Št. 33 (1931) Leto XXXVII NOVO MESTO četrtek, 14. avgusta 1986 Cena: 120 din
13. februarja 1975 je bil list odlikovan i redom ZASLUGE ZA NAROD S SREBRNIMI ŽARKI
Vinica »združila« šest občin
Na viniški prireditvi Bratstvo-Kolpa 86 sodelovali prebivalci tostran in onstran reke — V prihodnjem letu še poglobili sodelovanje
VINICA — Neutrudno viniško turistično društvo, ki je bilo ustanovljeno š?le v začetku tega leta, je preteklo nedeljo pripravilo veliko zabavno-turističrio prireditev Bratstvo-Kolpa 86, na kateri so sodelovali prebivalci šestih obkolp-skih občin. Popestrila sta jo Kompas in Delo s svojimi poletnimi igrami, Dušan Marinšek — Silni pa je pri mostu čez Kolpo odkril spominsko obeležje graditeljem, ki so leta 1945 postavili tam leseni most.
Prireditev je otvorila kočevska de-	tvi, dokler ga ni odnesla narasla Kol-
lavska godba na pihala z mažuretka-	pa, gradili ne le za vojaške namene,
mi, potem pa so se na krajši slovesnosti pri mostu spomnili vseh tistih, ki so skupaj z enotami delovnih bataljonov belokranjskega vojnega področja v tednu dni zgradili 135 metrov dolg in 4 metre širok most čez Kplpo. Kot je poudaril nekdanji komisar in sedanji predsednik skupščine 1. inženirske brigade 7. korpusa, so most, ki so ga uporabljali še dolga leta po osvobodi-
SLAB ODZIV VETERANOV
ŽUŽEMBERK — Vodstvo MDA Suha krajina je pripravilo preteklo soboto tradicionalno srečanje bri-gadirjev-veteranov te delovne akcije. Nekdanji brigadirji — vabilu se je odzvala le slaba desetina — so po zajtrku in ogledu brigadirskega naselja v Žužemberku delali skupaj s sedanjimi na delovišču Sela-Sumberk, kjer so jim tukajšnji krajani pripravili še manjšo pogostitev. Sobotnemu srečanju briga-dirjev-veteranov v Žužemberku so proti koncu prisostvovali tudi člani vodstva Zveze socialistične mladine Slovenije.
ampak tudi kot vez med sosednjima republikama.
V Kompasovih in Delovnih igrah so se poleg domačinov pomerili še Izlača-ni, toda čeprav so bile igre povsem belokranjske, so Viničani le za las ujeli zmago. V osrednji prireditvi Brats-tva-Kolpe 86 pa so se predstavile kulturne skupine iz Metlike, Črnomlja, Kočevja, Duge Rese, Vrbovškega in Ozlja. Naj ob tem omenimo, da v turističnem društvu že načrtujejo, da bodo prihodnje leto prireditev še
razširili ter vključili še nekaj obkolp-skih občin.
Da bi imeli obiskovalci — bilo jih je okrog 2000 — zares zvrhan koš zabave, je Beti pripravila modno revijo, 8 kandidatk pa se je pomerilo za naslov miss Kolpe. Najbolje so se od--rezale Črnomaljka LjiljanaTotter, domačinka Branka Karin in Kornelija Vollmayer iz ZRN. Seveda poleg priznane belokranjske domačnosti in gostoljubnosti ni manjkalo niti domačih potic in drugih dobrot iz kmečkih peči ter belokranjskih spominčkov. Da so se v Vinici zares dobro odrezali, priča tudi priznanje Turistične zveze Slovenije Jožetu Stegnetu, predsedniku viniškega turističnega društva, kot najuspešnejšemu turističnemu delavcu na tamkajšnjem področju.	B.	M.
Petkrat večja izguba
V letošnjem polletju imelo krško gospodarstvo dobrih devet desetin izgub posavskega gospodarstva — Skupna izguba 1.473 milijonov dinarjev
KRŠKO — Ob letošnjem polletju je skupna izguba znašala v gospodarstvu Posavja 1.473.048 tisoč dinarjev, kar je petkrat več kot v enakem obdobju lani, od konca prejšnjega poslovnega leta pa je izguba večja za dobro polovico.
V gospodarstvu krške občine so obračunali dobrih devet desetin celotne izgube, delovna organizacija Kovinarska pa je s tozdoma Industrijska opre-
Domenjen rop poštne torbe
V Sevnici »izginulih« 1,35 milijona dinarjev od pokoj- nin že vrnjenih — Rop načrtovan že prej
SEVNICA — Vse skupaj je bilo le kratek čas podobno slabi kriminalki: neznanec naj bi poštarja sevniške pošte D. K. v torek, 5. julija, udaril po glavi, ga v kleti bloka v Naselju heroja Maroka 11 zvezal in odšel neznano kam z 1,35 milijonadinarjev od pokojnin iz poštne torbe.
Sedemnajstletnega poštarja je našel tako »onesposobljenega« Stanko Drnovšek iz istega bloka ob 11.05. Stanovalec je zadevo nemudoma prijavil sevniški postaji milice. Preiskovalcem je poštar povedal, da je do »napada« nanj prišlo že ob 8. uri, ko je v tem bloku odklepal skupni nabiralnik, zatem pa je obležal v nezavesti.
Delavci krške UJV so med zbiranjem obvestil kmalu ugotovili, daje ovadba o ropu lažna. Poštar je bil po dogodku prepeljan na zdravljenje v novomeško bolnišnico. Ko so ga od tam minuli petek odpustili, se je klo-
bčič odmotal. Poštarje ob ponovnem zaslišanju podrobno opisal dogajanje v sevniški kleti. Pri dejanju je imel namreč pomočnika v 24-letnem prijatelju Bojanu Blažiču iz Sevnice. Le-ta je omenjeni torek zjutraj poštarja po dogovoru udaril po glavi. Da bi bila poškodba bolj vidna, ga je z ostrim predmetom ranil po čelu, mu zvezal roke, denar iz poštne torbe pa dal v vrečko in vse skupaj shranil v Kopitarni, kjer je zaposlen. Predenje poštarja našel stanovalec, je »oropan« poštar tri ure sedel v kleti.
Prijatelja sta se dogovarjala že za krajo julijskih pokojnin, ko je bila v torbi še večja vsota. Od dejanja sta takrat odstopila zaradi spleta okoliščin. Po prijetju obeh storilcev je bil denar v celoti vrnjen pošti. Poštar D. K. in Bojan Blažič sta s kazensko ovadbo morala pred preiskovalnega sodnika novomeškega temeljnega sodišča.
A.	Ž.
S pocenitvijo ne hitijo
Proizvajalcem se nič ne mudi sporočati trgovinam nižje cene — Zvezki že za petino cenejši
NOVO MESTO — Medobčinska tržna inšpekcija, ki je bila minule dni nenehno na terenu, ima prve ugotovitve, kaj je s spoštovanjem odloka ZIS o pocenitvah nekaterih izdelkov.
Kot je povedal načelnik medobčinskih inšpekcijskih služb Zvone Bečaj, ima po novem odloku zveznega izvršnega sveta o pocenitvah glavni nadzor republiška tržna inšpekcija. Občinske inšpekcije le nadzorujejo in ugotavljajo, če so proizvajalci trgovineobvestili o pocenitvah in če so potem trgovci zares cene znižali. Pocenitev zadeva tiste proizvajalce, ki so v prvem polletju podražili izdelke za več kot 53 odstotkov, in tiste, ki so med 9. in 26. junijem povečali cene za 5 odstotkov. Ti morajo cene spraviti na raven cen 8. junija letos. »Greza neke vrste samoovadbo, saj proizvajalci sami ugotavljajo, kje so .pogrešili', in sami znižujejo cene.«
Očit no pa je, da se proizvajalcem v splošnem nič ne mudi s sporočanjem pocenitev, saj so do 8. avgusta, do izteka uradnega roka, le redki trgovci dobili taka obvestila. Kot so ugotovili v medobčinski tržni inšpekciji do 8. avgusta v občini Črnomelj niso dobili niti enega ta-
kega obvestila proizvajalcev, v novomeški in trebanjski občini pa so v trgovinah Novotehne, Mercatorja in Dolenjke prejeli nekaj pocenitvenih obvestil proizvajalcev.
Ob takem obvestilu trgovci na-rede popis blaga, ponovno preverijo kalkulacijo, potem so dolžni razobestiti nove — nižje cene. V prihodnjih dneh bo inšpekcija znova na terenu in bodo cene na izdelkih preverjali. Za zdaj imajo le zagotovila komercialnih šefov in najodgovornješih oseb, da »na tem delajo.«
Pri pocenitvah, ki na primer zadevajo tovarno Zlatorog in njeno kozmetiko, gre le za 60-gramsko baby Solea kremoin svinčnike za obrvi. V veselje staršev in šolarjev so se za 20 odst. pocenili zvezki in po takih cenah jih v Mladinski knjigi že prodajajo. Sicer pa so po zdajšnjih obvestilih za okrog 20 odst. cenejši barvni televizorji iz Gorenja in prav za toliko radijski sprejemniki iste firme. Pocenitve pa se najbolj poznajo pri avtomobilih Lada (razen tipa Riva), ki so za 15 odstotkov cenejši.
R. BAČER
%
*
KAKO NASTAJAJO PISANICE — Na prireditvi Bratstvo-Kolpa 86, kije privabila okrog 2000 ljudi, so si ljudje lahko tako rekoč na enem mestu ogledali največje značilnosti dežele ob Kolpi. Veliko zanimanja so med drugim vzbudili belokranjski prtički in pisanice. Prizadevni Marija Cvitkovič iz Adlešičev in Marija Trdič iz Pribincev (na fotografiji) sta radovednežem pokazali, kako lahko spretne roke izdelujejo te iskane izdelke domače obrti. (Foto: M. Bezek)
ma in Prodajni inženiring ustvarila kar dobro tretjino celotne izgube posavskega gospodarstva. Po periodičnih obračunih za letošnje prvo polletje, ki jih je zbrala podružnica Službe družbenega knjigovodstva Krško, so v Kovinarski prikazali za 491.396 tisoč din izgube. Sledi Rudnik rjavega premoga Senovo (399 milijonov), ki je ob Novolesovem tozdu Bor in tozdu Agrokombinata Polje-delstvo-meso imel izgubo že ob zaključnem računu za leto 1985. Pri vseh teh ozdih, razen pri Elektru-tozd Elektrodistribucija Krško, ki so poslovali z izgubo že ob letošnjem trimesečju, so ob polletju rdeče številke višje. Med izgubarji je tudi brestaniška elektrarna.
Medtem ko v brežiškem gospodarstvu ob polletju nimajo nobenega izgubarja, v sevniškem izguba upada. Imel jo je le Stillesov tozd Stilno pohištvo, kjer pa so že opazni rezultati novega sanacijskega programa, saj se je vrednost izgube (115 milijonov ob polletju!) glede na stanje po zadnjem zaključnem računu znižala več kot za polovico.
Struktura izgube posavskega gospodarstva po mestu nastanka pove, da je pretežni del rdečih številk zaradi nekritih akontacij osebnih dohodkov in drugih nekritih obveznosti iz čistega dohodka. Na listi izgubarjev v negospodarstvu Posavja so po 11 ozdih ob letošnjem trimesečju ostale ob polletju le še Terme Čatež.
P. P.
36. GORENJSKI SEJEM KRANJ, 15.-24. 8.1986
• blago široke potrošnje
• vse za kmetijstvo
• sejemske cene
VEČERNI ZABAVNI PROGRAM S PLESOMI
»Prisilna uprava« reSitev
V Kovinarski so pred ukrepom družbenega varstva
KRŠKO — Predsedstvi občinskega komiteja ZK in občinskega sindikalnega sveta Krško sta na petkovi razšiijeni seji (udeležili so se je tudi številni delavci Kovinarske in vodilni občinski možje) soglašali s pobudo občinskega izvršnega sveta za uvedbo ukrepa družbenega varstva v 700-član-skem delovnem kolektivu Kovinarske Krško.
Kovinarska je v prvih šestih letošnjih mesecih poslovala z izgubo, ocenjujejo pa, da bo izguba 554 milijonov dinarjev v drugem polletju še narasla, ker nimajo zasedenih zmogljivosti. Povod za izkazano izgubo je izpad proizvodnje zaradi težav pri izvajanju del na žitnem silosu za Luko Koper, vzroki za slabo poslovanje pa so nastajali že prej in se vrsto let kopičili, odpravljali pa jih niso.
Tudi na tem sestanku je prišla na površje kriza vodenja, tozdov-ska zaprtost, nezaupanje med vodilnimi, neodgovornost. Vse to ni od včeraj, ampak traja vsaj od leta
1980, zato tudi vse več delavcev beži iz tovarne. Izvršni svet je priporočil vsem ozdom v krški občini, naj ne zaposlujejo delavcev Kovinarske, da bi zajezili fluktua-cijo, poslovodnim delavcem in samoupravnim organom v tem kolektivu pa je naročil, naj vse sile usmerijo za pridobitev dela, četudi kooperantskih poslov.
Izdelati je treba finančni načrt, kako bo Kovinarska poslovala do konca leta. Načrt mora vsebovati pokrivanje tekočih obresti za proizvodnjo, finančno podporo pri dolgoročni programski usmeritvi, pokrivanje izgube in v skladu s sanacijskim programom tudi investicijska vlaganja.
Ukrep družbenega varstva, o katfcrem bodo delegati krške občinske skupščine verjetno odločali v začetku septembra, je po mnenju številnih celo malo pozen. Toda kot kaže, edini zagotavlja količkaj primerno socialno varnost delavcev.
P. PERC
Udarniška akcija »1000 ur« režijcev senovske Metalne
Pomagajo proizvodnji
SENOVO — Na pobudo osnovne organizacije sindikata senovske Metalne, ki jo je podprl tudi delavski svet, so se v tovarni gradbene opreme odločili za udarniško akcijo »1000 ur«. Tako bodo lahko pravočasno izpolnili večje naročilo podjetja Liebherr (ZRN), vredno okoli 1,1 milijona mark.
Z Nemci sodelujejo že več let pri izdelavi gradbenih žerjavov in Senovčani so vedno skušali zadržati sloves solidnega poslovnega partnerja. Dobro vedo, da na tujem ne cenijo le kakovost izdelka, ampak tudi pravočasno opravljeno delo. Ko je sredi maja prišlo naročilo Liebherra za izdelavo 350 podaljškov stolpov za gradbene žerjave, zvarjence in nasede ležajev, so se zavedali, da so roki zelo kratki, ko pa se je pojavilo še precej težav z dobavo kotnih profilov iz zeniške železarne, so roke že začeli »loviti«.
Dogovorili so se za 13 posebnih ukrepov, z akcijo »1000 ur« pa naj bi režijci neposredno pomagali pri uresničitvi naročila. Ko so na prosto soboto prišli pisarniški delavci med proizvodne, se je razvil zdrav tekmovalni duh, saj so tudi »beli ovratniki« pokazali, da znajo pljuniti v roke.
P. PERC
ZA KOMUNISTE NI DOPUSTOV
SEVNICA — Danes je predviden obisk delovne skupine CK ZKS v Stillesu. Znano je, daje za ta kolektiv v veljavi ukrep družbenega varstva. Na zadnji seji občinske skupščine je bilo ugodno sprejeto poročilo začasnega kolektivnega vodstva, dase preokrene-jo rdeče številke. Po zadnjih poročilih tudi krška temeljna banka Ljubljanske banke podpira.vlaganja v odpravo ozkih grl v proizvodnji in skratka boljše poslovanje.
Zoper Iskro nov obtožni predlog
Tožilec je na podlagi nekaterih novih informacij in zbranih dejstev že ukrepal — Pritožba tudi zoper oprostilno sodbo novomeškega sodišča
SEMIČ, NOVO MESTO — Vse kaže, da bosta semiška Iskra in njena malomarnost ob skladiščenju in odmetavanju s piralenom napolnjenih kondenzatorjev še nekaj časa zbujali pozornost javnosti. Skoraj hkrati z oprostilno sodbo novomeškega sodišča za Iskrina tozda Energetski kondenzatorji in delovno skupnost skupnih služb je namreč temeljni javni tožilec iz Novega mesta zoper semiško Iskro vložil nov obtožni predlog. A najprej nekaj o oprostilni sodbi, zoper katero je bila v Ljubljano že odposlana pritožba tožilca.
Kot je znano, sta bila omenjena tozda sem iške Iskre obtožena, da sta pi-ralen skladiščila v sodih na nepokritem platoju, od koder so ga meteorne vode nato izplakovale v kanalizacijo. Dokazov o tem je bilo dovolj, med drugim tudi analize odvzete odpadne vode. Vse to so v Semiču počenjali, ne da bi si poprej priskrbeli ustrezno vodnogospodarsko dovoljenje, vendar so bileza sodišče pomembnejše druge ugotovitve. V prvi vrsti ta, da so analize pokazale manjšo koncentracijo piralena v odpadni vodi, kot je to dopuščalo v letu 1985 sprejeto strokovno navodilo o tem, katere snovi so škodljive in katere ne. Na podlagi tega dejstva je bi-
"
i
la izrečena oprostilna sodba, zoper katero pa seje, kot rečeno, temeljni javni tožilec pritožil v Ljubljano.
Na tožilstvo v Novem mestu pa so zadnje mesece prihajale še nove informacije o dogajanjih v Semiču med letoma 1981 in 1984. Opravljena preiskava je pokazala, da so v Iskri v tem obdobju, ko je že lep čas (vse od leta 1976) veljalo navodiloo obveznem skladiščenju piralena in njegovem vračanju v Francijo, odvažali s polikloriranimi bifenili napolnjene kondenzatorje še na dve smetišči: enoje v Mladici pri Semiču, drugo pa v Vranovičih pri Črnomlju.
Tožilec je tako sodišču predal nov obtožni predlog, v njem pa obtožuje tozda Energetski kondenzatorji in DSSS.da sta od junija 1981 padomaja 1984, ko so pričeli v Iskro pogosteje prihajati inšpektorji, brez ustreznega
vodnogospodarskega dovoljenja od-metalala kondenzatorje, ki niso bili predelani v neškodljive snovi, in so tako ogrožali podtalnico. Po svoje še zanimivejši in ilustrativni pa so dokazi, s katerimi razpolaga tožilec. Na omenjenih smetiščih pri Semiču in Črnomlju so nekateri zbirali te odpadne kondenzatorje in jih prodajali Dinosu, spet drugi pa so iz njih celo izcejali piralen. Tako je neki Kiadvanj Geler zbral kar 200 litrov piralena, ki ga je nato hotel prodati Dinosu, a tam zanj niso pokazali nikakršnega zanimanja, enako kot ne v Iskri(!), kamor je piralen prav tako ponudil.
In še en podatek je nadvse zanimiv, ta namreč, da so v Dinosu od takšnih zbiralcev odpadnih kondenzatorjev mesečno odkupili poprečno kar okoli tisoč kilogramov aluminijastih ohišij...
B. BUDJA
Po prehodnem poslabšanju bo ob koncu tedna spet vroče.
SLOVESNOST OB TRIDESETLETNICI — S svečano akademijo je Dolenjska turistična zveza v soboto zvečer v novomeškem Domu JLA proslavila trideset let organiziranega turističnega dela v dolenjski regiji. Gosteje pozdravil predsednik DTZ Alojz Serini in t.o kratko očrtal začetne težave in dokaj težak, a uspešen razvoj turizma na Dolenjskem. Na akademiji je z izborom belokranjskih plesov nastopila folklorna skupina Zeleni Jurij iz Črnomlja, slovenske pesmi je pel moški pevski zbor iz Zagorja ob Savi, posebno pa je navdušil nastop prvaka slovenske opere, basista Ladka Korošca. Podelili so tudi vrsto priznanj zaslužnim turističnim delavcem, najvišje, zlati turistični znak Turistične zveze Slovenije, pa so iz rok Leopolda Kreseta prejeli: Ludvik Bencik (na sliki levo), Slavko Klančičar in Alojz Serini. (Foto: M. Klinc)
Jubilej brez slavja
Tri desetletja dela Dolenjske turistične zveze so za nami. A kot da jubilej mineva brez pravega slavja. Pravzaprav pravih razlogov zanj tudi ni. Temu grenkemu spoznanju se v svojem slavnostnem nagovoru na sobotni akademiji, posvečeni jubileju zveze, ni mogel ogniti niti njen predsednik Alojz Serini.
Dolenjska in Bela krajina imata ob Primorski daleč najugodnejše klimatske m naravne danosti za razvoj turizma v Sloveniji. To so dok. zali strokovnjaki in ugotovili tisti, ki so prehodili ta del slovenske zemlje. Od tod do turizma pa je še dolga potKNarava je storila svoje, ne pa tudi tisti, katerim je svoje lepote namenila. Prav žalostno je prebirati tridesetletno statistiko. Dolenjska in Bela krajina sta leta 1956 prejeti natanko 24.629 domačih in tujih gostov, trideset let kasneje pa se je njihovo število zvišalo za borih 16.000. Kako nesmiselno je govoriti o tem, da smo dežela tranzitnega turizma! Kot da nimamo dovolj svojih lepot in moramo turista usmerjali drugam. Šele ko bomo spremenili miselnost, bomo lahko pričakovali drugačnost v dejanjih.
B. BUDJA
Tovarno so razstavili
Za Jobro opravljeni remont v tovarni Izolacije čestitke iz Anglije — Zelo veliko povpraševanje
N< >VO MESTO — Celih 32 dni je trajala generalna obnova Krkine tovarne Izola -ije, medtem je bilo obratovanje ustavljeno, novoterma pa ni bilo v prodaji. V Iz> lacijah spet delajo s polno paro, izdelki že gredo sproti h kupcem. Kljub izpa< j proizvodnje ob polletju ugodni rezultati.
za cilj, ki je ta čas videti povsem uresničljiv. Odkar je tovarna konec julija spet začela delati, proizvajajo 750 ton izolacij na mesec, hkrati pa to pomeni za desetino večji izkoristek tovarne, kot je predviden s tehnologijo.
OtJunija in julija izvedenem remontu v tovarni izolacijskih materialov v Bršljinu so povsem razstavili tudi peč za taljerje, ki naj bi p,p atestih vzdržala največ tri leta in pol, bršljinska pa je le mesecdrtimanj. Ker so imeli ves reprodukcijski material že pripravljen, so planirali po strokovnih navodilih oprat iti obnovo v 45 dneh, vendar so bila dela končana v 32 dneh, in to na nena- aden način!
Direktor Janez Bulc pravi: »Vsi delavci '.eh ničnega sektorja in skladišč so 90 oc.st. /seh remontnih del sami opravili. Delali so vključno s sobotami po 12 ui na dan, le specializirana dela smo poverili zunanjim delovnim organizacijam. Kljub temu da večina naših delavcev doma še kmetuje, so z veliko zagnanostjo prihajali na delo. Res zaslužijo pohvalo, so pa tudi dobro zaslužili.«
Po opravljenih delih, ki jih je nadzoroval in pregledal strokovnjak tovarne TECO Elemelt iz Anglije, ki je peč projektirala, sov Izolacijah dobili čestitke omenjene firme, hkrati pa zanimivo ponudbo: v Izolacijah naj bi šolali angleške strokovnjake napeči, ki so jo oni projektirali. Tudi to je svojevrstno priznanje Novomeščanom.
Obnovitvena dela so veljala 450 milijonov dinarjev, polletni obračun pa je bil ugoden, navzlic temu da so v juniju izgubili zaradi remonta več delovnih dni, vsak izgubljeni dan pa pomeni 10 milijonov izpada skupnega prihodka.
