LETO X. ŠTEVILKA 2 Straža, 7. marca 1972 GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA LESNEGA KOMBINATA »NOVOLES« STRAŽA PRI NOVEM MESTU marec Prihaja pomlad, njen rahli dih je čutiti v vlažnem ozračju. Nepozabno se bo razbohotila in objela naša srca s tihim pričakovanjem. Ravno na začetku tega lepega obdobja je praznik žena, mater in deklet. Zopet bo ulice in domove preplavilo cvetje, srcem bo zavladalo svečano razpoloženje. Kako izbrati besede? Žena, stoječa ob stroju, dekle na polju, samotna starka v zavetju tihega doma, deklica v frfotajo-jem krilcu! Vaš je 8. marec, vaše je cvetje, vaša je ljubezen. Vam naše priznanje in občudovanje za vse, kar ste, ste bile in kar boste. Več moramo delati in bolje gospodariti je dejal član predsedstva SFRJ ing. Marko Bulc na svojem obisku v Novolesu 11. februarja 1972 Član predsedstva SFRJ ing. Marko Bulc je med enodnevnim bivanjem v Novomeški občini obiskal tudi No. voles, ter se pogovarjal s člani ZK in delavci. Stabilizacija ni neprespana ali »pre-lumpana« noč, temveč je to proces, ki bo trajal dlje časa, je dejal član predsedstva SFRJ ing. Marko Bulc 11. februarja v Novolesu. »Samo s kritično analizo dela na vseh ravneh — od zveze do delovne organizacije in z dobrimi načrti se bomo znašli na poti, ki vodi v resnično stabilizacijo gospodarstva. Vseh težav ne bomo mogli rešiti naenkrat, temveč postopoma. Davek, ki ga prinaša stabilizacija moramo krvavo plačati. Žal pa pri nas plača največkrat tisti in tudi največ, ki je najbolj delal. Stablizacije ne moremo doseči samo s predpisi in zakoni, ampak le s trdim in kvalitetnejšim delom. Več in boljše moramo proizvajati in bolje gospodariti. Narobe pa bi bilo tudi če bi sedaj prenehali z investicijami. Podpirati pa moramo samo take investicije, ki bodo opravičene in ki bodo prinašale več. Vlagajmo denar le tam, kjer nam bo to prineslo več. Razumljivo je tudi, da moramo doseči da bodo tovarne imele večjo a-kumulacijo. V zadnjih štirih letih smo dober del akumumlacije pojedli. Razširiti moramo predvsem akumulacijo. Manj bomo morali trošiti in več delati. Narobe bi bilo, če bi osebne dohodke zdaj zamrzovali. Plače morajo rasti, toda samo vzporedno s produktivnostjo. Zreducirati moramo tudi prispevke, da bo proizvajalcem ostalo več za a-mortizacijo. Prva sela BS v letu 1972 V torek, 29. februarja je bila I. seja centralnega delavskega sveta podjetja Novoles. Glavna točka dnevnega reda je bil zaključni račun podjetja za leto 1971. Lansko leto smo zaključili bolje kot smo pričakovali in se bali. Realizacija plana ni odstopala od postavljenega, kar pomeni, da je bil plan dobro zasnovan. Vsi vemo, da je bilo leto 1971 za marsikoga težavno leto. Že v mesecu januarju je bila deval-vaciia dinarja. S tem smo na tihem upali, da bomo imeli ugodnejše ekonomske pogoje v izvozu, vendar smo zaradi hitrejšega naraščanja cen surovini, materialu in drugim storitvam, kmalu spoznali, da nam izvoz ne prinaša tistega kot smo pričakovali. Ukinjene so bile celo ob- resti za izvozne kredite, spremenjene izvozne premije pa niso dale potrebnih dohodkov, tako da z izvozom nismo imeli takega zaslužka, kot pa smo ga predvidevali. V mesecu juniju je delavski svet podjetja sprejei vrsto ukrepov potrebnih za zboljšanje stanja v podjetju. Takrat se je namreč pokazalo, da ne dosegamo planiranih efektov. Prav gotovo so ti pravočasno sprejeti stabilizacijski ukrepi pripomogli k doseženim rezultatom podjetja. Z večjo proizvodnjo smo realizirali predvideno višino prodaje in končni rezultat je presežen Čisti dohodek tako znaša 9.701.000 ND, medtem, ko je plan predvidel 8.483.000 ND. To je