Poštnina plačana « gotovini. [ f V Ljubljani, v sredo 18. januarja štev. 14 a Cena 1 Uin Naročnina mesečno 25 Din, za inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno % Din, za inozemstvo 120 Din Uredništvo je v Kopitarjevi ul. 6/111 Telefoui uredništva: dneva« služba 2050 — sočna 3994. 2994 i« 3050 tekaj« vMk 4m rjatvaj, rase« poomMjki in dirvt p« praznika ček. račun: Ljubljana št. 10.650 in 10.340 za inserate; Sarajevo štv. 7563. Zagreb štv. 39.011, Praga-Dunaj 24.797 Uprava: Kopitarjev« 6. telefon 2993 Iz srbske cerkve i. Že lansko leto -smo (v št. 84) ojiozorili na važne nove |>ojave v pozivljeni srbski cerkvi, kakor naim jih je predstavil naš »Bogoslovni Vestuik«. Zelo aktualni prvi letošnji snopič tega glasila naše bogoslovne znanosti še globlje razkriva nove smeri srbskega pravoslavja. Neprijetna nova smer ni bila samo površen kratkolrajen vihar, kakor smo upali, ■marveč »e je že tako globoko ukoreniiiila, okrel imel nekoliko seklantski značaj. Zadnja lela se je podredil duhovščini in hierarhiji ter skušal z njo sodelovati, podobno lvn&i katoliški Borba med Schleicherjem in Hitlerjem Zmagal bo general Uspehi fašistov so samo bahanje Schleicher Berlin, 17. januarja Čimbolj sc bliža dan 24,_ januarju, ko bi se po prvotnem uspehu starešin državnega zbora moral sestati [mrla-ment, tembolj se stopnjuje politična ne.rvoc,-nost. Sedaj gre za to. ali se i>urlnmcnt sestane ta dan ali naj se po tihem sporazumu med starešinami sklicanje odloži nekako za dva meseca. General Schleicher se danes čuti tako močnega, da se ne zadovoljuje več s tiho odgo-ditvijo državnega zliora, pač pu želi, da bi se državni zbor sestal in sam javno sklenil odgo-ditev. Takšno odgoditev bi sedanja vlada smatrala za zuupnico. Med tem bi Schleicher skušal preobraziti svtij kabinet, ki je prav za prav takšen, kakršnega mu je puwtil Papen. Za slučaj pe, da bi državni zbor s |x>mot":jo narodnih s«tcialistov izrekel vludi nezaupnico, ima gen. Schleicher že v rokah privoljenje predsednika Hindenburga. da ga takoj razpusti in razpiše nove volitve Te bi se potem vršile že koncem februarja. Hitler spretno prikriva prod svojimi masami zagato, v katero je zašel. Sam je prepričan, da bi mu nove volitve prinesle precejšen poraz; n jegova stranka bi ostala še vedno najmočnejša v Nemčiji, toda nazadovala bi gotovo. Radi tega si Hitler volitev ne želi. Na zunaj ta svoj strah pred volitvami seveda prikriva in se kaže bojaželjnei ko nau za katero lahko skriva svoje resnično razpo- jaželjnega. Deželnozborske volitve v Lippe je tako napihnil, da je iz njih nastala maska, loženje. »Od izida volitev v Lippe je odvisen ves nadaljnji politični ruzvoj v Nemčiji!« To je bilo geslo, s katerim so se vsi glavarji Hitlerjeve stranke vrgli na ubogo deželico Lipj>e, ki štejei reci in piši, 160.000 duš! Hitler je sum vodil volivni boj. Priprosti kmetje so kar strmeli, ko se je v vaseh s komaj 500 prebivalci prikazal Hitler sani, da bi imel volivni shod. Le radi tega izrednega obsegu volivue agitacije se je Hitlerju jKisrečilo zbrati v tej deželi nekaj odstotkov več glasov, kakor je bilo oddanih zanj pri državnih volitvah 6. novembra 1932. Vendar pa ta odstotek ne presega tistega, ki ga je njegova stranka dosegla pri volitvah 31. julija istega leta. Po deželnozborskih volitvah v deželi Lippe sc politični položaj kljub bahanju gospoda Hitlerja ni prav nič izpremenil Schleicher bi rad pritegnil k sodelovanju nacionalista Hugenborga, ined tem ko bi si na drugi strani zagotovil podporo centruma, ki cnu je v glavnem naklonjen. Zato je sprejel sam Hugenberg, ki je bil nato v avdijenci tudi pri Hindenjburgu. Hugenberg je nekaj časa sam lirepenel po kanclerskem mestu, toda Hinden-burg mu ni prav nič naklonjen. Pri zadnji avdijenci pa je prišlo med njima do precejšnjega zbližanja. Vse kaže, da je Hugenberg priprav- oiji in pravoslavnim bratovščinam v Grčiji in Bolgariji. Toda še preden se je ta podreditev do konca izvedla, se je med bogomoljci že pojavil odpor proti tem načrtom. Nekateri voditelji bogomoljcev se boje, da bo njihov pokret s tem izgubil svoj polet. Obenem se oglaša nezadovoljnost proti srbski dušnopa«tirski duhovščini. »Hriščanska Zajed-niica«, gladilo bogomoljcev, v zadnji številki razkriva veliko rano srbskega dušnega paslirstva. Odločno gra^a kričeče nepravilnosti pri delitvi važnih zakramentov, sjiovedi in evharistije; glasno kliče, d« »e je srbska oerkev v tem zelo oddaljila od Kristus;! in sv. Save. H. Ti pojavi v naročju srbskega pravoslavja so glasen opomin, da naj srbska cerkev v odnosu do katoliške veroizpovedi krene z nevarnih stranskih polov. Zaradi svoje koristi in državnih interesov naj se vrne na |*>t krščanske ljubezni in pozitivnega sodelovanja za skupna krščanska načela na socialnem in moralnem polju. V obrambi proti grozeči nevarnosti razbrz/lanosti in brezbožiuisli. ki grozi vsem krščanskim cerkvam in posebno tudi pravoelavju. nej se vrne na ona |*»ta. ki so se pod prejšnjim patriarhom Dimitrijem, zlasti v prvih letih Jugoslavije, tolikokrat naglašala in tudi javno manifestirala v korist d rac ve in obeh vodilnih v«roiapovedi j>th ljen iti celo v volivni boj n« strani Schleicherja proti Hitlerju. Prav malo verjetno je še, da Im prišlo med Hitlerjem in Schleicherjem do sprave. Schleicherja je silno razdražilo Hitlerjevo huj-sk anje nemških veleposestnikov. Hitlerjevu zasluga je, da s»* je l.andbnnd javno izrekel proti politiki generala Schleicherja, med tem ko je istočasno izrekel zat|;x»nje Hindenburgu. Na drugi strani hitlerjevci ščuvajo kolone, ki še vedno čakajo ua razdelitev veleposcstev. Hitlerjevci se skušajo opreti na kmetijskega ministra von Branila, ki je sum nasprotnik agrarne reforme in jc prišel radi tega v spor tudi s Schlcicherjcm. Te dni pričakujejo, dn bo Schl«cher sprejel voditelja centruma, prelata Kaosa lož.aju. Schleicher bi rad na vsak način razširil podlago sedanjega kabineta in mu zagotovil v državnem zboru večjo podjx>ro. Sprožena je že bila tudi kombinacija Sehlcichcr-Hugeiiberg-Stegerwald (centnim). Malo verjetno jc, da bi se Schleicherju |»osrečilo spraviti nu noge takšen kabinet, ker je Stegervvald odločen pristaš krščanskega socializma in je doslej vedno skušal svoja načela uveljaviti tudi kot minister, medtem ko je Hugenberg kapitalističnih na-/iranj in odločen zagovornik interesov velein-dustrije in velcposestva. Bodoči politični razvoj se l>o razvijail v znamenju dvoboja med Hitlerjem in Schleicherjem. Hitler bi se rad prikradel v Schlci-cherjevo vlado in sicer bi rad osvojil kar vojno ministrstvo d« bi lahko |*>/neje vrgel s silo iz vlade Schleicherja iu se polastil po i tuli rek t ni |*>ti oblasti, kateri- mu llindenburg 13. avgusta ni hotel dati. Schleicher (»a si želi Hitlerjevega sodelovanja le, če ostane Hitler njemu |>odrejen. Vidimo torej, da se notranjepolitični ltoj r Nemčiji suče okoli osebnega vprašanja: Ali Schleicher ali Hitler? Schleicher podčrtuje nemške uspehe Enakopravnost v orožju Berlin, 17. januarja. Na proslavi ustanovitve nemškega rajha. ki jo je priredil Kyffhiiu-serbund v športni palači v Berlinu, sc je splošno opazilo, da je državni predsednik llindenburg s posebno prisrčnostjo pozdravil bivšega Rrestolonaslednikn. Občinstvo je temu prizoru urno ploskalo. Nato je imel govor državni kancler Schleicher, ki je dejal, da je nemški rajh pred 62 leti nastal po zaslugi svoje armade. »Pod okriljem te armade«, tako je general Schleicher dobesedno nadaljeval, je Nemčija doživela vrsto srečnih let mirti. V štirih vojnih letih pa je ta armada branila, da sovražnik ni prekoračil nemške meje. Zato ta armada, ki prav za prav predstavlja nemško ljudstvo v orožju, ni ničesar občutila kot tako nezaslnženo in obbrez-čašfujočo žalitev kakor prepoved, da ne sme nasiti več orožja. Naši sovražniki so dobro vedeli, dn so s tem Nemčijo zadelj v živo in dn so nemški narod degradirali v narod druge vrste. Zoper to ponižanje in za zopet no enakopravnost na vojaškem polju se jc nemški narod boril s tako vztrajnostjo in navdušenostjo, dn so mu velesile nedavno zopet priznale ta odločilni znak narodne suvercnitete. Jaz moram,« je končal držuvni kancler, saino ponoviti besede našega zunanjega ministra, da nemška vlada ne bo podpisala nobenega sporazuma o razorožitvi, ki ne bi odgovarjal načelu naše ciiakopra\nosti in suvercnitete. Sicer pa mi nočemo ničesar drugega, kakor da nam jc zasigurana ista varnost kakor drugim državam, in ja/. bi tukaj samo rad poudaril, da je moj končni cilj /opetna uvedba splošne vojaške dolžnosti.« Položaj se mora razčistiti! Nove volitve Berlin. 17. jan. tg.V krogih, ki stoje bliža vladi, sc že buvijo s problemom, kcdnj bodo nove državne volitve. Ni še odločeno, kedaj bodo volitve, najbrž pa med 19. februarjem in 4. marcem. Narodni socialisti hi rudi videli, da se nove volitve Zavlečejo, lo pa bi M' moglo storiti satno tako. če bi sc v petek nn seji sveta načelnikov izrekli za ponovno odgoditev državnega zbora. Tudi če hi se narodni socialisti odločili, da se odgodi glasovanje o nezaupnici, ki mora slediti vladni izjavi, zastopa sedaj centrum stališče, da je treba položaj razčistiti. Zdi sc, da so onemogočeni tudi vsi načrti za preosnovo vlade, če res pride do novih drŽAvno-zborskih volitev, bodo socialni demokrati in centrum silili na to. da se na novo izvoli tudi pruski deželni zbor. Proti takemu stremljenju pa se opaža protest industrijskih krogov, ki se bojijo radi novih volitev škodljivih vplivov radi političnega in gospodarskega vznemirjenja. Pod Azano je hujše nego je bilo pod Alfonzom Razkritja konfiniranega španskega učenjaka Unamnno Pariz, 17. jan. »A c t i o n f r a n c a i s e« je priobčila včeraj interesanten dokument o španski revoluciji, kojega obstoj so v Španiji skrbno prikrivali. Gre za pismo slovečega znanstvenika dr. Albinana, katerega je španska republičanska vlada konfinirahi v skrajno nezdravem kraju, kjer je zbolel na malariji in naglo propada. »Action francaise« je že pred časom začela kampanjo proti neliberalnim metodam sedanje španske republičanske vlade, ki se je lotila takih barbarskih sredstev, kakršnih bivši monar-histični režim ni poznal. Do sedaj ni imela ta k«m[vanja drugega uspeha, kakor da je španska vlada odvzela »Action francaise« poštni debut, pač pa je na Francoskem celo takozvana svobodomiselna javnost ogorčena nad španskim režimom, tako da celo listi Herriotove stranke ne kažejo ver simpatij do Azanove vlade. Sedaj priobčeno pismo dr. Albinana pi bo brez dvoma napravilo še globlji vtis na Francoze pa na ves kulturni svet. Dr. Albi-niino je svoje pismo napisal iz Le» Hurdes. kjer je interniran, m sicer znanemu filozolu de Unamuno ki je predsednik Lige za človečanska prava in ki v zadnjem času večkrat nastopa proti skrajno neliberalnim metodam republičanske vlade, katero je sam pomagal ustanoviti. Sloveči filozof je dobil to pismo po osebnem slu, prišlo p« je potem v roke znanemu francoskemu žurnalistu Leonu D a u -detu, ki ga sedaj s svojo odgovornostjo priobčuje. Pismo se glasi: »Ker so Vam znana inoja republičanska čustva ln moje svoječasno delo, da se strmoglavi režim Alfonza XIII., ni treba, da bi Vas še prepričeval o tem, da je to pismo samo izraz ogorčenosti dobrega španskega državljana, katerega preganja »demokratični« režim samo zato. ker se /. njegovimi smernicami in delom ne sklada. Vi veste sami, da je ta republika od 14. aprila 1931, kakor to dokazuje oficielna statistika, katero morete Kot narodni poslanec vsak čas od vlade reklamirati, zahtevala tekom dvajsetih mesecev svojega rciima 500 mrtvih, tO.OOO na ječo obsojenih in 150 deportiranih du ne omenimo drugih represalij polirije. zn kateri troši reiim 12 milijonov pezet na leto, da se vzdrži z največjo krutostjo, medtem ko je polovica Španije gladna Spričo tragičnega položaja Vas. spoštovani gospod spominjam na to zgodovinsko dejstvo: da je monarhija v .Španiji prenehala samo zato. ker Alfonz XIIL ni hotel prelivati krvi. da ustavi revolucionarni pokret za republiko! (r sem se obrnil na Vas. gospod U nam ima, nisem storil tega zato. da Vas prosim osebne usluge. katere ne potrebujem -mi «> borim za pra-viro in sem bil vedno pripravljen zanjo trpeti — »mpal, zato. Ker Vas hočem vprašati, ali no smatrate. da je prišel tas, da spremenite ime Lige (za človečanske pravice), kateri predsedujete, da ne bodo brezštevilne Žrtve šttiuisknirit rpnulilirnn^tni,* režim« to občutile kot luijkrutejšo ironijo? Z glolxi-klm spoštovanjem dr. Alhinano, načelnik španske narodne stranke, nelegalno koutinirun t Leg Hur-t »smem meverv konfinarije.« Kako je tovariš Buharin molil konfiteon Potrebna je najbolj železna disciplina Rusija. 17. Januarja. V veliki dvorani Kremlja zboruje .sedaj jk> zboru komunistične stranke tovrHfari odbor ruskih sovjetskih republik, katerega je otvoril Kaliniu. Govori to niso znani, pač pa njihov teiuor, ki gre za tom, da se gospodarski načrt za Wo 1933 izpo-polai ob oajodločnejši borbi proti vsem »sovražnikom piroletarijata, kolikor jih je še ostadoc. Dočiiin so govori na zborovanju zastopnikov federativnih republik Rusije precej dolgočasni, pa je bil zanimiv govor, ki ga je tanel na zboru stranke znani bivši najboljši ideolog komunizma, tovariš Buharin, katerega so, kakor že anano, pred d verni in pol leti sovjeti ostro ukori la, ker se je nagibal k desničarskemu krilu Rykova in Tornske-gn. Ni bil pa samimiiv njegov govor vsebinsko, ampak zato, ker je v prav tipičen za človeka, ki v sa-moponižajiju gre do skrajne meje. Obenem pa dokazuje ta govor, da mora biti opozicija proti sovje-lom vendarle precej močna. ker bi sicer ne bili poslali na oder Buharin«, da še on apooiciji da brco. Med drugim je lluliarin dejal: Vaš zunanji in notranji položaj je tak, da je potrebna najbolj železna disciplina Vsaka deaorganizacija v naših vrstah je tako škodljiva, kakor deiaorganizaoija, ki nastopi med naska-kovatnin»i bataljoni v vojni. Zato se morajo vse stroje, ki ho« 1 i jo po stran pot i h in pod krinko ali pa v zmoti, da se držijo komunizime, premikajo gene--alno linijo strarvke v napačno smer, neusmilieno uničiti pri čemer nas ne sinejo ovirati nobeni sentimentalni spomini na pretek k: ist, osebna prijateljstva tn kakršnokoli ie zveze bodisi krvi bodisi spoštovanja pred tovarišem in človekom kot takim.« Nato je Buharin izmolil dolg konfitecr svojih prejšnjih grehov t U r tovarišem dokazoval, kako >e je v dveh in pol letih praktičnega dela trudil, da svojo »krivdo- zopet popravi in si zasluži zaupanje stranke. Pri tem se je z vsemi silami otre-sal svojih bivših prijateljev in somišljen-ikov lz desničarske opozicije pred dvemi in pol leti, Ryko-«a in Tom-skega, o katerih so na letošnjem strankarskem zboru trdili, da se niso poboljšali in da so Vojska na Vzhodu se nadaljuje — kljub Zvezi narodov London. 17. januarja, tg. Ob kitajskem zidu pri Cijomenkovn je večkrat prišlo do spopadom med japonskimi in kitajskimi četami. Japonci ur pri Kajhunu in pri Tungiianu pripravljajo na protinapad na prodirajoče Kitajce. Japonci zopet nagla-tajo svoje stališče, da je provinca Džehol kot ena izmed bivših štirih severovzhodnih provinc neločljiv sestavni del Mandžurije in da je nikakor ni mogoče ločili od ostalih treh provinc. Kazenska fkspedicija proti nezakonitim elementom v teh »rajih je torej notranja zadeva mandiurske države in ne more Mandžurija trpeti nobenega tujega vmešavanja. * Ženeva, 17. jan. Odbor devetnajstorice Zve-te narodov se posvetuje dalje o mandžurskem vprašanju, ne more pa priti do nobenega sklepa, ker razne države podpirajo japonske delegate, ki zadevo zavlačujejo. Pariz, 17. januarja, tg. Ilavas poroča, da sla sir John Simon in francoski delegat Massigli v Ženevi odločno protestirala proti japonski zavlače-valni taktiki, da je skrajni čas najti poravnavo. »Matin ; pa se boji, da ne bi Japonska izstopila iz Zveze narodov, ker je za to že vse pripravila. London, 17. januarja, tg. V Washingtonu in Londonu dementirajo vest, da bi bil ameriški predsednik lloover instruiral londonskega in pariškega poslanika tako, da naj bi vodila radikalnejšo politiko v japonsko-kitajskem konfliktu. Washington, 17. januarja, ž. Od 6. do 17. februarja bodo velike vaje ameriškega brodovja v Tihem oceanu. Del brodovja bo z bazo v Havajskem otočju izvršil napad na kalifornijsko obalo. Debata o 40 urniku Ženeva, 17. jan. AA. Na konferenci o 40 urnem tedniku je delegat |x>ljske vlude Dolezal izjavil, da bi bila njegova vlada pripravljena sprejeti zadevno mednarodno konvencijo, če bi ustrezala nekim podrobnim pogojem. .Nizozemski delegat Coit Vanden, ki zastopa delodajalce, je pa izjavil, da je po njegovem mnenju taka .mednarodna konvencija tnalo verjetna. Jugoslovanski delegat, zastopnik delodajalcev smatra, do bo razvoj mehanične industrije nujno privedel k znižanju delovnega časa. vendar bi bil 40 urni1 tednik zaenkrat nreuranjen ukrep. Hud vihar v Lizboni Lizbona 17. jan. AA. Snoči jo tu divjal pravcat e-'-Uon, ki jc podrl mnogo brzojavnih drogov. Takega viharja ne pomnijo v portugalski prestolnici že mnogo let. Postfhno so od njega trpele ladje, ki so bile za-v d rane v izlivu reke Taja. Sest se jih je potopilo in so moštvo rešili le i največjim naporom. Pri Cascaesu je vihar odtrgal neki ladji sidro. Valovi so ladjo gnali ob pečine in se je moštvu komaj posrečilo, da se je rešilo. Takoj nato se je ladja razbila ob čereh. Učenjak Branly odlikovan Pariz, 17. januarja. AA. Znameniti učenjak Itranlv je imenovan za velikega častnika legije časti. Visoko odlikovanje, ki ga je podelila domovina svojemu zasluženemu sinu, je priznanje za llranlvieva fiziološka raziskovanja o barvilu v krv: vretenčarjev, še bolj pa za njegove znamenite izume v fiziki, ko je odkril radijsko provodnost anten. ki ie pozneje rodila brezžični brrojav, imela zveze z novo desničarsko opozicijo, ki ee je [x>javiia lani, to je s skupino Eismond-Sminnov-Toliitašev, Izrazil jo ui>anje, da bosta tudi Rykov in Tomski uvidela svojo zmoto in kakor on s praktičnim delom skušala zopet pridobiti zaupanje stranke. Na koncu je Buharin napravil še globok pokkin Stalinu, ki ga je imenoval »železno figuro, ki drži skupaj stranko kakor monolit, okoli katerega se morajo vsi združiti v vojnem tovarištvu«. Ta poniževalni govor Huharina na navzoče zastopnike inozemstva ni napravil samo mučnega vtisa, v kolikor se tiče osebe bivšega najboljšega ideologa strank«, ampak tudi, kolikor je pokazal, da mora komunistična stranka Rusije še danes stati pripravljena s puško oh nogi proti resnim nevarnostim. Dragi Stalinov govor Velike težave kolektivizaciie vasi Moskva, 17, jan. ž. Na plenarni seji centralnega komiteja zveze ruskih sovjetskih republik je imel Stalin svoj d.rugi govor, v katerem je orisal nedostatke strankinega delu na vasi. (•lavni nedostutek vidi Stalin v tem, da je nabava žita kljub dobri žetvi v preteklem letu mnogo težja kakor preje. Pravi razlog za to je iskati v tem, da kmetski delavci niso pravilno razumeli stanja, ki je nastalo z uvedbo kolektivnih gospodarstev. Drugi v/rok je v tecn, ker strankini tovariši na vasi niso razumeli, da je s prehodom v kolektivno gospodarstvo glavna odgovornost prešla na vodilne skupine kolektivnih gospodarstev. Danes sodijo ljudje po pisarnah in pišejo, ne opažajo pa pri tem, da se razvoj kolektivnega gospodarstva razvija izven birokratskih pisarn. Iretji vzrok jc podcenje-vanjc kolektivnega gospodarstva kot novega gos|HKlarskega foruma. \se je odvisno od tega, kakšno vsebino 1m> dobil ta novi socialni organizacijski forum in kakšni ljudje mu bodo na čelu. Nadaljnji vzrok je sabotaža so v jedo m sovražnih osel) na \asi. Peti vzrok je v tem, da se je dosedaj 'podcehjevula vloga in odgovornost komunistov na področju kolektivne gospodarske gradnje. Med tem, ko so na eni strani vzorna kolektivna gospodarstva s slabšimi pogoju razpadajo na drugi strani gospodarstva /. vsemi [Kigoji. Vzrok je iskati v tem, da prva vodijo komunisti, druga pa malodušni ljudje, ki nosijo v žepu samo strankino knjižico. Vse to se mora v nuj krajšem času odpraviti, jc |K>uofem ne mogli izvršiti krsta otroka po pravoslavnem obredu. Gostilničarji zboruiejo Maribor, 17. januarja. Danes popoldne so se zbrali člani mariborske zadruge gostilničarjev in kavarnarjev k svojemu redinemu letnemu občnemu zboru, na katerem je podalo vodstvo račune o svojem poslovanju v minuli poslovni dobi. Občni zbor se je vršil v prostorih hotela »Meran«. Udeležba je bila zelo dobra kar je dokaz, da se člani zavedajo važnosti svoje organizacije. Občni zbor .je otvoril in vodil predsednik Valjak. Iz posameznih poroeH je bilo razvidno veliko nn vzorno delo, ki ga je vršila zadruga za svoje članstvo. Iz tajniškega poročila, ki ga jo podal delavni tajnik Pete!