Malo slabši od planiranih so bili edinole izvozni rezultati, kajti zaradi slabih izvoznih pogojev so namenoma nekaj več prodajali na domačem trgu. Kljub temu je izvoz znašal četrtino vseh proizvodnih zmogljivosti. Ob novih izvoznih pogojih nameravajo v drugem polletju izvoz povečati.
Čez 4000 ton proizvedenih izolacijskih materialov v prvem polletju daje kolektivu upanje, da bodo enomesečni izpad proizvodnje do konca leta povsem nadomestili. To so si postavili
Trenutno je po novotermutakopov-praševanje, da bi lahko prodali dvojne količine iz proizvodnje. Kupci tako rekoč čakajo pred vrati. Vse to pa tudi dokazuje, da je še ne štiri leta stara tovarna ne le prebrodila začetne težave, ampak da se je z izdelki tudi krepko zasidrala na domačem in tujem trgu.
RIA BAČER
Naša anketa
POLETJE PRED BLOKOM — Poletje je pač tak čas, ko so otroci bolj ali manj prepuščeni sami sebi. Čas šolskih počitnic se ne pokriva z dopusti zaposlenih staršev in ta čas morajo otroci preživeti po svoje. V Metliki otroci med počitnicami nimajo kaj dosti izbire. Tisti, ki so še premajhni, da bi smeli sami na Kolpo, preživljajo dneve pred bloki, kjer si krajšajo čas, kakor vejo in znajo. Tile na sliki iz Ulice 1. maja tudi kaj zapojejo in zaplešejo. (Foto: A. Bartelj)
Pozdrav iz Beltinec
V Beltincih je bil folklorni festival — Sodelovala je tudi skupina »Zeleni Jurij« iz Črnomlja
BELTINCI — Prejšnjo nedeljo se je v prekmurskih Beltincih končal 16. folklorni festival, združen s prazničnimi dnevi slovenske folklore.
Prireditev je potekala tudi v sosednjih Radencih in Moravskih Toplicah, kjer so si številni ljubitelji lahko ogledali večer slovenskih ljudskih pripovednih pesmi, večer slovenske folklore in večer slovaških in poljskih ljudskih plesov.
V času festivala je bila v stari prekmurski hiši sredi Beltinec odprta etnografska razstava »Žetev in mlačev v Beltincih«. Najbolj delovni del prireditve je bila konferenca Združenja folklornih skupin Slovenije, na kateri so člani pregledali svoje minulo delo.
RAZSTAVA V ZDRAVILIŠČU
DOLENJSKE TOPLICE — Od 15. do 31. avgusta bo v Zdraviliškem domu na ogled razstava del Janka Orača. Umetnik bo razstavljal olja in akvarele, ki kažejo krajino indediščino dolenjskega človeka.
EETRTKGV INTERVtIU
Varčevanje, ne le jeza
Poleti je veliko vodovodnih pip v semiškem koncu suhih — Kmalu nov rezervoar za 500 kubikov
vode
ČRNOM EL J — Že nekaj let se v Semiču in okoliških vaseh poleti začnejo težave zaradi pomanjkanja vode. ki so toliko večje, ker tamkajšnji ljudje nimajo vodnjakov, kajti vodovod je bil zgrajen že leta 1895. Največje problemejmajo na Vrtači, na Podrebru in v Štrekljevem O tem, kako jih rešujejo in kdaj pipe v teh vaseh ne bodo več suhe, smo povprašali Leopolda Jeleniča, vodjo Gokovega tozda Komunala.
»Izviri so pri Blatniku, voda pa je speljana v rezervoarje pri semiški
Leopold Jelenič
železniški postaji, od koder gre en krak vodovoda proti Črnomlju, in sicer do Petrove vasi. S tem krakom ni težav, odkar so pred leti brigadirji preložili cevi, ki so tudi debelejše, zato po njih steče več vode. Prikrajšanipasovvasehproti Štrekljevcu, kamor vodi drugi krak. Na železniški postaji so namreč premajhni rezervoarji, saj ima največji komaj 28 prost, metrov. Ponoči, ko naj bi se voda zbirala, se nima kje, zjutraj pa so rezervoarji v trenutku prazni. Res je tudi, da so v Semiču veliki porabniki, kijih konec preteklega stoletja in še dolgo potem ni bilo, ter da imajo izviri veliko manj vode kot nekdaj.«
— So torej za pomanjkanje vode krive le objektivne okoliščine ali morda tudi subjektivne?
»Priznam, da so tudi subjektivne težave. Komunala je imela pred
desetletjem v Semiču 4 stalne vzdrževalce s svojo delavnico in priročnim skladiščem, danes nima nobenega, čeprav bi morala biti vsaj 2. Ko so odhajali v pokoj, nismo zaposlovali drugih, ker ni bilo denarja za plače, saj cena vode ni zagotavljala enostavne reprodukcije. Cene vode so bile namreč pod nadzorom, da ne bi ogrožale standarda ljudi. Nekoliko bi ublažili težave vsaj s tem, da bi poleti poslali v semiški konec vzdrževalce, a so takrat z brigadirji in vojaki na deloviščih.«
— Mar to pomeni, da doslej nistestorili še ničesar, da bi ljudem omogočili redno preskrbo z vodo?
»Nikakor ne, saj na Krču nad Semičem končujemo rezervoar s 500 prost, metri prostornine, ki naj bi začel delati konec septembra. V njem bi se zbirala voda, ki bi prišla iz dobliškega zajetja skozi črpat-nico v Nestoplji vasi, ki je tudi že zgrajena. Nekateri sicer ne verjamejo, da bo iz.Dobličice dovolj vode še za semiški konec, vendar lahko zagotovim, da jestrah odveč, saj 10 do 15 litrov vode v sekundi, kolikor jo bo steklo proti vasem ob izviru Krupein na Krč, nebopreve-lika obremenitev za zajetje pri Dobličah.«
— Ljudje zatrjujejo, da voda ne pride do njih tudi zato, ker prej zgine v zemljo. Koliko je v tem resnice?
»Vodovod, ki so ga delali pred dvajsetimi leti, je od Krča do Vrtače slabo položen. Domnevamo, da na več mestih pušča, vendar niti z instrumenti ne moremo ugotoviti kje, ker voda v ceveh ni vedno pod pritiskom, zaradi kraškega sveta pa ne privre na površino, ampak ponikne. Menim pa, da bi se morali vseh teh težav zavedati tudi potrošniki in varčevati z vodo, ne pa, da si nekateri delajo rezerve, kijih vsakih nekaj dni iztočijo in natočijo nove. Pomanjkanje poskušata ublažiti dva gasilska avtomobila, ki predvsem v višinske vasi neprestano dovažata vodo. Upamo pa, da bo z novim rezervoarjem težav konec.«
M.BEZEK
Med najpomembnejše dejavnosti združenja v prihodnjem letu so uvrstili aktiviranje področij, kjer delo folklornih skupin še ni zaživelo, ustanavljanje odborov po občinah in regijah, vzgojo kadrov z različnimi seminarji in razna srečanja folkloristov. Svoje delo bodo poskušali razširiti na vsestransko varovanje kulturne dediščine, posebno ljudskih pesmi, šeg in običajev, ter raziskovanje in zbiranje izročila.
Festival so zaključili s popoldanskim sprevodom vseh nastopajočih do grajskega parka, kjer seje odvijal osrednji nastop folklornih skupin. Predstavile so se skupine iz Poljske, Češkoslovaške, Madžarske in domače skupine, med njimi je uspešno nastopila tudi folklorna skupina »Zeleni Jurij« iz Črnomlja s spletoma belokranjskih ljudskih plesov.
B. DUŠIČ
PRECEJ NOVIH ASFALTNIH CEST
METLIKA — V zadnjem času sov metliški občini posodobili več cest. Tako so končno z asfaltom povezali Krašnji vrh z Radovico, že spomladi so asfaltirali cesto od Slamne vasi do bojanške roke, asfalt so dobili tudi skozi Dolnjo Lokvico, od Drašičev do Vidošičev, asfaltirana je vaška pot skozi Podzemelj. V izdelavi je projekt za novo traso ceste Drašiči—Krmači-na—hrvaška meja, proti koncu grejo dela za vodovod Krivoglavice—Gornje Dobravice.
MALO VESELIC
KOČEVJE — Letos je na območju kočevske občine manj veselic, predvsem gasilskih, kot jih je bilo v minulih letih. Izmed gasilskih društev jo je doslej priredilo le rudniško. Pri Rožnem studencu jih ni, ker ni električnega toka, gasilci pa ne zmorejo stroška za njegovo napeljavo. Ponekod jih ni zaradi rednihtepežev (v Loži-nah se redno stepejo Romi).
Razstava Germovih del
Obisk je zadovoljiv, manj je tujcev — še avgusta
BREŽICE — V Galeriji brežiškega gradu je v letošnjih vročih poletnih dneh odprta razstava slik Josipa Germa.
Odprli so jo 26. junija ob obletnici ustanovitve Posavskega muzeja. Gre za gostujočo, občasno razstavo, ki joje prvič pripravil Dolenjski muzej v novembru 1985, ko so izdali tudi katalog Germovih del. Od tedaj je razstava gostovala po Sloveniji, kot kaže, pa so Brežice njena zadnja postaja.
Z razstavo so zelo zadovoljni obiskovalci, ravno tako pa tudi uprava muzeja. Vsak dan imajo velik obisk, saj vse goste, ki pridejo v Posavski muzej na ogled arheološke, etnološke, kulturnozgodovinske zbirke in zbirke NOB, povabijo tudi v Galerijo. Obiskovalci se navdušujejo predvsem nad Germovimi portreti, večina pa si s posebnim zanimanjem ogleduje veliko sliko »Obisk cesarja Franca Jožefa I. v Ljubljani«. V knjigi obiskovalcev beležijo domačine kot tudi tujce, ki
pridejo v Posavski muzej samostojno ali v okviru organiziranih izletov. V upravi ugotavljajo, daje letos muzej obiskalo manj tujcev, zlasti Nemcev, in da je manj tudi skupinskih obiskov.
Vsem obiskovalcem Galerije je na razpolago katalog Germovih del, ki v Brežicah ne gre posebno v promet, 3000 din so zanj pripravljeni odšteti le najbolj zagreti ljubitelji likovne umetnosti. Za vse, ki se hočete ohladiti za debelimi zidovi brežiškega gradu, bo razstava na ogled še vsak dan do konca avgusta. BREDA DUŠIČ
KJE SO VLOGE?
POSAVJE — Na sedežu strokovne službe skupnosti za zaposlovanje za vse tri občine v Sevnici sebojijo, da prosilci za štipendije spet čakajo na zadnji rok. Ker pase 5. september bliža, v veljavi je nov samoupravni sporazum o štipendiranju, je bolje, da prosilci čimprej oddajo vloge.
Kakšni so bili majski OD
V novomeški občini je znašal poprečni zaslužek 89.604 din, najnižji pa je bil v gradbeništvu
NOVO MESTO — Osebni dohodki so se poprečno povečali za 96,5 odst, v primerjavi s plačami pred letom dni, medtem ko so zaposleni v negospodarskih dejavnostih napredovali za 103 odst., v gospodarstvu pa za 95,2 odstotka. Poprečen zaslužek je bil v gospodarstvu 86.526, v negospodarstvu pa 106.672 din.
V novomeški občini je po panogah najvišje poprečje zaslužka za maj izkazano v izobraževanju in kulturi, in sicer 109.123 din, najnižje pa v gradbeništvu, kjer so v poprečju dobili 78.489 din. Kmetijstvo in ribištvo, ki je bilo prejšnja leta med zadnjimi, se je povzpelo na poprečje 94.677 din, osebne dohodke so popravili tudi trgovcem — znašali so 87.057 din — in gostincem, ki imajo le za 3.000 din slabše poprečje. Med zaposlenimi, ki so ob majskih prejemkih dobili v poprečju manj kot 80.000 din, so poleg gradbenikov edinole delavci stanovanjskokomu-nalnih dejavnosti.
Zanimivo je morda še poprečje v zdravstvu in socialnem varstvu, ki je znašalo 104.745injeza 110,9 odst. višje kot pred letom dni, medtem ko so zaposleni v družbenopolitičnih skupnostih (občina, organizacije) povečali poprečne zaslužke le za 95 odst. in so letos maja dosegli poprečje 107.197 din.
V teh podatkih Komiteja za družbeni razvoj so poleg rednih mesečnih zaslužkov všteti tudi razni poračuni in
razlike, kjer so jih pač izplačali, prav tako pa delo preko rednega delovnega časa.
R. B.
Umrl je
Anton Šinkovec
Kljub vsemu — na toplem
Komajda smo dobro nehali kuriti in nas je vročinski val zadnjih treh tednov dodobra preznojil, žeje minil sv. Lovrenc. 10. avgust, obkaterem po starodavnem pregovoru dober gospodar že začne pripravljati kurjavo. Energija vseh vrst se je v zadnjem času strahotno podražila, saj kmetje zahtevajo za meter dobrih in suhih drv, pripeljanih na dom. najmanj 10.000 din. Tona najcenejšega premoga iz Velenja stane nekaj dinarjev manj kot 20.000 din. kurilno olje pa postaja znova interesantno za kupce. Mnogi so ga že odpisali s spiska možne kurjave, a se spet zatekajo ponj. saj ga prodajajo še po ceni iz letošnjega januarja, ki znaša 99.00 din za liter. Kako se bodo v novi kurilni sezoni znašli naši občani?
L
Minuli teden so na pokopališču v Loki pri Zidanem mostu položili k zadnjemu počitku Antona Šinkovca iz Račiče.
Rodil se je v Boštanju, ko je izgubil starše, je drugi del mladosti prebil v Savinjski dolini. Tu sejesrečal s hmeljem, s katerim je delal vse življenje. Napredoval je do delovodje v vojniških hmeljskih nasadih. Na loško kmetijsko posestvo je prišel leta 1958.Tujepostal na kraju vodja vsega hmeljarstva v sev-niškem Kmetijskem kombinatu.
Prestal je trnovo pot uveljavljanja hmelja v tem delu Slovenije. Prav ta hmelj je dandanes postal osrednja kultura Kmetijskega kombinata v Sevnici. Za to delo je prejel vrsto priznanj. Prvo so mu dali že Savinjčani leta 1957 v Voj-niku. Naslednje leto je prejel priporočilo žalskega Inštitutaza hmeljarstvo. Zatem je prejel še dvoje priznanj slovenske poslovne skupnosti za hmeljarstvo. Bil je med redkimi prejemniki naslova hmeljarskega viteza, ki mu ga je podelilo Mednarodno hmeljarsko združenje na kongresu v Dresdenu leta 1980. Na znanih hmeljarskih prireditvah v Savinjski dolini je bil proglašen za hmeljarskega starešino.
SREČKO ŽVEGLIČ
IVAN ZAVRL, upokojenec iz Slovenske vasi: »Letošnjo kurjavo sem si prislužil že lani, ko sem pomagal pri kmetih in odslužil za 12 metrov bukovih drv. Dobil sem jih pol ceneje, kot bi jih zdaj. Tik pred podražitvijo sem kupil še poldrugo tono premoga, tako dasezime ne bojim. Upokojenci se moramo znajti, kajti pokojnine so preslabe, da bi lahko kupovali kurjavo po sprotnih cenah.«
Inž. MILKO MILJKOVIČ, direktor tozd Gozdarstvo v Sevnici: »Letos smo za kupce v sevniški občini pripravili okrog 1000 kubikov drv. Zaenkrat posebnega povpraševanja ni. Ljudje so nabrali okrog 200 kubikov drv na panju v gozdu, kupujejo pa jih tudi od znancev. Trenutno imamo v gozdovih že pripravljenih 400 kubikov drv in jih bomo razvozili v trgovine v Sevnici, Brežicah in Krškem.«
PETER VUKIČ, žagar iz Metlike: »Ljudje letos kupujejo več drv, kot sojih lani, četudi so dražja. Lani so bila po 3.600 din kubik, zdaj so že čez 7.000 din in govorijo, da bodo še dražja. Seveda se ljudje pritožujejo nad cenami, ampak je s premogom isto. Spomladi ga niso prodajali, zdaj ga imajo, toda po novih cenah. Jaz računam za žaganje metra drv 700 din in bom tudi podražil, ker seje podražila nafta in tudi žage so slabe kvalitete, da rade pokajo.«
JANKO CIZELJ, vodja proizvodnje Tovarne prikolic IMV v Brežicah: »Kurjavo za letošnjo zimo smo si priskrbeli zgodaj še po starih cenah. Drva vedno kupimo že spomladi tudi zato, da so bolje presušena. Mislim, da nas ne bi smelo zebsti ob 15 metrih drv in 2 tonah premoga, kar nas je stalo okrog 150.000 din.«
MILICA ZUPANČIČ, socialna delavka v Metalni Senovo: »Investirali smo v obnovo stanovanja, zdaj gremo na morje, zato bom za kurjavo vzela posojilo. Upam, da bo zadoščalo 3 tone premoga in 500 kilogramov lesnih briketov, za kar bom potrebovala okrog 130.000 dinarjev. Ne kurimo po ves dan, ampak le potem, ko pridemo iz službe. Seveda smo ob sobotah in nedeljah ves dan na toplem.«
INES MUC, delavka v črnomaljskem občinskem komiteju ZKS: »Drva za novo sezono smo plačali že januarja po 7.000 dinarjev, zato podražitve ne občutimo. Zelo lepa drva imamo že pospravljena. Kljub temu da imamo blizu rudnik, ne kupujemo premoga. Zanj nimamo pravega prostora in kurjenje z drvmi tudi manj onesnažuje okolje.«
LEON SKRABL, upokojenec iz Novega mesta: »Letos bomo kurili na olje, ki smo ga kupili že pred dvema letoma. Za zimo v letu 1987 imam že naročena drva. Vedno kupujem kurjavo za sezono vnaprej. Le tako se upokojenci sploh lahko grejemo, sicer bi ob tolikih podražitvah kurjave gotovo zmrzovali.«
ANICA CVITKOVIČ," referentka za delovna razmerja v Eurotransu Ribnica: »Drva so po mojih računih še najbolj poceni kurjava. Poleg tega živimo na območju, kjer bi bil skoraj greh, če bi kurili s čim drugim. Pri nas bomo potrebovali 23 prostorninskih metrov drv, dobili jih bomo preko GG Kočevje tako, da bomo čistili gozd. Čeprav je delo težko in naporno, je tak način nabave kurjave gotovo najcenejši.«
LUDVIK VESELIČ, obratovodja v Tekstilani Kočevje: »Jaz centralno kurjavo v montažni hiši kurim z oljem. Naj se sliši še tako nenavadno, se mi to najbolj izplača. V hiši sem večinoma sam, ker pride sin domov le enkrat na teden. Sam ne potrebujem posebno toplega stanovanja. Najbolj všeč pa mi je to, da odpade mukotrpno delo s prenašanjem drv in premoga.«
kmetijstvo
Drobnjakarstvo je pri njih nuja
VIHRE — V tej gručasti vasi na Krškem polju vzhodno od Mrtvic poznajo Lojzeta Račiča kot naprednega kmeta. O tem so se brž prepričali tudi v krškem Agrokombinatu kjer je Račič kooperant od samega začetka.
Tudi drugi kmetje so radi prisluhnili njegovi kleni besedi v svetu kooperantov, zaupali pa so mu tudi, ko je bil predsednik hranilno-kreditnega odbora. Račič je z dejanji vedno dajal zgled: medtem ko so nekateri zaradi trenutno boljših cen prodajali živino čez Sotlo, so Lojze in večina njemu podobnih kmetov znali oceniti dolgoročen interes za popolno zvestobo temeljni organizaciji kooperantov Agrokombinata.
Lani so Račičevi oddali 12 pitancev in okrog 32.000 litrov mleka. V kombiniranem hlevu (polovica je navezov, pol pa boksov) je bilo pred kratkim 14 krav. Imajo tudi pet plemenskih svinj. »Drobnjakarstvo je pri nas, žal, nuja,« ugotavlja Lojze. Čisti kmet je od leta 1949, ko je slekel vojaško suknjo in mu je oče kot srednjemu sinu zaupal kmetijo. Zemlje je bilo premalo za količkaj smotrno obdelavo, ki jo otežujejo še precej razmetane parcele. Zato so Račičevi zmeraj skrbno obdelali vsako ped zemlje, jo dokupovali ali jemali v najem. Zdaj imajo 14 ha površin, od tega 9 ha obdelovalne zemlje; v najemu pa imajo še 4 ha.
»Brez silaže se ne bi dalo obdržati tak stalež živine,« pojasnjuje Lojze odločitev; da ob koristastem silosu zgradijo še stolpnega. Silaža je seveda terjala še drugi, močnejši traktor, Račičevim pa tudi sicer ne manjka mehanizacije.
P. PERC
«9
NATANČNA NASTAVITEV PLUGA — Lanski republiški prvak pri mladih zadružnikih Franc Pust s Hudeja seje skrbno pripravljal za letošnje področno tekmovanje dolenjskih traktoristov in zasluženo zmagal. Zbral je kar 204 točke, to pa ni uspelo niti članom. — Na sliki: Pust med tekmovanjem v oranju. (Foto: P. Perc)
TEKMA TRAKTORISTOV
VELIKI PODLOG — Na občinskem tekmovanju traktoristov prejšnjo nedeljo v Velikem Podlogu je aktiv mladih zadružnikov krškega Agrokombinata kot dober organizator prijetno poskrbel ne le za 14 tekmovalcev, ampak tudi kar za okoli 400 gledalcev. Privlačno je bilo tekmovanje s konji v oranju, jahanju; tudi košnja, grabljenje, sestavljanje lojter-skega voza, podiranje dreves, cepljenje drv, žaganje polen in skoki v vrečah so terjali obilo spretnosti. Ko je osem zapravljivčkov pripeljalo tekmovalce, je šlo zares. Na področno posavsko tekmovanje traktoristov so se uvrstili (navajamo po doseženih mestih): Alenka Sintič (Jablance) in Marina Resnik (Lokve) pri dekletih, pri mladincih pa Franc Grabnar (Ardro), Janez Cerjak (Pesje), Jože Kuhar (Mladje), Rudi Pirc (Vihre), Andrej Turk (Brod) in Tine Menič (Mali Podlog).
r
RAKETA NA NJIVI
ŠENTRUPERT — Ko je 4. avgusta 52-letna Dana Vidmar iz Straže pri Šentrupertu prišla na njivo; jezagledala raketo proti toči, ki je štrlela iz zemlje; bila je neakti-virana. Miličniki so raketo zavarovali, pirotehnik pa jo je kasneje uničil, da ne bi prišlo do nesreče. Gre za ponoven primer neuspelega streljanja proti toči, ko raketa namesto v oblakih pristane na zemlji. Na srečo seje zarila v njivo.
Pust najboljši traktorist
Huda konkurenca na področnem tekmovanju traktoristov Dolenjske v Slovenski vasi — 34 tekmovalcev
TOPLIŠKO POLETJE
DOLENJSKE TOPLICE — V petek, 15. avgusta, ob 19. uri bo predstavitev in pokušnja vin belokranjskega vinorodnega okoliša v restavraciji Rog. Predstavitev in pokušnjo bo vodil priznani strokovnjak mag. Julij Nemanič iz Vinske kleti Metlika.
SLOVENSKA VAS — V lepem vremenu seje zadnjo soboto v Slovenski vasi pri Šentrupertu pomerilo na področnem tekmovanju Dolenjske 34 traktoristov, in sicer v teoriji, spretnostni vožnji in oranju. Najboljša dvojica iz vsake kategorije pojde 29. in 30. avgusta na republiško tekmovanje v Pirniče pri Medvodah.