za 14,3% višji od planiranega. STANJA BILANCA na dan 31. decembra 1971 stanje 31. dec. aktiva preteklega leta tekočega leta din strukt. din strukt. obratna sredstva 56.750 55 75.521 57 plasmaji 3.190 3 4.312 3 osnovna sredstva 39.777 38 47.655 36 rezervna sredstva 721 1 1.005 1 sred. skup. uporabe 3.043 3 3.855 3 skupaj aktiva 103.481 100% 132.3480 100% pasiva kredit bank 40.624 39 46.307 35 dob. in ostale obveze 25.068 24 32.957 25 poslovni sklad 31.083 30 44.785 34 rezervni skad 2.660 3 3.190 2 sklad skupne porabe 4.046 4 5.109 4 skupaj pasiva 103.481 100% 132.348 100% Bilanca uspeha za 1. 1971 A. ugotovitve dohodka 1970 1971 realiz. proizvod, in štor. 86.521 123.643 142 izredni dohodki 2.964 1.527 42 celotni dohodek 89.485 125.170 140 B razdelitev dohodka material neproizvodne storitve dnevnice, nagrade za delo in p. drugi mat. stroški amortizacija izredni izdatki pog. obveznosti zak. obveznosti sredstva za st. izgr. C dohodek za osebne doh. 45.180 64.880 143 327 359 110 764 1.177 154 922 1.464 159 3.190 4.664 146 528 1.477 173 1.835 4.392 239 1.754 1.133 65 1.071 1.397 130 33.590 44.227 132 26.047 33.440 128 D čisti dohodek v rezervni sklad obvezni v poslovni sklad v sklad skupne porabe 7.543 10.787 143 439 530 120 6.104 9.007 147 1.000 1.250 125 E obveznosti obveznosti iz poslovnega sklada 355 437 za nerazvita področja 1-085 V Dolenjskem listu smo pred kratkim prebrali »novico«, da podjetje Novoles gradi svojemu vodilnemu inženirju vilo za 30 milijonov dinarjev, delavci pa dobijo 1 milijon dinarjev posojila za stanovanjsko izgradnjo. O tem vprašanju so razpravljali že člani ZK na svojem zadnjem sestanku, ki se ga je udeležil tudi sekretar ZK Novo mesto Franci Šali, člani centralnega odbora sindikata in ko-ordnacijski odbor, ter na svoji I. seji tudi DS. Sporna stavba se gradj za ing. Mirka Pečarja, ki ga v podjetju vsi prav dobro poznamo. Ing. Pečar stanuje v gornjih prostorih Banke in hranilnice Novo mesto. To stanovanje je bilo včasih last GG Novo mesto, kjer je bil zaposlen tudi ing. Pečar. Leta 1959 se je zaposlil v Novolesu, kjer dela na raznih vodilnih delovnih mestih še danes. Ob nastopu nove službe ni zahteval stanovanja, ker je bil prepričan, da bo lahko še naprej ostal v starem stanovanju. Stavbo pa je od GG-ja odkupila Banka in hranilnica Novo mesto in zahtevala, da se vsi stanovalci takoj izselijo iz te stavbe, ker po bančnih predpisih ne sme nihče stanovati v prostorih take ustanove. Ing. Pečar je zaprosil Banko in hranilnico Novo mesto za stanovanjski kredit pa ga ni dobil, ampak je Banka in hranilnica ponudila kredit v višini 15 milijonov dinarjev podjet-iu Novoles za gradnjo hiše. Novoles je nekaj časa odlašal z izgradnjo in iskal razne druge možnosti. Med tem časom pa so se cene dvignile in stavba je stala že 25 miliionov. Gradbeno podjetje Pionir iz Novega mesta, ki je prevzelo gradbena dela na ie že med samim delom, zaradi ponovnega d-ri katerem smo se kar dobro obnesli. Pri lepljenju pa je bilo še skoraj bolje kot pri površinski. Tudi s tov. ing. Mihevcem smo se dobro razumeli. Pripravljali smo lepila, jim merili viskoznost, PH vrednost, vmesni čas, z njimi lepili les, nazadnje pa še preizkušali trdnost lepil na trgalnem stroju, tako, da smo spoznali lastnosti lepil. Delali smo z glutinskimi, kazeinskimi, PVC, neap-nenskimi, karbomialnoformaldehid-nim; in resorcinolformaldehidnimi lepili, ki smo jih že vsa obdelali v šoli. Tudi ta kolokvij ni bil nič tako težkega, kot smo si predstavljali. Pri obeh vajah smo pridno delali zapiske za dnevnike, ki jih zaradi pomanjkanja časa nismo mogli narediti v Ljubljani. Na koncu smo