Ako tega ne more, obvelja katoliška laž.
Dr. Tuma je dejal, da je dr. Pavlica iz Bolca poslane popru v ke popravljal, črtal, drugo napisal, pa zopet črtal, česar mi ne moremo pripoznati. Tudi sodnik je bil istega mnenja. — Dr. Andreje Pavlica pa se je pogumno odrezal: Kdo je pa rekel, da sem jaz popravljal potem, ko so bili popravki že podpisani?
Tu ga imate! — Ali resnica je, da iz Bolca so došli popravki čisti in že podpisani. Na to pa je dr. Pavlica skazoval na njih svojo juridično modrost ter črtal in popravljal, — pa poslal vse tiste "čečkarije »Soči", da bi ta sama uganila, kaj hočejo popravili vsi klerikalni vitezi v Bolcu in Gorici. Naravno, da je uredništvo »Soče* vrglo vse vkup v koš. — Tako resnicoljubje vlada pri katoliških prvakih! Ubogo ljudstvo, uboga naša justica, akc bi se vedno tako prefrigano prikrivala resnica, kakor je hotel to storiti sam doktor sv. pisma dr. Andrej Pavličev iz Ri-hemberga.
To naš prvi odgovor! O 'mlekarnici v Bolcu pa imamo še podatkov, Kar je trdil dopisnik, je žal vse resnično! Še hujše je! Še bomo govorili še, ljubčki pod Bonbonom, da vas bo sram v dno zapeljanih src!
Prisinodarije klerikalcev. — Na Slovenskem se je že povsod, kjer le zmorejo več oseb in malo prostornejega odra, igrala vesela igra »To sem bil jaz*. — Nikogar ni pohujšala, razun onih, ki se sami hočejo pohujšati, — kakor ne pohujšujejo razne Magdalene in Madone po italijanskih cerkvah, dasi kažejo vse lepote krasnega ženskega telesa. — V novejšem času pa so se začeli na Slovenskem kaj radi pohujševati nad vsako nedolžno šalo, nad vsako zaljubljeno besedico taki hinavci, ki si sicer sami privoščujejo v prav obilni meri vseh slad-kostij »prepovedanega sadu". Sebi vsega — drugim palico! To je njihova parola! — Tako se je našel v krogu »Prismojenega Lista* nekdo, ki se pohujšuje nad igro: »To sem bil jaz", ki mu je pohujšljiva. In sres se je krčilo temu pobožnjaku, ko je videl in slišal, kako se pri nas vpeljuje šola nečistosti pod okriljem podružnice sv. Cirila in Metoda, ki je priredila ono veselico v Dornbergu. Tako se pohujšujejo klerikalci, ker se hočejo na vsak «iačin pohujševati.
Da pa ne more biti posebne sile s tem »pohujševanjem* in kakošno smolo je imel klerikalni pisač v »Prismojencu", — evo dokaz!
Pisač pravi, da so v podružnici sv. C. in M. pobožne, dobre in sramožljive ženske. Od kod torej ona grda igra? Gotovo so jo odbrali — liberalci. Zato kliče: »Nikoli več liberalcev v vašo sredo in k nobenemu Vašemu delu!"
Zdaj pa Cujte resnico! Tisto nesrečno igro je odbral in priporočil  igrovodja   vele-
katoliške »Goriške Čitalnice*, sotrudnik »Norice" in .Prismojenca", eden glavnih stebrov klerikalne bande, — g, Ernest Klavžar. On je torej širitelj pohujšanja, on vpeljuje šolo nečistosti, da se morajo kar trgati katolteka srca, — in njemu velja obupni vsklik „Prismojenea*: »Nikoli več. Er-nesta Klavžarja v našo sredo in k nobenemu Vašemu delu!" — Ali ni za poet!* $3 se non^ridi-di ^^rjdjr^guoJJL?., bi rekel Lsb.                                •
Zdaj pa verujte še kaj klerikalnim sleparjem!                             .. ,
Opuščanje dnhovske službe. — Z dežele prihajajo v tem oziru Čedalje ostreje pritožbe. Čira več, pQliLiLujejoJtem slabše vršč nunci svojo službo. Nekateri kolovratijo dan za dnem daleč okoli, zapuščajo svojo duhov-nijo brez slehernega naznanila za več dnij, in Cesto se kaj rado dogaja, da so prav takrat doma neizogibno  potrebni.  —   Vsak
uradnik.....jn_ služabnik, mora -dobiti -dopustT-j-
predno zapusti svoj kraj. Sodnik je vendar I najvišji v svojem okraju, pa mora dobiti do- j pust, ako hoče iti za več dnij iz okraja. Le | vsak kaplan je pri nas povsem prost, pride in gre, kedar se mu zljubi! — L|iidstvo I godrnja, a si ne ve pomagati, — Na tem j mestu rečemo pa to-le; Prav je sicer, da j naznanjate take obžalovanje vredne nctnar- j nosli našemu uredništvu, toda to ne zadošča. Pošiljajte pritožbe tudi ordinarijatu,. I nam pa le za - kontrolo, da bomo mogli I zasledovati, v koliko je ordinarijat kriv takih J neredov. Cerkev je najdražja ustanova, j pa najmanj se briga za red. Ta pa bo po- I treben. Ako ne  pojde zlepa, pojde drugače! j
Občinske volitve v župnijski  hiši. ¦¦ - V kratkem bodo imeli nekje blizu Gorice j občinske volitve. Občinski tajnik je kurat, kakor da bi ne bilo ni'Kakeg~a drugega človeka j v občini, ki bi mogel opravljati ta posel. Ker j se pa la nune boji, da bi mu kaj ne izpod-letelo pri volitvah, se bodo vršile v župnijski hiši. Češ,  da  bodo  kmetje imeli več strahu nego kje drugje. Najrajše pa bi imel on volitve v cerkvi, ako bi bilo le mogoče; potem bi se pa kar nič veC ne bal, kdo da bo iz- j voljen. Ali možje so rekli, da  naj nikar ne J * misli, da se bojč volitev v župnijski hiši. Vseeno  bodo  volili   po  svoji   glavi,   zlasti ker jirn ni všeč, da hoče g, nune imeti vse pod svojo komando. V županiji komandira on kakor v cerkvi, in še celo pošto je hotel imeli. To  je   vendar preveč! Kaj še vse bo hotel J sčasoma? Kam pridemo?