Pri ženskah so se najbolje odrezale Anica Žnidaršič (Dobrnič), Marinka Ruperčič in Martina Kovačič (obe Novo mesto). Pri mladih zadružnikih je največ pokazal Franc Pust (Hudeje), drugi je bil Franc Medle (Sela pri Rat-ežu), tretji pa Marjan Miklič (Kamen-ca). Med člani je bil z dvobrazdnim plugom najboljši Janez Miklič (Ka-menca), drugi Franc Zalokar (Vinica
Tudi letos manj sadja
Sadjarski pridelek brežiške Agrarie in njenih kooperantov bo do polovice manjši od pričakovanega
BREŽICE — Na 30 hektarih nasadov hrušk, breskev in jabolk, kolikor jih ima v lasti Agraria na področju Mokric, Piršenbrega in Artič, bodo v tekoči sezoni obrali le okrog polovice planiranega pridelka. Namesto predvidenih 700 ton sadja bo letina znašala le okrog 300 ton. Veliko večje količine sadja bo Agraria odkupila od svojih kooperantov. '
»Toda tudi tu bo letos manj sadja,« pravi Jože	Verstovšek, direktor
Kooperacije. »Na žalost se vplivi lanskoletne pozebe poznajo tudi v letošnjem letu. Les v nasadih je močno poškodovan, zato sadno drevje, predvsem marelice in breskve, propadajo. Ribezovi nasadi se sušijo. Pridelek sta precej zmanjšala še letošnja pozeba v aprilu in neugodno vreme ob cvetenju.«
V Agrarii so do sedaj zaključili odkup jagodičevja, manjših količin marelic in ranih jabolk, trenutno je v teku odkup breskev. Za brežiško območje je v prvi polovici sezone najpomembnejši ribez, vendar je letos pridelek za polovico manjši od pričakovanega. Nezadovoljni so s cenami, ki so bileposebno pri ribezu manjše od planiranih. To je med kooperanti povzročilo težnje po zmanjšanju proizvodnje, toda v Agrarii se trudijo te težnje zadržati.
O *	•	v	v
Sejm/sca
S kvaliteto sadja so zadovoljni, delno jo je oškodovala le toča. Sadje imajo prodano tako rekoč že v naprej velikim slovenskim trgovskim organizacijam, kot sta Fructal in Mercator, manjše količine prodajo tudi na Hrvaško. Preko teh organizacij gre nekaj sadja tudi v izvoz.
BREDA DUŠIČ
Kdo gloda jabolka?
BREŽICE — V soboto je bilo na sejem pripeljanih 205 prašičev, starih do 3 mesece (prodali so jih 135 po 800 do 900 din kilogram žive teže), in 12 prašičev nad 3 meseci starosti, prodali pa sojih 7 po 650 do 700 din "kilogram žive teže.
Pol cene zgodnjih jabolk vzame kar grosist — Sekanje?
Kmetijski
Brodilon se je izkazal
V agronomiji se računa, da v običajnem letu tako ali drugače propade četrtina celotnega pridelka poljščin. Pri delitvi tako zgubljene pogače so izdatno udeleženi glodalci, zlasti poljska miš, zato so se jim ljudje poskušali že na sto in en način postaviti po robu. Beremo, da jih v Ameriki preganjajo celo z ultrazvokom ali na magnetofonski trak posnetim cviljenjem, kar je resda human način, vendar kaj nekoristen za tistega, na katerega zemljišče se zateče pregnana golazen.
Najbolj učinkoviti so seveda. kemični pripravki, predvsem strupene vabe. Novejše učinkujejo tako, da glodalci poginejo v 5 do 6 dneh, če uživajo zastrupljeno hrano. Žal dostikrat obstaja nevarnost tudi za druge živali in celo človeka, zato je najbolje tovrstna opravila (npr. deratizacijo) zaupati le strokovnim rokam, kar pa je v praksi izvedljivo le v mestih.
Kmet se mora dostikrat kar sam spoprijeti z nadlogo. V ta namen seje izkazal za zelo dobrega novejši pripravek »Brodilon mamak«, izdelek zagrebške Plive. Kot trdi reklama, povzroča neboleč pogin živali, kar je še dodatna prednost ob siceršnji veliki učinkovitosti. Brodilon uniči glodalce že po enkratnem krmljenju, o čemer smo se tudi sami prepričali.
• Postopek je enostaven. Brodilon vsebuje aktivno snov broma-diolon, vezano na oluščen oves ali grobo zdrobljeno pšenico. To vabo je treba stresti na kartonsko ali plastično podlago ter jo nastaviti na mestih, kjer bodo glodalci zanesljivo prišli do nje, ne pa tudi domače živali. Vaba presenetljivo hitro deluje, smrtna doza za miš je približno 18 zaužitih zrnc, za podgano pa nekaj več.
PliVa v svojem propagandnem prospektu navaja tudi, kako je treba ravnati, če brodilon pomotoma zaužijejo domače živali, pes, mačka ali prašič, in to v večji količini od tolerantne. Pojavijo se opazni znaki zastrupitve, kri v urinu in krvavitve iz nosu. Tedaj je skrajni čas, da je mogoče še kaj ukreniti. Kot protistrup učinkovito deluje vitamin K in z njim je še mogoče rešiti žival.
Inž. M. L.
S
*
*
\
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
SEVNICA — Se morajo v kmetijs-jvu domala še bolj kot slabega pridelka bali dobrega? V spletu nenavadnih okoliščin so se znašli v takšni zagati pri sevniškem kmetijskem kombi na-. tu, tozd Proizvodnja, . z zgodnimi jabolki.
Lepo obarvana jabolka zvenečih imen qinte, montet, red melba, discovery, jersey make in proti koncu avgusta še jamesgreve in summer red so za proizvajalca čista izguba. Pridelka na Blanci in Impoljci je za 200 ton.
Ali večja količina ne doprinese tistega, kar izgubijo pri nizki ceni? Direktorica, dipl. inž. Martina Koritnik. pravi, da znaša polna lastna cena 130 din za kilogram teh prvovrstnih jabolk. Maloprodajna cena je 150 dinarjev za k Ho gram: od l ega zn eskajim grosist vzame kar 50 odst. Proizvajalca namreč bremenijo vsi stroški od najmanj trikratnega obiranja do prevozov: velik strošek so gajbice. Ena—v njej je shranjenih 9 kg jabolk — stane kar 2.000 dinarjev in se ne vrača proizvajalcu.
Sadjarji navajajo, da jabolka potegnejo kratko zaradi ponudbe breskev. Nad 70 hektarov nasadov zgodnjih jabolk so zasadili okrog Zadra. veliki nasadi so tudi okrog Vipave. Vprašanje seveda je, kakšne bodo cene jabolk, ko ne bo več ponudbe jabolk naših kombinatov. Za nasad na Impoljci namreč pravijo, da bo v njem brez milosti zapela sekira. Se bo to zgodilo tudi zategadelj, ker so si od lega jabolka preveč odrezali trgovci?
Cene zgodnjih jabolk ne dosega za proizvajalca niti tiste za industrijska jabolka. Žaljih predelovalna industrija sedaj ne odkupuje, ker se za manjše količine ne izplača pognati strojev.
A. ŽELEZNIK
pri Škocjanu) in tretji Franc Judež (Ratež). V kategoriji tribrazdnih plugov seje najbolj izkazal ToneŠutar (Srednja kmetijska šola Grm), sledi mu Vid Knez (Hrastovica) in na tretjem mestu Slavko Burger (SKŠ Grm).
Tekmovanje sta vzorno pripravila trebanjska kmetijska zadruga in tamkajšnji aktiv mladih zadružnikov.
P.P.
Poldrugo tono pšenice na uro
J. Vinski ima zdaj mlin s štirimi valji — Pobira merico
METLIKA — Metliški mlinar Josip Vinski je imel celo drugo polovico lanskega leta mlin zaprt. V tem času gaje povsem preuredil in prenovil. Prej je imel dva valjčna stroja, sedaj ima štiri in še posebni valjčni mlin za koruzo.
Josip Vinski
Sedaj je kapaciteta mlina 1.500 kg pšenice na uro, kar pomeni, da bi v mesecu in pol lahko zmlel vso pšenico iz Bele krajine. Seveda mlin ni in nikoli ne bo tako polno zaseden, kljub temu da v ta mlin vozijo mlet ljudje iz cele Bele krajine, iz sosednjih hrvaških krajev, pripeljejo pa pšenico tudi z one strani Gorjancev. Ker je mlin povsem avtomatiziran, Vinski vse delo v njem zmore sam. »S prejšnjimi stroji sem mlel 14 let, ne da bi se jih dotaknil, sedanji pa bodo zdržali, dokler bom jaz mlel,« pravi mlinar.
Pri Vinskem na moko ni treba čakat^ko pripeljejo pšenico, dobijo tudi moko. Čeprav bi mlinar rajši za svoje delo denar, je tukaj navada, da pobira merico. Za 100 kg pšenice dobi lastnik 55 kg bele moke in 20 kg otrobov, ostalo, se pravi okoli četrtino, pa si obdrži mlinar.
EN
HRIBČEK BOM KUPIL ^
|	Ureja- Tit Doberšek
Kletarjenje
Vsak, kdor prideluje grozdje, ga želi sam predelati v vino. S predelavo grozdja in s kletarjenjem se vinogradnik ukvarja v času, ko v vinogradu ni drugega dela. Mali vinogradniki, ki zlasti na Dolenjskem prevladujejo, pridelajo le manjše količine grozdja. Dve tretjini, vina iz tega grozdja porabijo doma, za prodajo ostane le okrog ena tretjina. Delovne organizacije, ki grozdje odkupujejo, doslej še niso organizirale prevzema in odkupa teh malih količin grozdja, mali vinogradniki, zlasti iz vrst ljubiteljev, pa nimajo prevoznih sredstev, da bi grozdje prevažali na zbirna mesta. Zbiranje bi zahtevalo dobro organizacijo, hiter prevzem in prevoz do predelovalnih obratov. Med čakanjem na prevzem in prevoz se namreč grozdje kvari in vino iz njega je slabše kakovosti. Zaradi tega bodo zlasti mali vinogradniki tudi v bodoče prisiljeni grozdje sami predelovati in pridelek spravljati v lastne kleti, čeprav ni razloga, da ne bi tudi dandanes vinske kleti po zgledu predvojnih kletarskih zadrug odkupovale manjših količin vinskega pridelka. Težave malih vinogradnikov so v tem, ker nimajo na voljo dovolj sodobnih pripomočkov za predelavo grozdja in za kletarjenje, poleg tega pa potrebujejo tudi strokovno in materialno pomoč ustreznih služb družbenih kleti in ustanov. Zaradi tega mora mali vinogradnik skrbno paziti, da bo s skromnimi sredstvi, s katerimi razpolaga, grozdje pravilno predelal in vino hranil tako, da bo doseglo in ohranilo tisto kakovost, ki mu ga je dala narava.
Dobra klet nareja dobra vina,
pravi stari pregovor. Anton Kosi je pred 85 leti zapisal (Umni kletar, Celovec, 1901), da se najboljša vinska kapljica lahko izpridi, če je ne hranimo v dobri kleti, vino srednje kakovosti pa se v dobri kleti izboljša.
Vinogradnik dostikrat ni sam kriv, če nima dobre vinske kleti. Marsikdo bi lahko imel boljšo klet, če bi pri gradnji zidanice posvetil kleti več pozornosti. Sicer pa vsako klet lahko tudi naknadno izboljšamo.
V kleti naj bo temperatura vse leto približno enaka. Pozimi naj bo dovolj toplo, poleti dovolj hladno (od 8 do 14° C). Ta toplota pa je za vrenje mošta prenizka, zato je priporočljivo imeti za vrenje mošta (od 15 do 18° C) poseben vrelni prostor, vrelno klet.
Enakomerno toploto dosežemo, če je klet v zemlji, kar je po naših goricah z izkopom v hrib možno skoraj povsod napraviti. Tako klet ne bo prevlažna niti presuha. Presuhe so navadno nadzemne kleti. V teh je poleti temperatura celo nad 18° C. V takih kleteh je osušek vina zelo velik (mesečno 1% in še več), iz vina uhajajo buketne snovi, vino je zaradi ugodnega razvoja škodljivih glivic podvrženo ciku in kanu. Tudi prevlažna klet ni najboljša: močna vlaga ne škoduje samo sodu in drugi opremi v kleti, marveč tudi vinu, posebno če kleti ne zračimo dovolj. V vlažni kleti je v zraku mnogo trosov škodljivih glivic, ki slabo vplivajo na vino, zlasti če ga zračno pretakamo.
(Dalje prihodnjič) DT
1
I
N
I
S
I
S
I
s
I
s
I
I s
I
s
I
s
I
s
I
v
I
s
I
s
I
s
I
N
I
s
I
s
I
s
I
s
I
\
*
s
s
I
N
I
s
I
s
I
>
I
s
I
>
I
>
N
I
S
,J
Spet so v negotovosti
»Ista pesem: izkopavali bomo krompir, cena ni znana«
MALE BRUSNICE — Pri Škrbče-vih v Malih Brusnicah 6 živijo kot večina ljudi okrog mesta. Eden je v službi, drugi kmetuje, vsa družina pa dela po njivah. Slavka Škrbec, gospodinja s tremi hčerkami, ki ima na skrbi kmetijo, pravi:
»V tej hiši so že od nekdaj kmetovali, ampak zemlje je samo 5 hektarov in obdelovalne le 2 hektara. Takoj po vojni od tega ni bilo mogoče živeti, zato se je mož zaposlil. Začelje v Inisu, ko je ta propadel, je šel v IMV. Tam je že več kot 20 let, a prinese domov v najboljšem primeru po 7 tisočakov. Če bi bili delavci te tovarne in njihove družine odvisne od plač, bi jih bilo konec. Mi si s kmetovanjem zelo pomagamo.«
Pri Škrbčevih pa so prav z moževim zaslužkom in s posojili kupili že vse kmečke stroje. Pridelajo vso pšenico, tako da kruha ne kupujejo. Krompir pridelajo za domače potrebe in še prodajo ga več sto kilogramov.
dni zaradi živine. Delamo in garamo, ko pa jeseni pobiramo pridelke, bi se najraje zjokali. Lani so v zadrugi plačevali krompir po 350 din, semenskega pa sami prodajali po 1800 din. Po taki ceni nismohoteli krompirjadati.asmo ga tudi sami komajda spravili v promet. Čez 14 dni bomo vnovič pobirali krompir, a spet še nihče ne ve za uradno ceno. Naj v takih razmerah z veseljem kmetujemo?«
R. BAČER
»Ne rečem, da bi se nam slabo godilo, ampak oddiha ne poznamo. Zavoljo denarja bi še lahko šli kdaj na pravi dopust, na morje, tako pa smo ga videli le na izletu. Vsak prosti dan in ves dopust tudi mož izkoristi za delo na kmetiji. Ne moremo pa zdoma za več
24. MEDNARODNI KMETIJSKO-ŽIVILSKI SEJEM V GOR. RADGONI
GOR. RADGONA — V petek, 22. avgusta, bo otvoritev že 24. mednarodnega kmetijsko- živilskega sejma v Gor. Radgoni. Na sejmu bo sodelovalo 1100 razstavljalcev iz cele Jugoslavije in 40 podjetij iz 10 tujih držav. Sejem bo trajal do 31. avgusta, v teh dneh pa se bodo zvrstili dan mesta Ingolstad, dan čebelarjev, dan mesne predelovalne industrije in kon-jerejcev, dan vinogradnikov, dan kmetijske tehnike in prašičerejcev, dan veterinarjev in perutninarjev, dan živinorejcev in dan gobarjev in lovcev.
Še enkrat Zaščititi steljnike!
Odgovor na članek o agromelioracijah v metliški in črnomaljski občini
Dolenjski listje v eni prejšnjih številk objavil članek novinarja A. Bartlja o agromelioracijskih delih v občini Metlika, s katerim je meddrugim nerealno in na neresničnih podatkih prikazal usmerjanje kmetijske politike v Črnomlju, katera si prizadeva usposobiti čimveč za kmetijstvo sposobni!) površin.
Te investicijske aktivnosti, s katerimi posegamo v kmetijska zemljišča, smo začeli na osnovi vsesplošnih ugotovitev, ki so pri nas še posebej izrazite, da imamo namreč preko 6.000 ha zemljišč v zaraščanju. To so v večini prav steljniške površine in brezovigaji.
Zal še dolgo ne bomo z kakršnimikoli akcijami prišli na leto 1960, ko seje na teh površinah paslo za preko 70 odst. glav živine več, kot je imamo danes. Prav tako porazno stanjeje privedlo do preokreta v odnosu do kmetijstva in združevanja sredstev za aktiviranje propadajočih zemljišč.
V primeru Podturnščice, kjer ni značilno niti brezovo niti steljniško področje, so glavna dela potekala usklajeno z varstveniki okolja in naravne dediščine, in to predvsem na zamočvirjenih tleh. Posek nekaj brez in več jelševine ter grmičevja še zdaleč ni brutalen poseg brez občutka«, kot to navaja novinar A. Bartelj. Sami krajani zahtevajo še več posegov v zarasle in nekoristne površine, saj je vsakomur lahko jasno, da lepe, obdelane njive ne kazijo pokrajine. Za »pust in grd odvodni kanal«, kot pisec imenuje regulirano Podturnščico, ki je nadomestil poplavljajoče meadre, pa sosi že Italijani pred vojno in krajani ter občina ves čas po vojni prizadevali, da bi vršil svojo pravo funkcijo — preprečeval poplave.
Naj omenim, da je večina z idejno zasnovo zaščitenih površin, čeprav predstavljajo največji vir kmetijskih plevelov, ostala nedotaknjena. Vsi tisti, ki si želijo ogledati krajinsko značilnost tega predela Bele krajine, si
jo lahko ogledajo v 1 km oddaljeni Na-rajščici, ki je postala zaščiteno območje.
Kar pa se tiče »usodnih« napak iz preteklosti, sem mnenja, da je bila resnično usodna napaka le ta. da se nismo agromelioracij Ibtili že prej in usposobili več zemlje za pridelovanje hrane. Ker sem sam seznanjen z vsemi melioracijskimi površinami in deli, trdim, da nismo uničili nobenega brezovega gaja.
Zato so taki in temu podobni neresnični in nepreverjeni članki vredni vsega obsojanja. Kajti žal še vedno ne poznamo tehnologije, po kateri bi si s pogledi na brezove gaje in steljnike hkrati lahko nasitili tudi želodce. Mislim, da je že prej omenjenih 6.000 ha zaraščenih površin (breze, steljniki) več kot dovolj za vsakega, ki si hoče napasti oči na avtentični belokranjski pokrajini.
NIKO POŽEK, dipl. inž. agr. dlHektbr KZ Črnomelj
IZ NtkŠIH OBČIN
H IZ NKŠIH OBČIN H
Pri temeljili se zatika
Neuporabnega mostu v Ragov log ni več, pospešeno iščejo možnosti za cenejšo novo _________________ gradnjo
NOVO MESTO — Prve dni avgusta so na hitro odstranili več let neuporabni, zaprti leseni most v Ragov log. Vse bolj je postajal nevaren otrokom in odraslim, ki so kljub zapori lezli čezenj. Slej ko prej bi lahko prišlo do nesreče!
O gradnji novega mostu do edinega neuradnega mestnega parka v Ragovem logu v skupnosti krajevnih skupnosti Novo mesto razmišljajo več let. Imajo poseben gradbeni odbor, ki pa je po prvih ponudbah za izvajanje gradbenih del za novi most ugotovil, da so vse inačice predrage. Zanašali so se na Pionirja in Projektivni biro, ki je izdelal sicer lep projekt, vendar bi izvedba veljala 138 milijonov dinarjev. V tolikšno investicijo se mestne krajevne skupnosti ne morejo spustiti. Tudi ostali trije ponudniki niso dali ustrezne rešitve. Bili so sicer nekoliko cenejši, vendar bi prevzeli samo del mostne gradnje. Zatika se najbolj pri postavitvi temeljev, kersotade-la najzahtevnejša in najdražja.
Kot je povedal Bojan Avbar, tajnik skupnosti krajevnih skupnosti, bodo do jeseni skušali priti vsaj do odločitve, kakšen most in za koliko denarja. »Radi bi postavili vsaj betonske temelje, ki zagotavljajo trajno rešitev, vrhnji del mosta pa bo moral biti bržkone lesen, ker je to cenejše,« meni tajnik Avbar.
Kakorkoli že: tudi ko bo most že zgrajen, bodo potrebna še znatna sredstva za ureditev Ragovega loga v gozd posebnega pomena. Zdaj je neuraden mestni park, večina zemljišč pa je v zasebni lasti. Te bi morali za začetek odkupiti, kar spet ne bo poceni. Za financiranje izgradnje novega mosta so se mestne krajevne skupnosti dogovorile za skupno akcijo, v kateri bodo več prispevale tiste, ki mejijo na Ragov log. Kljub dobri volji pa morajo najti tak način gradnje, ki bo ustrezal finančnim možnostim.
R. BAČER
KRKA: DODATNA POMOČ KRAJEVNIM SKUPNOSTIM
NOVO MESTO — Tovarna zdravil Krka je vsa leta znana kot kolektiv z velikim razumevanjem za težave krajevnih skupnosti in za urejevanje komunalnih težav, posebno v krajih, kjer živijo Krkini delavci. Letos je tovarna Krka ob zaključnem računu za lani namenila 14 milijonov dinarjev (0,5 odst. sredstev od bruto osebnih dohodkov). Kerpatasredstvamnogim ne zadoščajo, so prosili za dodatno pomoč. Julija je delavski svet Krke odobril še 33,8 milijona dinarjev za 13 krajevnih skupnosti in dve srednji šoli. Ta denar bo šel za sofinanciranje raznih komunalnih del od asfaltiranjacest do gradnje kanalizacije ali telefonskega omrežja.
UGODNOST ZA INVALIDE
NOVO MESTO — Novomeško Društvo invalidov, ki ima prostore na Kidričevem trgu, je za svoje člane nabavilo kopališke karte za Dolenjske in Šmarješke Toplice. Na razpolago imajo tudi prosta mesta v počitniški hiši na Čatežu, in sicer med 30. oktobrom in 8. novembrom. Interesenti za obe ugodnosti naj se čimprej javijo v pisarni društva.
Nova generacija pred durmi
Zdajle na Dolenjskem nezaposlenosti ne štejejo za družbeni problem
NOVO MESTO — Ob koncu prvega polletja 1986 je bilo v štirih dolenjskih občinah nezaposlenih 378 ljudi. Če upoštevamo, da jemed temi 229 teže zaposljivih in še 86 Romov povrhu, nezaposlenost trenutno res ni problematična. Kaj bo pa oktobra, ko bodo iskali delo mladi iz letos izšolane generacije?
oliščine resnično brez dela, so prišli do števila 278.
Prvo zaposlitev je na začetku julija iskalo 109 ljudi v vseh štirih občinah, starih do 26 let pa je med nezaposlenimi 174. Med temi je največ medicinskih sester, kmetijskih tehnikov, gimnazijskih maturantov, kuharjev in vmes je celo en elektronik.
Medtem ko število nezaposlenih nasploh upada, pa se hkrati med iskalci zaposlitve veča število teže zaposljivih. Zanje je čedalje teže dobiti delo, četudi je za marsikoga v tej skupini edina ovira le slabo zdravstveno stanje.