ugotovili, da smo razbili precej laboratorijskih pripomočkov, menzur, čaš in celo termometrov. »Nič hudega, saj se je to zgodilo še vsem pred vami. Se boste pa zato dvakrat odpovedali kinu,« sta nas tolažila profesorja. V soboto, 5. februarja, so obiskali naše mladince predstavniki mladine iz Ditzingena v Zahodni Nemčiji. V podjetju so se zadržali celo dopoldne, si ogledali obrate in pogovarjali z našimi mladinci o delu naše organizacije ZMS. Krajšega razgovora se je udeležil tudi glavnj direktor Knez Jože, ki je mladim iz Ditzingena povedal nekaj besed o našem samoupravljanju, o politiki podjetja ter o izobraževanju in šolanju kadrov. Mladinska organizacija iz Ditzingena ima drugačno obliko dela. Skupine mladih se združujejo v razne Veseli orno odšli iz Ljubljane, ker so nas čakale počitnice s svojim zimskim veseljem. A. D. Mirtič klube, ki pa niso politično usmerjeni. Skrbijo le za to, kako bi mladi najbolj koristno izkoristili svoj prosti čas. Združujejo se v športne skupine. folklorne, verske, mladinski rdeči križ itd. Sicer pa, dokler je mladina mirna, jo pustijo na miru, če pa je preveč aktivna je po nemških merilih lahko že nevarna. Ob odhodu so mladi Nemci izrazili željo, da jih naši mladinci obiščejo, da vidijo njihov način dela in da si skupno ogledajo Ditzingen, ki je po svoji velikosti enak Novemu mestu. Vsem delavkam Novolesa ob prazniku žena iskrene čestitke Uredniški odbor Obisk nemške mladinske delegacije Stane Zupančič, prevajalec žužek in delegati v tovarni vezanih plošč Prodaja v lanskem letu tovarne stilnega pohištva, veliko pa izvažamo tudi v Francijo, Anglijo, Nemčijo, Italijo in Švedsko. Največ vezanih plošč pa prodamo v Italijo in Libijo in nekaj malega tu-dj na Ciper. Prodaja Marsikoga zanima, koliko izdelkov smo prodali lansko leto in koliko smo zanje iztržili. Da bi potešil radovednost in seznanil naše bralce z delom prodajnega sektorja, sem prosil za razgovor direktorja prodajnega sektorja tov. Miha Šuštarja — Tov. Šuštar, povejte mi prosim, kakšna skupna realizacija je bila lansko leto? V letu 1971 smo imeli za 12 milijard 292 milijonov skupne ralizacije. Ce primerjamo to številko z letom 1970, vidimo precejšen porast. Leto 1970 domači trg: 4 milijarde 899 mil. izvoz: 3 milijarde 715 mil. Skupaj 8 miiijard 614 mil. Leto 1971 domači trg 7 milijard 619 mil. izvoz 4 milijarde 672 mil. skupaj 12 milijard 292 mil. Realizacija se je povečala za 3 milijarde 678 milionov ali 43%. — Kako je potekala prodaja? Prodaja je potekala v glavnem preko trgovskih hiš in sicer preko Ju-goeksporta iz Beograda, kamor prodajamo naše stilno pohištvo, Lesnine in Slovenijalesa iz Ljubljane, Ek-sportdrva iz Zagreba, Šipada iz Sarajeva, Jugodrva iz Beograda in še nekaj manjših kot so Novi Dom -Beograd in Nama Ljubljana. Obenem pa dva trgovska potnika prodajata naše pohištvo na področju Hrvatske in Bosne. Manjše količine pa prodaja tudi sam prodajni oddelek. — Ste imeli kakšne težave pri prodaji? Pri prodaji pohištva na domačem trgu glede same količne ni bilo problemov. Včasih nam je celo primanjkovalo pohištva za prodajo, kot sta spalnica »Nada« variant in jedilnica Koln. Ravno tako pa bi lahko prodali tudi več stilnega pohištva. Vsi ti izdelki so bili na trgu zelo iskani in cenjeni. Žal pa smo bili včasih precej netočni pri odpremi in so se reklamacije proti koncu leta pomnožile, kar pa ni najboljša reklama za podjetje. Mizar, ki je zadolžen za popravila, je moral biti zato stalno na poti. — Kje mislite, da je vzrok takemu porastu reklamacij? Mislim, da je krivda bolj v nemarnosti in nekontroli, kot pa same proizvodne napake. — Prodaja pohištva