Tatvina Čusnlkov v bralnem društvu ua Cesti. V predzadnji štv. »Primorca* smo poročali, da so bili izginili iz bralnega društva j na Gesti na Vipavskem kar nakral časniki. Sedaj nam poročajo o tem tako-le: »Bralno društvo na Gesti je začelo delovati /. aprilom I. 1. Naročilo se je na 8 raznih časnikov. Kmalu na to se vpiše neki klerikalec iz Sv. Križa v društvo. Polagoma so začeli časniki zmanjkavati. Ali smo kmalu sumili, kdo da je tisti, ki nam krade časopise. Ko je bila stvar gotova, je sklenil odbor, da ga v seji 15. t. m. izključi. Ali izključil se je sam, ker je dne 8. t. m. ukradel iz bralnice 8 časo- \ pisov. Stvar je imela priti pred sodnijo. Tu I pa se je oglasil in prosil ponižno odbor, naj se mu odpusti, da je pripravljen plačati globo. Odbor se ga je res usmiiil ter mu diktiral kazni 40 K; plačati mora v enem mesecu.                                                           j
To je  vzgled:  sprejemati  klerikalce v J napredna bralna  društva.   Skrb   teh ljudij j je le ta,   da bi jih   uničili.  In takega  moža sprejme naš nune tudi, da mu plašč privzdiguje. Fej klerikalci!
Mislim, da tak slučaj   se še ni pripetil ne na Goriškem in ne na Kranjskem, kakor tukaj, in ta Človek je agent za klerikalce ob J vsaki volitvi. Ali padel je tako, da je upanje, j da ne bo imel več poguma, nastopati!*         j
Dostavek uredništva: Naši so- J mišljeniki  so   res potrpežljivi  in  dobri  ter J imajo   pred  očmi vedno   nauk  Kristusov o J odpuščanju. Drugače pa klerikalci. Blaž Grča, J župnik v Šempasu, je hitel v Gorico,  da ne j zamudi, tožit nekega Šempasca, katerega sta bila nadražila  dva  Grčevca, da je župnika-župana   žalil  v  njegovi   odsotnosti; hitel je češ: jaz mu že pokažem;  sedaj  ga imam v pesti. — Velika   je   paC   razlika   v   vsakem pogledu med pristaši   naše stranke  in  med onimi podivjane klerikalne.   Dostavljamo, da ima sedaj Grča piko še na enega moža, katerega hoče pod se spraviti  ali pa mu škodovati. Toda g. župnik-župan se  zmoti  pri onem možu!                                                   I
Radi  škrlatiee, ki  razsaja v okolici, I se je obrnil  goriški   magistrat  do  tržaškega i namestništva s  prošnjo,  da naj  se zaukaže, i da iz občin  Št.  Andrež,   Vrtojba,  Miren  in Šempas ne smejo hoditi  učenci  v Gorico v šolo, dokler škrlatica  popolnoma ne poneha. Namestništvo je ugodilo prošnji ter naročilo okr. glavarstvu, da ukrene, kar je v leni pogledu potrebno, Škrlatica razsaja sedaj le še v občinah Miren in Št. Andrež. Srednješolski dijaki iz teb   krajev  stoje pod   kontrolo  10 dnij ter morajo stalno bivati v Gorici.
Nameravana zloraba eerkTC. Mežnar pametnejl nego kaplan Abram. — Iz Bovca nam poročajo, da je bil da! bivši tamkajšnji kaplan Abram, ki se ne boji nikake kazni božje, vabila za svoj shod mežnarju Karolu Durjavi, katera naj oddaja ljudem takrat, ko bo pobiral miloščino v cerkvi. Mežnar pa je pameten, mož ter ni hotel bili deležen velikega tujega greha, da bi uganjat politiko v
cerkvi. Vzel je tista vabila ter jih vrgel doma v tak kraj, kamor ne pojdejo po nje,             j
Kaj vse se je predrznil ta Abram! Cerkev in njene ustanove smatra menda le za sredstvo, da bi dosegel svoje nelepe namene. Vse njegovo »delovanje" in obnašanje v Bolcu kaže to dosti jasno. Ali se spodobi v cerkvi kaj takega, da bo mežnar tačas, ko pobira miloščino za cerkev ter se pred oltarjem vrši božja služba, motil vernike z vabili na shoavifc katerem bo kaplan hujskal Človeka proti Človeku?! Kje je tisti, ki poreče, da je kaplan Abram ravnal prav, ko je hotel zapeljati mežnarja v greh, da bi mu pomagal tirati politiko v cerkvi? Kje je? Nikjeri*ga ni! Kaj pravi k temu Njegova Eminenca kardinal? Ali se kaj čudi, ako se upiramo taksen načinom zlorabe cerkve? V spomin mu kličemo j le še pregovor našega ljudstva: Vera po j farjih gor, po farjih dol!                                |
Drobiž. — V cerkvi v Gradišču je bil j nastal -18. tv m* ogeij,  ki bibil kip Matere j Božje  z  okraski  in tapetami  kmalu  uničil, j Goreli  so že tudi   paramenti,  kar je  neka oseba zapazila ogenj ter so pogasili hitro.