Medtem ko je lani vsa novoizšolana generacija z nekaj izjemami dobila mesto v združenem delu, četudi so nekateri čakali na zaposlitev več mesecev, bodo letos septembra pred durmi novi interesenti. Kakšna bo njihova usoda? V skupnosti za zaposlovanje niso preveč črnogledi, prej nasprotno. Če si mladi niso izbrali poklicev, za katere je vnaprej znano, da ni zanje interesa v združenem delu, in če ne sodijo k teže zaposljivim, lahko upajo na službo. Morda ne v prvem mesecu, ko se bodo prijavili in tudi ne v kolektivu, kamor
Po ustaljeni praksi, s katero se srečujejo v medobčinski skupnosti za zaposlovanje, je ob koncu prvega polletja vselej najmanjše število nezaposlenih, poveča pa se proti kon cu leta. Vendar upajo, da tudi letos z nezaposlenostjo ne bo hujših težav. Marsikdo od mladih bi že med počitnicami lahko dobil zaposlitev, če bi zaprosil zanjo takoj po končani šoli. Tako pa prenekateri čaka na jesen, si privošči počitnice ali čaka, če mu bo uspel vpis na želeno šolo. Prav med dopusti pa v združenem delu iščejo nadomestne moči, ki jim jih skupnost za zaposlovanje težko dobavlja. Gre za kratek stik, za isto napako, ki se ponavlja iz leta v leto.
Ob koncu prve polovice leta 1986 je bilo na Dolenjskem prijavljenih 378 iskalcev zaposlitve, med temi je bilo 169 žensk. Brez poklica se želi zaposliti 132 delavcev: s končano prvo stopnjo izobraževanja jih je 86, z II. stopnjo, s III. stopnjo 5, s IV. stopnjo 61, s V. stopnjo 4^, s VI. stopnjo 7 in le 1 ima končano VII. izobraževalno stopnjo — fakulteto. Ko so po občinah delali ocene, koliko ljudi je glede na vse ok-
bi želeli priti, ampak delo bržkone bo. V primeri z neznanskimi težavami, ki jih imajo z nezaposlenostjo v drugih republikah, se v Sloveniji, na Dolenjskem pa sploh, ne bi smeli pritoževati.
RIA BAČER
BRIGADIRJI OBNAVLJAJO VODOVOD
KULJAJI — Druga polovica druge in tretja izmena MDA Bela krajina 86 dela pri rekonstrukciji metliškega vodovoda od zajetja v Rajakovičih do Kuljajev v dolžini 2,8 km. Delale bodo še en teden, v ponedeljek pa se jim je pridružila lokalna brigada iz z metliško pobratene ozaljske občine. V Metliki upajo, da bodo brigadirji ta dela končali, po obnovljenem cevovodu pa bo v dolino priteklo veliko več vode, ki se je sedaj izgubljala zaradi raznih okvar in dotrajanih cevi. Iz tega zajetja se napaja del gorjanskega območja občine.
Pridite in poglejte
Kdor vidi posledice povodnji, se ne čudi ____________jezi_____________
NOVO MESTO — Hudo neurje se 5. avgusta popoldne še ni izdivjalo, ko so stanovalci 11. in 12. bloka na Mestnih njivah prihiteli iz služb. Vedeli so. kaj jih čaka: povodenj v kleteh! Ne da bi ženske začele kuhati kosilo, so z možmi in večjimi otroki vred v gumijastih škornjih lazile po kletnih prostorih, kjer je voda stala do prve stopnice.
Kleti so tako in tako že več let neuporabne, pod strop obešajo le še sani ali smuči, morda kakšno kolo. Ničesar ne postavljajo na tla, kajti tudi ob mnogo manjših količinah dežja imajo v kleteh povodenj. Stanovalci so naveličani venomer odnašati vodo, pometati in čistiti. Če je nevihta zvečer, traja reševanje kleti pozno v noč, zjutraj pa morajo ljudje neprespani na delo. Na tleh pa ni le voda, ampak smrdljivo blato. Ko že vse pomijejo, kljub odprtim oknom smrdi do petega nadstropja.
Doslej vse prošnje in pritožbe stanovalcev niso zalegle. Stanovanjska skupnost baje ugotavlja krivca za le razmere, kakršnih ni bilo od vselitve v bloke, ampak so nastale šele v zadnjih letih. Ljudem je tokrat prekipelo: niso več pripravljeni čakati razpleta zgodbe, marveč so enoglasno izjavljali, da bodo vsi prenehali plačevati stanarino, dokler razmere v blokih ne bodo normalne in bivalne!
R. BAČER
Trgovine
posodabljajo
V Šmihelu pri Žužemberku in na Dvoru obnova starih zadružnih prodajaln
ŽUŽEMBERK — Konec avgusta bo v Šmihelu pri Žužemberku odprta prenovljena prodajalna kmetijske zadruge Žužemberk, ki posluje zdaj v razmerah, kakršnim bi težko našli par. Nima ne tekoče vode ne sanitarij, je celo brez elektrike. Edinstvena zastarelost bo le še spomin. Prenovitvena dela opravljajo, ne da bi lokal povsem zaprli, zato je zadnje čase prodaja še bolj motena. V tej trgovini, ki je za krajane odročnega predela nujno potrebna, za zadrugo pa le finančno breme, se obnovitvena dela izvajajo s pomočjo občinskih sredstev za urejanje lokalov.
Konec leta bo na vrsti še adaptacija zadružne trgovine na Dvoru, ki bo iz klasične prodajalne spremenjena v samopostrežno trgovino.
V samem Žužemberku je bila zadružna trgovina prenovljena pred meseci, v središču trga pa je tudi sicer nekaj ugodnih sprememb. Dobili so prvo slaščičarno, ' v nekdanjem lokalu Dolenjke pa ima sodobne prostore pošta.
R. B.
LOVCI BODO STRELJALI KLATEŠKE PSE
METLIKA — Proti koncu prejšnjega meseca so sena Vinomeru zbrali člani lovske družine Metlika. Ker so ugotovili, da staleždivjadi, zlasti nizke, močno ogrožajo klateški psi, opozarjajo vse lastnike psov, da bodo načrtno streljali na vse odvezane pse, katerih lastnika ne bo v bližini. Poleg tega precej psov tudi ni cepljenih. Klateški psi povzročajo lovcem veliko škode, saj pred njimi niso varni zlasti zajci, jerebice, pa tudi mlade srne.
GASILCI BODO TEKMOVALI
KOČEVJE — Te dni jeobčinskaga-silska zveza razpisala občinsko t ekmo-vanje gasilskih enot, ki bo potekalo v počastitev letošnjega občinskega praznika in dneva gasilcev, Tekmovanje bo 28. septembra pri brunarici v Dolgi vasi, nanj pa so vabljene članske (moške in ženske), mladinske (fantje in dekleta) in pionirske desetine.
POVSOD MLADI GASILCI
KOČEVJE — V minulem šolskem letu so delovala pionirska društva »Mladi gasilec« na vseh osnovnih šolah v občini. Kot zadnji so ju namreč ustanovili še v Željnah, kjer dela zelo uspešno, in Livoldu. Občinska gasilska zveza ni dobila natančnih podatkov le za šolo v Podpreski, kjer pa so s to dejavnostjo tudi že začeli. Skupno je bilo v občini minulo šolsko leto testiranih na šolah 160 mladih gasilcev, opožarni varnosti pa so poslušali predavanja vsi šolarji, in sicer v okviru tehnične vzgoje.
Njihove cene »krojijo« drugi
V Novolesovem metliškem tozdu bi imeli izgube, če bi morali prodajati po starih cenah — Polletno poslovanje zadovoljivo, plače poprečno po 82 tisočakov
Nerazumna razumljivost
Kar tri četrt Kometove proizvodnje je v 1. polletju delalo za izvoz — če bi delali več za domači trg, bi Imeli težave — Potrebe določajo drugje
METLIKA — V prvi polovici letošnjega leta je kar tri četrt Kometove proizvodnje delalo za izvoz na konvertibilno tržišče. Čeprav v drugem polletju ne bodo toliko delali za izvoz, bodo še vedno precej presegli načrtovano proizvodnjo za izvoz; za celo leto so si namreč zastavili, da bo 53 odst. Kometovih proizvodnih zmogljivosti delalo za izvoz.
Zaradi tako velikega izvoza so tudi njihove proizvodne težave manjše, kot bi bilesicer, kljub temu pa v teh časih tudi taki izvozniki, kot je Komet, niso brez težav. »Če bi polovica proizvodnje delala za domači trg, bi imeli velike težave pri uvozu prepotrebnih reprodukcijskih materialov,« pravijo v Kometu. Na domačem trgu gredo njihovi izdelki dobro v prodajo, prodali bi lahko še precej več, a si ne morejo dovoliti, da bi proizvodnjo za domači trg povečali. Situacijaje pravzaprav razumljiva(?) samo v naših »specifičnih razmerah«: na domačem trgu bi, kot rečeno, lahko prodali precej več, a če bi delali več za domači trg, bi morali manj delati za izvoz; če bi delali manj za izvoz, bi imeli težave pri uvozu reprodukcijskih materialov, ki jih potrebujejo za proizvodnjo za domači trg, in takobi seproizvo-dnja za domači trg še zmanjšala, domače trgovine pa bi bilešeslabše založene. In tako naprej v koncent-
ričnih začaranih krogih navznoter do središča, ki je pravzaprav točka nič. Hkrati pa bi jim pametnjakoviči vseh vrst z vseh strani tulili, da je treba povečati dohodek.
Povrhu vsega morajo še skrbeti, da ne bi preveč zaostajali pri posodobitvi opreme, kajti danes si sodobne, uspešne in izvozno usmerjene konfekcije pač ni moč predstavljati brez sodobnih specialnih in visoko zmogljivih strojev. V Kometu, 450-članskem kolektivu, imajo nekaj čez 300 šivalnih strojev, nekaj od teh je novejših, precej pa že zastarelih, iztrošenih in odpisanih. »Dobra oprema je prvi pogoj za naš razvoj,« pravijo. Prav tako so tuji partnerji vse bolj zahtevni glede zastavljenih rokov, ki so vedno krajši, in glede kakovosti njihovih storitev. Največ namreč delajo za velike in znane nemške firme. Do novega leta bodo v Kometu naredili plan uvoza sodobnih šivalnih strojev, ki jih morajo kupovati največ v Nemčiji pa tudi na Japonskem. Tak sodoben šivalni stroj stane okoli 2 milijona dinarjev, potrebno pa bi bilo, da bi jih uvozili 70 do 80 na leto. Koliko jih bodo pa res lahko uvozili, nihče ne ve, kajti potrebe danes določajo povsod drugje, samo tam ne, kjer se pokažejo in kjer tudi vse in še več plačajo.
A. BARTELJ
METLIKA — Če bi obveljala nomenklatura in šifrant, kot se uradno reče spisku izdelkov, katerih cene se morajo vrniti na tiste, ki so veljale 8. junija, bi imel metliški Novolesov tozd Tovarna kopalniške opreme za okoli 5 milijard starih dinarjev izgube na mesec. V tem tozdu so namreč cene svojih izdelkov povišali marca, tako da bisemoraledejansko vrnitina tiste, ki so veljale lanskega decembra.
»V začetku je bil n aš tozd res registriran za predelavo plastike, ki je tudi na seznamu tistih artiklov, katerih cene se morajo vrniti na osmojunijske^vendar se je naš program v letih spredfcija! in dopolnjeval, tako da sedaj izdelujemo okoli 50 različnih artiklov, niti enega pa ni, ki bi bil izdelan samo iz pleksija, ampak je pleksi steklo samo del vgrajenih materialov,« pravijo v metliškem tozdu. Za primer: pri kopalni kadi predstavlja pleksi steklo po vrednosti samo polovico celotnega izdelka.
Poleg tega je bila njihova marčevska podražitev povsem zakonita in regularna, saj so o novem ceniku obvestili vse pristojne organe, kot zahtevajo predpisi. Prav tako niso prekoračili resolucijskih okvirov o cenah. Seveda se je ob takih bolečih ukrepih treba vprašati tudi, kdo je cene vhodnih materialov vrnil na tiste, ki so veljale pred zadnjo podražitvijo.
Z vsem tem in tudi z dejstvom, da svoje izdelke ves čas prijavljajo kot pohištvo za kopalnice in imajo za to tudi ustrezno strokovno mnenje zveznega
VOJAKI GRADE VODOVOD
BRIGA PRI KOČEVJU — Vojaki skoraj vsako leto pomagajo občanom pri gradnji vodovodov in cest. V teh dneh so dokončali spet 2 km vodovoda od Slovenske Brige do Ajblja, zdaj pa nadaljujejo dela proti 1,5 icm oddaljeni vasi Suhor. Te vasi bodo dobivale vodo iz vodnega zbiralnika pri Novih Selih. Dela vodijo strokovnjaki Hydrovoda iz Kočevja, izvajajo pa jih vojaki iž ribniške enote.
zborničnega organa, so seznanili ustrezne organe in kaže, da so bili njihovi argumenti prepričljivi.
Sicer pa je ta tozd, ki šteje z obratom v Radatovičih 165 zaposlenih,polletno
IZJEMA JE LE I. ZORAN
Pod rdečim klicajem na naslovni strani Dolenjskega lista z dne 7. avgusta 1986 ugotavlja I. Zoran, da je Metlika izjema, ki se je v poletnih mesecih kulturno prebudila, zlasti po zaslugi mladih, bržkone razmerjevcev. Če bi /. Zoran bral samo list, v katerem združuje delo in sredstva, bi mora! vedeti, da razmerjevci nimajo nič skupnega z metliškimi poletnimi kulturnimi prireditvami Noči do jutra. Razmerjevci so s svojim razdiralnim pisanjem v propadlih Razmerjih uničili metliško likovno kolonijo, pri Nočeh do jutra pa se drže strogo ob strani, imajo se za alternativo, ki pa je v Metliki mrtva že več kot pol leta. Zoranov »bržkone« je klofuta resničnemu organizatorju: občinski konferenci ZSMS Metlika, ki se še z drugimi posamezniki trudi, da Metlika v poletnih mesecih ne bi bila kulturniško zasmrajena mlaka. Aktivnost razmerjevcev je zadnji čas osredotočena na brezplodne razprave v gostilnah, na grajskem dvorišču pa delajo povsem drugi ljudje, ki bi se lahko kdaj tudi znašli pod peresom I. Zorana.
TONI GAŠPERIČ
poslovanje zaključil zadovoljivo, v okviru zastavljenega plana, in to tako glede proizvodnje kakor prodaje. Oskrba z reprodukcijskimi materiali je bila v prvi polovici leta dobra, vsi so domače proizvodnje. Tudi prodajajo se njihovi izdelki dobro. Povprečni osebni dohodek za prvo polletje znaša 82 tisočakov. Na konvertibilno tržišče, v glavnem v Nemčijo, Francijo, Švico, Grčijo in Izrael, izvažajo v glavnem kuhinjska pomivalna korita iz kerakrila, ki j ih izdelujejo v obratu v Radatovičih. Sedaj delajo tri modele v šestih barvnih odtenkih, izdelajo jih okoli 1.500 na mesec, od tega pa jih kar 80 odst. izvozijo. Do konca leta bodo začeli izdelovati še nove modele teh korit.
A. BARTELJ
Gorelo 2e 21-krat
Najhuje je bilo v tiskarni — Gorela dva avta
KOČEVJE — Letos je na območju kočevske občine gorelo že 21-krat, kar je veliko, vendar je bilo na srečo le malo škode, saj so bili požari manjši. Še najhuje je bilo, ko je gorelo pri tiskarni, a tudi tam materialna škoda ni bila posebno velika, bil pa je en delavec hudo poškodovan.
Gasilci ugotavljajo, daje lahko najbolj usodno, če izbruhne požar tam, kjer so telefonske zveze slabe (na primer v Koprivniku) ali kjer jih sploh ni (na primer na Oneku). Ko je julija gorelo na Oneku, so lahko gasilce v Kočevju obvestili le tako, da je nekdo sedel v avto in se odpeljal v Kočevje. Sreča v nesreči je bila, da so nevarne zublje, ki so silili izdimnika, pogasili že sami domačini, še preden so na Onek prispeli gasilci.
Pri ostalih požarih je bilo še največ škode, ko sta gorela dva avtomobila.
Novomeška kronika
VARNOST — V križišču v Kandiji na prehodu za pešce, natanko pred bifejem hotela Kandija, v zadnjem času večkrat stoji službena katrca podjetja Varnost. Organi javnega reda se za očitno napačno parkirano vozilo ne menijo, kar mimoidoče opazovalce še utrjuje v prepričanju, da je katrca na tem mestu zaradi kakšne posebne varnostne naloge. Le najbolj hudobni so avto in njenega voznika povezali z' brizgancem iz bližnjega bifeja.
DREVORED — Sodelavci s terena poročajo, da je Kettejev drevored, nekdanje osrednje mestno sprehajališče, v katastrofalnem stanju. Deževja so pot tako opustošila, da se menda zanjo zanimajo ameriški in sovjetski znanstveniki, ki imajo na skrbi potovanje na Mars. Na tem planetu je namreč veliko suhih rečnih korit. Kaže torej, da se vzdrževanje drevoreda začne in konča z bolj ali manj (ne)spretnim in (ne)potrebnim obsekavanjem kostanjevih krošenj.
ČASOPIS — Nedolgo tega smo napisali, da nam je prodajalka v kiosku Dela na Glavnem trgu hotela prodati nekaj dni star dnevnik. V soboto seje pokazalo, da ima v tem kolektivu tovrstno početje širšo podporo in obseg, saj nam je prodajalka v kiosku Dela v Kandiji skušala podtakniti kar teden dni staro revijo. Morebiti smo krivični, morda se pri novomeškem Delu pripravljajo na otvoritev trgovine s starimi časniki?
NOČ ■— Noč ima svojo moč. Gostje G kluba v Dilančevi ulici imajo po zadnji rundi navado na svežem zraku sleči oblačilca in se kot od boga rojeni okopati v vodnjaku z znamenitimi Kettejevimi verzi. Higienična prizadevanja spremljajo kriki, sopenje, renčanje, grgranje in brbotanje.
Ena gospa je rekla, daje vodja restavracije, v kateri se je pred kratkim zastrupilo okoli 200 ljudi, dobil pomembno priznanje dolenjskih turističnih delavcev. Po tej logiki bi moral direktor jedrske elektrarne v Černobilu dobiti Nobelove nagrade za mir, fiziko in medicino.
Sprehod po Metliki
ČE SE NE MORETE ODLOČITI, kam bi šli 16. avgusta ob 21. uri, zavijte na grajsko dvorišče. Tam ne hostesami: v soboto bo tam pol Metlike. Poslušalstvo bo prišlo zaradi dr. Dušana Pluta, ki bo odgovarjal na vprašanja o našem okolju. Naslov poznate: Živeti v svinjariji? Tudi oba harmonikarja, ki bosta raztegovala meh, nista neznana: Edi Macele je gostilničar v bifeju Rajmer, Ivan Hočevarje njegov pogostni gost, oba pa igrata več kot odlično.
ZA SVOJ NASTOP V OKVIRU NOČI DO JUTRA so pošiljale legendarne Popolnočne kočije duhovita vabila, nič manj mikavni pa niso bili letaki , ki so bili obešeni po Metliki in okolici. Bili so tako dobri, da sojih odnašali ljudje domov. Največje povpraševanje je bilo za poster vijolinista Milana Bračike. Pod njegov obraz bi lahko mirne duše zapisali: Turizem smo ljudje.
Črnomaljski drobir
»DOMAČA OBRT« — Resje, da so se v Vinici trudili, da bi ob nedavni prireditvi Bratstvo-Kolpa 86 pripra-i vili čim bolj domače in prisrčno vzdušje, zato so povabili tudi vrsto izdelovalcev izdelkov domače obrti. To avtohtono domačnost pa so pokvarili prodajalci kiča, ki so svoje stojnice vsiljivo postavili poleg prej omenjenih obrtnikov. Obiskovalcu seje mimogrede postavilo vprašanje, ali m nikogar, ki bi v tem primeru rekel »ne« tej ne preveč folklorni (vsaj kar se obkolpske folklore tiče) ponudbi.
STREŽBA PO(NA)TURISTIČNO — Še vedno ostajamo pri viniškem kampu. Tokrat seje oglasil eden naših bralcev in obiskovalcev tamkajšnjega kopališča oz. bifeja v kampu. Pohvalil je postrežbo, saj prinese pijačo priletna simpatična gospa, oblečena v kratke hlače. »Gost dobi takoj apetit po mesu in naroči še porcijo zrezkov,« jepriznal obiskovalec, ki ga očitno takšna postrežba ne moti preveč.
Drobne iz Kočevja
KOPAJO SE VSEMU NAVKLJUB — Kočevsko jezero uradno še ni bilo odprto za kopanje, toda v teh vročih dneh je to ljudem kaj malo mar. Vsak dan se na bregovih jezera, s katerim so imeli kočevski turistični delavci velike načrte, sonči okoli 2000 kopalcev. Načrte z jezerom pa imajo tudi kočevski ribiči, ki kanijo v njem naseliti ribe. Skratka, vse kaže, da bo kočevsko jezero postalo priljubljena turistična točka Kočevcev.
IZ NtkŠIH OBČIN	IZ	NKŠIH	OBČIN
Ribniški zobotrebci
KINO DVAKRAT NA DAN — V bistroju Slavin v Ribnici so se kar dobro znašli in jim zato gostov ne manjka niti v dopoldanskih urah. Vsak dan dvakrat namreč vrte pustolovske filme in ribniška mladež do kraja napolni prostore bistroja. Poleg filmov, ki jih predvajajo z video rekorderjem, si gostje lahko ogledajo tudi razstavo kiparskih del Toneta Svetine.
ZA PRTO SREDI SEZONE —Tudi v ribniški občini se dogaja, da so gostilne sredi sezone zaprte. Seveda ni nič narobe, če se to zgodi v kakšni zakotni vasi in zanikrnemu bifeju, malo bolj nerodna zadeva pa je, če je zaprta osrednja restavracija. V preteklih dneh seje to zgodilo z Mercatorjevo restavracijo.
Trebanjske iveri
OBVOZNICA — Mirenčani terjajo, naj odgovorni ponovno proučijo mirensko obvoznico, ker je v sedanjem srednjeročnem načrtu nesprejemljiva, kljub temu da je bila projektirana že leta 1977 in sojo kot takšno »prenesli« v to obdobje.
FINANCIRANJE — Trebanjci se sprašujejo, kdo bo povrnil morebitno škodo, ki lahko nastane na cesti skozi Trebnje tedaj, ko je po njej preusmerjen promet zaradi popravila magistralke Ljubljana — Zagreb. Jasno je, da sta sprotno škodo dolžna odpraviti izvajalec del Cestno podjetje Novo mesto in investitor, zelo nejasno pa postaja ob vprašanju, kako bodo uspeli z zahtevkom za škodo, ki se bo pokazala na cesti čez leto dni.
Novo v Brežicah
KO SMO ŽE pri nogometu: ko bi mimoidoči obrnil pozornost na plakatirana mesta po Brežicah, bi gotovo prišel na misel, da je glavna aktivnost prebivalcev usmerjena v nogomet. Za vsakim vogalom visi namreč kako vabilo na nogometni turnir. Pa ni res tako. Vsi ne igrajo nogometa, nekateri ga tudi gledajo!
AINUL KEBIR, »najbolji hipnotizer Europe«, in njegov učenec Bahti Kebir sta v četrtek pokazala svoje mojstrovine v Brežicah. Pisani plakati v dveh »domačih« jezikih,angleščini in srbohrvaščini, so viseli po izložbah. Kakšna čast za majhno provincialno mesto! Škoda je le, daje teh najboljših fakirjev Evrope veliko.
NK SVOBODA je novo ime nekdanjega nogometnega kluba Brežice. Verjetno obstajajo tehtni razlogi za preimenovanje, vsekakor pa zdaj niti ime ne bo oviralo kluba, da ne bi po zgledu elitnih moštev svobodno uvažal igralcev.