je potekala normalno, kako pa je bilo s prodajo naših polizdelkov ? Prodaja polizdelkov se je tudi odvijala v normalnih mejah. Tukaj mislim predvsem na vezane plošče in zaboje. Žal pa ni bilo tako tudi s prodajo jelovega žaganega lesa, kjer je bila občutno stagnacija. To smo še posebno občutili lani, ker prejšnja leta tega nismo bili vajeni, saj se je jelovina prodajala za med, kot se temu reče — In kje so vzroki slabe prodaje? V glavnem so bile cene v izvozu. Vsi proizvajalci so pritiskali na domači trg, kjer so bile cene znatno večje od izvoznih. Tako smo tudi mi zelo malo izvozili. Podobno je bilo tudi s tržiščem bukovega žaganega lesa. Dolgoletni italijanski kupci so se tudi preorientirali na kvalitetnejši les, kar pa jim naše podjetje ni moglo nuditi. — So bili tudj s prodajo šivanih zabojev kakšne težave? Šivani zaboji za embalažo, v katerih naši kupci pošiljajo širom Jugoslavije zaklane piščance, so zelo cenjeni na trgu in ne predstavljajo nobenih težav v prodaji. Tako »pedantno« in tako točno po rokih nismo odpremljali nobene robe, saj je bila odprema vedno na dan točna. Pri tem imata največ zaslug tov. Darko Mojstrovič, oddel-kovodja zabojarne in tov. Niko Somrak iz prodajnega oddelka Novoles. — Cene so že dolgo časa zamrznjene, kako to vpliva na prodajo? Glede cen prodajni sektor ni mogel kaj več narediti z ozirom na to, da smo imeli preko celega leta zamrznjene cene. Prav tako pa so nastopile težave tudi pri prodaji oko-ome vezanih plošč, ker so zaradi devalvacije cene tako narasle, da jih naši dosedanji kupci niso mogli osvojiti, ker tudi za njih veljajo zamrznjene cene. — Kakšna je vaša prognoza za leto 1972? Za letošnje leto smo že sklenili sporazume z vsemi prej navedenimi trgovskimi hišami. Težave pa so še ostale, ker se je uvozni material zaradi devalcacije za nas podražil, s tem pa povečali tudi proizvodni stroški. Prodajni oddelek se trudi, da kjerkoli je mogoče, doseže odgovarjajoče cene v izvozu. Prav zaradi tega poizkušamo prodreti na zunanje tržišče tudi s stilnim pohištvom, ki ga do sedaj nismo izvažali v omembe vrednih količinah. Interes za izvoz stilnega pohištva je, vprašanje je samo, kako se bomo vklopili v mednarodne cene in trg. Razgovori že potekajo in upamo, da bomo uspeli tudi s prodajo stilnega pohištva na konvertibilna tržišča. — Naše bralce gotovo zanima, v katere države izvažamo naše izdelke in polizdelke? Največ prodajamo v Ameriko. Tja gre skoraj kompletna proizvodnja Stilno pohištvo danes, jutri? Nekaj misli o perspektivah TSP Najprej bi naglasil, da je sestavek zgolj razmišljanje, ki ne temelji na nikakršnih izračunih ali celo analizah. Naša Tovarna stilnega pohištva preživlja po merilih pohištvene tradicije na Slovenskem otroško dobo, vendar si je v kratkih treh letih ustvarila precejšenj renome v Jugoslaviji pa tudi sam Novoles je postal bolj znan širši domovini po zaslugi najmlajše tovarne, ki razstavlja svoje sobe na vseh važnejših domačih sejmih. Mnog] ljudje naveličani monotonih oblik standardnega pohištva, vse raje segajo po Blagu, k ima oznako Novoles TSP. Kljub temu, da obrat še vedno tarejo težave značilne za začetnike pa, le-ta dobiva tudi v samem Novolesu vse večjo veljavo in enakopravnost. Čeprav proizvodnja še ni dokončno formirana, saj še ni v vseh oddelkih formirana druga izmena pa stoji obrat pred veliko dilemo, pred kakršno je nekoč že bila tudi TDP, ki se glasi: ali velike serije in manj artiklov ali velik asortiman in manjše serije. Medtem, ko se nekoč za drobno pohištvo verjetno ni bilo težko odločiti, saj je v ozadju stal veliki ameriški trg pa je pri TSP slika precej drugačna, tovarna