«, posnemamo, da šteje zadruga 134 članov. V Mariboru Imamo 4 hotele 93 gostita, 11 kavarn, 9 restavracij, 13 buffetov, 3 mešane obrale in l prenočišče. Premoženje zad.ruee se je povečalo za čez 19.000 Din. Vodstvo zadruge je v minulem letu izvršilo nešteto intervencij-in vlog ter ji je posrečilo odvrniti in omiliti marsikatero nevarnost, ki .jo ogrožala mariborske gostilničarje \ mnogoterem oziru je bila delavna mariborska zadruga naravnost inioiator za vse oslale gosliini-*'ie organizacije v državi. Tajnikovo poročilo -o »prejeli iiavao« z zadovoljstvom in splosaim odobravanjem. Pri sledečih volitvah v upravni odbor je bil soglasno izvoljen slari odbor, v katerem so-Valjak, Klešič, IVvodniik, lloiiigmann Lipovšek' Slavec, Lisjak in Kiemensvveger. Odbor se bo konstituiral na svoji prvi seji. V nadzorstvenem odboru so: Resoik, Verzelj in Vernik, častno razsodišče tvori so: Strehar, Klešič. šerec, Ilalbv.-ie !,"! in r rin. Proračun za leto 1903 znaša 57.8(10.85'Din. Mesluo občino je zastopal na občnem zboru ma ' -1 stratni obrtni referent svetnik ftodenšek Brezposelnost in stroj A'a Združene države v Ameriki in tudi na države, ki so zaradi brezposelnosti motno prizadete, je napravila velik v,lis izjava skupine najboljših ameriških inienjerjev, ki s o že več let študirali danes ves svet obvladujočo »tehnokracijo*. Njihova temeljila raziskovanja s o jih dovedla do zaključka, da se je današnji sistem preživel in se mora nadomestili s'čem novim. Cela serija člankov }Vayne Parisha je izšla v časopisu ..New Outlooka in je osupnila svet. V svojih izvajanjih navajajo raziskovalci pojavov nove dobe, da zamore n. pr. moderni mlin s svojimi silnimi slruji, ki jili vodi le ena oseba, namleti do šeststotisoč kilogramov moke na dan. Naši pradedi so s svojimi enostavnimi pripomočki v istem času namleli KOMAJ F NO TR1T180CINK0 TEGA in še ta moka je bila precej slaba. Moderna ame-rikanska lovurna čevljev izdela na dan 595.000 parov čevljev, antični Rim pa je z enakim številom čevljarjev izdelal v pet in pol dnevih le 7200 parov obuval. Moderni amerikanski rudar nakoplje na leto s pomočjo strojev 20.000 ion železne rude. še pred 100 leti jc nakopal V ISTEM ČASU LE 800 TON, Tako naštevajo in primerjajo človeške zmožnosti nekdaj in sedaj in dokazujejo, da je današnje do-rasllo človeštvo< s pomočjo strojev prišlo tako daleč, da zadostujejo štirje delavniki s šestnajstimi delovnimi urami, TOREJ LE ŠTIRI URE DELA NA DAN, da se izdela jtrav vse, kar potrebuje tlovešlvo za svoj obstoj! Navedeni raziskovalci trdijo, da sedanjih tež-koč. pod katerimi vzdihujejo najboljši narodi, niso krivi vojni dolgovi, ampak gori navedene razmere in prerokujejo dalje, da vse uredbe, s katerimi si hočejo pomagati države in posamezniki, ne bodo dovedle do zaželjenega uspeha, ampak se bodo v kratkem izkazale kot popolnoma nezmožne odstraniti sedanjo krizo. Ta raziskovanja je pričel inženjer Jloicard Scott in jih je nadaljeval Mr. Steinmelz. Danes obstoja komite štiriintridesetih izbranih inienjerjev, ki delujejo v laboratorijih Kolumbija univerze, kjer so gosli 1 Valterja Rautenbacha in Nikolaja Murrap Bullerja. Navedeni komite študira in analizira predvsem sile in pogoje, pod katerimi obstoje današnje socialna struktura. Do danes je raziskal že tritisoč slučajev in vrst izdelkov in produktov, ki jih uporablja človek za svoje življenje. Končni sklep njegov je, da je komercijalni razmah dosegel svoj višek, le leta 1920 so ti tehnologi dospeli do za-kljuekov, da se bo pričela kriza 1. 1930; v resnici se je pojavila že šest mesecev preje. Produktivna sila — nekoč vodilna sila maieri-jtilnegp blagostanja — se je po dognanjih komiteja pomnožila od zatelku devetnajstega stoletja do danes nič manj kakor DE VET MILI JON KRAT! Zaposlenost je dosegla svoj vrhunec l. 1918, proizvodnja pa I. 1929. V tem času je stroj hitreje nadomeščal človeka kakor se je širila industrija in izdelanega blaga se je nabralo za dve Ieli » skladiščih. Na osnovi tolikuletnih raziskovanj so torej na. vedeni tehnologi prišli do zaključka, da bi moral oiiruslel človek od 2o. do 40. leta delati na leto 060 ur, kur znaša štiri ure na dan, te ima teden šliri delavnike. To bi zadostovalo, da bi živel vsak Amerikunec še vedno DESETKRAT R0LJE kakor I. 1929, ko je bil življenjski standard v. Aine. riki že itak visok. Ponovno zutrjujejo, da je treba pomesti s starim sistemom in ko bo novi uveden, bo živelo ameriško prebivalstvo v takem blagostanju, kakršnega do sedaj še ni poznalo. Produktivna energija se je v Ameriki v teku zadnjih tridesetih let za vsakega človeka pomnožila 8,706.000 KRAT. Finančna in industrijska organizacija se mi življenje in smrt borila s s/rojem in stroj vidno zmaguje. Današnji proces se mora brezpogojno ustaviti, ali pa nastopi SILNA SOCIALNA KATASTROFA. Gigunlski so problemi, ki čakajo amerikanski politični sistem, a je brezploden, kjer je sicer toliko energije na razpolago in kjer je obstoj posameznika odvisen od brezhibnega delovanja in prehajanja energije od edinice na edinico. Amerika razpolaga s 300.000 popolnoma izvežbanimi in 4,000.000 deloma iztežbanimi tehničnimi strokovnjaki! Amerika, na čelu ji industrijalci, se prezirljivo izražajo o odkritjih in zaključkih, dasi sestoji komite, kakor že omenjeno, iz samih najuglednejših strokovnjakov, ki jih je ena največjih univerz sprejela v svoje okrilje. Medlem ko se industrijalci zvijajo pod nepobitnimi dokazi in se v zadregi i: njih norčujejo, pa nesrečno delavstvo, ubožno sedaj v brezdelju, in ne posebno srečno, ko je delalo in se trudilo za milijonarje, veruje novim odkritjem in s hrepenenjem pričakuje novih, srečnejših časov. I'. Kuna ver. Bratski sprejem fioroikih Slovencev v Kranju Kranj, 17. januarja. Ne samo Maribor, Celje, Trbovlje in Ljubljana, marveč tudi Kranj je sprejel kar najbolj slovesno in prisrčno brate koroške Slovence, čeravno ti v Kranju svojega koncerta niso priredili. Ko se je približal čas, ki je naznanil prihod Korošcev na kranjski postaji, je bila cesta iz mesta na kolodvor vse polna ljudstva in šolske mladine, ki je hitelo pozdravljat rojake s Korotana. Med zelo številnim občinstvom, ki je napolnilo prostor na kolodvoru, so bile zastopane razne oblasti in uradi. Med drugimi smo opazili okrajnega načelnika dr. Franca Ogrina, kranjskega župana Cirila 1'irca in nekaj občinskih odbornikov, poveljnika orožniške čete v Kranju, majorja Mihajlo Pavlovi-ča in poročnika Borisa Rakiča, šefa davčne uprave Josipa Tajnika s svojimi uradniki in še druge kranjske odličnike. Zbrana je bila šolska mladina s svojimi učitelji in učiteljicami. Ko je vlak privozil v kranjsko postajo in je z venci okrašen vagon, v katerem so se vozili koroški pevci, obstal pred občinstvom, se je dvignil val navdušenja iu vihar živahnega vzklikanja. Kakor hitro se je prvo navdušenje nekoliko poleglo, je v imenu kranjske občine in kulturnih društev spregovoril občinski svetovalec in odbornik, tovarnar Makso Fock. Pozdravil je vrle koroške pevce, govoril o zmagoslavnem pohodu koroške narodne pesmi po -slovenski zemlji, ki so jo tudi Kranjčani snoči poslušali v radiu. Pozval je brate Korošce, naj pozdravijo ves slovenski narod na Koroškem od Podjunske do Ziljske doline do Gospe Svete in Žile. Naj koroške žene in dekleta, fantje in možje vneto goje svojo narodno pesem, v kateri je čast in'življenje koroških Slovencev. Voditelju koroških pevcev, g. župniku Poljan-cu je bil poklonjen zelo lep šopek iz nageljev in rožmarina z državno trobojnicp. Župnik Poljanec se je nato zahvalil za iskreni sprejem, rekoč, da ta sprejem prihaja iz srca in vodi v srca koroških Slovencev. Vesel je nad tem sprejemom, še bolj pa je vesel nad tem šopkom iz nageljev in rožmarina. To je znamenje, ki nas veže in drži. Slovenski fantje na Koroškem ne smejo nositi slovenske tro-bojnice in niti ne šopka iz nageljev in rožmarina. ! Svojo zahvalo je g. župnik Poljanec končal z vzkli-| kom: »Bog vas živi!« Minute odmora vlaka so hitro potekale, šolska mladina pa je medtem zapela še pesem: >Hej Slovenci«. Vlak je potegnil in odpeljal koroške pevce iz postaje, kjer se je dvignilo nešteto rok v pozdrav in s.lovo med gromovitiin vzklikanjem. Kranj je koroške Slovence dostojno sprejel in pokazal dokaz vseh onih globokih simpatij, katere nas vežejo z njimi. Izletniški vlak Promet izletniškega vlaka iz Ljubljane v Bistrico B. j. in Planico je določen sledeče: V nedeljo, dne 22. januarja t. 1. bo vozil izletniški vlak iz Ljubljane v Bistrico B. j. in Rateče-1'lanico. Odhod iz Ljubljane gl. kol. ob 5.10, prihod v Bistrico B. j. ob 8.13, prihod v Raleče-Planlco ob 8.1 G. Povralek iz Bistrice R. j. ob 18, iz Rateč-Planl-ce ob 18, pribori v Ljubljano gl. kol. ob 20.50. Za izletniški vlak je dovoljena polovična vozna cena do vseh postaj in od vseh postaj, ako se uporablja izletniški vlak v obeh smereh. Ker je odvisno od zadostne frekvence, ako bo v bodoče še vozil ta izletniški vlak, pozivamo vse izletnike in zimske športnike, da se čim bolj po-služijo tega vlaka. Zagrebška vremenska napaved: IV) večini ob- laiv:io, megleno. Vreme se ho prihodnje dni i«o- jk-bš-ilo. Dunajska vremenska raooved: Začasno se bo temperaturo zvišila. Jutri ali pojutrišnjem' pa bo morda zelo snežila Odgovor sv. Očeta jugoslovanskim škofom Za preganjane katoličane v Mehiki Zagreb, 17. jan. ž. Katoliški školje kraljevin« Jugoslavije, zbrani na svoji letošnji konferenci v Zagrebu, so bili poslali sv. očetu i/jjavo, v kateri jiravijo: Sveti oče! Katoliški škofje kraljevine Jugoslavije, zbrani na svojih letnih škofovskih konferencah v Zagrebu, udano sporočajo Vaši svetosti: Sočustvujemo /. Vašo svetostjo radi krvavega preganjanja v Mehiki, o katerem je govora v encikliki »Acerba animk, kjer se je Vaša svetost pokazala očela, prijatelja, rešitelja in učitelja vernikov. Skupno z Vašo svetostjo prosimo za spreobrnitev preganjalcev in sovražnikov Cerkve in za verski mir v Mehiki. Ponižno prosimo Boga, da zmaga Vaša pravica in pravica Cerkve v Mehiki po besedah: vrata peklenska je ne bodo premagala.« Na to je dobil nadškof dr. Ante Bauer kot predsednik škofovske konference iz H ima ta-le odgovor: »Prevzvišeni in prečastiti gospod! Veliko ljubezen so izkazali škofje kraljevine Jugoslavije očetu vseh kristjanov, ko se zbrani v Zagrebu potrudili, da potolažijo njegovo srce. ki je tako ■silno užaloščeno radi ždoslnega položaja katoličanov v Mehiki. Naj ga Bog tolaži zaradi težke krivice, ki so mu jo povzročili sovražniki Kristusovi in naj nastane skorajšnji mir n.ei izmučenim narodom. Za ta dokaz ljubezni, ki ste jo podali, Vam izreki vrhovni duhovni poglavar svojo zahvalo, a za ljubezen, ki Sle jo izkazali svojim bratom, !odeljujem vsem jugoslovanskim škofom 111 njihovim vernikom apostolski blagoslov. — Kardinal PaCelli.« Osebne vesti Belgrad, 17. jan. 1. Z redom Jugoslovanske krone V. vrste je odlikovan Ivan Napotnik, kipar iz Zavodne. — Za pristava 8. položajne skupine je postavljen dr. Milan Fenkovič, dosedaj politično upravni pripravnik pri banski upravi, v Ljubljani. Požar na holandshem parn ku Pariz, 17. januarja. AA. Matin poroča, da je nastal ogenj na liolaiidSkem parniku Pieter Co-naliszoonhooft«. 1'arnik je že 14. novembra lanskega leta delom a uničil ogenj. Mislijo, da je sedanji požar povzročila iskra iz puhalnice, ki so z njo rezali železno pločevino na inostiču. Ogenj se je po bliskovo razširil in ga ni bilo moči gasiti. Tako so morali počakati, da je sam ugasnil. Stroji, ki jim je prvi ogenj prizanesel, so zelo poškodovani. Drobne vesli Varšava, 17. jan. ž. Urad za posredovanje dela je zabeležil 7. jan. 231.239 brezposelnih napram 300.099 tf preteklem letu ob istem času. Varšava, 17. jan. AA. Mornariški' vojni svet v Gdinji je obsodil na smrt mornarja Kiopidlrv-skega zaradi vohunstva v korist Nemčije. Obsojenca so ustrelili. Dva druga na smrt obsojena trgovca bosta obešena, če ju predsednik republik«, ne pomilosti. i,7' jj,n- AA- 0b 1145 i(> notiral dolat 25.6125 v Parizu. London, 17. Jan. /. Po vesteh iz Doorna Ik> 27. januarja leto* izpolnil svoje 74 leto bivši nemški cesar Viljem. Viljem je ponovno zbolel in mora po nasvetu zdravnikov ostati v postelji ter ne sme sprejemati nobenih obiskov. f Peter Rozman Slovo V« •) Slovencev Jesenice, 17. jan. V ponedeljek v zgodnjih jutranjih urah je po dolgem. Bogu vdanem trpljenju v svoji novii hiši na Aljaževi cesti v sedemdesetem letu starosti izdihnil mož, katerega je i>oznala vsa gornja savska dolina in bohinjski kot. Umrl je Peter Rozman, katerega je poznal vsakdo. Pokojnii Peter je bil v resnici mož, kakršnih nam je današnje čase teko zelo potreba. Vseskozi neustrašen borec za krščanski! načela, vedno zvest Bogu in domovini. Nikdar se ni bal javno pokazati svojega verskega in narodnega prepričanja. Rojen v Bohinju, je že pred kakimi 50 leti prišel na Savo ter vsled svoje bistroumnosti kmalu postal delovodja v tovarni K1D. Bil je med ustanovitelji bivšega Katoliškega delavskega društva, sedanjega Krekovega prosvetnega društva, kateremu je ostal zvest do smrti. Kot jako nadarjen |>evec je vsa leta prepeval v cerkvenem zboru in s svojim mogočnim basom poveličeval slavo božjo. Pred par leti je bil upokojen in odslej je bila njegova vsakdanja pot v savsko cerkev. V prvi vrsti je njegova zasluga, da je tudi v tej podružnični cerkvi stalno shranjeno sv. Rešuje Telo, poskrbel je z nekaterimi drugimi somišljeniki, da je v savški cerkvi vsak dan sveta maša in vsako leto pri oktoberski pobožnosti je on sam molil glasno sveti rožni venec. Pretekli oktober ga ni bilo več. Priklenjenemu na bolniško postelj je bilo najtežje to. ker ni mogel v cerkev. V analih kat. del. društva na Jesenicah bo ime Petra Rozmana za vedno zapisano z zlatimi črkami. Saj je bil on tisti, ki je pred mnogimi leti dal pobudo, da se je društvo ustanovilo, da so se začele prirejati razne predstave, pri katerih je do nedavnega čas;) sam sodeloval. Kdo starejših Jeseničanov se ga ne spominja, ko je še na skromnem odru »Pri Markotu« nastopal v burkah »Zamujeni vlak«, »Bur«, »Urban Debeluh a rt, »Smo-lar«'1 in še mnogo drugih. Bil je za tedanje čase nedosegljiv diletantaki komik, katerega je vse rado hodilo gledat in poslušat. Iz neznatngea društva je nastala mogočna Krekova družina, ki je danes gotovo ena največjih prosvetnih društev v Sloveniji. Pri društvenem pevskem zboru je stalno sodeloval in ni je bilo prireditve, pri kateri bi bili Petra Rozmana pogrešali. A ne samo na prosvetnem, tudi na gospodarskem polju se je udejstvo-val ter bil med ustanovitelji I. delavskega kon-sumnega društva na Jesenicah, za katerega prospeh ee je zanimal do zadnjega. Zavedna gorenjska grča je ostal zvest slovenskemu narodu tudi tedaj, ko je vedel, da tvega svoj službeni položaj. Ni se dal ustrahovati od takratnih jeseniških Nemcev, ko je bilo treba pri občinskih volitvah javno oddati svoj volivni glas. In res je tudi s svojim glasovanjem odločil, da v jeseniškem občinskem odt»oru niso dobili premoči nemškurlarji, katerih je bilo takrat vse polno. Nekdanji ravnatelj Trappen ga je radi tega Srtil do svojega odhoda z Jesenic, a Peter se za vse to ni zmenil in voljno trpel tudi takrat, ko ga je skopo za celo leto postavil na cesto. S svojo marljivo soprogo sta pred mnogimi leti ustanovila pekarijo in slaščičarno, ki je še danes znana po Sloveniji s svojimi i zbornimi izdelki. Koliko je Peter raadal med svetovno vojno sestradanim mamicam in otrokom, ve samo večni Plačnik. Bog mu je dal 14 otrok, a devet jih je umrlo ie v nežni starosti. Najstarejši sin je mornariški Sastnik-inženir. Našega dragega Petra Rozmana, katerega smo vsi tal«) zelo radi imeli, ni več. Vedno navdušenega pevca so pokopali prav takrat, ko so se koroški pevci na svoji turneji pripeljali na Jesenice. Kako rad bi jih bil Peter slišal zapeti njemu tako k srcu prirastlo »Gor čez izaro«, a Peter sedaj prepeva med nebeščan-i vse lejiše pesmi