Krške novice
HRANA — V marsikakšnem kolektivu v teh časih dobro premislijo, preden se odločijo, da povabijo medse svoje upokojence. Tovarno bi jim že razkazali, toda pogostitve se vsi bojijo kot hudič križa, saj je hrana zelo draga, pijača pa tudi nič manj. In potem še vprašanje, kako opravičiti te stroške, čeprav ga za drugo reprezentanco največkrat ne postavljajo.
IZVIRNI GREH — Krčani so še zmeraj besni, ker morajo po novem (butalskem sistemu, kot pravijo) plačevati premog iz senovskega rudnika dražje, odkar ga prekladajo, pa še precej peska dobijo zraven. Tudi senovskim rudarjem se zdi sedanje početje nesmiselno, vendar pa, kot pravijo, niso oni prav nič krivi. Oni bi še naprej lahko lepo s svojimi tovornjaki razvažali premog neposredno s Senovega kot do nedavnega.
POČITEK — Kmetica z Zdol, kije pred kratkim zaradi hudih bolečin v hrbtenici morala v brežiškb bolnišnico, zlepa ne bo pozabila sester in zdravnice. Čeprav so jo doma zaradi hudih bolečin le stežka oblekli, ji tega sestre v bolnišnici očitno niso verjele, češ, če ste se doma lahko oblekli, se še slecite. Še dobro, da so objokani kmetici, ki velja za eno najprizadevnejših pri krškem aktivu kmečkih žena, pomagale druge pacientke, ki so videle trpljenje ženice. Za nemeček ji je zdravnica v nevrološki izvid napisala dobesedno: »Morda se želi malo odpočiti. Delo na kmetiji je naporno.« Nato so jo od doma odpeljali v novomeško bolnišnico.
Sevniški paberki
V ZNAMENJU ORAČEV — V nedeljo bo v Boštanju posavsko tekmovanje oračev. Prireditelj je aktiv mladih zadružnikov pri sevniški temeljni organizaciji kooperantov. Otvoritev tekmovanja bo ob 8. uri pred gasilskim domom v Boštanju, kjer bo tudi spretnostnavožnja. Tekmovanje v oranju, kjer pričakujejo 36 ekip, bo na Boštanjskem polju okrog gramoznice.
ŠELAHKOSPLAVATE—Nasev-niškem bazenu pričenjajo jutri nov tečaj plavanja. Dopoldne učijo te veščine otroke, zvečer od 19. uredalje, ko je bazen zaprt za ostaleobiskovalce, pa odrasle. Kar precej ljudi je na ta način že splavalo prej kot v tednu dni.
SEDAJ ZARES — Že drugo leto imajo v lopi na znanem arheološkem najdišču Ajdovski gradeč lične table z oznakami, kje je kaj. Žal jih Zavod za kulturo še ni namestil, vse številnejši obiskovalci pa se znajdejo, kot vedo in znajo. Obljubljajojih letos, ko nameravajo slednjič označiti tudi pot.
V
Ogromno vode za eno jajce
S tako nizko ceno vode so v črnomaljski Komunali ob polletju pridelali 10 milijonov dinarjev izgube
ČRNOMELJ — Črnomaljska občina je z novo ceno vode, ki naj bi veljala od l. julija naprej, pristala med slovenskimi občinami na 7. mestu. S 100 dinarji, kolikor odslej velja prostorninski meter vode, jev povprečju dvakrat dražja kot v ostalih dolenjskih občinah.
Cena vode, o kateri so razpravljali organi komunalneskupnosti, komite za družbeni razvoj, izvršni svet, sprejela pa jo je skupščina komunalne skupnosti, je bila oblikovana po družbenem dogovoru o skupnih izhodiščih za oblikovanje cen komunalnih storitev v letu 1986. Ta dogovor so sprejele vse slovenske komunalne skupnosti V njem je zapisano, naj bi ceno prvič dvignili že v začetku leta, česar v Črnomlju niso storili, ter 1. julija. Cena vode naj bi pokrivala vsaj enostavno reprodukcijo, česar pav Črnomlju očitno ni, saj je imela Komunala ob polletju samo pri vodi za 10 milijonov dinarjev izgube.
»Nemogoče je, da bi za 37 di-
narjev, kolikor ne stane niti eno jajce in kolikor je do 1. julija veljal prostorninski metervode, pripeljali po ceveh tisoč litrov vode iz do-bliškega zajetja po vsej občini vse do Vinice, Adlešičev in poleg tega še pozitivno poslovali,« pravijo v Komunali. V črnomaljski občini je vodovod zelo razvejen, ob njem pa je razmeroma malo potrošnikov, zato je veliko mrtvega voda. Poleg tega morajo v šestih krajih vodo prečrpavati, za kar porabijo vliko električne energije. Najbolj pa jih na Komunali jezi, ker morajo združevati še 60 odst. od vrednosti porabljene energije za razširjeno reprodukcijo električa rjev.
Zato so komunalci izpolnili tabelo, v katero so vpisali stroške, ki jih imajo z oskrbo prebivalcev z vodo, ter tako izračunali, da bi bila tista cena, s katero bi lahko pokrili vsaj enostavno reprodukcijo, natanko 100 din za 1000 litrov vode, porabljene v gospodinjstvih.
B.	M.
Kapelski gasilci slavili
Ob 60-letnici nova avtocisterna in novi prostori
KAPELE — Prejšnji konec tedna je v Kapelah minil praznično. Člani gasilskega društva v tem kraju so veliko vložili v to, da so slovesno počastili 60. obletnico ustanovitve društva.
Tako je bila v petek ob 20. uri svečana seja Gasilskega društva Kapele, na kateri so podelili vrsto odlikovanj zaslužnim članom in gostom. V soboto zvečer so priredili kresovanje, na katerem so prikazali gasilsko vozilo iz Nuklearne elektrarne Krško.
Osrednje zborovanje ob 60-letnici delovanja društva je bilo v nedeljo ob 15. uri, ko so se vsi prisotni seznanili s kroniko društva. Slavnostni govornik na zborovanju je bil Stane Ilc, predsed-
nik skupščine občine Brežice. Na slovesnosti so pripeli tudi okrog 40 spominskih trakov na simbol gasilske dejavnosti-gasilski prapor.
V uporabo so dobili novo gasilsko avtocisterno, otvoritev novih prostorov za operativno dejavnost društva pa je bila rezultat vloženega dela in sredstev številnih članov GD Kapele. Generalni pokrovitelj proslave je bila Zavarovalna skupnost Triglav, območna skupnost Krško, pokrovitelj novo zgrajenih prostorov je Ljubljanska banka, Temeljna posavska banka Krško; pokrovitelj nove gasilske avt-ocisterne je domačin Miloš Voljčanšek iz Podvinja.	b.	DUŠIČ
Spet likovna kolonija
Likovna dela, ustvarjena v koloniji, krase že več krajev in delovnih organi-______________zacij_______________
RIBNICA — Tudi to poletje bo v ribniški občini tradicionalna, likovna kolonija, imenovana »Likovna srečanja«, in sicer od 17. do 24. avgusta. Na njej bodo sodelovali akademski kiparji Stane Jagodič, Mirsad Begič, Boštjan Putrih, Erik Lovko, Lujo Vodopivec, Zmago Posega in Sergio Mazzola ter akademski slikarji Todorče Atanasov, Zdenko Huzjan in Nikolaj Beer.
Slikarji in kiparji bodo ustvarjali po različnih krajih v občini in v različnih tehnikah, nekateri kiparji že po tradiciji tudi pri lončarjih. Razstava ustvarjenih del bo jeseni.
V likovnih kolonijah ustvarjena dela krase tudi že več delovnih organizacij v ribniški občini. Na prostem je predvsem po Ribnici postavljeno tudi več kipov. Letos sta izrazili željo, da bi zanje ustvarili kipa, tudi delovna organizacija Donit iz Sodražice in krajevna skupnost Velike Poljane.
J. P.
KMEČKE ŽENE POJDEJO NA MADŽARSKO
KRŠKO — Aktiv kmečkih žena pri temeljni organizaciji kooperantov krškega Agrokombinata je za 79 članic v drugi polovici julija pripravil dvodnevni izlet k Sedmerim jezerom. V začetku septembra snujejo strokovno ekskurzijo na Madžarsko, kjer si bodo ogledali napredni posestvi za sadjarstvo in živinorejo. Za zaključek turistične sezone pa pripravlja aktiv 27. septembra na Sremiču nad Krškimi skupaj s krškim turističnim društvom trgatev. To bo pravi prikaz trgatve do tistega hipa, ko bo iz stare stiskalnice pritekel mošt. *
11
'«v
KOČEVJE POD SONČNIKI — Kočevsko turistično društvo seje že dalj časa zavzemalo za to, da bi Kočevje v poletnih mesecih imelo lepšo podobo. Pobude kočevskih turističnih delavcev je podprla tudi medobčinska gospodarska zbornica, sprejeli pa sojo tudi turistični delavci. Plod akcije je ta, da sedaj Kočevje kaže turistom veliko bolj prijazno podobo. V okviru te akcije so namreč postavili sončnike pred slaščičarno na novi ploščadi pa pred hotelom, bifejem in še kje. Žal pa za turizem ne delujejo vsi kočevski gostinci. Nekateri lokali, zlasti domače gostilne, po katerih recimo sprašujejo Italijani, so zaprti sredi turistične sezone. (Foto: J. Simčič)
Cestni križi in težave
Lukenj je veliko, denarja pa malo — Ceste sta precej poškodovali tudi dve neurji in še gozdarji
Spet najdbe na Ajdovskem gradcu
Pogoji za arheološki park — Nadaljnja raziskovanja strokovnjakov_
VRANJE — V začetku avgusta je prišla na raziskovalna dela na hrib, znan kot Ajdovski gradeč, skupina arheologov, ki bo tu delala do konca meseca.
V skupini so Jasna Horvat z inštituta za arheologijo SAZU, Eva Kocuvan iz Narodnega muzeja, absolventka arheologije Pavla Bitencindr. Timotej Knific s filozofske fakultete. Dela spadajo v raziskovalno nalogo o poznoantičnih utrdbah v Sloveniji, ki jo vodi Sonja Petru iz Narodnega muzeja. Arheologi delajo na tem najdišču načrtno že petnajsto leto. Naloga je sedaj v zaključni fazi.
Za rezerve več blaga in prostora
V trebanjski občini stanje blagovnih rezerv ne us-treza potrebam
TREBNJE — Po oceni trebanjskega občinskega komiteja za družbeno planiranje in gospodarstvo bodo letos z občinskim odlokom o zagotavljanju sredstev iz osebnih dohodkov po stopnji 0,5 odstotka zbrali za občinske blagovne rezerve okoli 37,5 milijona dinarjev. Zaenkrat pa stanje občinskih blagovnih rezerv nikakor ne ustreza potrebam.
Pregled stanja občinskih blagovnih rezerv konec lanskega leta in letošnjega junija kaže, da so največji odstopi pri zalogah mesa, moke, fižola, riža, mila in petroleja, medtem ko je pri sladkorju celo presežek glede na potrebe. Velik problem je skladiščenje, saj so zdaj blagovne rezerve razpršene na različnih mestih, zlasti so velike težave s skladiščenjem moke. Skrb vzbuja tudi to, da so zbrane denarce trošili zelo nesmotrno, saj jih lani niso porabili za izpopolnitev blagovnih rezerv, ampak sojih posojali za obratna sredstva Dani, Mercatorju in Kmetijski zadrugi. Tudi letos niso nabavili predvidenega blaga.
Trebanjski občinski izvršni svet bo na eni prihodnjih sej spet razpravljal o problematiki blagovnih rezerv, sprejel pa bo letni in srednjeročni načrt rezerv. Izvršni svet je dovolil, da bi preusmerili del sredstev blagovnih rezerv kot posojilo za nakup stavbnih zemljišč za gradnjo osrednjega zaklonišča, ki bi služilo v več namenov.
P. P.
Odkrivajo troje objektov, ki so jih začeli že lani, in sicer rimsko hišo na vzhodnem pobočju, hišo na spodnjem delu naselja ter lani odkriti dodatni prostor ob spodnji cerkvi. »Želja nas arheologov je, da se izkopano zidovje zaščiti, izravnavajo tla in da tu nastane arheološki park. Podani so osnovni pogoji: lepota okolice, izjemna zanimivost Ajdovskega gradca kot najpomembnejše raziskane poznoantične naselbine v Sloveniji,« pravi Timotej
je namreč za povsem ročno izdelavo, saj so vidni odtisi prstov. Veliko naselje, skrito v kozjanskih hribih, naj bi obvarovalo rimske dostojanstvenike pred selečimi se narodi, a kot nič na svetu ni ostalo skrito.
A. ŽELEZNIK
KOČEVJE, RIBNICA — O škodi na cestah po neuiju in o slabih cestnih odsekih v kočevski in ribniški občini smo se pogovarjali s pomočnikom direktorja kočevskega tozda Cestnega podjetja Novo mesto Milanom Ožboltom.
»Neurje je letos že dvakrat poškodovalo ceste. Škodo še ugotavljamo in jo sproti odpravljamo toliko, da so ceste prevozne, dokončno pa jih bomo uredili, ko bo lepše vreme,« je povedal Ožbolt in dodal, da so zaradi neurja najhuje poškodovane ceste grad Kostel—Čolnarji (ki so jo že delno popravili), Sela (Osilnica)—Čačič (ki jo razen neurij poškodujejo tudi zasebniki in delavci GG Kočevje, ki tu vlačijo in skladiščijo les), Trava—Čabar (jo poškodujejo neurja vsako leto, razen tega pa na tem območju še drsi teren in
POKOPALIŠČE ŽE PREMAJHNO
VELIKI GABER — V Velikem Gabru je pokopališče že dodobra popolnjeno. Krajevna skupnost zategadelj namerava širiti pokopališče, toda meji na grosupeljsko občino, ki tudi deloma uporablja omenjeno pokopališče. Krajani pričakujejo, da bo zato sosednja občina nosila del stroškov za razširitev pokopališkega prostora v Velikem Gabru. O tem naj bi se dogovorili komunalni skupnosti trebanjske in grosupeljske občine.
Dvoje novosti iz Kopitarne
Gibljiv podplat in anatomsko oblikovano ležišče noge
MNOGO ORODJA — Arheologom vsaka nova najdba odpre vrsto podmen. Na Ajdovskem gradcu je bilo najdenega mnogo orodja. Vidna je tudi socialna razslojenost lastnikov. Na sliki: izkopane žitne žrmlje. (Foto: A. Železnik)
Knific. Navaja, da izpod peresa velikega števila strokovnjakov nastaja zaključna publikacija, kjer bo zaokroženo vse strokovno delo na tem naj-dbišču. Pripraviti bi bilo treba nov vodnik, razglednice in diapozitive z najlepšimi najdbami.
Do teh prihajajo pri izkopavanjih vedno znova. Že prve dni so minuli teden našli dobro ohranjen glinast lonček, minuli petek v spodnji hiši pa še spodnji del žrmelj. Najdena lončevina navaja arheologe na sklepanja o skrajni dekadenci poznorimskih časov. Šlo
SLABA PRESKRBA S PREHRAMBNIMI IZDELKI
MIRNA — Mirenčani terjajo boljšo preskrbo s prehrambnimi izdelki v kraju. Sedanji prostori trgovin še kar zadoščajo potrebam, le trgovci bodo morali pokazati malo več dobre volje in se bolje organizirati in specializirati trgovine. Tako bodo zadovoljni oni in potrošniki. Ne bo nič napak, če se bodo nekateri trgovci ovedeli, da so oni v trgovinah zaradi kupcev, in ne obratno.
SEVNICA — Kopitarna bo prihodnji mesec obhajala stoletnico obstoja. Prvi stoletnik med sevniškimi kolektivi se ne zanaša zgolj na tradicijo, na trgu se vedno pojavi s čim novim.
Takšna novost je gibljiv podplat za tudi pri nas vse bolj priljubljene cokle. Letos nameravajo narediti 80.000 do
100.000	parov cokel s takim podplatom. Krog odjemalcev te obutve se bo s tem še razširil, saj starega obuvala s togim podplatom nekateri ljudje ne morejo nositi. Dogovarjajo se, da bi ekskluzivno prodajo takšnih cokel prevzel tržiški Peko. Razen v tej mreži prodajaln jih bo mogoče kupovati še v tovarniški prodajalni v Sevnici in Beogradu. Druga novost, ki bo verjetno najbolj zanimala ljudi, ki opravljajo delo pretežno stoje, je anatomsko oblikovano ležišče noge. Vstavljajo ga v tako imenovano obutev za prosti čas. Sam podplat je oblikovan iz mlete plutovine, torej naravnega materiala, tudi uporabljeno usnje je naravno. Prve količine so že v prodaji doma in na tujem.
V Kopitarni so zadovoljni s polletnimi poslovnimi rezultati. Indeks porasta čistega dohodka je za prvo polletje v primerjavi z lanskim polletjem znašal kar 279, dohodka pa 267. Pred časom so si v tovarni naložili čvrst program ukrepov za zmanjše-
UCITELJI PLESKARJI
ŠENTJANŽ — Šolarji so sicer na počitnicah, to pa ne pomeni, da po šolah ni dela za šolnike. Med drugimi opravili so na celodnevni osnovni šoli Milana Majcna v Šentjanžu učitelji prepleskali notranjost šole. Prihranili so lep denar sicer pičlih denarcev za vzgojo in izobraževanje.
vanje stroškov. Izmet pri sušenju polizdelkov so znižali od 16 na 14 odst. pri kopitih, pri raztezačih pa od 38 na 32,5 odst. Boljši izkoristek surovin dosegajo tudi pri plastičnih polizdelkih.
Dobremu gospodarju tudi ni vseeno, kakšno je obračanje surovin v proizvodnji. Hlodovina, ki se je včasih mudila v proizvodnji 150 dni, se sedaj vsega 63 dni. Pri žaganem lesu so ta čas skrajšali od 203 dni na 189. Izde-lavni material je vezan le še 43 namesto nekdanjih 102 dni. Hitreje pridejo tudi do denarja pri kupcih, ugodnejši so roki pri dobaviteljih. Utečene pogodbe s tujimi tvrdkami jim omogočajo dobro oskrbo z različnim materialom iz uvoza.
A. ŽELEZNIK
prihaja do udorov), Mala gora—Struge (jo tudi načenjajo buldožerji GG, »delo« pa. dokončajo nalivi), Cvišle-rji—Koprivnik (še večja škoda nastaja, ker ni denarja za vgraditev cevnih propustov za odvodnjavanje) in še nekateri odseki, ki pa jih še niso utegnili obiskati. Cestni odsek Mozelj— Brezovica bodo začeli posodabljati, ko bo PTT prestavila svoje linije. To bo v kratkem.
Na magistralni cesti dokončujejo dela na odseku Kočevje—Livold; desetkilometrski odsek Kočevje—Dolenja vas pa bodo letos le pokrpali, prihodnje leto pa prelili z asfaltom, za kar letos ni denarja.
Ceste na območju Osilnice bodo začeli popravljati v kratkem, dela pa bodo trajala okoli mesec in pol. Odpravili bodo tudi posledice, ki so jih povzročila še lanska neurja. Med drugim bodo napravili obrežni zid med Kolpo in cesto pri Ribjeku.
Na območju ribniške občine bodo del magistralke prelili z asfaltom prihodnje leto. Cestni odsek Sodražica—Vagovka, ki je pred štirimi leti dobil grobi asfalt, bodo še letos prelili s finim asfaltom. Za prelitje ceste Travnik—Lazeč s finim asfaltom še ni denarja. Te dni popravljajo poškodovani cestni odsek Velike Poljane—Vrh, ki bo dobil asfalt predvidoma prihodnje leto. Za cestni odsek Žlebič—Sodražica bo letos denar le za krpanje. Po najnovejših načrtih naj bi ta cesta v prihodnje potekala po drugi trasi. Prelitje ceste skozi Sodražico pa je v planu za prihodnje leto.
J. PRIMC
NE GRE ZA OSLOVO SENCO
RAKA — Vaščani Ardra in krški cestarji se prepričujejo, kako je z vzdrževanjem makadamske ceste Se-nuše—Ardro. Medtem ko to cesto občinski odlok iz februarja 1973 določa kot lokalno, se pravi, dajo mora vzdrževati cestna služba, pri tozdu Vzdrževanje novomeškega Cestnega podjetja v Krškem zatrjujejo, da je v tem odloku lokalna cesta Straža —Rimš — priključek na lokalno cesto. Očitno ne gre za spor zaradi oslove sence, saj bi se vaščani radi vozili na delo po bolje vzdrževanih cestah, cestarji pa bi verjetno radi varčevali. Kot kaže, so pričeli na napačnem koncu.
Lisca podvojila izvoz
Izvozili so za 15 milijonov zahodnonemških mark
SEVNICA — Največji kolektiv v občini Lisca je v minulem polletju dosegel zavidljive poslovne uspehe. Samo indeks pov ečanja izv oza znaša v primerjavi z lanskim polletjem 214.
Vrednost doseženega izvoza računajo v zahodnonemških markah, saj opravijo s to valuto tudi največ poslov. V minulem polletju so izvozili za 15mi-lijonov mark izdelkov. Od okrog 87 odst. konvertibilnega izvoza so večino izvozili v dežele Evropske gospodarske skupnosti, povečal se je tudi izvoz v dežele v razvoju, predvsem v Libijo in Irak.
Lisca je v polletju celotni prihodek povečala že na 6 milijard dinarjev in znaša dohodek 2,6 milijarde dinarjev. Akumulacija je znašala 500 milijonov dinarjev, valorizacija osnovnih sredstev pa 700 milijonov. Tudi po novih ukrepih zveznega izvršnega sveta ne
bodo imeli težav z izplačili osebnih dohodkov, saj je povprečni OD po tozdih relativno nizek: v polletju je znašal 75.420 dinarjev.
V Lisci io med prvimi vpeljali računalniško obdelavo. Stroj je že zastarel za obdelave, ki bi jih potrebovali. V proizvodnji bi rabili okrog sto terminalov, toliko jih na sedanji stroj ni mogoče priključiti. Žal jeza uvoz novega računalnika procedura izredno dolga in zahtevna.
Ob velikem izvozu niso v Lisci zanemarjali domačega tržišča. Prodaja seje namreč tudi doma močno povečala. Izredno dobro se prodajo kopalke. V Lisci ima sedaj kruhže2.101 zaposleni, mednjimije večina žensk. Povečanjejc šlo pretežno na račun novih prostorov v tozdu Babušnica v Srbiji, ki so jih odprli konec minulega leta.
A.ŽELEZNIK
DOLENJSKI LIST
TELEVIZIJSKI SPORED
PETEK, 15. VIII.
18.10—00.35 TELETEKST
18.25 POROČILA
18.30 USTVARJALNE IGRE: Krog v barvi
18.45 FLIPPER, 15. del ameriške
nanizanke
19.10 RISANKA
19.26 ZRNO DO ZRNA
19.30 DNEVNIK
19.50 ŽELELI STE, POGLEJTE
20.15 NE PREZRITE
20.25 GOZD V MORJU, angl. dok. oddaja
21.15 RISANKA
21.30 DNEVNIK
21.55 VREME
22.00 BERGERAC, 17. del angl. nanizanke
22.55 KULTURA BIVANJA
23.00 BOGATA OTROKA, ameriški film
Zgodba govori o dveh najstnikih, 12-letni Franny in nekoliko starejšem Jeremyju. Njegova starša sta ločena, mama seje ponovno poročila. Jeremy je precej zgubljen, z mamo in krušnim očetom so se namreč preselili v novo okolje, kjer pa se kmalu spoprijatelji s Franny. Njenastaršaseločujeta. Dekle in fant najdeta drug v driigem vse tisto, česar jima ne morejo dati starši: nežnost, odkritost, ljubezen, potrpežljivost. Zaradi svojega preprostega in poštenega odnosa se vse bolj ločujeta
od odraslih, ki so zmedeni in izgubljeni.