zaenkrat dela v glavnem le za domači trg, ki pa je omejenega obsega, posebno za tovrstno blago pa tudi konkurenca je vse hujša. Izvoz pohištva v našem stilu zaenkrat ni posebno obetaven, predvsem zaradi visokih transportnih stroškov, posledica le-teh pa so previsoke cene. Sicer pa je treba poudariti, da je pohištvo našega stila vzbujalo zelo veliko zanimanje obiskovalcev zadnjega sejma pohištva v Kolnu. Res je treba priznati, da je bilo nasploš-no bogatejše opremljeno pa tudi izdelava je bila kvalitetnejša, kot jo zaenkrat, brez posebnih stroškov zmoremo mi, so pa bile zato tudi cene zelo visoke. Kot primerjavo bi navedel, da stane podobna sedežna garnitura (bogatejša) kot jo TSP pripravlja za prodajo v juniju, na nemškem trgu toliko kot avto VW (hrošč). Torej, če strnemo vtise s sejma, ba morda lahko v nasprotju z odklonilno trditvijo znanega slo-(nadaljevanje na 6. strani) Stilno pohištvo danes, jutri? (nadaljevanje s 5. strani) venskega arhitekta pripisali pohištvu naše proizvodnje še precejšnjo živ-ljensko dobo. Če se povrnemo k naši dilemi, bi kot prvo lahko ugotovili, da našega pohištva, ki bi bilo obogateno in s tem tudi dražje, jugoslovanski trg še ne bi prevzel. S tem seveda še ni rečeno, da ni treba proizvajati kvalitetnejše, saj je znano, da je nekvalitetno proizvajati še dražje. Ostane nam torej vprašanje: ozek program — velike serije ali širok program in manjše serije. Če smo že ugotovili omejenost jugoslovanskega trga, potem nam verjetno preostane razširitev programa na kompleten asortiman, ki bi obsegal: jedilnico, delovni kabinet, salon, dnevno sobo in spalnico. Da, tudi spalnica bi morala biti, saj je po njih zelo veliko povpraševanje. Seveda je obrat TSP sposoben delati tudi pohištvo drugih oblik in stilov, vendar bi o tem govorili drugič. Vsekakor se vsiljuje misel na izvoz, ki bi serije povečal in če ponovno citiram arh. Kralja pa je potrebno maksimalno izkoristiti program, ki je tržno zanimiv, torej bi morali najti kanal, po katerem bi izvažali obstoječe oblike. Sejemski zaključki in tržna situacija nam kažeta, da ima naše pohištvo prihodnost, vendar moramo budno spremljati vsa dogajanja na trgu, da nas le-ta ne bi kdaj neprijetno presenetil. Slavko Medle Sejmi in razstave v letu 1972 V lanskem letu smo razstavljali svoje pohištvo na raznih sejmih, salonih in razstavah. Dvakrat smo se udeležili zagrebškega velesejma, beograjskega sejma pohištva, salona pohištva v Ljubljani in manjše samostojne razstave v Banja Luki. Poleg razstav, ki jih je organiziral Novoles so razstavljali naše pohištvo tudi razne trgovske hiše kot so Slovenijales, Lesnina, Jugoeksport in tudi druge. Naši izdelki so bili tako razstavljeni v Kolnu, Londonu, Parizu, Varšavi, Budimpešti in celo v daljni Avstraliji. Poleg naših standardnih izdelkov smo razstavljali tudi nekaj novih izdelkov, ki pa še niso v serijski proizvodnji. Tako smo na jesenskem zagrebškem velesejmu razstavili novo stilno sedežno garnituro, na beo- grajskem sejmu dve novi spalnici — moderno spalnico v skaju »Evo« in stilno spalnico »DESIRE«. Vsi novi izdelki so dobili od obiskovalcev laskava priznanja. Za letošnje leto pripravlja prodajna služba razstavo na spomladanskem in jesenskem zagrebškem velesejmu, na sejmu pohištva v Beogradu in na sejmu v Skopju. Ali bodo na teh razstavljeni tudi novi izdelki, za enkrat še ne moremo povedati, ker nam do sedaj to še ni znano. Zapiski z obiska pohištvenega sejma v Kolnu Komercialna razstava pohištva v Kolnu je tako po površini kot po številu razstavljalcev največja tovrstna svetovna prireditev. Na sejmu so bili zastopani vsi pomembni evropski