V Zagradu so prijeli orožniki zakonska Jos. in Klem, Toman z Dvora na Kranjskem, ker sta na sumu, da sta agenta za izsele-vanje neke italijansko-ameriške družbe. Namenjena sta bila v Krmin.
Neki A. Breginc h hribov je bil prišel neopazovan v sobe gospodarja hotela »Treh kron", kjer je bil že nabral nekaj zlatenine in denarja. Ali ker je preveč ropotal, je skočil gospodar pogledat, kaj da je. Našel je tatu, katerega pa je spustil. Ali redarji, ki so zvedeli o tem, so ga aretovali ter peljali v zapor.
Pred tukajšnjo okrožno sodnijo je slal 26-letni Ivan Tomšič iz poreškega okraja, obtožen radi razžaljenja časti Njeg. Velič., katero je zakrivil dne 25. junija t. 1. v ječi v Gradišču vpričo štirih Čuvajev. Obsojen je na loto dnij jeCe. Ta Tomšič je v ječi v Gradišču radi dveh umorov, za katera je bil obsojen na smrt, potem pa pomiloščen na 20 let ječo. V zaporu v Kopru je nekoga ubil, radi česar je dobil 10 let ječe, torej že 30 let. Ker se je vedno zoperstavljal čuvajem v Gradišču in jim prelil, jo dobil 16 mesecev ječe, potem spet 5 in sedaj spet eno leto. Od sodnijo je zahteval, naj ga premeste nazaj v Koper, ker v Gradišču se mu slabo godi, iti pristavil je: Ako se moji zahtevi ne ugodi, pa se vidimo  čez loto dnij zopet tu!
Ivan in France Mlekuš v Bolcu sta našla pred leti na polju neki »šrapnel*, kateri jo odle-tel lopničarjem na manevrih. Vrgli so ga v hišo nekam v stran. Letos pa sta ga postavila k zidu, Prišli so blizu trije otroci ter so se igrali s šrapnelom, ki je nakrat eksplodiral, ubil eno deklico in ranil dva dečka, stvar je prifela pred sodnijo, kjer sla bila obtoženca oproščena.
Med Bračanom in Rutarji je vlonil dne 13. t. ni. 27 let stari Josip Ambrožie, ki se je vračal z dela domov v Neblo. Našli so pri njem 12 kron in žepno uro.
Listnica. — G. I. K—j, obč. t. v SHvn. Z Vašim popravljanjem se pobavimo prihodnjič ter priobčimo, kar treba, ker no-Cemo nikomur delati krivice. Ali tisti nauk na prilogi ste si lahko prihranil! — Prosimo gg. dopisnike in poročevalce nekoliko potrpljenja. Naraslo nam je za danes toliko nujnega gradiva, da smo morali dopise odložiti za prihodnji teden.
Razgled po svetu.
Volitve na Kranjskem. — V Četrtek so volila slov. mesta in trgi 7 poslancev. Izvoljenih je 6 narodno-naprednih kandidatov, 1 klerikalec, Kočevje-Ribnica je izvolilo nemškega liberalca dr. Schoppla. — V Ljubljani sta izvoljena Ivan Hribar, 825 glasov, Grasselli 801; klerikalci sta dobila Pollak 297, Kregar 279. {Malo je bilo!). V skupini Postojno - Vrhnika - Lož je dobil A r k o 273 glasov; protikandidata n: bilo. V skupini dolenjskih mest je izvoljen dr. TavCar; dobil 380 glasov, klerikalec Košiček 61. V skupini Kamnik-TržiC-RadJvljica je izvoljen dr. Fer-janCiC, 199 glasov, klerikalec Špendal jih ,je dobil 143; v skupini Kranj - Škofjaloka Pire 156, Koblar 118; v Idriji je prišlo do ožje volitve med dr. Maj aro no m in dekanom Arkotom. Ker so soc. demokratje volili dekana, je zmagal. Majaron je dobil pri ožji voliti 115, Arko 155; pri prvi volitvi je imel Majaron 127 glasov, Arko 125.
Trgovska in obrt niča zbornic« kranjska je tudi volila v Četrtek dva poslanca, Izvoljena sta predsednik Kušar in zbornični svetnik Zupančič.