DRUGI PROGRAM
14.45 Test — 15.00 Zdravo, kako ste?
— 15.30 Poročila — 15.40 Številke in črke (kviz) — 16.00 Mesta sveta: Bruselj — 16.50 Zgodbe iz starih mest: Čapljina — 17.20 Risanka — 17.25 Dnevnik — 17.45 Dajmo, družimo se
— 18.15 Začimbe po svetu — 18.45 S plesnim orkestrom TV Novi Sad — 19.30 Dnevnik — 20.00 H. Svetel: Višnjam (opera)— 21.45 Ljudje netopirji (ameriški film) — 23.15 Poletna noč TV Ljubljana
TV ZAGREB
15.00 Zdravo, kako ste? — 15.30 Poročila — 15.40 Številke in črke — 16.00 Mesta sveta: Bruselj —16.50 Zgodbe iz starih mest: Čapljina — 17.20 Risanka
— 17.30 Poročila — 17.35 TV koledar
— 17.45 Dajmo, družimo se— 18.15 Začimbe po svetu — 18.45 S plesnim orkestrom TV Novi Sad — 19.30 Dnevnik — 20.00 Pustolovščine Sherlocka Holmesa (angl. nanizanka)
— 20.55 Koncert Tine Turner — 21.50 Dnevnik — 22.05 V petek ob 22s (kulturni mozaik)—23.35 Program plus — 00.35 Poročila
SOBOTA, 16. VIII.
15.15—23.00 TELETEKST
15.30 POROČILA
15.35 SMER DEVETI OTOK, 6. del nadaljevanke
15.55 VROČE-HLADNO, 3. oddaja video serije
16.20 USTVARJALNE IGRE: Krog v barvi
16.35 NARODNI PARKI: PO REKI TARI, 1. del oddaje
17.05 AMAZONKA: PRIHODNOST AMAZONIJE, ponovitev zadnjega dela, dok. serije
17.50 LEDENO MORJE KLIČE, vzhodnonemški mladinski film
19.10 RISANKA 19.26 ZRNO DO ZRNA
19.30 DNEVNIK
19.50 TURČIJA: ZORA RAZUMA, 2. del dok. serije
20.15 ZRCALO TEDNA
20.35 MUPPET SHOW
21.00 FESTIVAL VEDNO LEPIH MELODIJ — VRANSKO 86
21.20 RISANKA
21.30 DNEVNIK
21.55 VREME
22.00 UMAZANA MARY, NORI
lab®d
LABOD, tovarna oblačil Novo mesto
TOZD TEMENICA TREBNJE
Komisija .za kadre
objavlja
prosta dela in naloge
1. UPRAVLJANJE S KURILNIMI NAPRAVAMI 1 izvajalec
Pogoji:
— izobrazba IV. stopnje kovinarske, strojne ali elektro smeri
— 2 leti delovnih izkušenj
— 3-mesečno poskusno delo
— izpit za kurjača visokotlačnih kotlov
2. ČIŠČENJE PROSTOROV 1 izvajalec
Pogoji:
— izobrazba I. stopnje (osnovna šola)
— 1 mesec delovnih izkušenj
— 2-mesečno poskusno delo
Delovno razmerje bo sklenjeno za nedoločen čas. Kandidati naj pošljejo pisne vloge z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 15 dneh po objavi razpisa na naslov: LABOD, tovarna oblačil Novo mesto-TOZDTEMENICA TREBNJE, Komisija za kadre, Stari trg 50, 68210 T rebnje.
O izbiri bomo kandidate obvestili v 15 dneh po končanem zbiranju prijav. Razpis velja do zasedbe del in nal°9-	684/33-86
Komunala Novo mesto, p. o., Cesta komandanta Staneta 2,
razpisuje
po sklepu komisije za medsebojna delovna razmerja za šolsko leto 1986/87
naslednje štipendije:
IV. stopnja
zidar tesar
monter vodovodnih naprav v. stopnja elektrotehnik VII. stopnja
dipl. ing. gradbeništva komunalne smeri dipl. ing. računalništva
dipl. biolog	_______
Vlogi na obrazcu DZS (8,40) priložite zadnje^šolsko spričevalo oz. potrdilo o opravljenih izpitih ter potrdilo o vpisu in pošljite splošno kadrovskemu sektorju DO Komunala, Novo mesto, Cesta komandanta Staneta 2, do 22. 8. 1986.	686/33-86
3 štipendije
1 štipendijo
2 štipendiji
1 štipendijo
1 štipendijo 1 štipendijo 1 štipendijo
NEDELJA, 17. VIII.
9.00—13.05 in 14.10—22.30 TELETEKST
9.15 POROČILA
9.20 ŽIV ŽAV: Risanke in Smrkci
10.10 FLIPPER, ponovitev 15. dela 10.35 KITAJEC V SCOTLAND YARDU, 12. del angl. nanizanke 11.25 FOLKART: Folklorna skupina Rajko in Tine Rožanc
12.00 KMETIJSKA ODDAJA
13.00 POROČILA
14.24 Zeltweg: AVTOMOBILSKE DIRKE F-l ZA VN AVSTRIJE
15.10 Koln! MEDNARODNI ATLETSKI MITING
18.30 MOZAIK KRATKEGA FIL-
MA: PRIČEVANJA, ameriški film 19.10 RISANKA 19.26 ZRNO DO ZRNA 19.30 DNEVNIK 19.50 VREME
20.00 KAKO NAJTI SREČO, 1. del nanizanke TV Beograd 20.45 ALPE-JADRAN 21.15 TRI SRCA — RADENCI 21.40 ŠPORTNI PREGLED 22.25 POROČILA
DRUGI PROGRAM
8.55 Poročila — 9.00 Oddaje za JLA in Pogled v zenico sonca (jugoslov. film)
— 11.35 Glasba kot mladost — 17.45 Test — 18.00 SP v plavanju — 19.45 Mišarska bitka (reportaža) — 20.00 Povsem nova medicina (dok. oddaja)
— 20.50 Poročila — 20.55 Izbrani trenutek — 21.05 Malu (4. del brazilske nadaljevanke) — 21.55 Rezerviran čas
— 22.00 Poletna noč TV Ljubljana
PONEDELJEK, 18. VIII.
18.05 POROČILA
18.25 SMER DEVETI OTOK, zadnji del TV nadaljevanke
18.40 VROČE—HLADNO, 4. del vi-!
'lea-serije
19.10 RISANKA
19.26 ZRNO DO ZRNA
19.30 DNEVNIK 19.45 VREME
19.50 POLETNI FESTIVAL: LAN-DINICONSORT
20.20 V SENCI VELIKEGA HRASTA, 2. del italijanske nadaljevanke
21.30 DNEVNIK
LARRY, ameriški film
DRUGI PROGRAM
15.25 Test— 15.40 Jugoslavija, dober dan — 16.10 Miti in legende — 16.25 Jugoslovanski festival otroka— 17.25 Svinčeni vojaki (španski film)— 19.00 Balkanski folklorni festival Ohrid 86
— 19.30 Dnevnik — 20.00 Glasbeni oder — 20.30 Dokumentarna oddaja
— 21.15 Poročila — 21.20 Športna sobota — 21.45 Poletna noč TV Ljubljana
TV ZAGREB
10.15 Madrid: SP v plavanju, vaterpolo Jugoslavija:Kuba — 15.20 Črnobradi gusar (ameriški film) — 16.55 Šahovski komentar — 17.15 Sedem TV dni —
17.45 Poročila— 17.50 TV koledar —
18.00 Narodna glasba —	18.30 Prisrčno vaši — 19.30 Dnevnik —
20.00 Prepirljivci (francoski film) —
21.45 Dnevnik — 22.00Zakonectedna — 23.30 Program plus — 00.30 Poročila
TOREK, 19. VIII.
17.55—22.45 TELETEKST
18.10 POROČILA
18.15 ŽIVI PLANET: SLADKA, SVEŽA VODA, 8. del angl. dok. serije
19.10 RISANKA
19.26 ZRNO DO ZRNA 19.30 DNEVNIK 19.45 VREME
19.50 KERNJAKOVE PESMI, 1. oddaja
Tokrat se ljubljanska TV spominja Pavla Kernjaka, skladatelja, zborovodje in kulturnega animatorja, saj njegovim melodijam marsikdo rad prisluhne. Kot samouk je koroški kmet Kernjak, rojen 1899 v Št. liju v Rožu, znal peti prav po ljudsko, pa naj je harmoniziral že znane pesmi ali pisal izvirne melodije, katerim je neredko napisal tudi besedilo. Posebno sta zasloveli njegovi Katrca in Mojcej, v njegovi še nepodrobno pregledani zapuščini pa je še cela vrsta ljubezenskih pesmi z naslovi Pepca, Moja Lena, Rozina, Dorica, Mirica, Tatjana, Regina, Ljudmila, Marjetka. Ob prvi obletnici njegove smrti je Slovenska prosvetna zveza v Celovcu pripravila
koncert njegovih pesmi, ki sojih zapeli številni koroški zbori, iz matične Slovenije pa ravenski zbor.
20.20 GLEDALIŠČE POEZIJE: A TVOJA TEMNA LEPOTA OSTAJA ZUNAJ PESMI
20.40 ŽENSKA NA KAMNU, drama TV Sarajevo
Junakinja zgodbe, ki ji je za predlogo Andričeva novela, je mlada ženska, ki leži na kamnu pod vročim sredozemskim soncem. Na videz je popolnoma mirna, toda njena misel hiti iz prostora v prostor, iz enega časa v drugega. Pred njenimi resničnimi očmi se ne dogaja nič, pred njenimi duhovnimi pa marsikaj.
21.10 RISANKA
21.30 DNEVNIK
21.55 VREME
22.00 SVET NA ZASLONU
DRUGI PROGRAM
14.40 Zdravo, kako ste? — 15.10 Šahovski komentar — 15.30 Poročila — 15.40 Številke in črke — 16.00 Poletje na Adi — 17.00 Risanke — 17.25 Dnevnik — 18.05 SP v plavanju
Industrija otroške konfekcije Jutranjka, Sevnica TOZD MOTIV, n. sol. o.
Kadrovska komisija TOZD Motiv, n. sol. o.,
Industrije otroške konfekcije Jutranjka, Sevnica,
objavlja za nedoločen čas prosta deta in naloge
prodajalca
Kandidati za opravljanje navedenih del in nalog morajo izpolnjevati naslednje pogoje:
— Pš — prodajalec tekstila
— 3 mesece delovnih izkušenj
— zdravstvena sposobnost za opravljanje navedenih del in nalog
Osebni dohodek po pravilniku o osnovah in merilih razporejanja čistega dohodka, sredstev za osebne dohodke in skupno porabo.
Stanovanje ni na razpolago.
Kandidati naj pošljejo svoje prijave s potrebnimi dokazili o izpolnjevanju objavljenih pogojev v roku 8 dni po objavi na naslov:
Industrija otroške konfekcije Jutranjka, Sevnica, TOZD »Motiv«, Radna 3, 68290 Sevnica.
O izbiri bomo kandidate obvestili najkasneje v 30 dneh po preteku objavljenega roka.	682/33-86
Iskra
ISKRA ELEMENTI TOZD ELEKTROLITI MOKRONOG
VABI K SODELOVANJU SODELAVCE ZA OPRAVLJANJE NASLEDNJIH PROSTIH NALOG:
1. VEČ KONSTRUKTORJEV
Pogoj: visoka ali višja izobrazba strojne smeri
2. VEČ TEHNOLOGOV
Pogoj: srednja izobrazba strojne smeri
3. VEČ STROJNIH VZDRŽEVALCEV
Pogoj: poklicna šola kovinarske usmeritve Zaželene delovne izkušnje, odslužen vojaški rok ter 3-mesečno poskusno delo.
Novim sodelavcem nudimo samostojno in ustvarjalno delo, možnost strokovnega izpopolnjevanja, glede na osebno uspešnost možnost napredovanja, stimulativno nagrajevanje, možnost pridobitve stanovanja.
Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo na naslov: ISKRA-TOZD ELEKTROLITI, 68230 MOKRONOG, v 15 dneh po objavi.
Kandidate bomo o izbiri obvestili v 30 dneh po opravljeni izbiri.	'
SREDA, 20. VIII.
18.00—23.05 TELETEKST 18.20 SLOVENSKE LJUDSKE PRAVLJICE: O dveh čevljarjih 18.40 NARODNI PARKI: PO REKI TARI, 2. del oddaje 19.10 RISANKA 19.26 ZRNO DO ZRNA 19.30 DNEVNIK 19.45 VREME
19.50 FILM TEDNA:	AMERI-
KANEC V PARIZU, ameriški film Film je pred časom dobil šest Oskarjev, najvrednejši je gotovo tisti za najboljši film leta. Zgodbaje preprosta in kot pri vseh glasbeno plesnih filmih ni bistvena, pomembna je celota, glasbeno plesna predstava, v kateri
blestita Leslie Caron in Gene Kellv. 21.45 DNEVNIK 22.10 VREME
22.15 SPOMINSKI CENTER J. B. TITO, 2. del dok. oddaje
DRUGI PROGRAM
15.00 Zdravo, kako ste? — 15.30 Poročila — 15.40 Številke in črke — 16.00 Poletje na Adi — 17.00 Risanke — 17.25 Dnevnik — 17.45 Burleske — 18.15 Po stezah revolucije — 18.45 Lepota običajev — 19.30 Dnevnik —
20.00 Lira (oddaja resne glasbe) — 20.50 Dobro jutro, jazzarji — 21.35 Psihodrama (dok. oddaja) — 22.20 Poletna noč TV Ljubljana
21.55 VREME 22.00 GISELLE, balet
DRUGI PROGRAM
15.00 Zdravo, kako ste? — 15.30 Poročila— 15.40 Številke in črke— 16.00 Poletje na Adi — 17.00 Risanke — 17.25 Dnevnik — 18.05 SPv plavanju, finale — 20.00 Znanost in mi — 20.50 Poročila — 20.55 En avtor, en film: J. Šipovac: Neveste — 21.15 Dinastija — 22.05 Dobre vibracije — 23.05 Poletna noč TV Ljubljana
ČETRTEK, 21. VIII.
18.05—23.00 TELETEKST 18.20 POROČILA
18.25 J. Trdina: BAJKE IN POVESTI O GORJANCIH, TV priredba gledališke predstave SNG Maribor
19.10 RISANKA
19.26 ZRNO DO ZRNA
19.30 DNEVNIK 19.45 VREME 19.50 RISANKA
19.55 ZLATA VRTNICA WURZ-BURGA, mednarodna zabavnoglasbena oddaja
21.30 DNEVNIK
21.55 VRFMF
22.00 BEG BREZ KONCA, 3. del avstrijske nadaljevanke
DRUGI PROGRAM
14.40 Zdravo, kako ste? — 15.10 Šahovski komentar — 15.30 Poročila
— 15.40 Številke in črke — 16.00 Poletje na Adi — 17.00 Risanke — 17.25 Dnevnik — 18.05 SP v plavanju
— 20.00 Hiša (5. del poljske nadaljevanke) — 21.20 Poročila — 21.40 Satirično poetični mini kabaret Pavla Mi-nčiča — 22.10 Rezerviran čas — 22.20 Poletna noč TV Ljubljana
if
NOVO MESTO
GIP PIONIR NOVO MESTO
TOZD LESNI OBRAT in TOZD ZAKLJUČNA
IN OBRTNA DELA V GRADBENIŠTVU
METLIKA
objavljata
naslednja prosta dela in naloge:
1. tehnolog II
za delo v pripravi proizvodnje, TOZD Lesni obrat
Pogoji: lesni tehnik, 5 let delovnih izkušenj.
2. voznik — avtomehanik,
TOZD Zaključna in obrtna dela v gradbeništvu Metlika
Pogoji: končana poklicna šola, vozniški izpit C kategorije.
Prošnje z dokazili o izobrazbi in opisom dosedanjih delovnih izkušenj dostavite v 15 dneh na naslov: GIP PIONIR Novo mesto, kadrovski oddelek DSSS, Kettejev drevored 37, 68000 Novo mesto.
691/33-86
ZAVAROVALNA SKUPNOST TRIGLAV Območna skupnost Krško
odbor za izobraževanje
razpisuje
za šolsko leto 1986/87 dve štipendiji:
1. za 1. letnik visoke komercialne šole — I. stopnja
2. za 1. letnik srednje ekonomske šole.
Pisne ponudbe naj kandidati pošljejo na predpisanih obrazcih v 10 dneh po objavi razpisa na naslov: Zavarovalna skupnost Triglav, Območna skupnost Krško, Trg Matije Gubca 3, 68270 Krško.
O izbiri bomo kandidate obvestili najpozneje v 15 dneh po končanem zbiranju ponudb.
681/33-86
mm
mm
NOVOTEKS
NOVOTEKS, tekstilna tovarna, n. soi. o. Foersterjeva 10, Novo mesto TOZD PREDILNICA Metlika, o. sub. o., Metlika
vabi k sodelovanju
VEČJE ŠTEVILO NEKVALIFICIRANIH DELAVCEV ZA DELO V PROIZVODNJI
Pogoji:
starost nad 18 let, odslužen vojaški rok poskusni čas: 3 mesece
Zaposlitev je za nedoločen čas. Zainteresirani kandidati naj oddajo pisne prijave na naslov: Novoteks, TOZD PREDILNICA, Metlika, kadrovski oddelek.
680/33-86
SKUPŠČINA OBČINE METLIKA Svet delovne skupnosti
objavlja
1 kadrovsko štipendijo na ekonomski srednji šoli, smer EKONOMSKI TEHNIK
Vloge za štipendijo (obrazec DZS-SPN — 1, 8,40) z obveznimi prilogami: potrdilom o vpisu, fotokopijo zadnjega šolskega spričevala, potrdilom o dohodkih staršev v preteklem letu, naj pošljejo kandidati v 8 dneh po objavi na gornji naslov.
Kandidate bomo pisno obvestili v 30 dneh po izbiri.
679/33-86
NAGRADA V OSTROŽNIK
MAGDALENA JERMAN iz Ostrožnika pri Mokronogu je bila izžrebana izmed reševalcev predzadnje križanke. Za nagrado smo ji poslali knjigo Dušana Željeznova Onstran Urala iz Kavkaza. V nji avtor popisuje svoje vtise s potovanj po daljni Sovjetski zvezi, predvsem po krajih, kamor noga evropskih popotnikov le poredkoma zaide. Vsekakor poučno in zanimivo branje za vsakogar.
Rešite današnjo križanko in pošljite rešitev najkasneje do 22. avgusta na naslov:	Uredništvo
Dolenjskega lista, Germova 3, 68000 Novo mesto, s pripisom KRIŽANKA 29.
PRGUSCE
Samo prebujeni narodi lahko sanjajo o lepši prihodnosti.	V.	S.	RUS
Teorije, ki se izogibljejo spopadanju z nasprotnimi mnenji, so zasnesljivo mrtve.
A. O. ŽUPANČIČ
IH NAGRADNA KRIŽANKA
AFR.
STEPNA
2IVAL
RI2EV0
ŽGANJE
OGRAJA
PEVEC
PESTNER
TERMIN
AREST
MUZA
POEZUE
DL
VRSTA
RANE
ZAHOD
VRSTA
SOVE
ŽENSKO
POKRIVALO
SUŽENJ
mit. Čarovnica
KRAVICA
UMETN.
SLOG
REKA NA PELOPONEZU
GROBO
DOMAČE
SUKNO
OBVODNO
DREVO
GOSTIJA
STAR
FRANC.
PLES
MAOŽ. M. IME
] JUNAKI- j UUBLJAN- NJARO- '
SKIBARO- MANA ZAJC IVAM CNI KIPAR .APRIL.
(MIHELIČ)
GL. M. GRČIJE
PRITOK
OBA
VEROVANJA
SIMFONIJA
RIMSKI-
KORSA-
KOVA
PESNIŠKA
STOPICA
GOŠČAVA
GR. PESNIK
NAČELO
SEST.: J. UOIR
Ž. IME
VZDEVEK ZA SEVER-NOAMERI-CANA
DOM. ž. IME
JAGNJE-CJE KRZNO
NAPEV
MAKED.
KOLO
REDKA
KOVINA
KEM. SIMBOL ZA
SViatU
POKR. V SAUD. ARABIJI
ENICA
VSEBINSKI
PREGLED
ŽELATINA IZ ALG
MRENA
Četrtstoletnica Berlinskega zidu
13. avgusta 1961 so začeli graditi sloviti Berlinski zid — Zaprl je reko ubežnikov— Spektakularni prebegi preko zidu in pod njim_______
VVanamaker ob maketi eliza-betanskega gledališča, ki ga bo postavil natanko na istem mestu, kjer je stalo pred stoletji.
Gledališče izpred stoletij
Po 17 letih zagrizene bitke je igralcu in režiserju Samu Wanamakerju uspelo izbojevati življenjsko bitko: dobil je dovoljenje, da postavi sloviti Globe Theater, kot so pred dobrimi štirimi stoletji rekli Shakespearovemu gledališču na bregu Temze. Natanko na kraju, kjer je po zgodovinskem izročilu stalo gledališče Globe, bo 67-letni igralec postavil dvojnik nekdanjega gledališča.
Pred Wanamakerjem je že nekaj podjetnih ljudi poskusilo poravnati ta kulturni dolg enemu od največjih pi-sateljevdosedanjih časov, vendar so vsi po vrsti odnehali, nekaj zaradi stroškov, nekaj zaradi birokratskih težav, na katere so naleteli. Šele Wana-maker je pokazal dovolj volje, da je izpeljal zanimiv načrt.
VVanamaker je po rodu sicer Američan, vendar že vse od leta 1951 živi v Veliki Britaniji. Je velik ljubitelj Shakespeara, zato tako trmasto želi postaviti nekdanje gledališče v vseh njegovih nekdanjih značilnostih. Posebej za postavitev gledališča jeustanovil sklad, v katerega seje doslej nateklo že za več kot milijon dolarjev (spomnimo se pri tem na težave s Trubarjevim dinarjem!). To pa je že dovolj denarja, da se je lahko lotil pridobivanja vseh potrebnih dovoljenj in izdelav načrtov.
Načrte je izdelal arhitekt Theo Crosby. Kot pravi, je skušal do najmanjših podrobnosti obnoviti gledališče, ki je bilo postavljeno leta 1599 in je pogorelo do tal leta 1613. Povsem je upošteval tudi stare načine gradnje. Konstrukcija bo povsem lesena in bo tako novo gledališče Globe prva lesena stavba v Londonu po velikem požaru leta 1666. Tudi za udobje gledalcev ne bo poskrbljeno po sedanjih normativih, marveč se bodo morali ljubitelji gledališča zadovoljiti s tistim, kar je bilo dovolj dobro ljubiteljem gledališča v elizabetanskem obdobju, sepra-vi s trdimi lesenimi klopmi in stojišči. Prav tako ne bo umetne osvetljave, ne električne in ne kakšne drugačne, le dnevna svetloba bo osvetljevala prizorišče. Enako strogo je v gledališču Globe prepovedanoojačevanjeglasov. V dobi kraljice Elizabete tega niso poznali in tudi v dvojniku starega gledališča ga ne bo.
Kljub vsemu temu pa se skoraj ni bati, da bo gledalcev manjkalo. Kdo pa si ne želi videti katero od slovitih dram iz obdobja kraljice Elizabete v avtentičnem okolju in stari predstavitvi? Skoraj ga ni pravega ljubitelja gledališča, ki bi se odrekel možnosti, če jo seveda ima, da bi si ogledal Hamleta, Othella, Kralja Leara in druge slovite drame Shakespeara in drugih eliza-betanskih pisoev.