na desni svojega Stvarnika, ki ga je poklical k Sebi po zasluženo plačilo. Zelo bomo pogrešali našega Petra in njegov spomin ostane med nami za vedno. Pokoj njegovi blagii duši, spoštovani rodbini Rozmanovi pa naše globoko sožalje. Tudi »Slovenec«:, čegar stalni naročnik je bil pokojni g. Peter Rozman, izreka žalujočim svoje sožalje. Ljubljana, 17. I. Današnji dan so naši bratje s koroške |x>-svetili izključno Ljubljani. Po zajtrku v Delavski zbornici so se odpeljali na pokoii>ulišče k sv. Križni, kjer so se jtoklonili spominu nekaterih slovenskih" velikih mož, katerih trupla počivajo tam. Ob tO so koroški Slovenci poslali posebno deputacijo k banu dr. Marušiču. V de-putnciji. ki jo je vodil župnik g. Vinko Poljanec in jo je spremljal predsednik tukajšnjega klubu koroških Slovencev, državni pravdnik dr. Fel-lacher, so bili predsedniki vseh štirih pevskih klubov, ki so prišli nu turnejo. Cj. ban se je r. deputacijo dalj časa zadržal v prijaznem razgovora. Koroški Slovenci so se ni>u zahvalili za vso veliko pozornost, ki no je bili deležni ob svojem obisku v Sloveniji. Koroški Slovenci so nato vsi obiskali palačo zbornice za TOI. Tu jih je vodil bonski inšpektor dr. Kotnik. Konzervator dr. Štele pa je imel Korošcem kratko predavanje o pomenu Plečnika v naši stavbi umetnosti in o lepotah, zbranih v /.gradnji te palače. Za tem je deputaeija koroških Slovencev obiskala g. župana in se mu zahvalila z a vse gostoljubje, /a krasni sprejem in za ve« veliki triunif, ki so s svojo pesmiijo doživeli " Ljubljani. Skupina koroških pevcev je obiskala tudi skupino spomenikov velikim in zaslužnim slovenskim glasbenikom pred Glasbeno matico. Ko kosilu so odšli koroški Slovenci na kolodvor. Pri slovesu so bili tudi predsednik Glasbene matice dr. Ravnihar, mnogi koroški Slovenci, bivajoči v Ljubljani, dalje ravnatelj g. Hubad, Zormnn za jugoslovansko matico in ing. Mnčkovšek za Ciril-Metodovo družbo. G. župnik Poljanec se je kratko še enkrat zahvalil za vse, kar so doživeli v Ljubljani in izrazil tipanje na skorajšnje svidenje v Belgradu. kjer bodo pevci v kratkem gostovali. V vagonu imi so pevci še enkrat zapeli svojo narodno slovensko pesem. Med burnim, toplim poizdrav-ljanjem ej vlak odpeljal ljube brate proti Jesenicam, kjer prirede svoj zadnji koncert nu tej turneji. — Nu skorajšnje svidenje, dragi bratje! Koroški pevci na grobovih Oddelek koroških pevcev (iz Libiič in Škoc-jana) se je podu.l danes dopoldne na pokopališče k Sv. Križu, da obišče nekatere grobove. Prva pot jih je vodila k skladatelju Devu. nepozabnemu propagatorju lepe koroške pesmi. Ob grobu se je prof. Bajuk v kratkih besedah spomnil njegovih zaslug, pevski zbor pa umi je v počutitev položil na grob lep venec in zapel v njegovi harcnonizuciji svojo "n inau čez izaro. Brat umrlega Deva se je toplo ginjen zahvaliti za počastitev, nakar so krenili na grob župnika Antona Gabrona, ki je nad 30 let župnikoval v Skočidolu na Korošem. Njegov učenec in bivši ministrant g. Spitzer se je sjx»mnil v iskrenih besedah godovnega dne, ki gp umrli baš obhaja (17. I. sv. Anton) in poudaril njegov idealizem, požrtvovalnost in neizmerno ljubezen do Koroške: še no smrtni postelji je. z onemoglo roko Trebnje Sneg nas je lepo zagrnil. In na zunaj se zdi, da spimo kakor nekatere živali. Toda to je le videz. V resnici pa delamo še bolj pridno kakor poleti. *%jprej smo se lotili Prosvetnega doma. Skušnja je dokazala, da je treba marsikaj dopolniti in izpol-polniti. Pri zadnjem koncertu se je zlasti čutilo, kako se glas izgublja na velikem odru deloma v ozadje, deloma pod strop. Zato bomo napravili spredaj pod odrom poseben zaprt prostor, ki bo branil glasu nazaj in ga pošiljal v dvorano. Delo je že v teku in bo kmalu končana. Pri prihodnjem tamburaškem koncertu, ki bo prav kntalu, bomo te okušali sad tega dela. Tudi zaveso bomo oskrbeli novo. Da ne spimo, Imamo tudi druge dokaze, ki niso baš najlepši. V nedeljo so namreč nekateri prciepači iz Karanega potoka napadli Lojzeta Ko-tarja iz Škovca, ko se je vračal od maše. Sicer niso poki/ali posebne korajže, saj jih je prišlo šest na jneea. Pamet, pamet, fantički j dvignil čašo lepi. srečni liodočnoeti Koroške. Na 45. polju leži pokopan Kobentar, župan iz Itoža. V navzočnosti njegovih preostalih sc je spomnil njegovega trpljenja, aničeni.štva in njegovih /aslug neumorni tajnik Kluba kor. Slovencev Uršič. pevski zbor mu je odpet tako milo občuteno prvo in tretjo kitico pesmi 'n mu u čez izaro. Zahvalo je izrekla pevcem hčerka umrlega v imenu družine. Nato jili je peljal korak k vojaškim grobovom. S|K)innili so se onih. ki so branili lejK) Koroško in leže morda tu pokopani na ljubljanskem polju kamor so prišli lečit svoje rane. Spomnili so se svojcev, ki so ostali morda v tujini... Tam za sipomonikom pel plošč jn-denburškiin žrtvam. Vsi ti so bili borci velike bitke za osvoboditev. S tihimi molkom so |>očastiIi njihov spomin. Globoko zatopljeni .so krenili proti središču pokopališča, tja. kjer čuvata dva sklonjena junaka dragocene zemske ostanke našega največjega narodnega junaka Jan. Ev. Kreka. »Tn je naša Peca. bratje, tu spi naš kralj Matjaž«, je dejal prof. Bajuk. »Ne. on ne spi. saj je sam rekel, da ne smemo upati rešitve od s|>ečega Matjaža, lit ta naš Matjaž Silni je njegov duh, ki živi med nami in I mi živel večno. Bog noče. dn bi Slovenci izginili s sveta, kajti v najtežavnejših trenutkih nam je vedno poslal može. tudi Koroška nam jih je dala, ki so svoj rod budili in vodili. V najtežjih trenutkih nam je nebo |x>slalo Kreka, ki je, drugi kralj Samo, zbral vse Jugoslovane, postavil našo majsko deklaracijo — nam s svojimi proroškimi besedami pokazal pravo [Kit k rešitvi. Trikratni •Slava!« je odjeknil, na kar je koroški rojak fotograf Kralj fotografiral pred Krekovim spomenikom sktinino pevcev. Še en slučaj! Težko jc čakala in se veselila prihod« kor. pevcev mlada Korošica Ivanka Bre/.nikova. Usoda ji ni dala dočakati veselja, umrla je ob koncu decembra 1 1. Naročil« pa je pred smrtjo še pozdrave pevcem in ti so ji vrnili prisrčne pozdrave ob grobu in ji zapeti: Hiša oč'na. ljuba mamica, oh, da b' nnjdou šc enkrat oba! Najdou bi jo še mamico enojo, pa bi spevnljau spet Haji, hajo! Pevce je vodil njihov pevovodja — zaročenec umrle Ivanke, h kateri jc prišel s pesmico po slovo. Kdo naj se sramuje solze v taki priliki! In usoda plete, plete niti... Pred 18 leti sta se tovariša skupaj igrala. Še otroka. Skupuj sta rasla, skupaj stala pri sv. birmi, imela sta istega liotra. Od tedaj ... Eden jc ostal do:na, drugi jc šel |x> svetu in več se nista videla do danes. Besedo za besedo je slučaj ujel pretrgano nit in jo zvezal. Spoznala sta se slučajno med vožnjo v avtobusu, ugotovila po spominih birmanske darove in v prisrčnem veselju obnovila zabrisane spomine iz otroških let. Koroški pevci na Krekovem grobu. Streli na Sokole v Loški dolini Zanimiva razprava pred sodiščem Ljubljana, 17. januarja. Svoj čas je bilo mnogo brati v ,->Jutru« in v »Jutru« sorodnih časopisih o atentatu, ki da je bil izvršen dne 12. junija 1932 v Pudobu na Sokole iz Novega kota in Prezida, ki so se ponoči vračali na vozeh s sokolske veselice v Starem trgu pri Ložu. Ko so se Sokoli iz Novega kota vračali na vozeh domov, je padel blizu restavracije Ludvika Kržiča v Pudobu en strel iz puške. Na voz, s katerim so se vračali z veselice Prezidanci, pa je v Pudobu vrgel nekdo par kamnov. Tudi je padel kasneje, ko so bili Prezidanci že nekaj sto metrov daleč od Pudoba proti Iga vasi, še en strel. Zaradi teh dogodkov je bila uvedena najstrožja preiskava. Takoj so zaprli bivšega starotrškegu župana Ludvika Kržiča in več uglednih fantov iz Pudoba, ki so bili dotični večer v družbi Franceta Avsca. Za tega se je pozneje izkazalo, da je streljal in metal kamenje. Prišla je celo posebna komisija iz Ljubljane, ki je na licu mesta zasliševala osumljence in priče. Ludvika Kržiča. ki je bil dan po aretaciji izpuščen na svobodo, so ponovno aretirali in ga odvedli v ljubljanske zapore. Komisija pa se je kmalu prepričaln, da je Kržič popolnoma nedolžen in je bil nato zopet izpuščen na svobodo. Sodišče je preiskavo nadaljevalo in je bila na podlagi gradiva, ki ga je podala preiskava, vložena obtožnica. Obtoženi so bili France Avsec, posestnikov sin iz Pudoba 12, Janez Ponuda, Pudob 10, Ferdinand Palčič, delavec, Pudob 31, Anton Kandare, posestnikov sin, Pudob 21 in njegov brat Janez Kandare. Danes je bila pred obtoženci glavna razprava pred malim kazenskim senatom, ki mu je predsedoval s. o. s. Kralj. Obtožbo je zastopal prvi državni pravdnik dr. O g o r e u t z. Prvega obtoženca Avsca je branil odvetnik dr. Švigelj, druge štiri pa odvetnik dr. Natlačen. Obtožnica očita zadnjim štirim obtožencem, da mi Avsca nagovarjali, naj meče kamenje na Sokole. Poleg drugin stvari očita obtožnica Avscu še neko obrekovanje in pa tatvino rib. Avsec kakor vsi drugi obtoženci so se zelo obširno zagovarjali. Iz obširnega zagovora Franceta Avsca posnemamo, da ni bil nikdar nasproten Sokolom, da pa je bil nasprotno vedno s Sokoli v dobrih odnošajih in da se je z njimi tudi mnogo družil, nasprotno pa ni iskal tovarišije pri fantih, ki Sokolu niso bili naklonjeni. Zlasti je mnogo občeval z Zdravkom Vilarjem, ki je navdušen Sokol. Dotični večer 12. junija, je France Avsec prišel v Kržičevo gostilno že močno vinjen in oborožen s karabinko italijanskega izvora in pištolo. Drugi obtoženci, ki jih je dobil v Kržičevi gostilni, so ga še mirili, ko jim je pripovedoval, da namerava iti z orožjem na Stari trg, v snežniško graščino in na Marof. Soobtoženi Janez Ponuda mu je puško celo skril na vrtu, da ne bi Avsec napravil v pijanosti kakšne neumnosti. Ko pa so zvečer odhajali iz Kržičeve gostilne proti Pudobu, je Avsec oddal v bližini Krzičeve gostilne na cesti en oster strel iz puške, ki mu jo je Ponuda na zahtevo zopet vrnil, ko je Avsec odhajal iz Kržičeve gostilne. Obtoženi Avsec trdi. da niti ni vedel, da je kratko poprej šel mimo voz, s katerim so se Sokoli vračali iz Starega trga. Zagovarjal se je tudi, da je ustrelil v smeri proti Snežniku in da torej ni bil s strelom nihče ogrožen, ker ni v tej smeri nobenih hiš. Dočim je obloženi Avsec v preiskavi pri enem zasliševanju trdil, da so ga drugi soobtoženci na-hujskali, da je metal kamenje za Sokoli in da je oddal v Pudobu 5e drugi strel za Sokoli, je pri današnji razpravi vse lo zanikal in trdil, da ga nihče od soobtožencev ni k temu nagovarjal in da so ga nekateri soobloženci relo mirili in mu branili metati kamenje. Ostali soobtoženci so zanikali vsako krivdo in obširno razložili ves potek dogodkov na dotični večer. Zaslišanih je bilo 14 prič. Dočim so trdili obtoženci, da je Franc Avsec oddal prvi strel iz puške v bližini Kržičevega hotela v Pudobu v smeri proti Snežniku, je trdil Alfonz Komel iz Novega kota, da je slišal, kako je projekti! žvižgal mimo njegove glave. Sam je sedel na vozu na sprednjem sedežu, dočim je za njim sedelo še 12 oseb. Njegova sestra Mira Komel. ki je sedela za svojim bratom na vozu, tega ni slišala 9o P N © U ste vi T t oA L in kolikor je njej znano, žvižga ni bil drugi slišal, ko njen brat Altonz Komel. Priča Slavko Klepar je izpovedal, da sta metala dva človeka kamenje, to je grušč, ki sta ga pobrala na cesti, za njimi, lo je za Sokoli iz Prezida, ki so se peljali skozi Pudob. Dva Sokola sta bila zadeta a kamnom v hrbet, a nista bila nič poškodovana, samo toliko, da sta čutila, kako ju je zadel kamen. Ko so bili že iz Pudoba, so slišali iz daljave, morda 200 m daleč, strel. V katero smer je bil strel oddan, ni vedel povedati. Priče Josip Baraga, Jakob Špeli in Dominik Turk, pa so potrdili, da je bil ta strel oddan v smeri proti Ko-zaršam in Šinarati, to je v smeri proti Snežniku, ne pa v ono smer, v katero je šel voz s Prezidanci. Več prič je potrdilo zagovor obtožencev Po-nude, l^ilčiča in bratov Kandare, da so Avsca, ki je bil dotični večer zelo razburjen, srdit in bojevit, svarili in mirili, da so mu celo branili pobirati kamenje itd. Branilca dr. švigelj in dr. N a 11 a č e u sta predlagala še neke nove dokaze, ki pa jih je sodišče odklonilo, Avščev branilec dr. Švigelj je plediral za oprostitev svojega klijenta. oziroma, poudarjajoč vse olajševalne okolnosti, prosil, naj se mu prisodi mila kazen. Branilec drugih obtožencev dr. Natlačen jt opozarjal, da je iz dogodka, ki je sam na sebi malenkosten in malo pomemben, nastala velika afera v nekem delu časopisja, ki je dogodek slikalo kot atentat na Sokole, na katere pa gotovo nobeden od obtožencev niti ni mislil. Poudarjal je. da je današnja razprava dokazala popolno nedolžnost njegovih varovancev. Ne le, da ni za njihovo krivdo nobenih dokazov, njegovim klijentom se je celo posrečilo dokazati, da jih ne zadene na dogodkih, ki so predmet obtožbe niti najmanjša krivda. Predsednik senata je po daljšem posvetovanju razglasil sodbo, s katero se Franc Avsec obsoja zaradi zločina po S; 201. k. z., in sicer zaradi strela v bližini Kržičeve gostilne in ker je metal kamenje, na štiri mesece strogega zapora. Vsi drugi štirje obtoženci pa so bili oproščeni vsake krivde in kazni. Vsa razprava je trajala od 9 zjutraj do 2 popoldne. Za razpravo je vladalo veliko zanimanje. Dvorana je bila polna poslušalcev. Pozor, pozor dame ,,U■ F." Nova zvezda na vidiku Zlata poroka tf 1 •A-n*' i 1|, f m ^irls 1J A 1 Af fl^Ktffo/s^gifc .'fcsti^BL-• <Šk Z Zlato poroko sta praznovala v Kočevju v nedeljo 15. jan. Perenič Anton, v pok. železničar, rojen 18. nov. 1850 v Bilnji vasi, fara Prem na Notranjskem, in lena Marija Perenič, roj. 2. nov. 1853 v Kilovčah. tara Prem, sedaj oba pristojna v j Kočevje. Jubilanta »ta verna katoličana, še čvrst« in zdrava. Naj ju liog šo ohrani mnogo let zdrava in čital! DR. MIHAEL OPEKA: Nove pridige za nedelje in praznike: Raztreseno klasje 14 govorov (do sedaj je izšel I. del — 17 govorov). Cena nevezanemu zvezku je Din ^4"—. polplatr.o Din 32,—. Zalotila Jugoslovanska tiskarna v Ljubljani Ljubljanske vesti s Občni zbor „ Jadranske Straže" Maribor in priključitev okoliških Te dni so dobila okrajna načelstva in posamezne občine okrožnico banske uprave, v kateri se napoveduje skorajšnja izvedba komasacij občin v večje upravne enote. Okrožnica zahteva konkretne predloge, kako naj bi se združitev izvršila. Vprašanje, ki se je razmotrivalo že leta, dobiva s tem konkretno obliko in v bližnji prihodnjosti se bo pričelo z izvedbo, Kakor doznavamo, se bo izvršila združitev občin skoro povsod, kjer bo to le mogoče, v okviru župnij, ki se itak strinjajo s šolskimi občinami. Le tu in tam bodo iz tega okvira izvzete posamezne katastralne občine, ki so razdeljene na več župnij. Drugačna združitev bi bila praktično nemogoča radi prevelikih stroškov, ki bi v predmetnem slučaju samo v okraju Maribor — desni dravski breg presegali vsoto 200.000 Din. — Napoved izvedbe komasacije občin je vzbudila prav posebno zanimanje v mariborski najbližnji okolici. Že dolgo se napoveduje združitev teh občin z mestno občino mariborsko ter ustvaritev velikega Maribora. Za mestno občino bi bila taka združitev znatna pridobitev, toda □ Sestanek duhovnikov. V četrtek, 19. t. m. bo ob pol 16 v frančiškanskem samostanu sestanek duhovnikov. Meditacijo ima kanonik gosp. dr. Cukala. □ Ali je potrebno, da se kostanji na Aleksandrovi cesti posekajo? Nedavno smo brali v listih, da 6e je na občini napravil sklep, da se košati kostanji od Trga svobode do Prešernove ulice in še naprej proti kolodvoru posekajo in, da se tam napravi asfaltirano sprehajališče. Med Mariborčani je silno neprijetno odjeknila ta vest, ker ogromna večina prebivalstva ne vidi prav nobene potrebe, da se kostanji na Aleksandrovi cesti posekajo. Aleksandrova cesta je na tem prostoru tako široka, da kostanji prav nič ne ovirajo prometa. Ako 6e bodo kostanji posekali, bo dobila Aleksandrova cesta od frančiškanske ceste tako žalostno sliko in bo podobna kaki dolgočasni ma-djarski vasi na vojvodinski ravnini. Kakor hitro bodo zginila lepa košata drevesa, bodo stare hiše na gornji strani Aleksandrove ceste strašno ka-zile sliko našega mesta, in tujec, ki bo prišel v Maribor, ne bo imel prav nobenega dopadenja do našega mesta. Stara hiša pivovarne »Union« in druge starine poleg nje, bodo strašno kazile lice našega mesta. Toliko se govori in piše dandanes, da naj privabimo tujce v naše mesto. Če pa bomo lice našega mesta s popolnim posekanjem dreves tako grdo skazili, potem se nam pač ni čuditi, ako bo tujec prišedši v Maribor zmajal z glavo in bo primerjal mesto Maribor kaki dolgočasni vasi v ogrski pustinji. □ Karitativno predavanje priredi Vincenci-jeva konferenca v četrtek, dne 19. t. m. ob 8 zvečer v dvorani Zadružne gospodarske banke. Predaval bo predsednik Karitativne zveze iz Ljubljane gosp. prior Učak. S tem predavanjem bo otvor-jena vrsta karitativnih predavanj v Mariboru, na kar opozarjamo vse tukajšnje prijatelje krščanske dobrodelnosti, — Popoldne bo isti predavatelj imel isto predavanje pri tukajšnjih duhovnikih-tretjerednikih ob 4 v frančiškanskem samostanu. □ Skakalnica v Rimskem vrelcu dobra. Minulo nedeljo je preizkusil novozgrajeno skakalnico v Rimskem vrelcu znani mariborski smučar Jurič. Izvršil je s skakalnice celo vrsto skokov brez vsakega padca ter se izredno pohvalno izrazil o konstrukciji. Po njegovem mnenju je to najboljša skakalnica, kar jim imamo doslej v Sloveniji. Zlasti doskočišče je izborno izpeljano. Skakalnica bo v kratkem času slovesno blagoslovljena in otvorjena. □ Smučarjem - začetnikom se nudi izredno ugodna prilika, da se izvežbajo v športu v smučarskem tečaju, ki se pričenja 20. januarja v Rimskem vrelcu. Udeleženci tečaja uživajo velike ugodnosti pri celotni oskrbi, poleg tega imajo za slučaj 10 dnevne udeležbe v tečaju ugodnost polovične vožnje. Tečaj vodi priznani smuški strokovnjak gosp. Cerič. □ Slovensko obrtno društvo v Mariboru opozarja vse članstvo na predavanje, ki se vrši drevi ob 20 v restavraciji Orel. Predava dr. Rutar o bilanci našega gospodarstva v letu 1932. □ Novi primarij mariborske bolnišnice. Za primarija kirurgičnega oddelka mariborske splošne bolnišnice je imenovan dr. Bogdan Lavrič, dosedanji asistent na kirurgičnem oddelku klinike v Zagrebu. Novi primarij je že pred leti služboval kot asistent na kirurgičnem oddelku mariborske bolnišnice. Svoje novo službeno mesto nastopi predvidoma s 1. februarja. Mesto primarija kirurgičnega oddelka je bilo izpraznjeno pred 4 meseci zlomil levo nogo, Vsi ponesrečenci se zdravijo v ljubljanski bolnišnici. 