Deželni zbor istrski. — Seja 17. t. m. Posl. dr, S t a n g e r je odgovarjal posl. To-masiju v obrambo hrvatskega gimnazija v Pazinu. Ako sorceži hrvatski dijaki, to ni nič hudega; oni pac niso krivi, da stoji Istra na kraju propada. S pravo kulturo, kateri je namen hrvatski gimnazij, se povzdigne blagostanje dežele. Ako so dijaki malo izobraženi, kdo jim bo to zameril. 18.000 istrskih otrok živi brez šolskega pouka, uprava pozna,le Italijana. Ko je govoril posl. S p i n C i C, je galerija ropotala in kričala, predsednik se ni zmenil zato, paC pa je zavračal Mandiča, ko je ogorčen označil galerijo s fakini ter reagoval na zahtevo, naj govori italijanski. Posl. Ko-z u 1 i C je inlerpeliral radi postopanja kurata Toso v Novivasi, ki je slov, jezik popolnoma ; izrinil iz cerkve. Poslanec K o m p a r e in tovariši so stavili interpelaciji, naj se na uči-
teljišču v Kopru napravi slovenski napis ter r odstrani nemški in ublaži  silna strogost za nemščino,   ter   glede   dogodkov   v  Dekanih o nezaupanju do župana,  katerega naj  se odstrani.                                                          j
Posl. Kompare in tovariši so stavili interpelacije glede  prava   ribarenja v  davčni občini Škofije  in   za   napravo   vodnjaka   v Škofiji  srednji.  —  Predsednik  je v  seji  v Četrtek naznanit šfnrr/škofa- Šterka,  ali   ni pozval poslancev,  naj   vstanejo v  znak  so-žalja. V debati o poročilu šolskega odseka je govoril Mandič.  Galerija je tulila.  Mandič ; je kritikoval  postopanje  ravnatelja poljedel-| skega zavoda. Galerijo so izpraznili.   Spinčifi I je zaklical: C. kr.  vlada trpi take  komedije že 17 let. Dr. Stanger je konstatoval, da po-čenjanjo v tej zbornici  spada pod kazenski zakon,                                                             ,
Ruski car v -Franciji.  ~ Iz Com-Lpjegnea se 4e peljala carska dvojica v Reims.j Izstopili so v Fresnoisu ter šli k vajam. Čar se je izrazil jako povoljno o francoskih Četah ter si dal razkazati neki  nov  top.   Množica ga je pozdravljala,   ko  je   odhajal   od   vaj, burno. V gradu  Vitry je  bil dejeuner, pri katerem so bile izrečene srčne napitnice. Od tu so šli v Reims.  Car pojde  baje tudi v Pariz. —• Ruski  car je sprejel  v  avdijenci Bourgeoisa,  bivšega min.  predsednika, ki je zastopal Francijo v Hagu na mirovni konferenci, sedanjega predsednika Waldeck-Rous-seaua, s katerim  se jo pogovarjal eno  uro. Lamsdorff jo konferiral z Delcassejern  dolgo Časa. V Compiegnu je bilo tudi večje posve- i tovanje   carja   z   Loubelom   in   nekaterimi ! ruskimi ter francoskimi  državniki;  sodi se, ' da se je govorilo   tudi  o  Burili,  Waldeck- j Rousseau, Deschanel  in  senatni  predsednik ! Fallieres so dobili odlikovanja.                        I
V tfalielji je volilo dne 17. t. m. ve- i leposestvo. Izvoljenih je 24 poslancev, ki imajo vsi skupaj volilcev samo 528; torej ima vsak poslanec 22 volilcev. — Na Češkem j ima fideikomisno veleposestvo 16 poslancev; volilcev je le 47! Nefidcikomisno pa voli 54 poslancev; volilcev je 399. Kje daleC strani smo še od pravic ljudstva!
Buri so se začeli gibati živahnejo, in sedaj celo napadajo Angleže, Napadli so tri stotnije na nekem griču. Angleži so pobegnili z »gubami; 150 mož so Buri vjeli, Pri Elandsriverporl so tudi napadli Angleže; sodijo, da so ludi tukaj Angleži bežali, Afri-kttiidorji pristopajo k Burom kar v trumah, Angleži postopajo z ujetimi Buri nečloveško.
Narodno gospodarstvo.
Prvi vipavski kmetijski shod v Kasovljah,
združen s sadno in grozdno razstavo.
Zadnjic smo na kratko opisali ta pre-vesel pojav med našimi vipavskimi kmeti. Tu pa hočemo podali onim, ki se niso mogli udeležili tega shoda, bolj obširno poročilo o vsem, kar se je na tem shodu sklepa'o in govorilo. Predsednik g. nadučitelj M o ž i n a je otvoril shod, povdarjaje, da bo treba orati in kopati toliko časa, dokler bo vsak Zemljan potreboval hrano; torej je kmetski stan gotovo najvažnejši in najštevilnejši med vsemi stanovi. Zato pa bi moral vživati tudi najveC ugleda. Toda kmet je vedno le tlačanil in drugi stanovi so se ga sramovali, ne poznavajoč reka, ki pravi: »Ali nima srca ali m o ž g a n, kdor zaničuje težaven moj stan". Kmet se je tako navadil svojega trpljenja, da se istega skoro ne zaveda ter misli v svoji krotkosti in pobožnosti, da je za trpljenje ustvarjen. Ako bo pa kmet vedno tako mislil, ako bo služil le v štafažo tej ali oni stranki, ne bo se položaj zanj poboljšal. Kmet ne sme v svoji kratkovidnosti misliti, da je kak stan nad njim; zato mora tudi v politiki biti dober gospodar ter voliti samo take zastopnike v vse korporacije, ki se bodo zanj zavzemali. S prosveto in samozavestjo iztrebi iz svojega stanu cvetoč plevel in s samostojnostjo pride k svobodi in v boljši položaj. G. Anton' Š t r e k e 1 j, poročevalec o vinarstvu in sadjarstvu v Trstu, je izrazil svoje veselje nad veliko udeležbo. Dolgo je vipavski kmet spal in v spanju zaostal, a zdaj se bližajo boljši časi. Da je vipavski kmet pričel vstajati, priča nam razstava, ki je lepša od goriške deželne razstave. V nadaljevanju svojega govora je utemeljeval ter priporočal, da se sprejmejo sledeče resolucije.
1. Glede vinarstva;
1.  Kedar je trtna uš uničila vinograde, naj se počaka nekoliko let, da si zemlja odpočije, in da korenike stare trte sprhnejo.
2.  Za suho, vroCo zemljo naj se kmetovalci poprimejo one amerikanske trte, ki ima listje kakor topol, za mrzlo, ilovnato zemljo pa one, ki ima špicasto listje, ker druge se ne prilegajo za vipavsko podnebje.
3.  Amerikanske trto naj se sadijo tako, da bodo v bregovih vrste oddaljene druga od druge 140 cm, v nižavah pa kakih 150 cm; v vrsti pa naj se sadijo trte po 120 cm narazen.