MiM (Vir: Time)
Veliki kitajski zid slovi po vsem svetu že stoletja in le malo je spomenikov, ki so enako sloveči in veličastni. Toda svet pozna še neki zid, nič manj slaven, čeravno zanj ni mogoče reči, da je veličasten. Tudi star ni tako zelo, ta mesec praznuje namreč šele svojo četrtstoletnico. Pred 25 leti so postavili Berlinski zid, ki podobno kot kitajski izpričuje moč nekdanjega cesarstva na vzhodu, izpričuje resnico današnjega sveta, predvsem njegovo razdvojenost in razdeljenost. In luknja, ki jo je ob koncu prejšnjega meseca naredila manjša eksplozija na zahodni strani, je svojevrstno »darilo« za 25. rojstni dan, darilo, ki jasno govori: »Zid, ne maramo te!« Takšna je namreč resnica Berlinskega zidu: ni človeški, a vendar potreben temu svetu, dokler je takšen, razrezan nadvoje z ideološkimi in drugimi rezili.
Berlinski zid so začeli graditi v noči proti jutru 13. avgusta. Bila je nedelja, mirna noč. Okrog 40.000 delavcev iz posebnih varnostnih enot in policije je opravilo prva dela. Zaprli so železniške tire, podzemno železnico, ulice in uličice, ki so tako v nekaj urah postale slepe. Napeli so na desettisoče metrov bodeče žice okrog in okrog tako imenovanega Zahodnega Berlina, izkopali jarke, podrli drevesa, postavili zapore in ovire. To je bila, kot ji zdaj pravijo, Noč zidu. Berlinčani, ki so v nedeljskem jutru stopili po ulicah, so bili presenečeni. Naenkrat so bili ločeni zaljubljenci, starši in otroci, prijatelji in znanci, sorodniki. Vsak tretji Berlinčan je bil odrezan od svoje družine, na tisoče delavcev ni moglo na delo, ker so pač živeli v enem sektorju Berlina, delali pa v drugem. Načrti posameznikov so se rušili, upanja padala, prene-katerega je strl obup. Toda zid je stal in učinkovito zapečatil nevarno razpoko med Vzhodom in Zahodom, kot so stvar razumeli odgovorni in pomembni ljudje.
Svojo predzgodovino ima zid v povojni razdelitvi Nemčije in glavnega mesta Berlina na štiri okupacijske zone, od katerih je ena pripadla sovjetskim okupacijskim silam. Nemci so na veliko bežali iz vzhodne, sovjetske zone v zahodne, kjer so se počutili nekoliko bolj svobodne. In enako se je dogajalo v Berlinu, ki je sicer ležal v notranjosti sovjetske zone, a je bil prav tako razdeljen na štiri sektorje. Sovjetska zveza je nameravala po ustanovitvi ZRN in nato še NDR narediti iz Berlina »svobodno demilitarizirano mesto« in tako izključiti oblast ostalih zaveznikov v tem mestu, kar je povzročilo prvo hladno vojno, v kateri so Berlin popolnoma zaprli za ves kopenski promet in so ameriške letalske sile prebivalstvu dovažale preko zračnega mostu prav vse, od premoga do hrane.
V Berlinu so bila trenja stalna, od oborožene vstaje, ki so jo zadušili sovjetski tanki, do vsakodnevnih prebegov z vzhoda na zahod. Prav slednje je bilo verjetno najbolj odločilno za postavitev berlinskega zidu. Do leta 1961, ko je bil postavljen, je na zahod
prebegnilo več kot dva in pol milijona Nemcev, se pravi: skoraj vsak šesti Nemec se je odrekel socialistični demokratični Nemčiji in odšel na zahod, kjer je vladala večja blaginja ob pomoči bogatih ZDA.
Že prva blokada Berlina je bil obupni Stalinov poskus, da bi zaprl špranjo, skozi katero jeodte-kala armada dela sposobnih Nemcev. Hruščev je Zahodni Berlin imenoval »kost v grlu«, a prav tako ni mogel zaustaviti reke beguncev in ubežnikov. Pomagal ni niti zakon, ki pobeg iz domovine postavlja med kazniva dejanja. Nemci so bežali v Zahodni Berlin in iz njega v ZR Nemčijo. Dragocenih delovnih moči, strokovnjakov, mladih delavcev, kmetov in drugih, vsega tega pač nobena država ne more kar naprej izgubljati, ne da bi seji to prej ali slej poznalo. In tako seje rodila zamisel o zidu, ki bo zaustavil ubežno reko. Kot trdijo zahodni viri, je sam Walter Ulbricht pritiskal na Sovjetsko zvezo, da bi začeli graditi zid.
Ko je bil zid postavljen in kasneje na vse mogoče načine učvrščen ter izpopolnjen — med drugim je več let čistino ob zidu nadzoroval tudi elektronski mehanizem, ki je sprožil avtomatsko streljanje strojnic in mitraljezov — je seveda zares zaprl poti na zahod. Zid namreč obkroža ozemlje Zahodnega Berlina okrog in okrog tako, da ima mesto povezavo z os-
talim svetom le preko letališč in nekaj strogo nadzorovanih kopenskih prometnic.
Toda vseh, ki jim življenje v Vzhodni Nemčiji ne diši, zid ni mogel zaustaviti. Od postavitve naprej prihaja do drznih, neverjetnih in pustolovskih pobegov preko zidu. Ljudje vrtajo rove, se z baloni in ostalimi doma narejenimi plovili skušajo pretihotapiti preko zidu. Najbolj drzni so ga hoteli kar preplezati, asoomahnili ustreljeni, na kar dandanašnji opozarjajo križi, ki so narisani po zidu, ob njih pa zapisano ime in datum. Kakih 184 jih je in najmanj toliko je bilo tudi ustreljenih ubežnikov. Na tisoče ubežnikov pa so pri poskusu bega ujeli. Med uspešnimi ubežniki so tudi: družina, ki je ponoči z dojenčkom v kopalni kadi preplavala reko Havel; moški ki je po škripčevju prelezel zid; skupinaljudi, kijezavtobusomob polni hitrosti predrla zapornice; posamezniki, ki so se skrili v tovorih, v kamionih, vlakih in drugih vozilih v najbolj neverjetnih in domiselno izdelanih skrivališčih.
Ko so Berlinski zid postavili, ni nihče verjel, da bo ta nečloveški in nerazumljivi objekt dolgotrajen. Toda kljub nekaterim otoplitvam v odnosih med obema velesilama, kljub nekaterim olajšavam pri potovanju iz enega dela mesta v drugega, zid ostaja čvrst in videti je, kot da mu je usojeno daljše življenje, kot bi si želeli.
MiM
INDUSTRIJA MOTORNIH VOZIL NOVO MESTO
TOZD Tovarna opreme Črnomelj
Delavski svet IMV-TOZD Tovarna opreme Črnomelj
je na svoji redni seji dne 12. 6. 1986 sprejel sklep
da se prodajo na licitaciji naslednja osnovna sredstva:
1. Mizni rezkar Bratstvo inv. št. 0318	1	kom.
2. Valjčna brusilka Žičnica
3. Kompresor 80 l Trudbenik
4. Vretenska stiskalnica, dom. izd.
5. Vretenska stiskalnica, dom. izd.
6. Kopirni rezkar, karuselski
7. Valjčna brusilka Žičnica
8. Podmizna krožna žaga
9. Dvostranski čelilnik Žičnica
10. Krtačna brusilka
11. Motorna žaga Stihi 070
inv. št. 0310	1	kom.
inv. št. 0294	1	kom.
inv. št. 5908	1	kom.
inv. št. 5980	1	kom.
inv. št. 5900	1	kom.
inv. št. 157	1	kom.
1 kom.
1 kom.
1 kom.
2 kom.
izklicna cena
150.000 din
100.000 din
45.000 din
10.000 din
10.000 din
100.000 din
200.000 din
100.000 din
30.000 din
10.000 din
20.000 din
Ogled strojev je možen dve uri pred licitacijo. Stroji se nahajajo v prostorih IMV Črnomelj. Licitacija bo 23. avgusta 1986 ob 10. uri. Kavcijo v višini 10% izklicne cene bomo sprejamali eno uro pred pričetkom licitacije.
690/33-86
SOP Krško, specializirano podjetje za industrijsko opremo CKŽ 141
KOMISIJA ZA DELOVNA RAZMERJA TOZD OPREMA
objavlja
prosta dela oz. naloge:
5 DELAVCEV ZA SREDNJE ZAHTEVNA IN POMOŽNA DELA
a) Pogoji za srednje zahtevna dela:
— končana poklicna šola ključavničarske stroke
— odslužen vojaški rok
— 3—4 leta delovnih izkušenj
— zdrava osebnost
b) Pogoji za pomožna opravila v pripravi materiala:
— končana osemletka ali poklicna šola
— odslužen vojaški rok
— 2 leti delovnih izkušenj v podobni industriji
— zdrava osebnost
1 STRUGARJA
za delo na NC stružnici, srednje zahtevna strugarska opravila
Pogoji:
— končana poklicna šola za strugarja
— 3 do 4 leta delovnih izkušenj
— odslužen vojaški rok
— zdrava osebnost
Delo v vseh predvidenih razpisanih delih oz. nalogah je v dveh izmenah. Stanovanj ni.
Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejema kadrovska služba 8 dni po objavi oglasa.
Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 30 dneh po izteku razpisnega roka.
685/33-86
Ignac Jereb:
Umirajoča domačija
Za davke nas terjajo. Tudi mi smo pred tem, da nas bo občinski sluga neke nedelje oklical pred cerkvijo z rubežem. Te sramote pa ne bi mogel preboleti. Ker sem slišal, da se je trgovina z lesom odprla, sem v nedeljo po maši stopil h Grabnarju in mu ponudil naš les v prodajo. In veš, kakšno mi je zagodel? Pred vsemi mi je vrgel v obraz, da se o tem z menoj ne bo pogovarjal, da se bo pomenil s teboj. Veš, kakšna sramota je to? Bil sem tiho in požrl žaljivko. Nisem hotel pokazati, kako tesno nam gre za denar.«
Osojnik je skrušeno sedel na veliko javorjevo mizo.
Nastal je neprijeten, moreči molk.
Matevž je videl, kako je očetu težko. Nekoč velika in pokončna očetova postava je bila zdaj sključena, vase potegnjena. Zasmilil se mu je.
Na steni se je sprožilo kolesje ure in z velikim truščem odbilo dvanajst udarcev. Oba sta se zdrznila.
»Pozno je! Spat morava! Jutri nas čaka delo!« je rekel Osojnik in se vzdignil od mize.
»Če vam je prav, stopim že jutri h Grabnarju, da se domeniva za les?« je vprašal Matevž.
»Prav, prav!« je odvrnil Osojnjk že med vrati v kamro in še dodal: »Dosti lažje bi nam šlo s temi stvarmi, ko bi še živela Kristina. Tako pa...«
»Ja, ko bi še živela Kristina,« je Matevž ponovil za očetom. »Hudimano slabo bi se obrnilo za Osoje, ko bi še živela Kristi-
na! Je že prav tako, kot je!« je Matevž glasno pribil.
Pripravil si je ležišče kar na klopi ob peči in legel. Toda zaspati ni mogel. Začel je razpredati svoje misli. Spomini so mu nehote in nezadržno tekli, kakor vode čez jez. Poleteli so daleč nazaj v otroška leta.
»Ah, tako dolgo ježe tega. Toliko lepih pomladi in mladosti, veselja in toliko ljubezni...« je zavzdihnil.
Kristina
Bil je prvi šolski dan v prvem razredu osnovne šole. V razred je stopil stari nadučitelj z gospo Grabnarjevo, ki je vodila za roko majhno deklico. Predstavil ju je in povedal, da bo mala deklica v njegovem razredu. Priporočil jo je učitelju, kakor da mu izroča v varstvo nekaj zelo dragocenega.
Dekliška stran je bila polna. Deklica iz prve klopi se je morala umakniti in presesti, na njeno mesto pa so posedli to deklico.
Matevž novinke do tedaj še ni nikoli videl. Vsega ga je prevzela in vznemirila, da je nenehno pogledoval k nji.
Dolgi, temni lasje so se ji vsipali čez ramena po hrbtu navzdol, kakor slap. Ime ji je bilo Kristina.
Ko jo je prvič obgovoril, gaje pogledala preplašeno, s široko razprtimi plavimi očmi, in je živo zardela. Še isto leto sta si postala najboljša prijatelja. Bdel je nad
njo kot nad najsvetejšim. Če jo je kdo samo grdo pogledal, že je bil pri njej in pripravljen braniti jo.
Naglo so minila štiri leta, ko sta hodila skupaj v isti razred. Minila so leta, ko ji je prinašal orehov in lešnikov in je ves žarel od sreče, ker jih je rada sprejemala in mu v zameno dajala bombone ali piškote. Po četrtem razredu osnovne šole je šla v gimnazijo v mesto. Od takrat dalje se mu je šola zdela pusta in dolgočasna. Če je le našel izgovor, je izostal od pouka.
Vendar se ni posebno težko sprijaznil z njenim odhodom v gimnazijo. Toda sčasoma jo je začel pogrešati, z vsakim tednom bolj. Vsako nedeljo, ko je prišel v dolino k maši, je nehotezavil okoli Grabnarjeve gostilne in žageter jo nezavedno iskal, da bi jo videl vsaj od daleč. Pa je ni bilo nikjer. S težkimi koraki se je vračal domov.
Po dolgem času jo je po naključju srečal. Prijazno sta se pozdravila in se pogovarjala o vsakdanjem, brez vznemirjenja in zadrege.
Potem sta se vsak mesec vsaj enkrat videla in skupaj preživela nedeljsko popoldne, dokler ni končala gimnazije. Ko so zorele šmarnice, jih je prišla nabirat na Osoje. Matevž ji je pokazal najlepša rastišča. Ob pogledu nanje je kar žarela od veselja. Matevž jo je vedno prišel počakat v dolino in jo prav tako pospremil nazaj v dolino.
Neko popoldne sta se predolgo zamudila na Osojah.
POTA
dBžum . _ __	m
poročaj	0
VRAGOLIJE ZA VOLANOM — Do iztreznitve so morali 4. avgusta pridržati vinjenega 28-letnega Martina Kočevarja iz Rosalnic. Med vožnjo z avtomobilom je spuščal volan z rok, vozil sem ter tja in trčil v nasproti vozeči traktor. Ker so sumili, da objestnež ne bi prenehal z vragolijami, so mu preprečili nadaljnjo vožnjo in ga pridržali do iztreznitve. Ovadili so ga tudi sodniku za prekrške.
ZADIŠALI SO MU PIŠČANCI — V noči na 7. avgust je Rozi Majcen z Brinja v kokošnjaku zmanjkalo9 odraslih piščancev. Očitno je neznancu brez denarja zadišala kurja pečenka. Lastnica je oškodovana za okrog 10.000 din.
IZGINILO KOLO — V noči na 8. avgust je bil 43-letni Sead Sirovic v Trebnjem ob kolo, ki ga je pustil na dvorišču. Tistega, ki ga je odpeljal, iščejo. Lastnik je oškodovan za preko
42.000	din.
SMRTNA NEZGODA PRI LUŽI
TREBNJE — V nedeljo, 10. avgusta je ob 12.30 pri vasi Luža prišlo do prometne nezgode, ki je terjala življenje. Komaj 16-letni Jože Kovač iz Občin je po klancu navzdol vozil po levi in tako prišel v nepregledni ovinek v trenutku, ko je nasproti pripeljal voznik osebnega avta 20-letni Jože Zupančič iz Knežje vasi. Avtomobilist je očitno zaviral in se umikal, a trka ni mogel preprečiti. Kovač se je z mopedom zaletel v avto in dobil tako hude poškodbe, da je na kraju nesreče umrl. Materialna škoda znaša
100.000	din.
SMRT V JEZERU
KOČEVJE — 58-letni Jože Špehar iz Šalke vasi pri Kočevju je 5. avgusta okoli 14.30 umrl med kopanjem v novem Kočevskem oz. Rudniškem jezeru. Vnuk, kije bil z njim na kopanju, je prišel domov povedat, da je dedek ostal v vodi. Že pred prihodom miličnikov je mrtvega Špeharja potegnil iz vode neznan občan. V času, ko poročamo, še ni znano, če je Špehar umrl zaradi kapi ali pa je utonil.
razkrilo blok
Polurna nevihta je 5. avgusta divjala nad mestom
_ NOVO MESTO — V torek, 5. avgusta, je med 14.30 in 15. uro nad Novim mestom in bližnjo okolico divjalo pravo neurje. Na srečo ni bilo toče, pač pa sta močan veter v sunkih in grozovit naliv v pol ure povzročila veliko škode, ki pa za zdaj še ni ocenjena.
Na parkirnem prostoru tovarne IMV, kjer je 20 prikolic »Adria-confort« čakalonaodpremoza izvoz, je škoda velika. Poškodovane so prikolice, eno pa je veter celo prevrnil. V tem času so bili delavci na kolektivnem dopustu, veter pa je razkril tudi streho proizvodne hale in razbil več oken.
Kot bi doživljali sodni dan, so se počutili stanovalci bloka 7 na Ragovski cesti. Veter je odkril okrog 70 m2 strehe, porušil dimnik, voda je vdrla v stanovanja sedmim stanovalcem, ki stanujejo v vrhnjem nadstropju. V stanovanjih so imeli pravo poplavo.
Takoj sta začela delati štab za civilno zaščito in Zavod za požarno varnost in pomagala po svojih močeh.
USODNA VOŽNJA ZA DVA MLADOLETNIKA
ŠMIHEL — Prometna nesreča s poškodbo dveh otrok je 8. avgusta močno odjeknila po Šmihelu. Zgodilo seje ob 14.20, ko je30-letni Franc Grubar iz Novega mesta vozil osebni avto, v Šmihelu pa je pri odcepu za romsko naselje v nepreglednem ovinku vozil po levi in zbil dva fantička, ki sta se pripe-. ljala naproti z mopedom; vozil je 14-letni Saša Kobašlič iz Novega mesta, ki je pri trku dobil težje telesne poškodbe, njegov sopotnik, komaj 9-letni Amin Džamdžič, pa je bil laže ranjen. Obasta ■J bolnišnici, gmotna škoda pa je ocenjena na 100.000 dinarjev.
SMRT KOLESARKE
RIBNICA — 8. avgusta seje v Ribnici zgodila huda prometna nesreča, v kateri je izgubila življenje 70-letna Jožefa Mate iz Hrovače. 30-letni voznik tovornjaka SCT iz Ljubljane Zoran Sančanin je nameraval zapeljati na magistralno cesto. Ko je zavijal v levo, je z desne pripeljala s kolesom Mateto-va, vendar je voznik ni videl. Matetova je bila pri trčenju takoj mrtva.
PRI BELEM DNEVU NA TUJO NJIVO
Franc Veber, star 49 let, doma z Otočca, je 9. avgusta ugotovil, da so mu neznanci med 8. in 12. uro z njive blizu osnovne šole ukradli za 15.000 din pridelkov. Izkopali so 50 kg krompirja, 10 do 15 kg kumaric, porezali za okrog 40 kg zelja in obrali približno 20 kg fižola. Drzne tatove, ki so pri belem dnevu nabrali za cel voz poljščin in izginili, kajpada iščejo.
MOPEDIST JE V BOLNIŠNICI
DVOR — ko je 9. avgusta malo pred polnočjo Franc Krnet ižvasiRetje vozil z avtom iz Žužemberka proti Dvoru, je v naselju Klek v nepreglednem desnem ovinku zaradi prevelike hitrosti avto zaneslo. Na nesrečo seje ravno takrat iz nasprotne smeri pripeljal s kolesom na motor 19-letni Leopold Vidmar iz Sa-dinje vasi. Mopedist seje zaletel v avto in se vanj zagozdil. Težko poškodovanega Vidmarja so odpeljali v bolnišnico, gmotne škode pa je za 250.000 din.
PREHITRO V KRIŽIŠČE
KOČEVJE — Do hude prometne nesreče je prišlo 10. avgusta okoli 12. ure na Rudniku pri Kočevju. 30-letni Željko P. iz Kočevja je vozil proti Rudniku kolo s pomožnim motorjem, na zadnjem sedežu pa je sedel sopotnik Goran V., star 18. let, iz Kočevja. Ko je zapeljal v križišče za rudarsko naselje, je bila hitrost prevelika in sopotnik Goran je z levo nogo zadel v avtomobil, ki je tam ustavil. Goran si je pri tem nogo hudo poškodoval, domnevajo, da gre za počeno kost ali zlom, prepeljali so ga v ljubljansko bolnišnico.
OB TRKU SE JE RAZLILO MLEKO — Ko je 11-letna Mojca Barič 4. avgusta s kolesom peljala mleko v zbiralnico v Zameško, je zapeljala na cesto prav v trenutku, ko je iz Dobra-vice pripeljal mimo z osebnim avtom 37-letni Franc Mencin. Skušal je zavirati in se umakniti, vendar trka ni mogel preprečiti. Kolesarko je zbil po vozišču, nastalo pa je tudi za 30.000din škode.
OB ZAVIRANJU GA JE ZANESLO — Do karambola s telesno poškodbo je prišlo 5. avgusta pri Dolenji Stari vasi. Tedaj je 32-letni Jože Komočar iz Sobenje vasi pri Brežicah vozil tovornjak in v ovinku zaviral. Na mokri cesti gaje zaneslo v levo ravno takrat, ko je nasproti pripeljal kamion s prikolico Anton Cvetan s Cikave. Prišlo je do trčenja, Cvetanovo vozilo pa se je prekopicnilo po dva metra visokem nasipu. Vozniku Cvetanu so prvo pomoč nudili v novomeški bolni-
TRČILA VLAK IN AVTO
KOČEVJE — Do hude prometne nesreče je prišlo 10. avgusta ob 10. uri na križišču ceste in železnice v Stari cerkvi pri Kočevju. Štefan B., star 49 let, iz Loga pri Brezovici ni upošteval prometnih znakov in je zapeljal na nezavarovan železniški prelaz prav takrat, ko je po progi iz kočevske smeri pripeljal vlak. Lokomotiva je trčila avto z levim odbijačem. Pri nesreči sta bili sopotnici v avtu poškodovani, ena huje, druga lažje, in obe prepeljani v ljubljansko bolnišnico. Šofer ni bil poškodovan, na avtu pa je škode za okoli 800.000 din.
Z AVTOM V HIŠO
VEL. GABER — V soboto malo pred 23. uro zvečer so stanovalci hiše v Prapročah št. 5 zaslišali in začutili tresk. V hišo seje zaletel avto. Nesreča se je zgodila, ko je 25-letni Božidar Čebular iz Vel. Gabra prehitro vozil osebni avto in mu ni uspelo speljati ovinka. Čebular seje teže poškodoval in so ga odpeljali v bolnišnico, škoda pa znaša 300.000 din.
Kdo jih je videl?
Tiralica za tri Rome
UNZ Novo mesto in UNZ Ljublja-na-okolica iščeta Matijo Brajdiča, roj. 1959, iz romskega naselja Žabjek; Zvonka Hočevarja-Tonkija, roj. 1960, iz Male Loke pri Trebnjem in Branko Hočevar, roj. 1966, iz Male Loke pri Trebnjem. Utemeljeno jih sumijo večjega števila kaznivih dejanj na območju Trebnjega, Žužemberka, Ivančne Gorice in Grosupljega, kjer se pretežno zadržujejo.
Prosimo vse občane, ki bi o njih karkoli vedeli ali če so jih videli, naj sporoče najbližji postaji milice ali UNZ Novo mesto, tel. 068-21-080.
Matija Brajdič
Zvonko Hočevar
Zanemarjajo šport
NK Brežice se je na skupščini preimenoval v NK Svoboda — Obrobni položaj športa v občini
Branka Hočevar
šnici, gmotna škoda pa znaša 2 milijona dinarjev.