0 Puntparce, obleke, suknjiče, najboljši nakup A. Prcskcr, Ljubljana, Sv. 1'ctra cesta 14. prebivalci okoliških občin, ki pridejo pri združitvi v pošte v, pa gledajo na stvar z nekoliko drugačnega vidika. Ne gre jim prav v glavo, da bi bili soudeleženi na bremenih, ki jih mariborska občina nalaga svojim občanom, trenutne koristi pa jim ne bi mogla nuditi. Zato se sedaj vrše po vseh teh občinah posvetovanja občinskih odborov, kako stališče naj bi zavzele proti nameravani priključitvi.. Okoliške občine pripravljajo skupno akcijo, ki bo pod vodstvom posebnega odbora proučevala to vprašanje Združitev okoliških občin z mestom trenutno tako dolgo ni aktualna, dokler ne bo sprejet novi zakon o avtonomnih mestih. Aktualno pa je sedaj vprašanje, če se bodo pri komasaciji podeželskih občin, ki se bo pričela v prihodnjih mesecih izvrševati, upoštevale tudi občine iz mariborske ožje okolice. Če te občino ne bodo priključene mestu, potem se bodo gotovo združile v večje upravne enote. Če pa je priključek mestu kolikor toliko gotov, potem pri sedanji komasaciji te občine ne pridejo v poštev in občani bodo kmalu vedeli, kaka usoda jim je namenjena. z odhodom dr. Mirka Černiča v Ljubljano. Ves ta čas je vzorno vodil kirurgični oddelek mariborske bolnišnice dr. Slavko Vrbnjak. □ Jutri premiera. Jutri v četrtek bo v Narodnem gledališču premiera zabavne Langerjeve komedije »Spreobrnitev Ferdinanda Pištore«. Re-žira Joško Kovič, ki igra tudi glavno ulogo. V ostalih ulogah nastopijo Kraljeva, Zakrajškova, Sa-vinova, Starčeva, Založnikova ter Kovič, Medven, Furijan, Rasberger, Grom, Harastovič, Tovornik in Gorinšek. □ Umetno drsanje pri Treh ribnikih se bo vršilo v nedeljo, dne 22. januarja in ne v petek, dne 20. januarja, kakor je bilo prvotno prijavljeno. Preložitev se je izvršila tako na žoljo drsalcev, kakor na željo občinstva. Drsanje so bo vršilo na velikem ribniku v popoldanskih urah. Delavci olepševalnega društva že pridno gladijo in polivajo led, da bodo imeli drsalci kristalno gladko plosKev. □ Smrt uglednega moža. Pri Sv. Martinu pri Vurberku je preteklo nedeljo preminul tamošnji ugledni in spoštovani posestnik Ignac Kumer. Dosegel je lepo 6tarost 74 let. Pogreb blagega pokojnika bo danes v sredo popoldne ob 9 iz hiše žalosti na farno pokopališče k Sv. Martinu. Blagemu rajnemu svetila večna luč, žalujočim naše iskreno sožalje, □ Vinogradniki kupujejo gostilne. Ker vinogradniki ne morejo prodati svojih vinskih pridelkov, so prišli na originalno idejo, da si oskrbijo v Mariboru in okolici gostilne. Tako je že pred leti sloviti vinogradnik mariborske okolice Andrej Janžekovič kupil gostilno in kavarno »Promenada« v bližini krčevinske šole. Pred nekaj tedni je kupil vinogradni veleposestnik Ivan Kren iz Plav-ča pri Svečini gostilno gosp. Katza, prej Simonič na Pobrežju. Gosp. Kren je znan ne samo v Mariboru, ampak tudi v Ljubljani s svojimi izvrstnimi specialnimi vini. Gostilno Laufer na Pohorski cesti je nedavno kupil Franc Šerbinek, vinogradnik iz slovitih Vrtič pri Svečini, brat bivšega oblastnega poslanca in znanega vinogradnika Ivana Šerbine-ka. Ormoška graščina je otvorila svojo vinsko točilnico na Koroški cesti. Pripravlja pa se še več prodaj gostilen v roke vinogradnikov. □ Proti beračenju. Bloki »Pomoč potrebnim« proti zlorabljenju beračenja na teritoriju mariborske mestne občine se bodo dobili zanaprej tudi pri inkasantih mestne plinarne in električnega podjetja, Pri tej priliki se javnost opozarja, da izkaznice vnovčuje edinole socialno-politični oddelek mestnega načelstva, kjer se obenem prepričajo, če je imejttelj nabranih blokov v resnici potreben podpore. Drugim osebam se nakaznice ne vnovčijo. □ Peti večer zgodovinarjev priredi Zgodovinsko društvo v Mariboru v četrtek dne 10. januarja ob 8 zvečer v čitalnici Študijske knjižnice. Predaval bo prof. Mirko Stupan o temi »Prevrat v mehaniki in začetek industrijskega veka«. □ S pokopališča v smrt. V Studencih pri Mariboru se je zopet dogodil žalosten slučaj samomora. 30 letnega železniškega nastavljenca I. Vidmarja so našli obešenega. — Ko so prerezali vrv ter ga sneli iz zanke, je kazal še rahle znake življenja, ki so pa zamrli med tem, ko je dospel reševalni avto, da bi ga prepeljal v bolnišnico. Oživljajoči poskusi so bili zaman. Vidmar je še istega popoldne igral kot član godbe na pogrebu svojega tovariša. S pokopališča je prišel zamišljen in potrt ter je izvršil tragično dejanje brez navedbe vzroka. □ Usodne posledice poledice. V Taborski ulici se je ponesrečil včeraj 51 letni natakar Grefto-retič. Na ledeni cesti je padel ter si zlomil levo nogo pod kolenom. — Levo nogo si je istotako zlomil pri padcu na ledenih tleh 65 letni posestnik Matija Blažič, doma iz Morja. — Oba ponesrečenca so mariborski reševalci zapeljali v bolnišnico. Ljubljana, 17. januarja. Ob istem času, ko je Ljubljana v Unionu poslušala le[x> koroško pesmi, se je »noči vršil v prostorih »Zvezde« občni zbor krajevnega odbora »Jadransko Straže , ki si je nadela hvalevredno nalogo, da vzbuja in goji v Jugoslaviji »pomorsko zavest«. Ker je bil občni zbor »klica«, preden je bil točno napovedan dan koncerta koroških pevcev, ni bilo mogoče občnega zbora več odpovedali, čeprav bi bili prav Člani »Jadranske Straže« radi pohiteli k narodni manifestaciji v »Union«. V svojem poročilu je predsednik Josip Pogačnik, generalni tajnik TPD, podal jasno sliko o delovanju ljubljanskega krajevnega odbora v preteklem letu. Pozdravil je odposlanca oblastnega odbora Jadranske Straže« g. Stupieo in se nato spomnil članov, ki so umrli v preteklem letu. V svojem govoru je tudi izrazil vdanost Nj. Vel. kralju Aleksandru ter nato orisal pomen obrambne akcije našega morja, po katerem stezajo prste tujci; ti širijo p.mornariški sekciji«. Za binkošti bo letos »Jadranska stražar, priredila zlet na livar in V is. Tajniško poročilo je podal g. Marjanovič, ki se je v kratkem času svojega bivanja med nami dobro naučil slovenščine. Razveseljivi s;> bili njegovi podatki o napredku mladine. Trgovska akademija ima 203 članov, učiteljska šola 3S0, šentja- Ka» bo danes 7 Drama: Carjevič Aleksej. Red sreda. Opera: »Nižava. Red A. Prosvetno društvo Trnovo: Ob 8: Izseljenski večer v društvenem domu v Karunovi ulici 14. Kino Kodeljevo: Ob 8: »Sence v podzemlju': (llarry Piel). Nočno službo imata lekarni: mr. Susmik, Marijin trg 5, in mr. K ur alt, Gosposvelska 10. Smučarske in športne čevlje najboljše vrste v vseh velikostih dobite le v trgovini ŽIBERT, Prešernova ulica. 0 Noči v gorah je naslov predavanju, ki ga bo imel g. prof. Janko Mlakar, v petek 20. jan. na XI. prosvetnem večeru v veradni dvorani hotela Union. Ker je g. predavatelj v leni oziru doživel marsikaj zanimivega na svojih dnevnih in nočnih turah po gorah, zato bo gotovo tudi tovrstno predavanje zanimalo slehernega prijatelja naših gora. Predprodaja vstopnic v Prosv. zvezi, Miklošičeva c. 5. 0 Požar pri Magdieii. Včeraj zjutraj okoli 3 so pozni pasanti Aleksandrove ceste opazili, da se nekaj svetlika v prvem nadstropju hiše Ja-dransko-podunavske banke na oglu Aleksandrove ceste in Šelenburgove ulice. Sumljiva luč in pa prasketanje sla dala stražniku pred pošto povod, da je poklical poklicne gasilce, ki so kljub nočni uri prihiteli že čez nekaj minut z motorno briz-galno in trenskim vozom. Gasilci so obkolili goreče skladišče, iz katerega so se že dvigali plameni, z dveh strani, z ulice in dvorišča. Gasilci 60 morali razbiti dvoje vrat, da so vdrli v skladišče. Močni curki vode, ki so jih gasilci napeljali v skladišče, so ogenj kmalu pogasili. Nevarnost večjega požara je bila tako odstranjena in preprečena, pač pa je škoda ogromna. Tvrdka Magdič je imela namreč v skladišču mnogo modnih izdelkov iu galanterije, ki je sorazmerno dragocena. Pogorelo je okoli 200 ženskih večernih oblek, po večini letošnje mode, uničenih je mnogo klobukov, slamnikov, cilindrov in čepic, pogorela sta dva šivalna stroja, več turi-slovske opreme, mnogo drugega blaga, ovratnikov itd. Mnogo škode je napravila tudi voda, prav tako pa tudi dim, ki je onesnažil še sosedne prostore. Škoda je zelo velika. Vendar pa je tvrdka zavarovana, tako da bo škoda krita. Požar je nastal najbrž zaradi kratkega stika in je policija uveJla preiskavo. 0 Samaritanski višji tečaj krajevnega odbora Rdečega križa v Ljubljani. Izpiti danes, v sredo, 17. t. m. ob 19 v OUZD. © Zavetišču sv. Jožefa je darovala tuk. tvrdka L. M. Ecker 150 Din za priboljšek hiralcev namesto venca na grob pok. gospe Neže Slariha. Iskrena hvala in Bog plačaj! © Drevi oh osmih izvenrerkveni sestanek kri-žanske moške kongregacije. Skioptično predavanje. Lojze Uršlč: Slovaško pismo Med najnovejšimi slovaškimi književnimi izdajami zavzema prav gotovo pomembno mesto slovaški znanstveni slovar. Izdala ga je »Spoloč-nost slov. natičneho slovnika« pod ured, univ. profesorja dr. Pavla Bujnaka in ob sodelovanju številnih solrudnikov. Slovar (Slov. naučny slovnik, priručna oncyklopedia vedomosti v troch dieloch red. dr. P. B. univ. prof., Litevna, Bratislava— Praha 1932, L: 344 strani, II.: 379 slrani. 111.: 348 strani. Vsi trije deli imajo več sto eno- in več barvnih slik, načrtov in zemljevidov) ima marsikako vrlino, zato pa tudi vse hibe, ki so pri takem delu skoraj neizbežne. Urednik navaja v predgovoru stališče, ki je bilo odločilno pri izberi in obravnavi snovi: izčrpno in obširjene so obdelana specialno slovaška in češko-slovaška vprašanja, vsa druga pa le v toliko, kolikor so s temi v zvezi. Splošno so dajali prednost najnovejši dobi. Slovaški del obsega mnogo slovaških soznačk za tujke, drobne razprave iz vseh kulturnih panog, številne monografije, katerih obseg je določen po stališču, omenjenem v predgovoru, pri čemer imajo manjše lo prečesto značaj splošne površne informacije brez potrebne oznake, pri večjih, zlasti ki so tičejo slovaških vprašanj, pa dostikrat pogrešamo virov. Najposrečenejši tip življenjepisa se mi zdi sestavek, kjer so opisuje življenje tragično umrlega slovaškega znanstvenika In državnika dr. Milana štefanikn. Izčrpno nas pouči oddelek 7, naslovom »Češko-slovenska republika , ki sega od 100—288 strani in je razdeljen v 0 poglavij (Zgod. razvoj čsl. države. Zemljepis in prirudopis. Prebivalstvo. kobska mešč. šola 197, mešč. šola na Pruilah 300 in mešč. šola na Viču 171. O stanju blagajne je poročal blagajnik dr. Jeglič, katerega je v imenu nadzorstva g. Hribernik izrecno pohvalil kot naj-agilnejšega odbornika. Po kratkem odmoru je bil na predlog g. Žemljo izvoljen novi odbor, in sicer za predsednika »opet g. Josip Pogačnik. Na željo članov so bili izvoljeni v odbor tri jo časnikarji (dr. L. Berce za »Slovenca*, Davorin Ravljen za »Jutro« in Anion Gaber za »SI. Narod-), da bi tukajšnji tisk čimbolj podprl delovanje »Jadranske Straže«. Sploh je bilo izrečenih na občnem zboru več laskavih besed o pomenu tiska. Ostali odborniki so: dr. Ž. Jeglič, svetnik drž, železnic, ravnatelj Anion Jug. polkovnik Adolf Kirar, zas. uradnik Franc Kobcnter, bančni uradnik Anton Kos, faktor Hajko Kos, učitelj Humbert Marjanovič, čpkoelikar Filip Prislov, prof. Franjo Sič. trgovec Anton Verbič in postajni načelnik Franjo Zemlja. V nadzorstvo so bili izvoljeni: trgovec Josip Bahoveo. višji kontrolor drž. železnic Božič Josip, občinski svetnik Anton Čo-lar in tovarnar Hribernik Mihael. O smernicah bodočega dela so je razvila precej živahna razprava, katere so se udeležili gg. Verbič, dr. Berce. Marjanovič, dr. Pinlar, dr. Jeglič in predsednik. Osnovna misel propagandne akcije za »Jadransko Stražo« med Slovenci naj bi bila zainteresiran je Slovencev za najbližji del Jadranskega morja. V imenu organizacije mornarjev je v ognjenih besedah pozdravil občni zbor g. Rakovnik, v imenu Škofje Ixike pa g. Legat, ki pripravlja tam ustanovitev krajevnega odbora. G. Stn-pica jo nato še izpregovoril več lepili vzpodbuje-vp.liiih misli ter podčrtal važnost tržaške Inke. Za delegate v obla* i no skupščino so bili izvo*'-M>: ga. Kilar. Jug, Hali >/-<■ in Božič. Nalo se je občni jjjjot razšel z že.ljo, da bi novi odbor nndal^val dosedanje delo pod znanim gesJeni J'"dra"®ke Straže: »Čuvajnio naše morje!« 0 Plesni koncert ponovita r' -salta in Pino Mlakar, s katerim sta i osvojila hr . pridržkov tudi zagrebško publik" ' kriti1' ' "'vo-sti« govore o tem večeru med drugim , .ole: ...Sploh je bil plesni koncert "ije in Pina M. umetniški dogodek prvega reda. Tehniško sla izvrstna, a so vendar ogibata vsake tkrobatike, oba sta dovršeno inuzikalna 'n obdarjena z bogato in bujno umetniško fantazija Brez iskanja cenili zunanjih efektov in izbegavajoč vsak kič sla nam dala naša gosta to, kar tako redko vidimo pravo in globoko iskreno umetniško stvaritev. Lahko smo ponosni, da imamo tuk? i la plesalski duo umetnikov, tvoriteljev in izvršitelje- obe lem. — Repriza tega plesnega koncerta je v ponedeljek 23. t. m. v operi. Vstopnice so že v predprodaji dnevne blagajne. Ti si res en čuden stric! »Vse je slabo« — godrnjaš. I, seve, ker pečenic Slamičevih ne poznašl O Društvo stanovanjskih najemnikov, državni in privntni uslužbenci, upokojenci in narodno delavstvo pri g. županu dr. Dinku Pucu. Na pobudo Društva stanovanjskih najemnikov v Ljubljani, se je dne IG. t. ni. zglasila deputacija predstavnikov gornjih društev in organizacij pri gosp. županu dr. Pucu na mestnem magistratu ter ga prosila za izjavo, kakšno slališčo zavzemata on in mestna občina ljubljanska, glede omiljenja stanovanjske bede in znižanja sedanjih pretiranih najemnin z ozirom na novi stanovanjski zakon. — Gospod župan je deputacijo prijazno sprejel ter v daljšem odgovoru naglašal, da stoji on in večina občinskega sveta slejkoprej na stališču, da so sedanje najemnine mnogo pretirane in naravnost nedosegljive za večji del prebivalstva našega mesta in da se popolnoma strinja z upravičenimi zahtevami zgoraj imenovanih organizacij. G. župan je obljubil, da bo zastavil vse svoje sile, da se omiljenje stanovanjske bede, znižanje najemnin in zaščita stanovanjskih najemnikov sploh čim preje doseže in izvede. Deputacija je vzela izčrpno izjavo gospoda župana z največjim zadovoljstvom in z iskreno zahvalo na znanje s pristavkom, da g. županu najemniki zaupajo in da čimpreje pričakujejo zboljšanja sedaj nevzdržnega stanja! O Ponesrečenci. V Strojnih tovarnah in livarnah je včeraj popoldne zagrabil jermen 17 letnega vajenca Josipa Cerneta. Fantu je strto desno roko. — V čentpeierski vojašnici se je v delavnici ponesrečil 39 Jetni preddelavec Stanko Češnovar. Z nožem si je pri delu po nesreči prerezal žile na desni roki. — Pri delu se je tudi ponesrečil včeraj popoldne 23 letni čevljarski pomočnik Jožef Mazi z Mestnega trga 24. Z nožem se je vrezal v levo roko. — V Podlogu se je ponesrečil pri smučanju 13 letaj posestnikov sin Vladimir Hočevar, ki si je Organizacija države, Narodno gospodarstvo, Pro- j sveta). Čeprav me mika, da bi o tem obširneje spregovoril, tega vendar ne boni storil, ampak se ' bom omejil te na opazke splošnega značaja ter na popravke, ki so nujno polrebni, pri vseh prispevkih, tikajočih se slovenskih in jugoslov. vprašanj, katera so v tej publikaciji zelo nesorazmerno in netočno obdelana. Glavni hibi sla predvsem: pomanjkljiva organizacija sotrudništva ter nezadostna končna uredba obdelane snovi. Iz lega izvira potem nešteto posledic: da se nekatere stvari ponavljajo; da so nekateri zapisi zdaj taki, zdaj zopet drugačni; da so informacije, čini bolj segajo v neslovaški obzor zgrešene v izboru ali celo napačne. Navedem samo nekaj primerov, kjer prav gotovo ne gre za tisknr-ske napake: pod zaglavjem »Slovaški časopisi« se poroča, da je izhajala Solennia, zbornik molokont-ske učene družbe od 1. 1809—1830. (Pod naslovom »Slovaška literatura« pa vidimo letnici 1809—1830, kar ima tudi Vlček v svoji Zgodovini si. I. Mesto Celinje ima pod geslom Črna gora (S000 preb., pod geslom Celinje pa 549,> preb. Nedoslednost opazimo pri naslovih del posameznih pisateljev, ki so ponekod prevedeni v slovnščlno, drugod pa spet ohranjeni v prvotnem jeziku, številne so tiskarske napake zlasti pri tujih avtorjih. Nepravilno je razmerje v izberi in obdelavi jugoslovanskih vprašanj v primeri z drugimi. Navajam in popravljam po vrsti, začenši s Slovenci. Pod geslom Slovenci jo točna, kratka definicija, da smo jugoslovansko deblo (1.0 mil.), ki prebiva v SZ delu Jugoslavije, JV delu Avstrije in SV delu Italije. Tu se moram vprašati, zakaj nI rabil avtor imena naroda. Kakor bomo pozneje videli, je avtor, ki je pisal te sestavke nekako ton-denčen tudi pri Hrvatih. O slovenskem jeziku ni posebne opombe, med tem, ko so vsaj na kratko opišo bolgarski, srbski, finski, irski in turški jezik. Videti je, da se avlorju ni zdelo vredno zapisati nekaj stavkov tudi o slovenščini. Podobno je z našo slovensko literaturo. Informacija se glasi: SI. lit. se začenja v 10. stoletju. (P. Trubar) kot protest, cerkvena literatura. Pro-tireformacija ji ustavi razvoj, špet oživi v začetku 18. stol. Za preporod slov. jezika sta zelo zaslužna pesnik Vodnik in slavist Kopitar. Poleg njih največji slov. pesnik PreSern. Uirizem, propagiran po Hrvatih, je prodrl tudi sem. Zastopniki nove literature: Koseski (tisk. napaka Koseeky), Ledinski, Toman. Iz pisateljev po ogrski revoluciji so najznamenitejši: Levstik, Jenko, Jurčič, Cegnar. Iz modernih : Gregorčič, Aškerc, Kersnik, Moško, Cankar, Novačan, Župančič. Zgolj naštevanje imen, med katerimi manjka še marsikdo, ki bi se moral imenovati. Pri takih-le informacijah, kjer moramo na čim manjšem prostoru čim več in čim izčrpneje povedati, se naj vzame splošna a točna označba obdobja, na katero naj se nazirajo skrbno izbrana imena, ki se naj še pod posebnimi gesli značilno opišejo; potem bo imel čitatelj vsaj medlo predstavo o glavni snovi. Zanimivo je, knteri Slovenci so opisani posebej. Ne bom jih opredeljeval po stanovih in poklicih, ker jih je premalo zastopanih (10). Naprej je Ivan Cankar, ki ga je onačil za modernega si. pesnika, novelista in romantika ter tvorca slov. pesniškega jezika. Samo splošno. Izpustil je tudi naziv dramatik. Iz del se omenjajo Na klancu (Na prikrych cestah), Križ na gori (Križ nad horami) ter dramo Kralj na Betajnovi (Krni* na Belajnove). Navedba del je pomanjkljiva; nedoslednost je. dn avtor naslove del prevede in jih zapiše le v slovaškem prevodu, ko bi jih v slovpnski obliki mogel razumeti vsak izobraženec, ki se za to količkaj zanima. Nerazumljivo je, kako je zašel sem Janez Čandek, o katerem poroča, da je 1. 