4.  Druge rastline, n, pr. pesa, trščak, krompir itd. naj se ne sadijo med trtami; kajti iste delajo velike korenike in ovirajo rast trle.
5.  Priporoča se v prvi vrsti cepljenje v zeleno, ker je isto najceneje. in tudi najboljše.
6.  V eni vrsti naj se nasade samo trte ene vrste; kajti vsaka trtna vrsta potrebuje posebnega oskrbovanja.
7.  Priporočajo se posebno sledeče trtne vrste: a) laški rizling, b) grganja, c) burgunder. C) kraljevina, d) glero. e) pergolo, f) verdue!
II. Glede kletarstva:
1.  Vino naj se malo kuha, ne več kakor 24 ur na tropinah,   dr bo vino bolj mehko.
2.  Hlastine se morajo od jagod odpraviti, in sicer se to najlažje napravi z robljanjem, tako da se vrže grozdje na neko mrežo, ki stane 1 gld. 60 kr., hlastine ostanejo na vrhu, grozdje pade doi; v 10 minutah se lahko roblja 2 q grozdja.
3.  Vipavsko vino se rado kisa, ker se 1 nepravilno kuha. Vzame naj se plavnik, dene i naj se preluknjana pokrov na vrh mošta ter [ poJsnejp_in„tišče_tropine^do-zdol;  tako se
ne more mošt kisati.
4.  Vino naj se večkrat pretaka in zaliva, i da bo sod poln, tako da se ne bosta delala
na vrhu kan ali jesih,
5.   Gleda naj se, da bode posoda vedno Cista.
6.   Ker je vipavska izgubila mnogo kredita glede svojega vina posebno od onega Časa, ko se je našla v Gorici v vinu neka ..ribica*, se priporoča, da bi se vsi vinorejci cele dežele združili in dajali grozdje v zadružno klet, kjer bi bili nastavljeni vešfiaki, ki bi vino prirejali. S to zadrugo bi bila lahko združena tudi nekaka posojilnica, Tu bi kmetovalec takoj dobil polovico na račun, a ko se grozdje proda, bi dobil še ostalo polovico. Dobil bi pa tudi lahko denar zanaprej na račun svojih prihodnjih pridelkov v stiski. Tudi slabo grozdje, katero kmet navadno zavrže, bi lahko tu oddal, ker bi veščaki znali tudi to uporabiti, Ako ne bi imel kmet vina doma, (udi no bi mogel pijančevali. Tudi   bi   zadruga  lahko   skrbela  za   sadno
I trgovino,
II koncu je izrazil gosp. A, Štrekelj še željo, da bi se zbrali vipavski kmetovalci enkrat v Gorici na posvetovanje,  kjer bi $o
j sklepalo o ustanovitvi tako zadruge,
j           Resolucije,   kakor  jih jo  prečiuil  za-
pisnikar g, M e d v o š C e k, so se enoglasno
J sprejele. Le k prvi resoluciji je opomnil g, Jakob B i r s a z Brjij, da imajo kmetje premalo zemlje, da bi mogli pustiti zemljo eno ali več let brez nasadov. Gosp. Josip Štrekelj iz Komna je pojasnil, da ta pomislek no velja; kajti eno leto so lahko za«
I sade trto na enem delu, drugo leto na drugem
- itd., in trte obrede boljšo, nego da bi se cel vinograd na enkrat zasadil s trtami.
Mod tem je prišel državni poslanec g. Oskar GabršCek. G. predsednik ga je predstavil občinstvu in dejal, da je prišel poslušat njih težnje, da se bo mogel zavzemati za nje na višjih mestih. Gosp. župnik Kosec je dejal, da je slišal, da vlada pripravlja zakon o kmetijskih zadrugah, in da priporoča gosp. poslancu, da se za ta zakon zavzame. Gosp. poslanec se je na to zahvalil na vabilu na tako lop shod, posebno še zaradi tega, ker se gre na tem shodu zgolj za kmetske interese. Odgovarjaje gosp. Koscu je rekel, da je član odseka, ki razpravlja o tem zakonu, ter da je poročevalec gosp. Povše. Prinesel je s seboj tudi izvleček iz državno-zborskih zapisnikov o tem zakonu, in bržkone se sprejme ta zakon že v prihodnjem zase-danju.  Take zadruge   bi se morale  po tem
1 zakonu napraviti v vsakem okraju, kakor bi to določila deželna oblast; namen pa jim je,
! zboljšati položaj kmeta s tem, da se skupno
I nakupujejo potrebna orodja, in da se skrbi za ložjo prodajo kmetskih pridelkov. Jugoslovanski zastopniki v odseku so ludi slavili predlog, da se zadruge ločijo po narodnostih; kajti  mi Slovenci  imamo  drugačne potrebe
i nego Lahi aii Nemci in potrebujemo tudi izdatnejših podpor. Govoril je z zadosti visokimi krogi, ki so mu priznavali, da se nas
j je jako zanemarjalo, in da se mora nekaj storiti. Dobili smo vipavsko železnico, a kaj nam   pomaga  ista,   ako   nimamo   dovoznih
I cest, da bomo mogli dovažati svoje pridelke do železnice. Sedaj se ne delijo podpore po potrebah, ampak popolnoma pristransko,  in
j to moramo kazati  izvestnim krogom,   da mi
j to čutimo, da mi to vidimo, ako ravno ved6, da je vrsta naših potreb ravno tako dolga kakor vrsta naših trpljenj. Iz kmeta, iz trgovca ven mora iti impuls poslancem, da dosežejo iste vspehe, kakor oni, ki imajo vsega dovolj. Predlaga torej resolucijo, da se shod izreče za to, da se ločijo zadruge po narodnostih. (Sprejeto.) V nadaljevanju svojega govora je dejal, da je prvi pogoj, da bode Vipavska dolina, ki je vrt  naše dežele, bolj vspevala,  da se