proizvajalci, poleg tega pa še nekateri iz Afrike, Japonske in Sovjetske zveze. Skupno je sodeovalo na sejmu 1163 razstavljalcev iz 32 dežel od tega 663 nemških in 503 iz ostalih dežel ali 43%. Brutto površina sejma, ki obsega 14 hal znaša 150.000 m2, netto površina pa 100.000 m2. Od tega so nemški razstavljale! zasedli 77.000 m2, tuji pa 23.00 m2. Številčno so bile poleg Nemčije najmočnejše zastopane Italja, Španija, Belgija, Francija, Velika Britanja in Danska. Pomen nemškega trga se vidi v tem, da je proizvodnja in prodaja v ZRN približno enaka, kot v Veliki Britaniji, Franciji in Italiji skupaj. Pri tem je nemška industrija pomemben izvoznik pohištva. Dnevne sobe so predstavljale težišče sejma. Prikazano je stabilno in mobilno pohištvo, stilno pohištvo vseh epoh in pohištvo brez stila, pohištvo za igro, lenarjenje in bahanje. Pri oblazinjenem pohištvu se teži k boljši kvaliteti, blazine so mehkejše in bolj volumirane. Mlajši potrošniki dajejo prednost mobilnem sedežnem pohištvu. Ponudbe se nam kažejo v splošnem mnoštvu raznih konstrukcij oblik in barv. Poleg udeležbe stabilnih kavčev in foteljev z vidnimi lesenimi deli so prikazani posamezni elementi z ali brez ročnih opiral, ki se po potrebi lahko združujejo ali razstavljajo. Veliko modelov ima visoka naslonjala. Več proizvajalcev je prikazalo rešitve postelnih ležišč, ki zagotavljajo pravilno držo telesa. Del sedežnega pohištva pri katerem se želi poudariti ogrodje, je izdelano iz masivnih lesenih delov, ki so kvalitetno površin- sko obdelani. Druga smer zopet predpostavlja jeklo in predvsem steklo kot material. Posebno pleksi-steklu se obeta večja uporaba za jedilniške stole in vrtne stole. Tretja smer skozi sodobno oblazinjeno pohištvo PV trde pene. PV trda pena je mnogokrat tapecirana z P V mehko peno. Tudi sedežno pohištvo iz plastike ima že svoje tržno zrele modele. Za prevleke ki povdarjajo mehkost, udobnost in voljnost blazinjenja služijo poleg usnja modernih volnenih tkanin predvsem elastični velurji iz sintetičnih vlaken. Tudi v proizvodnji stolov je poudarjen prihod železa in plastike. Okrogle oblike so tudi tukaj v modi. Od lesnih materialov stojita v prvi vrsti bukev in hrast. Pri mizah ponovno nastopijo okrogle oblike. Proizvajalci so pokazali mehke linije in manj vogalov. Pogosto so mize izdelane iz modernih materialov kot je kromirano okroglo železo, marmor, keramika, plastika, usnje. Najbolj iskana surovina lesene mize je orehovina in hrastovi-na. Dosti je belih miz, kričečih barvnih tonov pa je manj. Širina miz se veča kar velja tudi za koktail mize. Pri barvasto lakiranih dnevnih sobah nastopa sedaj les kot dopolnilo pretežno za okrasne letvice, ročaje in posamezne površine. Od drevesnih vrst imajo velik pomen oreh, mahagonij, hrast, palisander, od iglavcev pa posebno bor. Uporaba plastike kaže jasen napredek pri sedežih vseh vrst, manj pri penastih pohištvenih delih, vratah za omare in ostalih možnostih. Največ so na področju uporabe plastike ponudile italijanske in francoske firme. Namesto cenejšega polistirola za sedeže se mnogo bolj pogosto pojavljata poliester in PV pena. Sodelujte redno v svojem listu Od lesnih materialov je zanimiva uporaba krivljenje vezane plošče. Za izdelavo sestavljivih sedežnih garnitur, kar so na dveh primerih pokazali Danci. Pri tem zadostujeta eden ali največ dva osnovna elementa. Vezana plošča je lahko furnirana s plemenitim furnirjem ali pa lakirana s pigmentiranim lakom. Elementi se povežejo v štiri ali šesterokotnik. Blazina se običajno položi na železni okvir preko katerega je napeto blago. Namesto blazine se v takšno osnovno