1013 spisal prvo slov. knjigo, ko je vendar Primož Trubar izdal že 1. 1551 Abecedarij in Katekizem. Kratka in skromna je notica o Finžgarju, ki ga pod naslovom »Slovenska literatura« ne omenja. Navaja: Veriga, Razvaline življenja (tisk. napaka) ter Deklo Ančko; vse v slov. obliki. Nekoliko manj je o Juriju Gabrljanu, ki dn je avtor znane radikalne pesmi »Kranjska Slovenija«. Izmed skladateljev je izbral J. Gallusa, slov. slikarstvo predstavlja H. Jakopič, slovenske (slaviste Fr. Miklošič, ostale kulturne delavce pa Iroje imen: E. Gangl, dr. VI. Ravnihar ter Ivan Hribar, o katerem je pomotoma zapisal, da je slovenski pesnik. S tem je slovenski delež odpravljen, za človeka, ki količkaj pozna slovensko literarno življenje pa stvar še zdavnaj ni končana. Toliko se govori o slovanski vzajemnosti, o potrebi medsebojnega spoznavanja, kakor hitro pa pride prilika, du bi se to pokazalo tudi v dejanju, se izkaže, da je sicer mnogo dobre volje a še zelo malo znanja. Razumljivo se mi je zdejo nekako, da je Klabund v svoji svet. liter, zgodovini imenoval Stritarja, pesnika balad in IPrešerna občudovalcu nem. kulture. Razumljivo bi se mi zdelo še ninrsi-kaj. Če pa primerjam v tej izdaji naš skromni, brez vsakega načrtu skrpucani slovenski delež s srbohrvaškim, ki je vsaj sedemkrat večji, moram zapisati, dn se nam je storila krivica. Kriv pa je tega sotrudnik, ki se je tega dela brez posebnega znanja lotil. Čudno se mi zdi, da ni sodeloval kdo izmed takih, ki naše zadeve vsaj v glavnem poznajo. ali ki imajo zveze s Slovenci. Prepričan sem, če bi se bilo uredništvo obrnilo na tega ali onega (naslov, mislim, no bi bilo težko dobiti) slovenskega kulturnega delavca, da bi bil rad in z ve- Dnevna Kaj pravite? V božičnem odmoru smo imeli priliko, du smo pregledali — nas je namreč vet, ki nas je združila skupnost mišljenja in hotenja za versko obnovo našega ljudstva — in presojali raznovrstne, naše in inozemske revije, ki prihajajo v našo deželo, v hiše in hotele, v restavruci]e in salone, v čakalnice in prodajalnice. Prelistali smo tudi dolgo vrsto naših in drugih dnevnikov in tednikov; sestavili smo zapisnik prestav in predstav, kakor so se preteklo li lo nudile našemu ljudstvu na trgih in odrih. In kakšna je bila naša skupna sodba? Valovi nenrav-nosti šume nad slovenskim ljudstvom in številni so potoki, po katerih teie književni strup v široke množice. Poglejmo si vso stvar podrobneje! Podlistki so večkrat taki, da ne vzdrie več meja dostojnosti, '/.aročni in poročni oglasi so v mnogih slučajih nastavljene mreže svobodne ljubezni za slabotna srca. Reklame v razgaljenih podobah razodevajo vso podrobnost ženske obleke in oblike. Po teh razstavah se posebno odlikujejo »Maguzini« s svojim lahkomiselnim uredništvom, sotrudništvom in upravništvom. Na vse načine dokazujejo in razkazujejo žensko hvalo in čast, tako Icnkor da bi žena poleg lepega telesa ne mogla imeti tudi lepe duše. Skoraj vse slike in spise preveva senzacija in erotika. Mimogrede se' pojavi kakšna pretkana »isknlnica« z vprašanjem: *Kje se koplje lepa vila?« Kjer in kadar podoba vsega ne doseže, dostavlja in popravlja pridejano besedilo, ki v drzni nenravnosti podobo še daleč presega. Nikakor niso osamljeni članki, v katerih se zakon sramoti, zvestoba smeši, zakonska zveza ruši. Drobnim člankom se pridružujejo drobne črtice, katerih vsebina ie toliko slrupenejša, kolikor sijaj-nejša je njih oblika. Citanje takih preračunanih povesti je nedavno v Zagrebu zavedlo 15 letno mladenko, da je gospodarju, pri katerem je služila, odvedla devetletno lepo, bogato deklico; to se pravi, ukradla dete in denar. Neštete so nevarnosti in številne so struge, v katerih se pretaka okužena slika in beseda, namenjena mladini in ljudstvu, lloteli smo reči: edina sreča v nesreči je ta, da so take ilustrovane revije predrage, da bi jih brezdenarni kupovali: toda mlada 'radovednost jih dobi vsepovsod na ogled in posoiilo. Vsako izdajanje denarja za tako blago so Judeževi groši, ki izdajajo v smrt, kar ima ljudstvo in mladina najvišjega in najlepšega. Mislili smo, dn so še daleč mesta: Berlin, Leipzig, Dresden, Hamburg in Stuttgart: kjer imajo take reči domovinsko pravico; pa smo se prepričali, dri so že tudi Jugoslovani in Slovenci v takih izdajah postali zelo iznajdljivi. »Osservatore Romanose je o izvestnih »Ilustracijah • ie pred dvema letoma 16. novembra lil,10 izrazil z bridko pritožbo: »Ni jim dovolj, da so okužena mesta, še zadnji kotiček na deželi se drznejo okužiti s svojimi 'cunjami.« In naši odri? Predvsem naš prvak: deželni m državni oder? Rekli so nam, da so v svojih uprizoritvah nedotakljivi, ker je meščanska kultura in morala drugačna kakor ljudska in selska. Slabo služi domovini in državi, kdor razloču je meščansko in ljudsko moralo in še slabše služi umetnosti m gledališču, kdor razlikuje meščansko in selsko kulturo. Kako ste rekli: nedotakljiv in zavarovan naj bo kdor na mestnem odru ponižuje verski in nravni čut naših seljakov, našega ljudstva? Tudi milijonski dobiček ne odtehta moralne škode! ... Ali je umotvor nenraven in škodljiv, ce kaze greh in zločin? Vemo. da bomo vse prej ko moderni, če rečemo: Platon že je trdil tako. Očital je četo največjim grškim pesnikom, Homerju in tragikom, 'da so s pesniškim opisovanjem čuvstev »n 'strasti, vzbujajo v poslušalcih veselje nad njimi ter jih postavljajo v enako stanje. Florence fiarclnij (f 1021), sloveča angleška pisateljica — in ženstvo more tvorili prvo varstvo za lepo dejanje in življenje — je leposlovno poslanstvo pojasnila s sledečo izjavo: . »Moj cilj je la: Nikoli ne zapiši niti ene vrste, ki bi prinesla tudi le senco greha v katerokoli družino! Nikoli ne riši osebnosti, ki bi zalemnile ideal onih, ki so jih ustvarile podobe mojih prejšnjih opisanih mož in žena! Dovolj je grehov na svetu, vi treba, da bi jih nam še pisatelji množili s svojo domišljijo. Preveč slabih src. preveč bolnih značajev 'živi med nami. Velik francoski znanstvenik in pisatelj je dejal: Edino opravičilo za pisateljevo Jikcijo je: da je lepša ko resnica Nismo tako tenkovestni, da ne bi pisatelju dovoliti risanja tudi temnih strani življenja, vendar se naj to zgodi tako, da bo bralec ali gledalec vedel ali videl, da je senca le zaradi solnca, ki nekje sije nad nami. Slovensko ozemlje je pretesno in slovensko ljudstvo je premajhno, da bi ne nosilo posebne škode, če se tudi en sam njegov pisatelj s sumljivimi umotvori bori za lovorov venec. Nikjer ni naroda brez preprostega ljudstva in nikjer ne more biti preprostega ljudstva brez ene in večnovelja.vne morale. In ta morala ni nikakšen oklepen pas, ki bi se po okoliščinah širil ali ožil kronika v svojih vtikih in stikih. Slovenci bomo obstali, če bomo vsepovsod moralni in idealni. Proč z ne-krščanskim naturalizmom! To je naša prav aktualna dolžnost. — Z. S. Pozor, pozor dame „U F." Nova zvezda na vidiku. Sreda, 18. januarja: Priska, devica-mučemica. Koledar Sv. Petra stol v Rimu; Ljudsko gibanje leta 1932 Trebnje. Življenje v preteklem letu se je kakor drugod, tudi pri nas premaknilo. Oni, ki so bil pri kraju, so pač padli tla tla in tako je bil napravljen prostor za nove. Rodilo se je 08 dečkov, 53 deklic, skupaj 212. Lansko leto jih je bilo 33 več. Umrlo pa je 33 moških in 32 žensk, skupaj 05. iPoročenih je bilo 17 parov. Tudi novo leto obeta gibanje, saj jih je bilo v nedeljo kar osem parov oklicanih. Ostale vesti — Župnik Blaž Brdnik na poslednji poti. Obdravski Sv. Ožbalt je mrzlo soboto, 14. t. m. zbnrt dvanajst duhovnikov in za ta mali kraj mnogo ljudstva, domačinov in okoličanov, da so spremljali pokojnega župnika g. Blaža Brdnika na poslednji poti. Ob 9 je g. stolni dekan iz Maribora dr. Maks Vraber blagoslovil truplo pokojnikovo in vodil sprevod v cerkev. Po duhovniških molitvah za pokojnega gospoda je g. stolni dekan opisal njegovo življenje, njegovo vnemo za čast božjo in poud ;ril njegovo vdanost v voljo božjo, zlasti v zadnji bolezni, ki jo je junaško prenašal. Bolehal je že ves čas svojega pastirovanja v Sv. Ožbaltu. Nato je ma-renberški dekan g. Janko Messner ob asistenci gg. Bračiča iz Lintbuša in Lovrenčiča s Kaple daroval za pokojnika sv. daritev ter vodil pogreb na pokopališče. Tam se je od njega poslovil v nekaj jedrnatih stavkih. Pevski zbor iz Brezna je pod vodstvom g. Sagaja ubrano zapel pri župnišču »Vi-gred«, na pokopališču pa »Blagor N. p. v m.l _ Nasvet »Jutru«. V nedelja' m »Jutru« z dne 15. jan. t. 1. sem čitala duhovit članek »Slovenska katoliška cerkev«. Dopisniku tega članka svetujem, da se v kakem grškem slovarju ali l.on-verzacijskem leksikonu informira, kaj pomeni beseda »katoliška«. - Gimnazijka. — Tombole in srečolovi. Kr. banska uprava v Ljubljani opozarja vsa ona društva in privatne osebe, ki vlagajo prošnje za prireditev tombol, srečo-lovov in temu stičnega, d i se je po S 12. točka 3. zakona o naknadnih in izrednih kreditih k proračunu državnih izdatkov in dohodkov za leto 1932-33 (Službeni list št. 10-3 iz lota 1933) tarifna postavka 99, povišana od dosedanjih 25 Din na 50 Din. — Iz pisarne, kmetijskega oddelka. — Izdelovanje regulacijskih načrtov. Opozorilo Ljubljanske inženjerske zbornice. Ljubljanska inženjerska zbornica je naslovila na vse občine v dravski banovini, na katere sc nanašajo določbo gradbenega zakona o obvezni izdelavi regulacijskih načrtov, okrožnico sledeče vsebine: »V smislu določb gradbenega zakona v zvezi z določbami Pravilnika za izdelavo regulacijskih načrtov gospoda ministra za gradbe od 14. junija 1932, Službeni list št. 78 od 1. oktobra 1932, je občina dolžna izdelati in predložiti pristojni oblasti v odobri- j tev regulacijski načrt ter uredbo o njega izvajanju. Inženjerski zbornici je čast opozoriti županstvo (mestno županstvo), du se mora v smislu člena 34 navedenega Pravilnika poveriti izdelava regulacijskih načrtov, ako se ne izdelajo od lastnih občinskih tehničnih organov, strokovnim pooblaščenim osebam, ki morajo načrte v smislu člena 35 Pravilnika tudi podpisati. Gradbeni obrtniki v smislu določb Zakona o obrtih niso upravičeni izdelovati regulacijske načrte, temveč je ta posel pridržan pooblaščenim inženjerjem-arhitektom. Regulacijskih načrtov, ki niso izdelani od pooblaščenih oseb, pristojna oblast v smislu 3. odstavka člena 35 navedenega Pravilnika ne sine vzeti niti v pregled. Občine, ki bi poverile izdelavo načrtov nepooblaščenim osebam, se torej ne izpostavljajo le nevarnostim, da regulacijski načrt ne bo strokovnjašUo izdelan, temveč tak načrt pred oblastmi sploh ne bi imel pravne veljavnosti. Z ozirom na navedeno je inženjerski zbornici čast opozoriti županstvo (mestno županstvo), da se posluži pri izdelavi re- | gulacijskih načrtov pooblaščenih inženjerjev-arhi- ! tektov. Istočasno dostavljamo županstvu (mestne- j mu županstvu) seznam pooblaščenih inženjerjev- i arhitektov, članov te zbornice, ki prihajajo za iz- ; delavo regulacijskih načrtov v jioštev. — Kristusov mladec (Življenje 1'iera Giorgia Frassatija) >je neizrečeno všeč vsem. ki so ga doslej čitali, piše učiteljica. Knjigo so izdali akademiki kongreganisti, založil pa Glasnik Srca Jezusovega. 230 strani in 15 slik, tisk in slike na najboljšem papirju. V celo platno vezana knjiga stane 30 Din, broširana 25 Din. — K nesreči na šolskem odru, V nedeljski izdaji smo |>oročali o nezgodi na odru jeseniške šole. Resnici na ljubo poročamo, da je bila nezgoda tako malenkostna, da ni prav nič motila poteka gled. predstave. Nobene zmede ni bilo, o opeklinah se pa sploh ne more govoriti. ■■n mimi irim—hW»«i ———n—w — »Franz Josefova« grenčica urejuje redno odvajanje in je priporočljiva za duševne delavce, živčno slabe in žene. — Uganka umorjcnca, ki ga je naplavila Mura, rešena. Včeraj smo poročali, da je Mura v bližini Čakovca naplavila truplo neznanega moškega, na čigar telesu je bilo 26 ubodljajev z nožem. Pri pokojniku niso našli nobenih listin, iz katerih bi mogli sklepati na njegovo identiteto, pač pa so našli le prižigalnik. Orožniki so takoj uvedli temeljilo preiskavo in ugotovili, da je umorjeni identičen s kmetom Ivanom Cišmežijo iz Gornje Bistrice, ki je izginil 26. oktobra preteklega leta. Orožniki so dognali, da je pokojnik živel z neko žensko, ki je imela pri sebi tudi svojega sina Ignaca. Po dolgem zasliševanju je Ignac naposled priznal, da ga jo nagovorila mati, naj skupno še z dvema drugima vaškima fantoma ubije Ivana. Nekega večera, ko je Ivan čižmešija že spal, so omenjeni trije pili v njegovi sobi žganje in nato z noži navalil na spečega. Ko so ga 26 prebodli z nožem in m vi s topim orodjem razbili lobanjo, so ga oblekli in zanesli v Muro, kjer je ležal tri mesece. ..črna g!ava" - „extrablond" le jirctlttkt tridesetletnih iir I-iUŠenj. To sredstvo • po'smuellm lasem zažeijeno svetlo i so, dodatek »Haarglanz« pa konservir; ; iirepi nežne, svetle lase In jim da lstoi .o prekrasni zlati sijaj. Vsem ljubitelje!-, na-&e staroznane kisikove poštlv/Lve priporočamo upo bo sr> . .s va »črna glava« — ,extrablo.-U z dodatkom sredstva »Haar; , in očal proti peni. Pazite na zelenobeli omot! — Pozor davkoplačevalci — obrtniki in trgovci. Pridobninsko napoved za leto 1933 je vlagati pri davčni upravi do konca meseca januarja t. 1. Vse potrebne tiskovine kakor: Davčna prijava za pridobnino — pola 1 Din; Davčna prijava za pavšalno plačevanje poslovnega davka — komad 1 Dir.; Pripomoček za sestavo pri^obninske napovedi — komad 2 Din ima v zalogi Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani. Istotam se dobe tudi ostalo davčne tiskovine za uslužbenski davek, rentni davek, družbeni davek itd, pola stane 1 Din. — Ljudje, ki trpe na hudem zaprtju in jih vrhu tega muči preobilica krvi v spodnjem delu telesa, valovanje krvi proti možganom, glavobol in utripanje srca ter trpe na obolenjih sluznice debelega črevesa, ranitvi istega, hemeroidih in tvorih,, jemljejo zjutraj in zvečer četrtinko naravne »Franz-Josef« grenčice. Vodilni zdravniki kirnrgičnih zavodov izjavljajo, da so z najboljšim uspehom uporabljali »Franz-Jose!« vodo pred in po operacijah. »Franz-Josef« grenčica se dobiva v lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. t* 8 juDljj&Ha - velesefcm sprejema za svojo dražbo kožuhovino do dne 21. 1. m. Kot kupci so najavljeni domači in inozemski interesenti. Nemudoma pošljite kože. Celje geljcin — ustregel. In tako bi tudi bilo pravilno ter naj velja za bodočnost. Hrvaški delež je neprimerno večji. Poleg izčrpnega poročila o hrv. literaturi in znanstvu, se vrste kratke biografije slovstvenikov, (Gjalski, Domjanič, Dečman, Došen, Gaj, Držič, Kozarac, Krleža, Mažuranič, Palmotič, Vojnovič itd.), znanstvenikov (Daničič, Gorjanovič, Kukuljevič, Rački itd.), politikov (Barič, Radič, Trumbič itd.), škofov (Agalič, Bauer, Strossmayer) in drugih javnih delavcev. Popraviti je treba tiskarske napake: Damjanič v Domjanič, Hranjlovič v Hranilovič, Kvapinska jama v Krapinska. Napačna je trdilev, da je J. Kozarac srbski romanopisec. Majhna notica je tudi o Matici Hrvatski in Ilirizmu, itd. (Gaj, Draškovič). Pod geslom Hrvati, jih opredeli avtor kot del srbohrvatskega naroda, od Srbov da jih deli samo pismo in vera. Srbski delež je močno zastopan po imenih vladarjev, literatov, znanstvenikov in politikov. Napaki Mndosim C. ter Nemajiči se morata popraviti v Maksim C in Nemanjiči. Nikola Tesla ni Hrvat, ampak Srb (avtor ga je imenoval med Hrvati). Srbe opredeli kot slovanski narod na SV Balkanu po izvoru najverjetneje s Povislija. Napačna je trditev, da so Srbi gr. katol. vere. Nerazumljivo se mi zdi, zakaj ne rabi avtor teh sestavkov za vse štiri jugoslovanske narode iste terminologije. Za Srbe in Bolgare zapiše, da so narod, Hrvatje so le del srbohrvatskega naroda, Slovenci smo jugoslovansko deblo. Radi resnice in jasnosti, naj se v bodoče v tem vprašanju pravično postopa! Kratki notici sta o srb. jeziku in Matici Srbski. Srbska literatura« je nestrokovno obdelana: brez karakteristik, le da ta z imeni. Vinodolski zakon ni srb. spomenik iz dobe NelnaujlžeV, pač pa hrvatski Pod geslom Srbija, slede glavna dela z imeni vladarjev iz srb. zgodovine. Imenujejo se tudi glavna jugoslovanska mesta in pokrajine. Pri Bosni je tiskarska napaka: število brebivastva ni 190.000, ampak 1,900.0000. Najvišji vrh v Dinarskih alpah ni Triglav, ampak Tro-glav. Poroča se izčrpno še o Jadranskem morju, Jadranskem vprašanju, Balk. polotoku, Balkanskih vojnah. Jugoslavija v celoti je predstavljena z imenom vladarja, grbom, zemljevidom ter daljšim sestavkom, ki vsebuje glavne podatke o geo-po|iti~nem položaju, prebivalstvu in gospodarstvu. Že takoj v začetku je med pokrajinami, ki sestavljajo Jugoslavijo, izpuščena Kranjska. Netočna je trditev: industrija je še v začetkih, ovira jo pomanjkanje premoga. Iz rudarstva se naštevajo samo trije premogovniki (Trbovlje, Sinj, Raška) ter dva železo kopa: Prijedor in Vareš. Obdobje 1929—31 je pravilno označeno in imenovano, se pa po nepotrebnem dvakrat ponavlja. iPod A se mora letnica 1930 popraviti v 1931, ker so bile volitve v nnr. skupščino tega leta. Splošno se referira o zgodovini postanka Jugoslavije. Četrti jugoslovanski narod, Bolgari, je zastopan po zemljividu, grbu, izčrpnem zem. in zgod. sestavku ter po sila revni nolici o literaturi in jeziku. Če pregledam še enkrat te skromne vrstir", moram priznati, da je v jugoslovanskih vprašanjih umi. publikacije pokazal več dobre volje kakor resničnega znanja. Temu priznanju pa moram dodati: pri izdaji take publikacije, s katero se hoče zamašiti vrzel v slovaš. kult. življenju, bi morali izdajatelji posvetiti več pozornosti tako organizaciji in izboru sotrudnikov kakor tudi podrobni ter končni ureditvi obdelane snovi. To ■& Iz državno službe. G. prof. Janko Presker, ki je bil koncem preteklega šolskega leta odpuščen iz državne službe, je reaktiviran. Na IV. prosvetnem večeru, ki se je vršil v ponedeljek zvečer v mali dvorani Ljudske posojilnice, je predaval g. industrijalec I. Avsenek iz Ljubljane o evropskih gospodarskih enotah. Najprej je v uvodu g. predavatelj podal pojem gospodarska enota, nato je v daljšem govoru orisal sedanje evropske gospodarske enote. Dalje časa se je zadržal pri vprašanju Podonavja in balkanskih držav, s posebnim ozirom na Jugoslavijo. Razpravljal je tudi o Rusiji, ki je gospodarska enota zase, 0 društvu narodov in o revizijskem vprašanju, kolikor pride v poštev z gospodarskega vidika. Navzoče občinstvo je bilo gospodu predavatelju za njegova tehtna izvajanja zelo hvaležno in bi želeli, da bi ga kmalu zopet imeli priliko slišati. & Prvakinja v umetnem drsanju v Celju. V ponedeljek zvečer in v torek popoldne je nastopila na drsališču v mestnem parku prvakinja v umetnem drsanju gdč. Hilde Holovsky. •O" Dekliški sestanek KPD bo drevi ob pol 8 v Domu v Samostanski ulici. Pridite vse. 0 Umrl je včeraj ponoči v 59. letu starosti Berger Franc, gostilničar in trgovec v Celju, Kapucinska ulica 1. Pogreb pokojnika bo v četrtek ob 3 popoldne na mestno pokopališče. — Zadnje dni so umrli: Bele Martin, 2 leti star, sin posestnika iz Plati pri Šmarju; Navodnik Neža, 43 let stara, žena posestnika od Sv. Florjana pri Šoštanju; Žerjav Anton, 26 let star, brezposelni delavec iz Orela pri Celju; Kregar Anton, učitelj iz Sv. Andraža v slovenjegraškem okraju, 35 let star. Naj počivajo v miru! JSr Koncert našega najmlajšega violinskega virtuoza Mirana Viharja se bo vršil v Celju dne 1. februarja t. 1. 