J odpravi  vinska  klavzula,  ki se je napravila
j zato, da se ugodi onim, ki so kazali, da so naši prijatelji, pa so bili naši sovražniki. Italija je v kratkem času v našo državo vpeljala nad 9 milijonov hI vina t, j. 3krat toliko, kakor se v naši državi pridela v treh letih. — Vinska klavzula bo pa še tem občutljivejša, ker se produkcija vsled obnovljenja vinogradov množi. Pa ne samo Italija, ampak ludi Ogerska je tak naš sovražnik in tudi drugim krajem na jugu je treba vse ugodnosti uvažanja odvzeti. Na uvažanje tujega vina se
j mora naložiti carine  20%   v zlatu.  Posebno
I sedaj, ko ima trla toliko sovražnikov, ko stane obdelavanje vinogradov toliko troškov, bi se moralo kmetovalca varovati pred tako konkurenco. Zveze s tujimi državami so sicer
I potrebne,  ali ako  se  takim  zvezam žrtvuje
B7A
narod, ki je bil vedno zvest državi, če se žrtvuje ekzistenca toga naroda, je preveč zahtevano. V državnem zboru se je odsek po dolgem trudu združil za gori omenjeni odstotek in zato predlaga, da bi se sprejela resolucija v lem smislu. (Sprejeto.) Glede cest je rekel g. poslanec, da vlada daje rada podpore, ako se interesenti z vso vnemo zavzamejo za izvršitev ceste. Treba pa je vedno priložiti načrt ter prevdarek, da dobimo pdstotek, kakor ga država daje. Žalibog imamo premalo slovenskih inženirjev, ki bi bili nam na razpolago. — Dalje je dejal g. poslanec, da se bo treba zavzemati za to, da dobijo vinarska in sadjarska društva dovolj podpore od vlade in dežele; domači faktorji pa morajo skrbeti za sadni vrt, za cepiče, zgodnje sadje in amerikanske trte. Poleg društev pa je treba osnovati gospodar&ke zadruge v smislu-omenjenega načrta zakona,_ki_bo.do_ , imele centralo v Gorici, ki poskrbi za izvoz, boljše cene in ločno plačilo. — V to pa je potreba tudi strokovnih šol, katere moramo od vlade zahtevati. Danes je znanje denar in kmetovalec, ki napreduje, lahko dela konkurenco ; kdor ne napreduje, pa nazaduje. Moramo torej dobiti dovolj strokovnih šol, in kakor delajo na Moravskem v vsakem sodnem okraju meščansko šolo. — Žrtve bi bile velike, a nosile bi 100% obresli. Dobili bi zavedno ljudstvo, laf hi bilo zrelo tudi za zadruge; kajti ako zadruga nima v načelstvu mož, ki se zavedajo svojih dolžnosti, le Škoduje. — PozvavSi poslušalce, da se oglasijo za to Ui ono, je sklenil g. poslanec svoj govor, kateremu je sledilo dolgotrajno ploskanje in pritrjevanje. Na to so se oglašali kmetovalci iz različnih krajev, kakor sledi. Gosp. Jjkob Me-sesnel iz G^brij je opazil, da se za ondotno občino ni še ničesar storilo, posebno priporoča, da bi se plemenski biki oddajali v večji meri na kmetovalce. — Gosp. Alojzij Rustja iz Skrilj je podal sledečo resolucijo: Poživlja se vis. vlada, da naj podeljuje več podpore vinarskim in sadjarskim društvom, ko se prepričajo o njih delovanju. G. Fran Pirj e vec iz Vrtovina: Vis. vlada in deželni zbor naj podelita denarne nagrade onim občinam in korporacijam, ki si hočejo poskrbeti dragocenejše kmetijske stroje. Gosp. Jožef Germelj iz Vrtovina: G. kr. kmetijsko društvo naj razdeli plemenske bike po vseh večjih krajih vipavske doline, da se zboljša propadajoča živinoreja. Isti: Vis. vlada se poživlja, da postavi na italijansko sadje uvozni no, in vh. vlada se poživlja, da vpliva na to, tla se zniža voznina po avstrijskih železnicah za naše sadje in vino. Gosp. Jožef P i r j e v e c iz Sela: Na obeh deželnih kmetijskih šolah naj se namesti tretji učitelj in naj vsi trije delujejo kot potovalni učitelji vsak v svoji stroki, kakor v Št. Mihelu na Koroškem. — Gosp. France Pavlica iz Rihem-berga: Vis. vlada naj intenzivneje dela na to, da preskrbi občinam dobro pitno vodo in zdrava živalska napajališča. Gosp. Andrej Vidmar iz Rinemberga: Dež. odbor oziroma zbor se poživlja, da naj preskrbi proti primerni odškodnini tudi umetna gnojila za vse kmetovalce, ki sa oglasijo pri županstvih. — Gosp. nadučilelj Ignacij Križman iz Dornberga je dejal, da delajo Vipava in dotoki velikansko škodo, tako je n. pr. v Dorn-bergu Vipava odnesla nekemu kmetovalcu v 10 letih travnik, ki je vreden 2000 gld.; zato je predlagal resolucijo: Vis. vlada in dež. zbor se pozivijeta, naj se vendar prične z regulacijo Vipave in dotokov. Gospod Fran Bavčar iz Sela: Vis. vlada se pozivlje, naj v višje razrede ljudskih šol sprejme