celico lahko vstavi tudi poljubno oblikovana plošča iz plastike (plexi) in dobimo mizico. ing. Došler Obvestilo krvodajalcem Občinski odbor RK Novo mesto je na zadnji seji pripravil plan krvodajalcev za novomeško občino. V tem planu je zajeto tudi naše podjetje. Obveščamo vas, da bomo v mesecu marcu med vse zaposlene poslali anketo, na kateri bodo opisani pogoji za krvodajalce, obenem pa tildi prijavnica. Prosimo vas, da bi se v čim večjem številu prijavili, ker bo mogoče tudi vam kdaj potrebna transfuzija krvi ob morebitni nesreči ali težji bolezni. Ankete vam bodo razdelili vaši predpostavljeni, kamor boste oddali tudi prijavnice. Razpored za odvzem krvi bomo naredili za vse leto in sicer tako, da ne bomo motili proizvodnje. T. š. Ali res ne znamo ceniti svojega življenja? V našem podjetju imamo enajst žerjavov raznih nosilnosti ter velikosti. Vsi ti žerjavi imajo preko dva hektarja delovnega območja, višino nošenja pa od enega metra do dvajset. Na teh dveh hektarjih delovne površine stalno dela približno 100 delavcev. V zadnjem času pa vidimo, da se marsikdo od zaposlenih ne zaveda, kakšna nevarnost mu preti pod žer-javi. Bremena, ki jih prenašajo žerjavi m dvigala lahko padejo komu na glavo; K srečj takega primera pri nas še ni bilo, toda statistika pravi, da na vsakih 5000 prenošenih bremen pade breme enkrat na tla. Veliko delavcev pa se pod žerjavi obnaša kot da se njim ne more zgo- diti prav nič ali pa da so neranljivi. Hodijo in sprehajajo se na nevarnih mestih, kot da table, ki opozarjajo na nevarnost sploh ne vidijo, ali pa da niso postavljene zanje. Delavci, preberite opozorilne table in se tudi ravnajte po njih! Ne bodite tako brezbrižni do svojega življenja! Ne zadržujte se pod visečimi bremeni, če hočete, da boste zdravi in varno prišli domov. Delaj varno! T. Š. Dvojna zmaga pionirjev Vavta vas V nedeljo 20. februarja je bilo v Vavti vasi republiško tekmovanje pionirjev v orientacijskem teku na smučeh. Tekmovanja se je udeležilo 26 ekip iz vse Slovenije. Najbolje so se odrezali organizatorji te velike zimske prireditve. Pionirji in pionirke osnovne šole Vavta vas so osvojili prvo mesto, vendar so se dekleta odrezala še bolje, saj je tudi druga ekipa osvojila tretje mesto. Ekipa pionirjev PššD »Jožica Ventu' rini« Vavta vas pred startom. Kasneje so veseli in vznemirjeni prejeli pokal, kolajne, diplome in tako postali prvaki Slovenije za leto 1972 Rezultati: Pionirji 1. PŠŠD »Jožica VENTURINI« Vavta vas 2. Osnovna šola Čepovan 3. Osnovna šola F.Ravbarja Dol pri Ljubljani Pionirke: 1. PŠŠD »Jožica VENTURINI« Vavta vas 2. Osnovna šola čepovan 3. TVD Partizan Straža V slovo strokovnemu sodelavcu Kakšne naj bodo poslovilne besede od dolgoletnega sodelavca — glavnega republiškega inšpektorja parnih kotlov, dipl. ing. Mirka TORO-SA, ki smo ga spremili na njegovi zadnji poti in se mu še zadnjikrat poklonili dne 24. 1 1972 v Ljubljani? Ne moremo jih izraziti tako, kot si jih je zaslužil za svoje plodno, mnogo prezgodaj končano življenjsko pot. Težko je pokazati na težo in praznino te težke izgube v srcih vseh nas, ki smo ga poznali in občudovali v njegovi skromnosti in znanju, ki ga je razsipaval z vso svojo dobro voljo in vsem srcem. V življenju ni poznal besedice ne, vsakomur je ustregel po svoji najboljši moči, tako da je na eni strani ustregel nalogam republiškega inšpektorja, na drugi strani pa reševal naše težke energetske trenutke in tudi naše neznanje, ter nam s tem vlival moč in veselje za nadaljnje delo. Žrtvoval se je za druge, ne zase. V vsakem od slovenskih energetskih postrojenj je pustil del svojega življenja. Vrzel, ki jo je