0 Izredni občni zbor SSK Celje se bo vršil dne 23. t. m. ob 8 zvečer v mali dvorani Celjskega doma. OVOMALTINE izborno hranivo za oslabele in bolne otroke. Brezplačno poskusno kuhanje pri Jagodiču — v sredo 18. t. m. na Glavnem trgu in v četrtek 19. t. m. v podružnici: Gubčeva ulica. 0 Redni letni občni zbor celjskega železničar-skega godbenega društva se bo vršil dne 28. t. ni. ob 7 zvečer v društvenem lokalu pri Branlboru . 0 Mladoletna pokvarjenka. Neka mladoletna deklica, ki jo pa že popolnoma pokvarjena, je ukradla neki gospe na Lavi lakaste čevlje, vredne 120 Din. Skrila se je v svinjak v celjski javni bolnišnici, kjer jo je Izsledila celjska policija. Pri tem je prišlo na dan. da je pred časom, ko se je zdravila v tukajšnji javni bolnišnici, ukradla neki ho' 1033 ' niči nOV predpasnik in nov'11 rojip.virn, tudi vredno 1 120 Din. Proti gripi se doseže dober uspeh s Togal tabletami. Če mnogi zdravniki z uradno potrjenimi uverenji potrjujejo učinkujoče delovanje Togal tablet, potem lahko tudi Vi z zaupanjem kupujete to zdravilo. Togal tablete sc dobe v vseh lekarnah. Odobr. od Min. soc. pol. in nar. zdr. S. br. 1437 od 5. II. 1932 Ptui Vlomi na dnevnem redu. V Halozah, kjer so hiše raztresene, so se začeli strahotno množiti vlomi. V Skrbljah pri Majšpergu so obiskali vinsko klet posestnice Marije Kodrič, ki je bila slučajno odsotna ter je pustila na domu le gluhonento žensko. Odpeljali so ji iz kleli hektoliterski sod z vinom vred. Nato so vlomili v stanovanje ter pobrali vso slanino in meso. — V Krčevini pri Vur-bergu so okradli tatuni posestnika Antona Kan> lerja. Iz delavnice so mu odnesli vso kolarskv orodje. Usodepolna zamenjava steklenic. Tovarniškemu delavcu Štefanu Korošcu iz Budine pri Ptuju se je zahotelo zjutraj, ko se je prebudil, požirka žganja. Segel je na omarico po steklenico, v somraku pa je napravil usodno zamenjavo. Zgrabil je namreč steklenico salmijaka, ki ga je občutil šele takrat, ko je napravil nekaj požirkov. Nemudoma so ga spravili v ptujsko bolnišnico, da ga rešijo usodnih posledic neprevidne zamenjave. Napredovanje. Napredoval je iz 6. v 5. polo-žnjno skupino šef ptujske bolnišnice primarij dr. Aleksander Ktthtir. Brez vitamina „G" ni življenja Zato lupite „Ma" pomaranče! Kamnih Premalo poznamo šo vse lepote in krasote naše domovine. Društvo »Kamimik« nam s svojimi sik i -optičnimi predavanji večkrat nudi priliko, da jih epoznarmo in tem više cenimo. V četrtek zvečer nam bo predaval predsednik društva dr. Žvokelj o svojem potovanju čez Sarajevo, Dubrovnik, Kotor. Ce-tinje in Spiit ter naim pokazal nad 50 krasnih .lik iz sončne Dalmacije. Predavanje bo brez dvoma vzbudilo mnogo zanimanja. Kron* Za ohranitev nedeljene predoseljske občine. V gasilsko gospodarskem domu na Pninnskovem, kjw je sedaj sedež pre K.celjske občine, so v nedeljo popoldne zborovali občinski odborniki. Med drugimi tekočimi zadevami so mioraM predvsem rešiti vprašanje oblike bodoče občine. Z veliko večino glasov sta bila sprejeta dva sklepa: 1. širši predlog občinskega odbornika g. Fr. Sajevica dz Gorenj, naj občina ostane seveda jiovsem neokrnjena ter naj pridobi še vas čirčiee, ki po razkoeamju Obči ne H rast-je ne ve, kam naj pripade. Kokra in Sava naj mejita med kranjsko in predoseljsko občino; 2. prav tako je bil sprejet predlog občinskega odborniki g. Čuka, naj se ohrani nedeJjena sedanja obliika predoseljske občine. Občima taka kot je ima dovolj prebivalcev — nad 4000 —, zadostilo davčno moč, urejeno farno, katastrairao in šolsko občino. Po pri-klopitvi Huj in Klanca kranjski občimi bi ofcčina Predoslje j »red vsem 1rj>ela na izginbi davčne moči. Občinski odborniki s Huj in Klanca za ta dva predloga niso glasovali, češ, da ne predstavljata volje ljudstva. Če bi se vprašalo za mnenje prebivalstvo obeh vasi, bi se veČina odločila za sprejem v Kranj. Boj med kranjsko in predoseljsko občino za vasi Huje in Klanec bo hud, ker tako ena kot druga stran ne bo hotela odnehati. Osebna vest. Davčni inšpektor in šef davčno upravo v Kranju g. Josip Tajnik je zaprosil za upokojitev. V Kranju je služboval 23 let. Sneg s pločnikov. Potrebno bi bilo, da občiinn izda na hišne jioseatnike ukaz, naj pločnike pred svojimi hišami temeljito očistijo, ker je res nemirnost, da človeku semintje spodrsne, zlasti, ker /■n'-nje dnii sneg vedno nanovo nalet ava in tako 1 i -č niki nikdar miso čisti. Cerkveni vestnih SVETOVNA OSEMDNEVNICA Enoten nastop proti vedno bolj prodirajočom® brezboštvu ovira razkol med krščanskimi cerkvami. Ta globoki prepad je mogoče premostiti le z združeno molitvijo bratovske ljubezni. Željo po edinosti posebno živo očituje svetovna osmina, ki jo bo ves krščanski svet pričel danes. To osemdnevniico je začel leta 1908 anglikanski časopis za zedinjenje krščanstva in misijone, Lainp. Takoj so se pridružili tej osemdmevnioi tudi mnogi katoličani. Čez dve leti je izdajatelj »Lamp« P. Pau.l prestopil v katoliško Cerkev in z njimi vsa »družiba sprave', ki jo je saim ustanovil. Leta 1909 je potrdil iin blagoslovil to osemdnevnieo Pij X. in mnogi nad Škofje in škofje so jo odobrili in priporočili. Pridružila se ji je tudi anglikanska cerkev. Benedikt XV. je osemdnevniico s posebnimi odlokom odobril 25. februarja 1910 in podelil vsem, ki jo opravijo, popolmii odpustek poti navadnimi pogoji. Svetovni kongres protestantskih in vzhodnih cerkva 1. 1920 jo je sprejel tadi za svoj« vernike. Leta 1921 so sklenili vsi katoliški škofje Združenih držav, da -bodo obhajali osemdnevnioo v svojih Škofijah. Sedanji sv. oče Pij XI. je prav tako odobril, blagoslovil in vsem vernikom priporočil osemdnevnieo; lu-di sami se je bo udeležil, daroval bo v ta namen eno sv. nnišo. Prvič po reformaciji oblegajo sednj katoličani in protestanti, združeni v velikih množicah, z javnimi molitvami nebo za edinost Cerkve. Kateri samostan, kateri zavod, katera druv.b-a, kateri posamezni katoličan se ne bi z veseljem pridružil tej križarski vojski molitve? Osemdncvnica sc začne na praznik »slolire sv, Petra« — danes — in sc konča na praznik spreobrnjenja sv. Pavln, 25. januarja. Vsak dan osoindnevniee se moli le sledeč* molitev: Antifona: »Naj bodo vsi eno, kakor ti Oče v meni in jaz v tebi; naj bodo tudi oni v nnmia eno: da bo svet veroval, da si me ti poslal. (Jan 17. 21.> V.: Jaz ti pravim: ti si Peter. Odg.: In na to skalo bom zidal svojo Cerkev. Molitev. Gospod Jezus Kristus, ki si rekel svojim apostolom: »Mir vam zapustim, svoj mir vam dame, ne glej nn moje grehe, ampak na vero svoje Cerkve, in utrdi i.i ri svoji volji v miru i n e 'Milosti. Ki živiš in kraljuješ B;g od vekomaj do \eki-maj. Amen. Maše dijaštvo Vkademska Marijina kongrogacijn pri nn. ji-/uitili ima svoj sestanek nocoi ob 19.45 v liavr.utiill prostorih. — Prefekt Misijonarji - domačini Domači duhovniki v misijonskih pokrajinah od leta do lota rasto. Vsepovsod se gradijo semenišča za domač naraščaj, ki naj polagoma sam v roke vzame vso veliko kulturno misijo katoliških evropskih misijonarjev. Zakaj le ta bo najlaže doumel duševnost svojega naroda, pa mu na svoj način delil novo kulturo in novo, vse poživljajočo vero. Preteklo šolsko leto je imela Kitajska 2000 gojencev več kot lepo prej. Široke plasti, ki so tre notno zbegane od komunističnih agitacij, bodo kaj kmalu potrebovale učitelje domače krvi, zakaj ■tujci bodo morali zapustiti njih zemljo. — Parola nacionalistov, kater bude boljševiki, namreč zmerom močneje doni: Proč s tujci! — V Indiji opravlja duhovniška opravila že 27 odst. domače duhovščine. V 34 področjih, ki jih upravlja Propaganda Fide«, delujejo domačini, a v 9 škofijah J število indijskih duhovnikov enako številu tujih duhovnikov. Zgrajenih je že 30 malih semenišč s številnimi gojenci, a v 10 velikih semeniščih je nad 1000 bogoslovcev. — Na Kitajskem (kot smo omenili) so razmere še bolj vesele. Sedemnajst misijonišč je povsem izročenih v upravo domačemu duhovništvu. V 79 deških semeniščih je okrog 5000 gojencev, a v 14 velikih semeniščih nad 1000 bogoslovcev. V Indokini, kjer najbolj uspevajo misijonj na vsem azijskem kontinentu, je domače duliovslvo že prekoračilo število tujih misijonarjev in ni daleč čas, ko bo ta cvetoča misijonska zemlja izročena vsa v upravo domačega klera. Tu ima domala sleherni cerkveni okraj svoje lastno semenišče. Na polotoku Malaki ima svoje prostore eno od najslovitejših bogoslovnic na Daljnem Vzhodu, v Pemangu, ki je dalo doslej že nad 100 duhov-nikov-mučencev! Dve misijonišči na Bororeju odpirata svoji bogoslovni«. _ Japonska je zlasti rodovitna v domačih duhovnikih, dasiravno je lam misijonsko delo najtežje, zakaj Japonec sprejema z zapada le tehnično kulturo, duhovne kulture se pa krčevito oklepa le one, ki so jo izročili dedje. Tako je tudi versko nagnjen Japonec ali k ateizmu ali šintoiznur. Vendar pa je tudi tu nad 500 domačih gojencev v katoliških semeniščih. V Afriki, kjer so začeli odpirati semenišča šele zadnja leta. so duhovniški poklici izredno številni. V sami Ugandi je že nad 400 semeniščnikov, ki so razdeljeni na tri velike zgradbe; prav tako v Kenvji in področju Galla. V zapadni Afriki je od Nigerije do Senegala že nad 30 semenišč. Sam Kamerun ima nad 100 bogoslovcev, a Kongo nad 1000! V Tanganyki in Nvssi je nad 1000 gojencev v deških semeniščih in nad 150 bogolovcev. Južna Afrika ima 4 velika semenišča, a Madagaskar (> s 350 bogoslovci! — Tudi Oceania rasle v tem pogledu, vendar je tam delo težavnejše radi prevelikih razdalj med posameznimi otoki. — Nova Kaledonija, Wallis, Samoa in Fidži otoki imajo 4 semenišča z več kot 100 gojenci. Semenišča so osnovana celo na Alaski in Ognjeni zemlji... Cel svet je že obšla misel katolištva, malone v vse koče primitivcev je segel glas Kristusov in ljubezen prvega krščanstva, ko še ni bilo bratske mržnje in krivičnega mamona. Tedaj je vladal krščanski komunizem nad verniki, ki pa se je 6eveda kaj kmalu zgubil. Človek je pok a zal svoj človeški element. Vendar pa se nam zdi, da je že zaradi tega neizmerne vrednosti ta kulturna misija evropskih misijonarjev med črnimi, rumenimi in rdečimi narodi, ker tako duhovni Evropci nekako popravljajo vnebopijoče krivice, ki so jih prinesli evropski pustolovci tekom zadnjih petih stoletij. .. ZimsKi športni vlak vozi sleherni dan nove smučarje na bele planine. Saj so komaj učakali, da se je začela prava zima, ki jim bo nudila toliko prijetnih uric. Pevka konvariitka Bruna Castagna, slovita pevka, ki biva tre-notno v Avstraliji s svojo pevsko družbo, se je dala te dni krstiti kot katoličanka. Ob tej priliki je povedala: Moj oče ni bil katoličan, raje sovražnik katolištva, zakaj zmerom je budil med nami ozračje, ki nas je oddaljevalo od cerkve. Kljub temu so se v družini ohranila nekatera znamenja katoliških običajev, kakor na primer znamenje sv. križa. Zmerom sem se pred nastopom prekrižala. Ko sem čakala v Sidneyu prvega nastopa, sem nenadno začutila tak strah, da sem se neprestano križala. Nisem se razumela. O tem sem pripovedovala svoji prijateljici Ani Suranni. Ta me je napotila h katoliškemu duhovnu, patru de Fran-cescu, ki me je poučil v katoliški veri in me naučil moliti. Danes nimam več strahu. Pred slehernim nastopom sem mirna. Po vsem tem ne morem drugega reči, kot da je po krstu moje življenje povsem izpremenjeno in moje srce plava v sreči in miru ... Svetilni stolp za avtomobilski promet, kakršni so postavljeni na avtomobilski cesti od Catorda proti Londonu. Imajo pa ta namen, da dajo avtomobi-listom smerno orientacijo. Postavljeni so namreč tako, da so že od daleč vidni. Ponoči kažejo pot obračajoče se luči. Indsfa v števelkah Angleška vlada objavlja rezultate zadnje statistike ljudstev v Indiji. Indija ima 353 milijonov duš. tako da pride po številu prebivalstva takoj za Kitajsko. Na četvorno miljo odpade v Indiji povprečno 191 duš, v Beludžistanu pa le 9. Vprašanje je, od česa žive ti milijoni! Službo in delo ima le 154 miljonov prebivalcev, med katerimi je 49 milijonov žensk. Največ je kmetovalcev. Industrija daje kruha okrog 15 milijonom ljudi. — Vsemu temu nad tristomilijonskemu narodu gospodari 108.000 Evropcev... Aimee Pherson, ustanoviteljica in voditeljica ene od največjih ameriških verskih občin, ki je znana po svojih fantastičnih tempelskih zgradbah in glasnih reklamah, leži trenotno v Los Angelesu na smrt bolna. V njenem templu pa molijo »zvesti verniki': dan in noč za zdravje svoje lepe pridi-garee. Mesto sredi pragozda Londons/ki dnevniki poročajo o novem mestu, ki je v kratkem času čudežno zraslo sredi nepro-! dirnega pragozda na velikem avstralskem otoku j Novi Guinei. Nobena pot ne veže tega mesta z zu-; nanjim svetom. In vendar so nastala moderna žele-zobetonska poslopja s pomočjo dvigal in strojev, ki so prišli iz Avstralije oziroma Kanade. Ta čudež je velika zmaga sodobnega letalstva. Nova Guinea se deli v dve približno enaki polovici: nizozemsko in britsko. Slednja obsega zdaj tudi predvojni nemški del otoka, nekdanjo deželo cesarja Viljema. Leta 1927 so našli angleški raziskovalci, kakor smo že poročali, v oddaljenem, težko dostopnem kraju izdatna zlata ležišča. Britska uprava je razmišljaja o gradnji ceste do zlate dežele, a kmalu se je prepričala, da bi naletel načrt na nepremagljive težkoče. Saj bi bilo potrebno skrčiti v ta namen pot skozi pragozd in celo zgraditi predore skozi trojno, nad 4000 m visoko gorovje. Razen tega hi bilo potrebno stalno varovati promet pred napadi divjaških domačinov. Sploh je notranjost otoka slabo poznana in skriva neštevilne nevarnosti. Vsled tega je sklenil britski namestnik na temelju poročil izvedencev, da se bo poslužil letalstva. Na Angleškem so zgradili jato posebnih, za tropsko podnebje primernih dvokrovnikov s kovinskim ogrodjem. Prenašala so na to eno leto in pol v okraj Bulalo, kjer so našli zlato, vse potrebno: sestavne dele črpalk in tre-bilnic, mogočnih motornih plugov, električnih strojev itd. Strojniki, ki so dospeli z letali, so takoj sestavljali in prožili stroje. Iztrebili so potreben del mrkega pragozda in zgradili mesto z ulicami, javnimi poslopji in trgi. Zdaj šteje skoraj 2000 prebivalcev. Vse hiše so opremljene z električno razsvetljavo, vodovodom, kopalnicami, hladilniki za živila. Mestna elektrarna deluje zdaj s 4000 kito \vati. Razen tega imajo po rudnikih, žagah in drugod tudi več parnih strojev. Letala, ki redno prinašajo živila in pošto, so edina vez tega edinstvenega mesta z ostalim svetom. Spomenik Neznanega vojaka. Zvezno vojno ministrstvo na Dunaju je izkopalo na nekdanji italijanski fronti ostanke enega od avstrijskih padlih vojakov, pa te prenesla v novi grob, kjer naj večna luč sveti spominu padlih junakov. Spomin na španski puč... Eden od težko ranjenih komunistov v bolnici. Velemesto brez tramvaja Ogromna knjižnica Slovito biblioteko British-muzeja v Londonu, ki ima nad 4 milijone knjig (te so složene na policah, če bi te police postavil eno poleg druge, bi zavzele dolžino 88 km!), trenutno znova katalogi-zirajo. Da vidimo, kak obseg dela dajo take knjižnico, moramo vedeti, da je 75 knjižničarjev, od Katerih je imel vsak po tri pisarje, delalo [>olni dve leti samo pri črki A! Da bi ti ljudje izdelali ves katalog, bi potrebovali 36 let. Ta katalog bo imel 165 tiskanih knjig velikega formata, u sleherna teh knjig bo imela po 2000 strani. Z nastopom mrzle letne dobe se je pojavila tudi gripa. Posebno močna epidemija divja na Angleškem. ki je že oiizu 7U0 žrtev ugrabila, (med drugimi znano letalko Spooner), Radi lega so uvedle vse angleške zdravstvene oblasti splošen pouk za obrambo pred gri|M>. Slika: Učitelj je priredil uro gripe., kjer posebno opozarja na nevarnost te bolezni, katero je tako lahko nalezti. »Dober dani Rad bi si ogledal vašega hudega psa, katerega kanite prodati.« Da, da! Zelo obžalujem, gospod kupec, [kj-1 noči mi ga je nekdo ukradel...