kmetijstvo kot učni predmet. — G. Ivan B u d i n iz Zalošč: Pozivlje se vis. vlada, da omeji prezentno vojaško službo na dve leti. Isti: Pozivlje se vis. vlada, da bi tudi letos podelila nagrade vzglednim vinorejcem, ker se s tem vzpodbujajo k napredku. G. Mre v le, veleposestnik iz Dornberga: Pozivlje se deželni zbor, naj nemudoma reši zadevo o brezobrestnih posojilih. To resolucijo je posebno priporočal gosp. nadučilelj Križman i z Dornberga, kajti uboštvo je veliko in potrebe velikanske. Isti: Pozivlje se deželni zbor, da ukrene potrebno, da se omeji cena bakrenega vitrijola in žvepla. — G. Josip Pavlica, župan v Rihembergu: Pozivlje se vis. vlada, da ukrene potrebno, da se kmetu, dokler vina ne proda, ne proda nikako premoženje lia dražbi. ~ G. nadučitelj Križman: Pozivlje se vis. vlada, da vpelje v vojaško službo kmetijski pouk. — Gosp. predsednik je priporočal g. poslancu Oskarju Gabrščeku, da se zavzame za to, da se napravi postaja v Kamnjah. Ravno tako je priporočal gospod Vovk, podžupan iz Dobravelj, da bi se g. poslanec zavzemal za postajo v Dobravljah. Obe postaji ste erninentne važnosti za do-važanje pridelkov. Vse te resolucije so se sprejele. Gosp. učitelj Alojzij Urbančič iz Batuj je predlagal, da bi se sprejela resolucija, da se spremeni postaja Selo v Batuje-Selo. Isti gospod je tudi priporočal, da bi se v vsaki občini ustanovilo »vinarsko in sadjarsko društvo*. —-. G. Oskar Gabršček je utemeljeval resolucijo p splošni, jednaki, direktni in tajni volilni pravici, ki se je tudi sprejela. G. župnik Kosec je hotel pozvati g. poslanca, da se .jč'i od dr. Tavčarja in pristopi k dr. Žlindri, a stvar se nt dala na glasovanje, ker je politična. Ko je še gospod nadučitel j Urbančič izrazil željo, da bi gozdno oskrbništvo dajalo drva z ugodnejšimi pogoji, je predsednik zaključil shod, zahvalivši se vsem govornikom in poslušalcem. O razstavi prihodnjič.
Naznanilo.
Podpisani naznanja, da je otvoril
brivsko podružnico
v ulici Ouomo (pod Stolno cerkvijo, nasproti trgovine Drašček),
kjer bode mogel postreči cenj. svoje odjemalce, posebno spodnjega dela mesta ter one z dtžele, bolj nego je to storil doslej.
Obe brivnici sta preskrbljeni z izbor-nimi delavskimi nučmi, da lahko obljublja točno in hitro postrežbo.
V zalogi ima vedno v veliki izberi  vse
potrebščine te stroke kakor najOneja in navadna mila, vsakovrstne parfumarije za gospode in dame, vse po jako zmernih cenah. Rojakom z mesta in dežele se toplo priporoča udani
Anton Pucelj,
lastnik brivnic na Travniku in pod Stolno cerkvijo.
H    I,              «         več velikosti,  že  rab-
Anni   79 Vlllft   li*n»« iz trdega les t ter UUUI  C.U  f IIIU   v dobreni stanu so na
prodaj pri  Franu  Rusjanu v Gorici, ulica Vetturini št. 9.
Oddfi se w majem
soba
§§mr- za 1 ali 2 gospoda.
Naslov pove" naše upravništvo.
Oliva"
59
društva »bsolveutov trgovske akademije v Kraljevem dfradeu priporoča brezplačen pričetni pouk za trgovsko, bančno in komp-toarno poslovanje. Poizvedbe in vprašanja pod naslovom: »Oliva* ~  Kraljevi Gradec
Ivan Bednarik
priporoča svojo
knjigoveznico
v Gorici
ulica Vetturini št. 3.
Ali ste gluh?
Vsaka gluhota al' nag-Iuliu je ozdravljiva z na5o novo iznajdbo; Ic g-luh • i*njeni so neozdravljivi USesno brenčanje poneha lakoj. Opišite Vaš slučaj. Preišče in sporo i se Vam brezplačno. Z malo stroški se lahko v.-afc sam doma zdravi. Mednarodni zavod za zdravljenje ušes (Internationale Olircnheil* anstalt), 7M La Salle Ave., Clitcago, 111.
JLda
Gcrici ustanovljena Wrdka
K. BifBsur, t luski iBa 3.
(nasproti nunski cerkvi)
priporoča preč. duhovščini in slav. občinstvu svojo lastno izdelovalnieo umetnih cvetlic za vsakovrstne cerkvene potrebe. Ima veliko zalogo nagrobnih vencev, za mrtvaške potrebe, voščene sveče itd. vse po zmerni ceni. Naročila za deželo izvršuje točno in solidno. Priporoča slav. občinstvu tudi svojo tiskarno črk na perilo.
pri vil.
civilni, vojaški in uradniški krojač in trgovec
M. POVERAJ V GORICI
na Travniku it. 5.
Naznanjam eastitim gospodom odjemalcem in. damam, da sem se preselil s svojo krojačnieo in trgovmo iz prejšnjih prostorov na Travniku Št. 22 v gorioznaeene prostore na Travnik št. 5.
P. n. občinstvu priporoča svojo izborno zalogo vsakovrstnega blaga iz avstrijskih in inozemskih tovarn ter gotovih oblek, sobne in dežne plašče, vsakovrstno možko perilo, srajce Jager, spodnje hlače ter nogovice, oficirske in uradniške priprave, sploh vse, kar je treba paradnim oblekam za vsaki stan.