zapustil v slovenski energetiki kot strokovnjak, je globoka, še globlja pa je vrzel, ki jo bomo občutili vsi, ki delamo v slovenski energetiki — za njim kot prijateljem, svetovalcem v vseh težkih trenutkih našega vsakdanjega življenja. S svojim delom od pregledov prvih parnih lokomobil v našem podjetju, pa do sodelovanja pri izgradnji naše nove Toplarne, je zaslužil stalni spomin v naših srcih. Na njegov grob smo položili sveže nageljne in na vencu smo izpisali vso našo bolečino z besedami: »Strokovnemu sodelavcu v slovo« Solze v očeh so izdajale našo prizadetost in praznino. Težko se zavedamo, da njegova prisotnost ne bo več živa med nami. Ostala nam je njegova zavzetost, njegova beseda je še ostala živa. Dolžni smo mu, da nadaljujemo z delom v energetiki še z večjim elanom, da usposabljamo naša energetska postrojenja, ki so mu bila smisel življenja. Grandovec Anton, dipl. ing. Galeša Niko, ing. el. Nagradna križanka fi s m AVTOKAMP (or/g.) IDIOTI VEZNIK IZVOR električne ENERGIJE t X RIMSKA 4 ZNAMKA . VZMETNICE ŠAMPION 8 [mara: ► SOSED. DRŽAVA OS.ZA IM EK UOTN r TV SERIJA DEKLAMATOR POKRIT s SAJAMI 3 ZNAMKA VINJAKA VIOLINSKI KLJUČ glas VRANE ZGODOVINSKO OBDOBJE IME NA J t GA GUGALNIKA (fon ) MAKARSKA ZADNJA ČRKA abecede ▼ PlOIKInUA AOC IZDELOVALEC KERAMIKE AVGUST KREMA ostnoMJim u.č.ABec. GL. MESTO S.VIET. (fon.) KAMENO OLJE DEL OPERE SMEHA MOHAMEDOV NASLEDNIK /00 M2 inoust. MOTORJEV NAŠ OBRAT DOBITNIK KRAJGERJEVE NAGRADE S K AVT.OZN. KOPRA POD OKLOPNO VOZILO EKSPLOZIVNO TELO OLIMPIJSKE IGRE Al T KOŠARKAŠKI KLUB SOGLASNIK NOL AKO SRCSKO M. /ME OČKE Y NEUMNOSTI 2I.ĆMCC. Rimska 5 SESTAVIL ■■ RUDI 1. STARINAH EDO FINK Zb.ČRKA A&CCEDE Republiškotekmovanje gozdarjev, lesarjev in lovcev Na Starem Vrhu nad Škofjo Loko je bilo v organizaciji ŠD Alples - Železniki 13. republiško tekmovanje gozdarjev, lesarjev in lovcev v smučanju. Tekmovanja so se udeležili tudi naši smučarji: Medle Slavko, Janko Go-Ieš, Japelj Boštjan in Novinec Janez. Prva mesta so bila takorekoč že v naprej rezervirana, saj se je tekmovanja udeležilo cel kup starih reprezentantov kot so: Lakota, Klinar, Štefe, Lukane, Mulej in drugi. Razumljivo je, da naši tekmovalci niso mogli doseči kakšne boljše rezultate, s/a j so vsa prva mesta osvojili stari reprezentanti. Za prejšnjo nagradno križanko je prišlo 42 rešitev. Žrebanje je vodil tov Bencik Jože iz CRD-ja 1. nagrada: Romana Zelnik 2. nagrada: Bukovec Zdenka 3. nagrada: Podržaj Pepca KINO - Straža 4. in 5. marca Italijanski barvni film: TUJEC V MESTU 11. in 12. marca italijanski barvni film: BOG ODPUŠČA, JAZ NE 18. in 19. marca ameriški barvni film: DIVJA HORDA 25. in 26. marca ameriški barvni film: TARAS BUL-BA Lesariada 1972 Po podatkih, ki sem jih dobil iz Bresta, lahko z gotovostjo trdim, da bo III. lesariada lesnih delavcev Slovenije 17. junija 1972 v Cerknici. V Brestu so že začeli s pripravami. Organizacijski odbor je na prvi seji sredi januarja določil naloge posameznim komisijam in s tem tudi formalno začel z organizacijo te velike športne prireditve v Cerknici. Tudi športniki ne mirujejo. Vsi so že pričeli s pripravami in prvimi treningi. To je jasen dokaz, da mislijo resno in da bodo tudi letos med najboljšimi. Kaj pa mi? Bomo zopet zadnje dne-V0 iskali l judi in kompletirali ekipe? Zberimo že zdaj športnike in začnimo s treningom! Na samo tekmovanje pa pojdimo z dobro pripravljenimi tekmovalci, ki bodo častno zastopali barve Novolesa. Ureja uredniški odbor. Glavni in odgovorni urednik: Marjan MAZNIK, Izdaja delavski svet Lesnega kombinata »NOVOLES« v Straži pri Novem mestu. Naklada 1600 izvodov. Tisk: KNJIGOTISK Novo mesto