« Pred dnevi je bilo objavljeno letno izvestje Controller-ja of the Curency, katerega ta navadno vsal«o leto predloži senatu; to izvestje ugotavlja, da je bilo v zadnjih 12 letih točno lO.OtK) bank, od teh jih je bilo v zadnjih štirih letih 6000 zaprtih. V letu 1932 je zaprlo nad 1100 bank svoje prostore. Največji delež tega poraznega števila pade seveda na podeželne banke, kjer se kriza radi padca agrarnih produktov najbolj pozna. Pariška občina je radi zmerom večjega prometa sklenila, da bo tekom petih let opustila ves tramvajski promet, na njegovo mesto pa bo stopil avtobus, s katerim se vrši promet laže in hitreje. V ta namen je že votirala občina 500 milijonov frankov in že v prvi polovici tega leta bo dala na ulice 300 avtobusov. London, še bolj prometno uiesto, je to že pred leti storil. Že od aprila preteklega leta izhaja v Johan-nesburgu časopis, ki je vedno tiskan v šestih jezikih: v angleškem jeziku, v jeziku Afrikandov, Zulov, Ksosov, Lesutov in Seehuanov. Na ta način je postal ta časopis vodilen za Južno Afriko in si je že v tem času pridobil več tisoč naročnikov. Kakor pa je ta list v svojem uvodu povedal, bo prinašal predvsem poročila, ki bodo zanimala vse južnoafriške črnce in jih hkrati izobraževala. Poleg tega pa misli list občutje skupnosti teh južnoafriških rodov okrepiti in kolikor se da, medsebojna nasprotstva izgladiti. V uredništvu lista so Evropci in domačini kot enakovredni delovni člani. Vsak teden obravnava list o razmerah ameriških črncev. Že nekaj časa poskušajo v listu (nekateri belci) razprezati zgodovino Bantu-črncev, o njihovih prednikih, o njihovi pradomovini in sedanje mpoložaju v družbi ostalih južnih Afrikan-cev. Nič se ne obotavljajo pisci te rubrike pred težavnim delom; saj vendar nimajo Bantu-črncl nikake pisane zgodovine, tudi ne kulturnozgodovinskih ostankov, marveč le ustno izročilo. Banke se zapirajo Žensko delo in brezposelnost O ženskem delu in njegovih posledicah v sedanji delovni krizii razpravlja v »HocMandu« Otto Milehalke. Med drugim piše: . Žensko delo [»staja vprašanje celokupnega | svetovnega gospodarstva. Zaenkrat bomo skušal'1 j to vprašanje obvladati v okviru narodnih gospodar- , slov povsod i pa se bo pokazalo, da ga je treba rešiti z mednarodnimi uredbami, prav kakor delovni čas in mezde, kajti tudi ono vpliva na sve- j lovni delovni Irg. Še se kažejo v obsegu ženskega , dela |K) posmie/.nih deželah znatne razlike, toda razvojna smer je javna in pregledna. Ce primer- ( jamo mednarodno statistiko o pridobitnem delu , v vseh deželah, kjer vodijo statistiko, se nam po- j kaže naslednji uspeh: od moškega prebivalstva Je zaposlenega v pridobitnem delu dve tretjim, cd ženskega pa ena tretjina. To pa brez /fiiikev agrarnih kakor tudi v industrijskih deželah, kai se tiče mcšlkega deleža na pridofoitveneni delu; pri ženskem delu je razlika ta, da se zviša njegov delež v agrarnih državah na 38 odstotkov celokupnega ženskega prebivalstva, v industrijskih državah pa pada na 24 odstotkov. v Pri vsem tem se l;aže v posameznih deželah vendarle precejšnja razlika. Poprečni delež moškega dela s 63 odstotki se dviga v Franciji na 70 od st. vsega moškega prebivalstva, tako da more veljati ta dežela kakor najbolj delavna; vrhu tega zaposluje Francija v pridobitnem delu tudi najvišjo število ženstva mfd vsemi industrijalci mi deželami, to je 37 odst. celokupnega svojega ženstva. Najnižji poprečni odstotni poslavek svojega moštva tudi danes še zaposluje Turčija, to je '54 odist.; tudii žensko delo ne dosega poprečne višine — Turčija je agrarna država — in izkazuje samo 24 odstotkov. Tu so pač še vidni učinki dosedanjega ženskega položaja, podobno kakor v Grčiji — 13 odst. ženstva se peča s pridobitnim rlolom — in posebno tudi v Španiji, kjer je samo 0 odstotkov vsega ženstva zaposlenega v pridobitnih poklicih. V kolonialnih deželah kakor v Kanadi, Avstraliji in Južni Afriki žensko deio Istotako ne igra skoraj nobene vloge (večinoma se peča s pridobitnim delom samo po ena desetina ženslva); nekoliko višji je odstotni poslavek v Združenih državah, namreč 10 odsl. Mezdna .politika po vseli anglosaških deželah se je ravnala po načelu, da se z visokimi plačani i zvišuje notranja kupna moc; tako .je mož zaslužil dovolj, da je sam vzdrževal družino. Bogastvo in tradicija sla vplivala na počasnejši razvoj ženskega dela na llolandskeni, v Angliji in v sorodnih * skandinavskih deželah: na Hofandskem ie zaposlenih v pridobitnem delu samo 18 orlst. žensk, v Angliji 25 odsl. Nemčija izkazuje 30 odst. Izredno visoke šlevilke ženskega dela izkazujejo vzhodnoevropske agrarne dežele: Litva f>8 odst., Rusija in Latvija po 53 odst., Bo'garija 50, Estonija 4«, Poljska 43 odstotkov. Čtarikar navaja nato številke, ki pričajo o hitrem naraščanju ženskega dela v Nemčiji, kjer ženske delovne moči izpodrivajo moško delavstvo celo v kovinski industriji. Potem pa nadaljuje: O ženskem delu bo treba resne besede, toda v ta namen bo treba zavzeti I udi resno stal išče. Dvoje moramo priznati: Žena ima potrebo po ulej-etvovanju v gospodarstvu, in gospodarstvo želi ženskega dela. To sta veletehtni dejstvi, zaradi katerih moramo iskali pozitivne rešitve lega vprašanja. Vse prisilne odredbe, kakor prepoved ali, zakonita omejitev ženskega dela morajo bili vnaprej izključene. . Današnja gospodarska stiska gotovo v veliki meri vpliva na žensko delo. Naravnost trag čno je, da vedno večja brezposelnost moških mobilizira vedno nove ženske rezerve, ki skušajo najti delo in zaslužek za vzdrževanje družine, ki je brezposelni moški ne more več vzdrževati. Ravno tako učinkuje padanje mezd. Gotovo bi mnogo žensk takoj zopet opustilo pridobitno delo, ako bi se gospodarstvo poživilo in bi se plače zo|iet zvišale. Vendar bi pa s tem vprašanje ženskega dela še ne bilo rešeno. Žena zahteva danes zase gospodarsko neodvisnost, delo ji pa ni samo pridobitno sredstvo, marveč poklic v pravem pomenu. Zakon in gospodinjstvo nista več edini cilj, velikokrat niti glavni cilj ne. Še smo v začetku tega razvoja, a kdo ve, če to no pciskme pravilo? Novi red v gospodarstvu — racionalizacija je ženskim težnjam po gospodarski samostojnosti odprla vrata do uresničenja. Povsod ii, kjer so namestili avtomatične stroje, so prišle z njimi v obrat žene, da jim »Irežejo. Nedvomno je pri leni soodločala posebna ročnost in prilagodljivost ženstva. Toda glavni razlog za nadomeščanje moških moči z ženskimi je bila cenenost ženskega dela. Ženska dela za nižjo mezdo kakor moški, to je bilo odločilno. Neenake plače izvirajo še iz predvojne dobe, ko se je ženska delovna sposobnost še podcenjevala. Danes lo ne velja več; zato bi se moraie plače izenačili. Strokovne organizacije so bile pač zamudile pravi Irenolek, da bi bile izvojevale priznuije načela: Enako plačilo za enako delo. To se je že doslej bridko maščevalo. Cenena ženska moč izpodriva 'zlasti starejše delavstvo, ki je razmeroma najdražje. Razmere se bodo še poslabšale, ako se ne reši mezdno vprašanje za moško in žensko delo. Bati se je, da utegnejo v kritičnih gospodarskih razmerah nizke ženske mezde potegniti za seboj I ud i moške plače, tako da se bodo moške mezde izenačile z ženskimi, namesto, da bi se zgodilo obratno; v najboljšem slučaju bi se utegnile srečali nekje na sredi: da bi moške nekaj padle in ženske nekaj zrasle. Toda tudi z ureditvijo mezd vprašanje ženskega dela Se ne bo rešeno. Treba bo tudi še skrajšanja delovnega časa. Naj se nihče ne moti: Brezposelnost milijonov, ki bo z leti naraščala, se ne bo dala obvladati z majhnimi zasilnimi sredstvi: s podporo, začasno zaposlitvijo itd., marveč z da-lekosežnimi odločitvami, pa najsi so te odločitve ne krijejo povsem z zasebnimi interesi obratov. V gospodarstvu bo treba v bodoče računati predvsem — s človekom. Spori Marenherg Zimski šport. Sneg zadnjih dni je pripomogel, da se je začel razvijati zimski šport. Preteklo nedeljo je bila večina marenberške mladine na prostem. Radostnih obrazov se je razveseljevala na saneh nlj pa na smučih. A nesreča tudi pri tem razvedrilu ne počiva. Neki šoloobvezni otrok si je »za kiošlrom« zlomil nogo. — Starše opozarjamo, da otrokom ne dovolijo sankanja in smučanja na ccsli in čez cesto, ki pelje skozi trg. Petdeset let bo kmalu preteklo, kar vrši tukaj službo organista g. Anton Domajnko, čigar sliko smo videli lani v mnrenbterški številki »Ilustriranega Slovenca r. Zavedajoč se njegovega truda in njegovih žrtev za božjo čast v tukajšnjih cerkvah, mu kličemo vsi nekdanji in sedanji njegovi pevci iu pevke: bog ga naj ohrani še mnozo leti Gorenjska zimskosporina podzveza na Jesenicah Razpis Sniuških tekem v kombinaciji za prvenstvo Gorenjske zimškosportue podaveze, ki s'e bo vršilo 21. in 22. januarja v Dovjem-Mojstrani. Smuški tek se vrši v »oholo 21. januarja ob 11.30 na progi 18 km s startom iu ciljem v Mojstrani. Tek se bo ocenjeval posamezno in v kombinaciji . Skakalne tekmo se vršijo v nedeljo 22. januarja ob 9 za vse verificirane tekmovalce v GZSP. Skoki se bodo ocenjevali posamezno in v kombinaciji. Ob 15 propagandno skakanje, katerega se morajo udeležiti tudi člani, verificirani v ostalih podavezah. Splošna določila. Tekmuje .se po pravilih ,1/SS. Prav ico udeležbo imajo vsi v GZSP verificirani člani, stari nad 18 let. Prijavnina z« tekmovalca znaša 5 Din. Prijave je poslati na predpisani prijav-nioi do vključno 19. januarja na naslov Jože Čin kovic, Jesenice, Gorenjsko. Opozarjamo, da se na zakasnele prijave in prijave brez priložene prijavni-ne |xxl nobenim pogojeni ne 1» oziralo. Na prijavnici je navesti, v kateri disciplini bo vsak starta!. Žrebanje za vse tekme bo v četrtek 19. januarja na Jesenicah ob 20 v restavraciji g. Legata pri j>od-zvezni seji. Tekmovalci naj bodo v Mojstrani dne 21. januarja ob 11. Ob 13 je razdelitev starinih številk in objasnitev proge ter eventuelni zdravniški pregled. Vsi tekmovalci kot ostali uživajo polovično vožnjo ter se bodo tozadevna potrdila dobiti v hotelu »Triglav: v Mojstrani. Vodstvo tekme je v rokah amiusko tehničnega odseka GZSP. Razglasitev rezultatov in razdelitev daril bo 22. januarja ob 1(5 v hotelu »Triglav«. Darila. Prvi trije v vsaki skupini prejmejo lepa | častna darila. Prvak v kombinaciji prejme poleg častnega darila še naslov Smuški prvak GZSP v j kombinaciji za sezono 1933 .. A ko pre jme lekmova- | lec že eno darilo v kombinaciji, ne more prejeti I tudi daril za tek. — V slučaju katerihkoli izpre-nienib bo vodstvo GZSP te pravočasno objavilo v dnevnem časopisju. — GZSP. TEŽKA ATLETIKA Težkoatletska sekcija Ilirije je preteklo nedeljo napravila svoj četrti propagandni nastop v ljubljanski okolici, in sicer na Jezici. Udeležba je bila zadovoljiva, tako da si bo polagoma tudi ta športna panoga utrla pot med širše sloje našega naroda. Agilna ilirijanska sekcija si je nadela nalogo, da vzbudi med ljudstvom zanimanje za ta, zlasti za naše fante tako primeren šport. Vso stvar je pravilno prijela in ji samo želimo veliko uspehov. Na drugi strani bo imela pa tudi sama korist, kajti če bo osamljena in navezana samo nase, brez vsakršne konkurence, odnosno tekmovanj ne bo v nji takega življenja, kakršen je za obstoj take sekcije potreben. Na Jožici je sekcija nastopila z 18 težkimi atleti v rokoborbi, dviganju uteži in boksu. Ob pričetku je znan dvigač in velik prijatelj te panoge telesne vzgoje g. Tone Kos obrazložil historijat tega športa. Med posameznimi točkami dviganja pa je sproti razlagal razne poteze in sunke, da se je publika seznanila tudi s terminologijo te športne panoge. Pri tem propagandnem nastopu so vsi trije dvi-gači dosegli marko 100 kg. Najmlajši, a po telesu največji, je po kratkem treningu prvič dvignil 100 kg. Nastopili so tudi roko>>on ■ boksarji. Kakor kažejo vsi ti nastopi ti • • atletov, pridobiva ideja tega sporla vedno ve prijateljev, ki stvari 7. zanimanjem sledijo. Vs -kakor pa je potrebno, da si vzgojimo tudi za to športno panogo pub'iko, potoni kontinuitete z nastopi, ki ne bodo samo 'propagandnega, temveč v prvi vrsti tekmovalnega značaja. Precejšnja ovira za razvoj te panoge je svetovna gospodarska kriza, ki j* posegla tudi v šport. Dokler ne bodo imele športne blagajne toliko denarja, da bi se mogli me Isebojno angažirati z inozemstvom, toliko časa bomo težko zaznamovali kak poseben uspeh v težki atletiki. Vse dotlej pa moramo potrpeti in pridno -ožbati, ker tudi za šport morajo enkrat priti lepši časi. DRSANJU Schiifer, olimpijski in svetovni prvak v umetnem drsanju, je tudi to leto postal avstrijski državni prvak. Pri tozadevnih tekmah, ki so se vršile 15. t. in. v St. Piiltnu, je daleko nadkriljeval svoje nasprotnike tako v obveznem, kakor v poljubnem drsanju. Dosegel je 330.04 točk, dočim jih ima drugoplasirani samo 281.53. Naznanila Predavanje na tehniki. V četrtek 10. januarja bo na tehniki na Mirju, Aškerčeva 11, predaval g. ing. Anion Umek o tomi: »Direktno dimenzioniranje okvirnih nosilcev . G. ing. Umek je eden najboljših konstruktorjev iu je znan zlasti jx> modernih železobetoinskih zgradbah. V izvedbah njegovih železobetonskih del je veliko popolnoma navili konstruktivnih idej, ki nam jih bo v svojem predava- | nju orisal. Vabimo vse gg. inženjerje kot tudi lo- : variše akademike. Začetek ob 20. Zveza društev privatnih nameščencev v Ljub-i ljani priredi drevi ob 20 v dvorani OUZI) javno j predavanje o najvažnejših poglavjih obrtnega za-| kona. Predaval bo dr. Janko Kosti. Ker so določila : o delovnem razmerju trgovskih nameščencev In ; ostalih uradnikov izredno važna, opozarjamo na lo j predavanje vse privatne nameščence. Aranžerje-trgovske sotrudiiike in vse oslale in- : leresenle ponovno obveščamo, da se vrši otvoritve ; no predavanje prof. Šantla nepreklicno v četrtek i 19. januarja točno ob 20 v dvorani »Trgovskega (loma«. Predavanje bo zvezano s skio.ptičn.iini slika- I mi. Pridite vsi! — Društvo izložbenih aranžerjev ' za dravsko banovino v Ljubljani. Sneherje-Zadobrova. Pevsko društvo ponovi v ; nedeljo 22. januarja ob 15 dramo »Carski sel . I Vstopnice si preskrbite pravočasno, ker se igra ne i bo več ponovila. Lahko se naročajo pismeno na: j »Pevsko društvo Sneberje-ZadobrovaSedeži po 0, 5 in 4 Din, stojišča po 3 Din. Dolenjska v literaturi. V petek 20. januarja se ho vršilo v društvu »Krka« pri Mikliču predavanje urednika Levstikovih zbranih spisov prof. dr. Slodnjoka o »Dolenjski v literaturi«. Na to zanimivo 1 predavanje vabimo vse člane in prijatelje »Krko \ Po predavanju godba jazz Odeona. Vstop je vsakomur prost. Brez vstopnine! Fotoamaterji! Pnvprnf»> Vagih •"•s®*'™" Vam " |epo ,„ pocenl napravi lotooddelek Jugoslov. knjigarne I iubljana Zahtevajte ceniki Gospodarstvo Žrebanje državnih srečk Pri 9. žrebanju so bile izžrebane lele serije vojne škode: 1941, 4189, 1103, 1Ž40. 2856, 2888, 3198, 1134, 3197, 2842, 1735, 4185, 4452, 1857, 96, 4466, 4775, 4866, 3064 in 3890. — V kolikor ni med temi serijami celih serij za amortizacijo, se bo vršilo naknadno žrebanje. Nadalje so bile izžrebane sledeče serije tobačnih srečk: 295, 1284, 1094, 1906, 1694. 1739, 2220, 2841. 2892, 2615, 2694. 2559, 2831 2374. 3427. 3490, 3429, 31)35, 3919, 3256, 3152, 8153, 3008. 1139, 1581, 4639, 5538, 5579, 5064. 5854, 5857, 6419, (>247, 6921, 6600, 6353, (1738. 6377, 7(519, 7700, 7920, 7927 . 7151, 7083, 7550, 7088. 8458, 8717, 8797, 8699. 8602. 8009, 8623, 8l >38, 8151, 9293, 9453, 9701, 9916, 2138. Med dobitki je zadela srečka 79 serije 6108 100.000 Din, nadalje srečka 8(5 serija 37(12. Končno so bile izžrebane tele serije srečk Rdečega križa: 69, 789, 1489, 1794, 1881, 2288, 2740, 2811, 2833, 4056, 4202, 4328, 46&S. 4986, 5570, (5507, 7209, 8553, 9824, 9885. Dobitek 25.000 Din je zadela srečka St. 65 serija 4150, 1(«K) Din pa srečka 55 serija 3-155. Konferenca v zbornici Dne 17. t. ni. se je vršila v ljubljanski zbornici konlerenca, ki se je pečala z vprašanjem zaščite vlagateljev, z deviznimi predpisi in uredbo o posredovalnem postopku. Zbornični svetnik g. Josip Lenarčič je v izčrpnem referatu utemeljeval potroho zaščito vlagateljev v naših denarnih zavodih, ki edina more okrepiti zaupanje v naše denarništvo, katero naša denarna organizacija tako nujno potrebuje. V debati je zbornični generalni tajnik g. Mohor i č s svojimi izvajanji podkrepil stališče g. Lenarčiča in predlagal, da se izvoli za formuliranje konkretnih predlogov poseben odbor, v katerega naj se pritegnejo tudi zastopniki našega denarništva. Konferenca je ta predlog soglasno osvojila. O deviznih predpisih je uvedel debato glavni tajnik g. Mohor iS in v svojih izvajanjih podal izčrpen pregled celega kompleksa vprašanj, ki so zvezani z deviznimi predpisi. Za njim je zbornični konzulent g. Žagar priobčil konferenci rezultat pismene ankete, katero je o tem vprašanju izvedla zbornica. V debati so posamezni interesenti, posebno gg. Žcleznikar, Verovžek, štupicn. (jregorc. Medic, Štane Vidmar, Tujec in drugi poudarjali težave, s katerimi se bori gospodarstvo, ker ne dobiva na razpolago zadosti deviz. Po končani debati je konlerenca na predlog g. Lenarčiča odka-zala lormuliranje konkretnih predlogov odboru, ki bo konkretiziral predloge o zaščiti vlagateljev. O uredbi o posredovalnem ]>ostopku je poročal zbornični tajnik g. dr. Pless, nakar je zbornični svetirk g. Stane Vidmar, predsednik Društva velelrgovcev in industrijcev v Ljubljani v daljših izvajanjih dokazal potrebo, da se uredba dopolni in v gotovih smereh i/.prenieni. Po debati, katere so se udeležili gg. (Jregorc, Vidmar, Hro-vatin in Vurbifi je konlerenca »oglasno odobrila predloge Vidmarja in sklenila, da se zbornica priključi akciji Društva veletrgovcev in indu-etrijcev za izpopolnitev uredbe o posredovanju. Borza januarja 1932. os. 37.50—38.50 (38), 7% pos. DHB 42 den. — Delnice: Priv. agrarna banka 218—228, Šcčerana Osjek 165 bi., Impeks 50 den., Isis 30 bi., Trboveljska 165—180. Belgrad. Narod, banka 3SOO den. (3900), Priv. agrar. banka 220—222 (223), 7% inv. pos. 47 bi. agrarji 25 bi., vojna škoda 204 bi., 2. 193-195 (195, 194), (i% begi. obv. 32—32.50 (32), 7% Bler. pos. 36—38, 7% pos. DHB 42 den. Dunaj. Podon.-savska-jadran. (57.90, Aussiger Chemische 127.75, Alpine 12.80, Trboveljska 20.60, Leykam 1.20, Rima Murany 22.10. Žitni trg Za koruzo je poslalo povpraševanje prav /.milno, dovozov pa ni in je ponudba minimalna, da skoro lahko rečemo da je ni. Cene so čvrste iste notacije kot včeraj. Tudi za termine je interesa, vendar brez ponudbe. Tudi pšenica je nadalje čvrsta, saj je prav majhna ponudba. V splošnem vlada v poslu radi pomanjkanja blaga mrtvilo. Novi Sad. Pšenica bač. okol. Novi Sad 200— 206, okol. Sombor 197.50—202.50, bač. sred., gor., poliska 200—205, srem. 200—205, buč. ladja Tisa 202.50—207.50. južban. in gorban. 195- 200, ječmen bač., srem. 64-65 kg 95—100, pomladni 66-67 kg 105—110, koruza bač., srem., gar. (10 62, za marec, april, maj 75—80, ban. gar. 58—66, bnč., srem. sušena 67.50—70, ban. sušena 63—6(5, otrobi buč., sr. v juta vrečah 62.50-67.50. ban. 49—54. Ostalo neizpremenjeno. Tendenca vzdržana. Promet: 51 vagonov. Sombnr. Ječmen bač.. srem. 63-04 kg 92—91. koruza bač. žel. promplnn 59—61, zn marec, april, maj 75—80, suš. 65—68, Donava in Tisa Slep 70 72, moka bač., ban. Og, Ogg 315 -330, 2. 295—310, 5. 275—295. 6. 225 —240, 7. 160—170. 8. 