Izdeluje se haveloke, sako, pelegrine in fi-nejše obleke za gospe po najnovejši modi.
Blago se prodaja na meter tako po ceni, da je z menoj nemogoča vsaka konkurenca.
Edina prodaja finih dežnikov iz tovarne odlikovane z zlato svetinjo na parižki razstavi. Vatrežem vsakemu naročilu in po vsaki modi.
prave ruske «<*» «.»0999909
za dame in gospode se dobe pri   9999
J. DRUFOVKA v Gorici
Gosposka ullea št. 3.   99999
Naročbam z dežele naj se doda dolgost čevlja.
Pivopivci pozor!
Podpisani nasnanja slav. občinstvu, da ima v zalogi od 15. t. m. naprej razun navadnega piva tudi neko specijaiiteto, katero prodaja pod imenom
To pivo je varjeno na bavarski m čin, ler za 5 stopinj težje od navadnega piva, pri tem pa jako finega in prijetnega okusa. Bolehnim na živcih, želodcu ter sploh slabotnim se to pivo e<16 od zdravnikov priporoma radi svoje sestave in redilnosti. Sploh p i zadovolji p:vo »tirana t JPorter" vsakega pivopivca kot izvanredna okusna in krepka zimska pijača.
Prodaja se v sodčkih in steklenicah po jako zmernih cenah.
Za blagohotna naročila se toplo priporoča
Josip Rova n,
7 n 1 f gr d t r 1 j   xrhni$kegn   piva.
Lnion Pečenko
Vrtna ulic« H — GORICA       Via (Jiardino 8 priporoča
briških, dal matinskih in isterskih vinogradov.
Dostavlja na doni in razpošilja po železnici na vse kraje avstro-ogerske monarhije v &oilih od Tifj litrov naprej. Na zahtevo pošilja tudi tizorf-e.
Cena zmerne. Postrežba poštena.
KABIMII
ZAHTEVAJTE    POVSOD
CJOflRETHE PHPIRGRB
IV KORIST 0R0ŽBI SV (iML!\ iN flETODA i ^KATtRi SO NAJ[i0gS:T)|j V.SEn »RMOIM /
GLAV/NA //-LOGA-
JOS.Šf5/i-TeSLi
Zastopstvo zn Gorico in okolico ima
Ani. Jeretič v Gorici.
ČUDO IZ ŠVICE.
Podpisana Ivrdka razpošilja vsaki usebi, kateregakoli stanu, proti povzetju, za nezaslišano ceno K 2«0 f olnine p osto, izv stno ter dobro, 2i ur idočo uro s 3-letnim jamstvom. Razun lejra c!ob: poletr vsaka oseba Se elegantno- fino verižico. Ako ura ur iij-aja se zamenja ali vrne denar. Razpošilja edino Švicarsko z a s t e. p s l v o ur v Krakovem. Poš ni predal SI. f-K
Dobre ure in po cenil
s   3-letnim   pismenim  janistvon razpošilja na zasebnike
Hanns Konrad,
tovarna nr ter izrez zlatnine)
Most (Češko). Pohra ura Rem  iz niklja fl. 3-75 srebrna ura K. ni. fl. n-80: srebrn: verižica fl. I 20; lmdilnik iz niklja! n. 1-95.
'Ivrdka ie oblikovana s c. kr. orlom; ima zlate] iti .-rebrne svetinje iz razstav ter tisoče prizaalnib pismi.       IliiHtrovan cenik zastonj!
1 S-lflini najem
se M  lopo  hišo  s 3 nadstropji  na
Primorskem blizu Kranjske meje in kolodvora nove železnice. Ker je hiša na lepern kraju je pripravna za prodajal nico ali gostilno. — Naslov pove naše upravništvo.
Veliki prazni sadovi
iz Srbije
k hrastovega lesa z železnimi obroči, od 2, 7, 20, 30 do 70 hektolitrov, 6-7 cm debelosti v glavi, v popolnoma dobrem stanu, so na prodaj, kakor tudi kadi različnih velikosti. Natančneje se r/ve pri gosp, L. Sternu, na Frane-Josipovi cesti št. 9.
Seidel & Netimarav
pisalni  stroj   „IDEAL"
Vzbuja senzacijo. Jasna pisava od prve do zadnje črke. Stroj je jako trpežen. No močnem ministerjal-neni papirju izdela 4 -6 iztisov, na kon-ceptnem papirju 8—10, na tanjkem papirju [ 12—16. Najvišje priznanje ter prva zmaga amerikanske konkurence. — Zlatu svetinja ; Berlin (maj 1901.)
Glavno zastopstvo za Avstro - flprsko:
Hi Selit & Dumah
Dunaj III. 3. Heumarkt 9.
Iščejo se zastopniki za deželo.
Zahvala.
O priliki nenadomestne izgube, katera nas je zadela s smrtjo našega preljubljenega in nepozabnega očeta, oziroma tasta in deda
Matevža Saunig-a
izrekamo tem potom najiskrenejo zahvalo vsem sorodnikom, milim prijateljem in znancem za mnogobrojno udeležitev pri pograbu ter za izkazana sožalja. Posebej izrekamo svojo zahvalo če. duhovščini, si. predsedništvu »Veteranskega društva« iz Gorice ter oddelku iz B,*b SS- darovateljem krasnih nagrobnih vencev ter vsem oddaljenim znancem in prijateljem predragega ranjkega, katere ni ovirala dolga pot, da so le prišli se poslovil od zemskih ostankov ljubljenega in spoštovanega prijatelja. Bog vsem stotero povrni!
Bilje, 19. septembra 1901.
Žalujoča rodbina.