85 87."o otrobi bač. pšeniSnl 60 62. Ostalo nespremenjeno. Tendenca neizprenieujena. Promel: 49 vagonov. Dovoljeno od Min. socljalne pol. in narodnega zdravja S. št. 15051 od 20. 8. 1932. Budimpešta. Tendenca slaba. Promet srednji. Pšenica marec 13.42—13.58, zaklj. 13.42—13.43, maj 13.80—13.98, zaklj. 13.81 — 13.82, rž marec 7.05— 7.23, zaklj. 7.05—7.06, maj 7.40, koruza maj 7.70— 7.82. zaklj. 7.70—7.72, julij 8.22—8.23, zaklj. 8.15 —8.23. Chicago. Pšenica marec 46 875, maj 46.875, julij 47.75, koruza marec 26, maj 27.50,' julij 28.75, j oves marec 17, maj 17.125, rž marec 24.625. \Vinnipeg. Pšenica januar 44.875, maj 15.50, julij 47. Živina Dunajski prašičji sejem. (Poročilo tvrdke Ed. Saborsky & Co., Dunaj.) Pripeljanih je bilo 5751 pršutarjev in 3922 špeharjev, i/. Jugoslavije 161 pr-Sutarjev in 2201 špehar, na konfumačncin trgu pa je bilo 540 pršutarjev in 2537 špeharjev. Cene: špeharji najboljši 1.44, I. 1.40—1.42, 11 1.35—1.38, kmetski 1.25—1.40, pršutarji 1.30—1.55, najboljši 1.70—1.75. Tendenca: prvovrstni špeharji so bili za 5 grošev cenejši, drugovrstni so slabo držuli ceno. Pršutarji so se pocenili za 5 grošev. Vse razprodano. Hmelj Pri uits za starejše letnike ni povpraševanja, pač pa trajno za letnik 1933 v predprodaji po 20 do 25 Din. Površina nasadov bo v tekočem letu v Savinjski dolini le malo izpremenjena. V Vojvodini je nekaj zanimanja za starejše loinike po 4 Din /.a kg, vendar do kupčijo ne pride; '/a letnik 1933 v predprodaji ni povpraševanja. Že jeseni je bilo na novo zasajeno ca. 80 oralov hmelju, računa pil se, da se bodo spomladi nasadi razširili /. lanskih 1 150 oralov na 2000 oralov. Na Češkoslovaškem je za žateški pridelek 1932 še vedno precej zanimanja, predvsem za inozemski račun. Cene so ostale v glavnem neizpremenjene iu notira žateški hmelj 30—52 Din, hmelj ostalih čeških provenienc pa 20—39 Din za kg. V Nemčiji se nade na živahnejšo kupčijo po novem letu niso izpolnile, temveč je zanimanja in povpraševanja še manj kot preje. Zato tudi cene polagoma nazadujejo in doseže hallertauskl hmelj zadnji čas le še 65—69 Din, gorski pa 50—58 Din za kg. V Franciji je poslala kupčija zopet nekoliko živahnejša in se plačuje za pridelek 1932 v Alzaciji do 52 Din, za pridelek 1931 pa 20—26 Din za kg. Na Poljskem ie položaj neizpremenjeno miren. V Releji je tržišče mirno, no-minelno pa notira Poperanghe 1932 neizpremenjeno 28—29 Din za kg. letnik 1933 v predprodaji pa prav toliko. V Angliji traja dobra kupčija dalje in so tudi cene ostale neizpremenjene. V Ameriki je poležaj neizpremenjeno miren in čaka vse odločitve glede prohibicije. Zanimanja iu prometa skoro ni več in zato tudi le nominelno letnik 1932 notira 44 —52 Din, 1931. letnik 37—44 Din. starejši letniki pa 14—28 Din za kg. Vse cene na inozemskih tržiščih so preračunane jio pariteti v Curihu. Programi tiadio-LiuMinna i Sreda, 18. januarja: 12.15 Plošče — 12.43 Dnevne \ csli — 13.00 čas, plošče, borza —, 17.30 Otroški kotiček (gdč. Veneajzova) — IS.00 Salonski kvintet: Verdijeva ura — 19.00 Ru-| ščina (dr. Preobruženski) — 19.30 Literarna ura: Miran Jarc Novo mcisto« — 20.00 Prenos opero i,z Zagrebu: Strižcno, koseno (Baronova) — 22.3() Ca s, poročila. Četrtek, 19. jan,: 12.15 Radio kvartet — 12.45 Dnevne vesti — 13.00 Čas Radio kvartet, borza — 17.30 Ura angleške glasbe, salonski kvintet — 18.30 Italijanščina (dr. St. Leben) — 19.00 Skrivnosti krvi (prof Pengov) — 19.30 Pogovor s poslušalci (prof. Niko Kuret) — 20.00 Vojaška godba 21.00 Pevski oktet »Ljubljanskega Zvona«: Staro-slovenske bož. nar. pesmi — 21.30 Vojaška godba — 22.30 Čas, poročila, plošče. Drugi programi» Četrtek, 1!). januarja: Zagreb: 20.00 Koncertni večer — Brridau: 19.3(1 ,Tango ob polnoči« opereta, -r- Milano: 21.00 Oper.ti prenos. Brno: 20.00 Večerni koncerl. — 22.10 Praga, — Barcelona: 21.05 Operni prenos. — London: 19.35 Koncert orkestra kraljeve garde — 20.30 Večerni koncert. — Bukarešt: 19.40 Operni večer. — Kuissc Romande: 20.45 Radio orkester, j Berlin- 19.40 Zabavna glasba. — Belgrad: 20.00 i Prenos iz Ljubljane. — Rim: 20.45 Simfonični kon-| cert. — Bcromilnstor: 19.30 Tannhiiuser , opera, j Langcnberg: 20.80 Ariadna na NaxosiK. opera, i Praga: 19.40 Popevke. — Dunaj: 20.50 Me lodrama, i Rudaprst: 20.45 Poljudna glasba. — Varšava: 20.IK) Večerni koncert. LJUBLJANSKO GLEDALIŠČE DRAMA Začetek ob 20 Sreda. 18. jan.: CARJEVIČ ALEKSEJ Red Siedt Četrtek, 19. jan: VODA. Red C. Potek, 20. jan.: Zaprto. OPERA Začetek oh 20 j Sreda, 18. jan.: NIŽAVA. Red A. Četrtek. 19. jan.: ADEL IN MARA. Red B. Petek, 20. Jan.: Zaprto. MARIBORSKO GLEDALIŠČE I cene. Ab. C. Sreda, 18. jan.: Zaprlo. Četrtek. 19. jan.: ob 20: »SPREOBRNITEV FKI1 DINANDA PI.ŠTOR L . Prvič v sezoni. Petek, 20. jan.: Zaprto. Sobota. 21. jan. ob 20: CELJSKI GROFJE. Deia'v-Rku predstava. Znižane cene. V malih oglasih velja vsaka beseda Din 1*—; ženitovanjski oglasi Din 2'—. Najmanjši znesek za mali oglas Din 10'—. Mali oglasi se plačujejo takoj pri naročilu. — Pri oglasih reklamnega značaja se računa eno-kolonska, 3 mm visoka petitna vrstica po Din 2'50. Za pismene odgovore glede malih oglasov Ireba priložili znamko. Mizar vojaščine prost, s pred kratkim položenim mojstrskim izpitom, želi primernega zaposlenja. Naslov v upravi »Slovenca« št. 622. (al HBBBDI Učenko sprejmem takoj v trgovino z mešanim blagom na deželi. - Naslov v upravi »Slovenca« pod 245. (v) airii m Kuharica ali gospodinja, ki bi v resnici znala dobro in varčno gospodinjiti in ima dobro srce za otroke, se takoj sprejme. Plača po dogovoru. Naslov v upravi »Slovenca« št. 647. (b) Prikrojevalni tečaj za damska in moška oblačila se prične 30. 1 do 18. II. V poštev pridejo osobito vse spremembe in novosti, ki jih zahteva moda. Natančnejša pojasnila daje lastnik konc. strok, šole TEODOR KUNC Ljubljana, Sv. Petra 4 II. Pismenim vprašanjem ie priložiti 2 Din v znamkah. Krojni vzorci se izvršujejo po meri. Šoferska šola E. Čeli (biv=a ČamerniKova šoferska šota) I -uM Dnnaisku c. 3'' Šola za poklicne Šoferje m amaterje. Prospekti in pojasnila zastonj in franko. Denar Starejši osebi, ki nima pravega doma, dam dosmrtno in mirno življenje pri dobri družini, če ima hranilno knjižico z večjo gotovino. Vzamem jo tudi na posest ali vknjižbo. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Mirno življenje« št. 648 Maribor. (d) Vložne knjižice kupite ali prodaste najbolje pri Komand, družbi M. JANKOLE, Ljubljana, Šelenburgova ulica 6, II. Telefon 30-52. (d) Iščem lastnika vloge banovinske knjižice za rentabilno transakcijo. Oglasite se v Posredovalnici, Wolfova 1. (d) Lastniki hran. knjižic, pozor! Večje rentabilno podjetje s stalnimi dnevnimi dohodki v gotovini prevzame večje vloge Ie od prvovrstnih denarnih zavodov proti- mesečnemu ali tedenskemu odplačevanju eventuelno tudi soudeležbi. Ponudbe pod »800.000 Din« 623 na upravo »Slovenca«. (d) List »Živalca« , je izšel. — Naroča se v Ljubljani, Sv. Petra cesta št. 60. (r) Dijake sprejmem na stanovanje. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 600. (D) Naročajte "SLOVENCA najcenejši s/ovensti dnevnik Ženitbe V svrho ženitve se želim seznaniti z vdovo brez otrok, od 38 do 45 let, trgovko ali gostil-ničarko. Naslov v upravi »Slovenca« št. 621. (ž) Stanovanja IŠČEJO: Stanovanje dvosobno s pritiklinami iščem za marec ali april. Ponudbe s ceno na upravo »Slov.« pod »Vesten plačnik z otroci«. (c) ODDAJO: Stanovanje z eno sobo in kuhinjo se odda s 1. februarjem. Naslov pove uprava »Slovenca« št. 631. (č) Opremljeno sobo s prostim vhodom, snažno in svetlo, v središču mesta, se odda enemu ali dvema stalnima gospodoma ali gospodičnama. Naslov pove uprava »Slov.« pod »Soba«, (s) ODDAJO: Pekarna na deželi z inventarjem — se takoj ugodno odda za daljšo dobo v najem. Potrebno nekaj kapitala. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 620. (n) II Pohištvo i Mizarstvo Josip Goljar, Gosposvet-ska c. 13. Spalnice 2100 Din, kuhinje 950 Din. izdeluje po lastnih in po danih načrtih, sprejema popravila po nizki ceni. (š) Naprodaj spalnici brstova — češnjeva, boljše delo, po 11 komadov, 5660 in 5990 Din. Martinec, Ljubljana, Prule 8. (š) Klavirji Cunje tekstilne odpadke, krojaške odrezke, ovčjo volno kupuje ARBEITER Maribor, Dravska c. št. 15 Debel* luskinasteotrobe kupil* aatreuele pn tvrdk A VOLK, LJUBLJANA Keslieva Of*te 24. Sveže najfinejše norveško ribje olje iz lekarne dr. G. Piccollja v Ljubljani se priporoča bledim in slabotnim osebam. Telefon 2059 Zavese, posteljna pregrinjala namizne prte, prtiče itd., krasno vezene in po nizkih cenah dobite pri MATEK & MIKEš, LJUBLJANA (poleg hotela Štrukelj) Vezenje oprem za neveste, monogrami, gumbnice, entlanje. ažuriranje in predtiskanje. Velika izbira predtiskanih ženskih ročnih deL Premog suha drva Ce avto sv o/ stari prodajaš al' motorja bi znebil se rad. brž kuoa v ti mntigo prižene Slovcniev na/manjš' inseral Usnjati izdelki ročne torbice, kovčke, listnice denarnice, gama-še, nahrbtnike itd priporoča Ivan Kravos. Mari- j pianini, harmoniji, se stro- j bor, Aleksandrova 13. (1) kovnjaško popravljajo in najčistejše uglašujejo. — Tvornica klavirjev Warbi-nek, Ljubljana, Gregorčičeva 5. Droben oglas v »Slovenca« posestvo ti hitro proda; če že ne z gotovim denarjem pač kupca ti s kniiitoo da. Več parcel imam naprodaj v Vod-matu, Zeleni jami in na Selu. Vzamem tudi vložne knjižice Mestne, Ljudske in Kmečke hranilnice. — J. Oražem, Moste, Predo-vičeva ulica 5. (p) Puhasto perje 15 Din, čohano 32 Din, (g) puh 140 Din kg, ter volno in žimo za madrace prodaja izredno poceni Šega, Wolfova 12, dvorišče. (1) Volna, svila, bombaž stalno v bogati izbiri v vseh vrstah za stroino pleteni« in ročna dela po nainižiib cenah pri tvrdki Kari Prelog. Liubliana — Židovska ul in Stari trg. Črne suknje najboljši nakup - Anton Presker, Sv. Petra c. 14, Ljubljana. (1) Pogačnik, Bohoričeva ulica 6 Krušno moko in vse mlevske izdelke vedno sveže dobite pri A. & M. ZORMAN Liubliana Stari trg št 32 Kupimo <**itajte in širite »Slovenea«! Oblastveno dovoljena razprodaja vse vrste manufakturnega blaga izpod nabavne cene pri Oblačtlnrci „Ilirija" Mestni trg 1?'I, Ljubljana Kože divjačine veveric in domačih zajcev, bele barve, kupuje: R o t, krznar, Ljubljana, Mestni trg. (k) Srebrne krone staro zlato in srebro ku-puie RAFINERIJA DRA-GIH KOVIN - Ljubljana, Ilirska ulica 36, vhod z Vidovdanske ceste pri gostilni Možina. Ročni stroj za stiskanje mila (Hand-spindelpresse), rabljen — dobro ohranjen, kupimo. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod št. 619. (k) Krasne sani štirlsedežne, dvovprežne, popolnoma obnovljene in novo lakirane, v zeleni in rdeči barvi, se zelo ugodno prodajo. Ogleda se pri Martin Mal, Domžale. (1) Dva vagona paralel žagane, suhe bukovine naprodaj. Parna žaga Martinec, Škofljica, m3 300. 1 dobro osušene, kratko žagane 10 o/o ceneje, dokler traja zaloga prodaja v vsaki množini Ivan Šiška — Metelkova ulica 4. n Časjez/d to pa rudi dobra rek i a n? a v o •SLOVENCU■ "»»•»▼▼▼▼▼▼vtfff tf?f fff SALDA-KONTE STRACE - JOURNALE SOLSKE ZVEZKE - MAPE ODJEMALNE KNJTŽICE RISALNE BLOKE ITD NDDl PO IZKEDNO UGODNIH CENAH KNJIGOVEZNICA JUGOSLOVANSKE TISKARNB P KEJ K. T. D. V LJUBLJANI KOPITARJEVA ULICA 0 II. NADSTROPJE dl M ',' i Zahvalo V naši težki boli vsled izgube našega srčno ljubljenega soproga, sina, brata, strica, svaka, gospoda Ludvika Gerkmana ml. sina trgovca in posestnika ki nas je nenadoma zapustil v svoji najlepši dobi 33 let, izrekamo iskreno zahvalo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, kakor tudi čč. duhovščini, pevskemu društvu »Krakovo-Trnovo« za v srce segajoče žalostinke, gg. tovarnarjem, trgovcem in sploh vsem, ki so našega ljubljenega pokojnika spremili na njegovi zadnji poti. Prav posebna zahvala vsem darovalcem prekrasnega cvetja in vsem, ki delijo našo bol. Prosimo, ohranite to plemenito dušo v najlepšem spominu. Sv. maša zadušnica se bo darovala 20. januarja v cerkvi sv. Jakoba ob 7 zjutraj. Ljubljana-Šiška, dne 17. januarja 1933. Globoko žalujoči ostali. H bo ~~ a .m j cd ~ 8g|lgt D H — ŽVSS a .2 - = sc jo ® ■ r* ® — i-šij « m — 5 M m 5 m a > ij > cra .. = M -S 5 -s 2£ >• | ®S o o = — i a — —r <6 1 a d x M 5 C SJ v (N N O "M "T CC 1> .. £ N > x N , & | s S S S s s » S P. C. Wren: Lepi Mihael 14 I « N cn £ 5 c — .J m c« — -C I "" * S = ^ o m = —? . .je <~ " 1=1 o .S => a Je _ . _ > D ■o C! a a h s. "B ~ - M — B - 5 i a m o »Gospod major,« je nenadno vzkliknil St. Andrč. »Trobentač seveda ni ušel. Umoril je podčastnika in se skril. On je bil tisti, ki je odstranil oba mrtveca, ko se je spet znašel samega. Mogoče ga je prešinila misel, da bi odstranil bajonet in spremenil rano v rano, nastalo po krogli. Ko se je pa domislil, da ste vi že videli mrtveca in mogoče opazili bajonet, je sklenil zažgati trdnjavo, zažgati vse dokaze in se v zmedi požara povrniti k moštvu. Lahko bi prisegel, da ga je nekdo udaril od zadaj po glavi in da se je zavedel potem o pravem času, da je mogel uiti plamenu.« »To bi bilo mogoče, poročnik,« sem mu pritrdil, »toda zakaj se ni povrnil v splošni zmedi s kakšno izmišljeno bajko?« »Da — vidite, to je domneva. Recimo, da ga je podčastnik ustrelil in ranil tako hudo, da ni mogel dokončati svoje namere. Pa je oslabel zaradi izgube krvi in žalostno končal v plamenih, ki jih je bil sam zanetil. Zares, to bi bil krasen primer poetske pravičnosti.« »Izborno,« sem priznal. »Toda edina napaka v tej lepi domnevi je v tem, da bi bili mi slišali ta strel — kakor bi bili morali slišati puškin strel, ako bi bil trobentač ustrelil s puško!« »Resnica,« je priznal St. Atidre nekoliko pobit. »Mož je torej moral biti blazen. Storil je vse, kar je bilo storjeno, in se je potem umoril ali je živ zgorel.« Opustila sva ugibanje. Naravno, da sva bila oba do smrti izmučena in prepotrebna spanja, ki sva se mu nato predala. Ko sem jezdil nazaj v Tokotu z viškom mrzlice, se mi je ob vsakem kamel i nem koraku ponovilo vprašanje: Kdo je umoril poveljniki! in zakaj, zakaj, zakaj? In zasačil sem se, da sem glasno ponavljal to vprašanje. »Kako dolgo je že tega, odkar ste zadnjič slišali o lady Brandonovi?« je vprašal George Lawrence nekega prekrasnega, osvežujočega juilra, ko je : Appam ponosno plula skozi Biscayski zaliv. »O, leta in leta,« se je glasil odgovor. »Bil sem tedaj na predzadnjem dopustu ves teden v Brandonu. Sedaj je mogoče šest ali sedem let tega. Po tistem obisku nisem pisal drugega, kakor par vrstic zahvale... Ali si vidva redno dopisujeta?« »Hm, ne. Ne morem reči redno,« je odgovoril La-wrence. »Ali posetite v tem dopustu tudi Brandon Ab-bas?« je dostavil s slabo ponarejenim zehanjem. »Čutim, da bi moral iti in nesti s seboj tisto neverjetno listino, pa se to prav nič ne strinja z mojimi načrti. Mogel bi ji jo poslati po pošti, toda to bi zahtevalo vražje dolgo pismo z razjasnjevanji, jaz pa mrzim pisanje pisem bolj kot le kaj.« »Vzamem jo jaz, ako vam je všeč,« je dejal Law-rence. »Prihodnji leden bom v bližini Brandon Abbasa. In ker poznam Mihaela Gestea, priznam, da sem na stvar zelo radoveden.« »Izvrstno, moj dragi! To mi bo prihranilo pisanje milje dolgega pisma in lady Brandon si ne bo mogla misliti, da sem to zadevo omalovaževal. Vi ji poveste vse, kar sem vam bil povedal.« »Prav,« je pritrdil Lavvrence. »Razume se, da .Beau' Geste nikdar ni ukradel safirja ali kaj drugega. Seveda pa mora priti listina v njene roke, ker je njeno ime omenjeno v njej.« -In ako je bil dragulj res ukraden, bo papir neprecenljiv za poizvedovanje.« »Najbrže bo prva oseba, ki jo srečam, ,Beau' Geste sam in morda bom še isti večer videl ,Blue Water'.« »Brez dvoma, George,« je pritrdil de Beaujolais in pristavil: »Ali poznate pisavo Mihaela Gestea?« »Ne. Kolikor v.etn, je še nisem videl,« se je glasil odgovor. »Zakaj vprašujete, Pa ne mislite menda, da je ,Beau' Geste napisal tisti list?« ; Jaz sploh več ne mislim, prijatelj,« je dejal de Beaujolais. »Vsekakor bom odprl vaše prvo pismo s precejšnjo napetostjo, kajti izkazalo se bo, ali je Bine Water' ukraden ali ne. Na vsak način je zelo čudno, da ste našli papir v roki mrtveca v Zinderneufu. Ce je dragulj ukraden, bo papir imel neprecenljivo vrednost, — sicer seveda le teoretsko.« »Bojim se le, da ne bo mnogo pripomogel k najdbi dragulja. Vse kaže, kakor da so končali tat in dragulj in zgodba v gorečem Zinderneufu,« je menil Lawrence. »Križ božji! Na to nisem bil pomislil. Najlepši in največji safir sveta, vreden tri četrt milijona frankov, leži morda ta hip med ogorki in razvalinami Zinder-neufa!« je dejal de Beaujolais. »Čudno, da niso časopisi nič pisali o stvari, George,« je premišljal de Beaujolais. »Prav res,« je priznal Lawrence. »Prav gotovo bi bil moral to opaziti, ker prav vestno čitam angleške časopise.« »Bržda ta vražji kamen sploh ni bil ukraden,« je še dostavil Lawrence. »Bo že tako,« je rekel prijatelj. »Vendar pa je zelo mogoče, da je lady Brandon vso zadevo zamolčala]« In spet sta opustila pogovor o tej zagonetki. Ko sta se v Londonu poslovila, je major de Beaujolais izročil tisto listino Georgeu Lavvrenceu, ki mu je obljubil, da jo odda in da mu bo sporočil, kako se bo vsa stvar razvijala. Drugo poglavje. V Brandon Abbasu. Ko se je George Lavvrence v avtu vozil po deželni cesti, ki je vodila do parka v Brandon Abbasu, mu je bilo srce kakor kakemu mladeniču, ki gre na svoj prvi sestanek. Ako bi se bila poročila z njim pred četrt stoletjem, ko je bila še preprosta, a zelo lepa Patricija Rivers, bi jo najbrže še vedno imel rad, a malo verjetno je, da bi bil še vedno vanjo zaljubljen. Ker ga je pa takrat odslovila, ni nehal biti zaljubljen vanjo, in mož, kakršen je bil, je poiskal uteho svoji srčni boli v delu v osrednji Afriki. Avto je sedaj zavil v hrastov drevored. Iti tedaj se je Lavvrence pričel tresti — in njegovo ožgano lice je prebledelo od razburjenja. Slekel je rokavico, si jo zopet nataknil, si popravljal samoveznico in si vlekel brke. Voz se je ustavil pred gostoljubno odprtimi vrati poslopja. S praga je motril Lavvrence vežo z dragocenimi opaži, ki mu je še vedno bila v dobrem spominu. Oči so mu preletele blesteče se stene in tla. In skoro dobrohotno je pokimal obema viteškima opravama, ki sta stali na vsaki strani vhoda. Za »Jugoslovansko tiskarno« v Ljubljani: Karel Čeč. Izdajatelj: Ivan Rakovoc. Urednik: Frttnc Krenižar