KONČALOSE JE V BOLNIŠNICI — Nič hudega sluteč je 29-letni Boris Lorkovič iz Novega mesta 6. avgusta z osebnim avtom vozil po Ulici 21. oktobra in pri vožnji po klancu navzdol zaviral. Za njim je v prkratki razdalji vozil še kolesar, 14-letni Henček Kosec iz Lokev. Ker seje med vožnjo še oziral, je trčil v zadnji del Lorkovičeve-ga avta in padel. Ranjenega fanta so odpeljali v bolnišnico. Laže bodo preboleli gmotno škodo, ki znaša
100.000	din.
PIVO NA TRAVNIKU — 8. avgusta v večernih urah je 30-letni A Ibin Pajk iz Gombišča vozil tovornjak s priklopnikom po lokalni cesti in med potjo preveč zavozil na desni rob, zato je priklopnik potegnilo čez nasip. Po travniku seje razsul ves tovor steklenic s pivom. Malo je ostalo celih, gmotne škode je za 500.000 din.
Roparja sta se znašala nad starko
Rop pri belem dnevu v Martinji vasi
NOVO MESTO — V soboto, 9. avgusta, je 81-letna Neža Košir iz Martinje vasi doživela, kar lahko gledamo v televizijskih kriminalkah. V hišo sta malo po 17. uri stopila dva zakrinkana neznanca, ji zavezala usta in zahtevala denar. Med tem sta ji grozila in jo pretepala.
Do smrti prestrašena ženička jima je izročila 24.000 dinarjev, nato sta roparja odšla. Oškodovanka je iskala zdravniško pomoč v trebanjskem zdravstvenem domu, od tam pasojoodpcljalivnovomeško bolnišnico. Bajeso roparjema že na sledi, nad njunim nečloveškim ravnanjem s staro žensko pa se ljudje zgražajo.
BREŽICE — »Ne samo na nogomet, lahko bi rekli, da v Brežicah preveč pozabljamo na šport v celoti,« so ugotavljali na skupščini Nogometnega kluba. Marsikateremu mlademu športniku seje utrnila misel o neustreznem položaju športa v domači občini.
Jasno jim je, da ob obstoječem gospodarskem stanju in razvitosti občine ne morejo pričakovati velike finančne podpore, toda deležni bi bili lahko več moralne podpore.
Skupščina je potekala v duhu ponovnega vzpona brežiškega nogo-ma na slovenski lestvici. Novih uspehov si obetajo predvsem od članske ekipe, ki jo bo poslej treniral Ciril Kolešnik. Mlajše ekipe imajo nalogo vzgajati igralce za člansko ekipo. Ker jim finančno niso sposobni nuditi dosti, tudi ne morejo od njih veliko pričakovati v tekmovalnem smislu. Kljub temu so starejši pionirji prišli v polfinale slovenskega prvenstva, kar je predvsem zasluga njihovega entuziazma. Ker pa le-ta malokdaj zadostuje, bodo
PREHODNI POKAL DOLENJSKIM TOPLICAM
ŠMARJETA — Minulo nedeljo je NK Vinica iz Šmarjete organiziral tradicionalni turnir v malem nogometu. Prvo mesto in prehodni pokal je osvojila ekipa Dolenjskih Toplic, drugo mesto je pripadlo ekipi Vinice, tretje pa moštvu Uniona. Omenjene ekipe so v trajno last prejele spominski pokal. Pokrovitelj zanimivega turnirja je bila gostilna Žura iz Šmarjete.
MILAN GORENC
J. FILIPOVIČ OSTANE V IT ASU
KOČEVJE — Precejjebilogovorao tem, da bo nadarjena 15-letna vratarka Itasa Julija Filipovič kariero nadaljevala v Ljubljani pri prvoligašu Olimpiji. Filipovičeva se je vendarle odločila, da bo še naprej branila v Itasu, kar bo naposled bolje tudi zanjo, saj bo v Kočevju več igrala in tako pridobila potrebne izkušnje za tekmovanje.
M.G.-č
GLIVAR DRUGI V ZAGREBU
ZAGREB — Kolesar novomeške Krke Srečko Glivar je na tradicionalni dvodnevni kolesarski prireditvi za Veliko nagrado Metaliacommercea zasedel drugo mesto, za Rogovim tekmovalcem Andrejem Žavbijem. Odlični so bili Krkini mladinci, ki so pobrali vsa vodilna mesta.
NK FLAMENGO VABI NA TURNIR
DOLGA VAS — Za vse ljubitelje nogometne igre bo NK Flamengo v nedeljo, 17. avgusta," organiziral nogometni turnir na igrišču pri Brunarici v Dolgi vasi. Tekmovanje se bo pričelo ob 9. uri. Prijava ekipe, plačilo Startnine (3.000.-ND) in žrebanje bo eno uro pred začetkom tekmovanja. Prve tri ekipe bodo prejele visoke denarne nagrade. Nagrajeni pa bodo tudi najboljši strelec, igralec in vratar.
»TRAPINA 86« PARKETARJEM
ZBURE — Člani domačega nogometnega kluba so dobro pripravili turnir »Trapina 86«,nakateremjesodelo-valo 15 ekip. Prvo mesto so osvojili nogometaši parketarja Novaka, drugo je bilo moštvo Bajerja, tretja ekipa Tabora. Organizator se vsem ekipam zahvaljuje za udeležbo in športno igro.
v klubu morali mlajšim posvetiti več pozornosti.
Z lanskoletnim delom kluba in njegovega izvršnega odbora so zelo zadovoljni, saj je uspelo pokriti izgubo kluba, na stadionu so izgradili novo betonsko tribuno ter obnovili travnato površino. Vse to je rezultat prizadevanj in lastnega dela članov, še posebno predsednika kluba Ivana Kapušina.
Za naslednje mesece ima klub velike načrte tako v tekmovalnem kot tudi v organizacijskem smislu. Po dolgem času so sespet oprli na lastne vire financiranja. Gre za sredstva od vstopnine, prodaje pijač, klubskih znakov in od reklam za OZD in obrtnike, ki že zadostujejo za približno tretjino vseh porabljenih sredstev. Tudi preimenovanje NK Brežice v NK Svoboda ima materialno ozadje. Načrtujejo namreč sodelovanje z zamejskimi klubi, na katere bo novo ime ugodneje vplivalo.
Trenutno stoji pred klubom še pomembnejša naloga: zagotoviti morajo tekmovalne pogoje za ekipo. Do jeseni ne bo mogoče trenirati na domačem stadionu, zato iščejo možnosti v sodelovanju s Krškim in Bregana
BREDA DUŠIČ
KOLMAN ZMAGAL
SEVNICA — Na rednem hitropoteznem šahovskem turnirju šahovskega kluba »Milan Majcen« Sevnica za mesec julij, je osvojil prvo mesto Jože Kolman z 9,5 točke, drugo mesto Rudi Šoper (8), tretje do četrto mesto Mesojedec in Smrdelj (vsak po 6,5 točke). V skupnem seštevku sedmih turnirjev sta v vodstvu Mesojedec in Derstvenšek s po 54 točkami, slede jima Kolman s 43 točkami, Smrdelj z42 in Lazič s 35 točkami.
J. BLAS
IH IH j j I
rii lit i (11
Šest padcev na dirki za DP v speedwayu
Pavlic zmagal, 2. Omerzel
OSIJEK — Na drugi dirki zadržavno prvenstvo v speedvvavu v Osijeku je zasluženo z vsemi 15 točkami zmagal Zvonko Pavlic iz Preloga. Lažje delo je imel tudi zato, ker je v neposrednem in najtežjem obračunu s Krčanom Krešem Omerzelom ta padel in tako zapravil priložnost za zmago.
Kljub nesreči je Omerzel zbral 12 točk, dovolj za drugo mesto, letošnji republiški prvak Lendavčan Artur Horvat, ki edini še lahko ogrozi Pavlica in Omerzela v boju za naslov državnega prvaka, pa je tokrat pristal na tretjem mestu. Solidno sta vozila tudi druga dva Krčana; Zvone Gerjevič je z 11 točkami (kot četrtouvrščeni Lendavčan Čaba) osvojil 5., Jože Žibert s točko manj pa 6. mesto.
Značilnost dirke so bile drzne vožnje. Nekateri pa so morda le nekoliko precenili svoje sposobnosti in znanje in huje padli. Med temi sta bila gotovo Matjašec in Pintar, vendar so ju kmalu odpustili iz bolnišnice.
Vrstni red po dveh dirkah: 1. Pavlic 29,2. Omerzel 27,3. Horvat 25,4. Čaba 21, 5.—6. Žibert in Kocmut po 20, 7. Gerjevič 18 točk itd.
Temačni oblaki nad krškim plavalstvom
Vse slabše razmere za vadbo v bazenu Čelu-____________loze_____________
KRŠKO — 75 delovnih dni brez nedelj, torej kar okrog tri in pol mesece, so v letošnji sezoni izgubili pri plavalnem klubu Celulozar v Krškem zaradi neurejenih razmer za trening. So menda edini klub v Sloveniji, ki vadi le enkrat na dan. Z Žarkom Govedarico, trenerjem PK, kije prišel v Krško leta 1979, smo se pogovarjali o sedanjih razmerah krškega plavanja in o prihodnosti tega športa nasploh.
— Seje kaj spremenilo pri klubu, odkar ste prišli?
»Ljudje so me zelo lepo sprejeli, z ženo, nekdanjo plavalno reprezentantko, sva dobila stanovanje. Jožica dela na OŠ Jurij Dalmatin. Vsi otroci se naučijo plavati. Ko v šoli nehajo, najbolj obetavne pripelje še na tukajšnji bazen Celuloze. Bivša trenerja Bruno Toplak in Tone Bizjak sta precej naredila. Toda če naša uprava ne dela, ni enotne politike dela s plavalci. Pravzaprav nikoli ni bilo strokovno delo poenoteno. En trener bi moral biti ,šef vseh ostalih, ti pa njegovi pomočniki. Kljub temu smo dosegli kar precej dobrih rezultatov.«
— Kaj pomeni, da so razmere za vadbo neugodne? Kje so težave, kako jih skušate odpraviti?
»Že od oktobra lani se vlečejo težave glede ogrevanja vode.
Poprej je imela voda zmeraj čez 29° in smo lahko v tem odprtem olimpijskem bazenu delali tudi pozimi, celo pri — 27 stopinjah Celzija. Nihče od plavalcev ni zbolel, celo utrdili so se. Zdaj pa je voda ves čas pod 29 stopinjami in je premrzla. Poskus z dodatno paro iz tovarne Djuro Salaj se ni obnesel in strah me je sploh pomisliti na naslednjo zimo. Prej je voda iz bazena šla v Savo, ko pa je bila ob zadnji hudi zimi tovarna vsa v ledu, so jo rešili pred zastojem tudi s pomočjo vode iz bazena. Saj nikogar ne krivim. Rusi so nam rekli: Zakaj bi šli v zaprte bazene, če pa imate toplo vodo! Zdaj pa pozimi ves dan tekam po tovarni za toplo vodo, eni jo obljubijo, drugi pa je spet ne dajo. Energija je postala draga. Taki časi so pač, da je seveda najpomembnejši kruh za 2500 delavcev Celuloze. Tudi na ZTKO so nas pohvalili, da varčujemo, saj gremo s sendviči na tekmovanja, potujemo z vlaki. Kljub temu pa smo po rezultatih za pokal Slovenije v skupni uvrstitvi 5. med 13 klubi, pri dekletih pa celo 3. Bazen Celuloze bi morali odstopiti športu, Brestanica pa bi bila za rekreacijo. Potem bi lahko imeli ne 60, ampak okoli 200 plavalcev.
— Ne bi mogli poiskati nadarjenih plavalcev tudi drugod v Posavju in na Dolenjskem?
»Sevničanom smo, denimo, ponudili tekmovanje, ko so zgradili bazen. Tako bi popularizirali plavanje. Obljubili so, da bodo prišli, a doslej še ni bilo nikogar. Sicerpa ne bi smel biti problem priti iz Brežic ali Sevnice v Krško, saj morajo plavalci v večjih mestih, kot sta Beograd in Zagreb, potovati na trening tudi po 20 km.«
P. PERC
Sandi Papež zmagal v Avstriji
Imeniten uspeh našega reprezentanta na mednarodni kolesarski dirki »Pozgornji __Avstriji«	— Papež in Smole zanesljivo na SP v Coiorado Springs_
DUNAJ — Novomeščan Sandi Papež je z odlično vožnjo zasluženo zmagal na prvi mednarodni etapni kolesarski dirki »Po Zgornji Avstriji«, ki se je končala prejšnjo nedeljo.
Novomeški reprezentant si je utrl pot k vrhu v drugi etapi z drugim mestom, izvrstno formo paje potrdil še v tretji, zadnji, 153 kilometrov dolgi etapi, ko seje Papež zavihtel na četrto mesto z enakim časom kot tretj-euvrščeni Zahodni Nemec Thaisen. Zanimivo je, da je na koncu 378 km dolge dirke (povprečna hitrost zmago-
PRIPRAVE SEVNIŠKIH ROKOMETAŠEV
SEVNICA — Konec prejšnjega tedna so sevniški rokometaši prebili na pripravah na Lisci. Na tem vrhu so se nameravali pripravljati do konca avgusta, toda Tončkov dom je z razporedom desetih ekip ves čas zaseden. S Sevničani je bil na pripravah trboveljski Rudar, za prijateljska srečanja pa bodo izkoristili tudi druga moštva. Pred vrati je že 15. Lovrekov memorial, kjer bodo Sevničani imeli v gosteh najboljša slovenska moštva, morda pa bo 23. avgusta na ta turnir prišla še kakšna tuja ekipa. Skratka, precej srečanj za manjše denarce!
valca 41,060 km/h) Thaisen imel enak čas kot Sandi Papež, a je Novomeščan zmagal zaradi boljših uvrstitev v etapah.
KASTELIC ZMAGOVALEC AUGUSTOVSKEGA TURNIRJA
NOVO MESTO — Na hitropoteznem turnirju novomeškega šahovskega kluba za mesec avgust je med 18 šahisti največ točk zbral Kastelic in spet postal prvak. Končni vrstni red: 1. Kastelic 14 1/2, 2. Stokanovič 12 1/2, 3. Istenič, 4. R. Rudman (oba po 12 točk), 5. Ščap 11 1/2, 6. Škerlj 10 1/2, 7. Brajkovič, 8. Avsec, 9. Jerančič (vsi po 10 točk), 10. Balkovec 9 točk itd.
NOVOMEŠKI ŠAHISTI 5. V RADOVLJICI
RADOVLJICA — V počastitev praznika občine Radovljica in krajevne skupnosti Lesce je bil 13. mednarodni šahovski turnir. Moštvo ŠK Novo mesto (Kastelic, Luzar, R. Rudman in N. Lončarevič) je v glavni skupini, kjer so igrali vsi najboljši slovenski šahisti, zasedlo solidno 5. mesto.
Odmeven mednarodni uspeh novomeškega reprezentanta je s solidno vožnjo dopolnil še drugi Novomeščan Jože Smole s 26. mestom, oba pa je zvezni kapetan Franc Hvasti že določil za izbrano jugoslovansko vrsto, ki nas bo zastopala nasvetovnem prvenstvu v začetku septembra v Coiorado Spring-su.
DOLENJSKI UST
OGLAS V
DOLENJSKEM
LISTU —
ZANESLJIV
EKONOMSKI
USPEH
98
KMETIJSKA MEHANIZACIJA - ŽIVILSKAiNDUSTRUA- GNOJILA — SEMENA — VELIKA RAZSTAVA VSEH VRST ŽIVINE — PRODAJA BLAGA ŠIROKE POTROŠNJE-
24. MEDNARODNI KMETIJSKO-ŽIVILSKI SEJEM GOR. RADGONA 22.-31.8.1986
DELOVNI ČAS: od 9.00 do 19.00 ure (zabavni program do 24.00 ure) NEDELJA 24. avgust — ob 10.00 url velika parada kmečkih opravil in navad
— ob 15.00 url velike kon|ske dirke
-SODELUJE ČEZ 1000 DOMAČIH IN TUJIH RAZSTAVLJALO EV —STROKOVNA PREDAVANJA — PREDAVANJA HA HOBISTE - AKCIJSKA PRODAJA GOVEJE ŽIVINE•
dotopika
EMONA-DOLENJKA iz Novega mesta
obvešča, da bo 1. 9. 1986 pričela obratovati komisijska prodajalna
na Kidričevem trgu št. 1 v Novem mestu.
Vse stranke, ki želijo prodati kakšno blago:
— gospodinjske aparate,
— akustiko,
— razne druge stroje,
vabimo, da nam blago dostavijo v komisijsko prodajo. Obiščite nas ali pa pokličite po telefonu 22-395 ali 21-274, in boste lahko dobili vse ustrezne informacije.
632/31-86
IMP LIVAR »Viktor Koleša« Ivančna gorica TOZD Tovarna armatur, n. sol. o. Ivančna gorica
Komisija za delovna razmerja objavlja naslednja prosta dela in naloge:
I II*AR_9 Holflvrfl
STRUGAR NA UNIVERZALNEM STROJU — 1 delavec
Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas, s polnim delovnim časom in dvomesečnim poskusnim delom. Pogoji za sprejem:
— končana poklicna šola, ki daje poklic vozni ličar ali ličar, eno leto delovnih izkušenj ter odslužen vojaški rok
— končana triletna poklicna šola kovinarske usmeritve, eno leto delovnih izkušenj in odslužen vojaški rok Prijave z ustreznimi dokazili o izpolnjevanju pogojev za sprejem sprejema 8 dni po dnevu objave IMP LIVAR, splošno-kadrovski sektor, Ivančna gorica, Ljubljanska cesta 43.
Delovna organizacija LIVAR ima organiziran lastni avtobusni prevoz na relacijah Ivančna gorica — Dobrnič, Ivančna gorica—Dvor—Žužemberk in Ljubljana—ivan-čna gorica.
676/33-86
— kompletno stavbno pohištvo
— stropne in stenske obloge	*
— montažne hiše, vikend hiše in poslovne objekte
VSE NA ENEM MESTU
— 2 leti garancije na kvaliteto izdelkov
— brezplačen prevoz do 100 km za določeno vrednost nakupa
— stavbno pohištvo FCO vgrajeno
VAM NUDI
• JELOVICA
lesna industrija, Škofja Loka pokličite nas (064) 61-361, 61-761, 61-185 ali pa nas obiščite v maloprodajni trgovini v Škofji Loki, Kidričeva 58! Delovni čas — vsak dan 7—17 Sobota 7—12 OBIŠČITE NAS TUDI NA GORENJSKEM SEJMU V KRANJU OD 15—24. 8.1986
NOVOLES, lesni kombinat Novo mesto — Straža, n.sol.o.
Komisija za delovna razmerja TOZD ŽAGA Straža
objavlja prosta dela in naloge:
- MANIPULACIJA Z DECIMIRANIM LESOM v Straži (5 delavcev)
pogoji:
— končana osnovna šola,
— poskusno delo 45 dni
— delo poteka v dveh izmenah
- DECIMIRAN JE LESA — pomočnik za obrat Ruperč vrh (5 delavcev)
pogoji:	v
— končana osnovna šola,
— poskusno delo 45 dni
— delo poteka v dveh izmenah
■ VZDRŽEVALEC 11—1 delavec za opravljanje del in nalog v Straži
pogoji:
— končana poklicna šola kovinske smeri
— 2 leti delovnih izkušenj
— poskusno delo 60 dni
— dvoizmensko delo
Vloge sprejema Kadrovsko-socialna služba, Novoles, 68351 Straža, 8 dni po objavi.
671/33-86
NOVOLES, lesni kombinat Novo mesto — Straža, n.sol.o.
Delavski svet delovne skupnosti strokovnih služb
razpisuje prosta dela in naloge s posebnimi pooblastili in odgovornostmi:
— VODJA KADROVSKO SOCIALNE SLUŽBE
pod naslednjimi pogoji:
— končana visoka šola pravne, organizacijske ali druge družboslovne smeri, najmanj 4 leta delovnih izkušenj pri opravljanju kadrovskih opravil ali z delom pridobljene delovne zmožnosti za opravljanje teh del in nalog.
Delavski svet TOZD Tovarna gugalnikov Dvor
razpisuje prosta dela in naloge s posebnimi pooblastili in odgovornostmi:
— VODJA SPLOŠNEGA ODDELKA
pod naslednjimi pogoji:
— višja šola pravne, organizacijske ali druge ustrezne smeri, 4 leta delovnih izkušenj pri opravljanju enakih ali sorodnih del ali z delom pridobljene delovne zmožnosti za opravljanje teh del.
Delavski svet TOZD Tehnično energetske storitve
razpisuje prosta delain naloges posebnimi pooblastiliza
— VODJO CENTRALNE PRIPRAVE DELA
pod naslednjimi pogoji:
— visoka šola strojne ali druge tehnične smeri, 5 let delovnih izkušenj pri opravljanju enakih ali sorodnih del ali z delom pridobljene delovne sposobnosti.
Poleg zahtevanih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še:
— organizacijske in vodstvene sposobnosti
— osebnostne kvalitete, določene v družbenem dogovoru o izvajanju kadrovske politike v občini Novo mesto. Kandidati oddajo vloge z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev v 8 dneh po objavi na naslov: NOVOLES, lesni kombinat — kadrovsko-socialna služba, 68351 Straža.
Kandidate bomo o izbiri obvestili v60 dneh po končanem zbiranju vlog.
670/33-86
ELEKTRARNA BRESTANICA
objavlja po sklepu delavskega sveta
javno licitacijo
za odprodajo naslednjih osnovnih sredstev:
1. osebni avto Renault 4, letnik 1978, v voznem stanju, registriran
Izklicna cena: 300.000.— din
2. osebni avtoFIAT132, Ietnik1978, registriran, v okvari Izklicna cena: 500.000.— din
3. tovorni avto FAP, letnik 1964, nosilnost 6.500 kg, v voznem stanju, z vgrajenim novim motorjem In prekucnikom, vozilo ni registrirano.
Izklicna cena: 2,000.000.— din
Javna licitacija bo 18. avgusta 1986 ob 10. uri v prostorih elektrarne.
Ogled vozil je možen na dan licitacije od 7. do 10. ure. Licitacije se lahko udeležijo pravne in fizične osebe, ki pred pričetkom vplačajo varščino v višini 10%od izklicne cene.
Licitacija bo po sistemu »videno-kupljeno«, zato kasnejših reklamacij ne bomo upoštevali.
Prometni davek ni vključen v prodajno ceno, kupnino in prometni davek plača kupec.
Kupec mora vozilo prevzeti in odpeljati v treh dneh od dneva licitacije.
675/33-86
ŽK ŽITO LJUBLJANA TOZD PEKARNA IN SLAŠČIČARNA DOLENJKA NOVO MESTO, LOČNA 21
objavlja
prosta dela in naloge tehnologa
Pogoji: visoka strokovna izobrazba živilske ali kemijske smeri in 2 leti delovnih izkušenj Dela in naloge razpisujemo za nedoločen čas, poskusno delo 3 mesece
Kandidati naj pisne ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo v 15 dneh po objavi. O izidu bomo kandidate obvestili v 30 dneh.
672/33-86
Iskra
ISKRA ELEMENTI, n. sol. o. Industrija elementov za elektroniko TOVARNA INDUSTRIJSKE ELEKTRONIKE, n. sub. o.
68311 Kostanjevica na Krki Komisija za delovna razmerja
objavlja
prosta dela in naloge
EKONOMSKEGA TEHNIKA — 1 delavec, za določen čas (nadomeščanje delavke na porodniškem dopustu)
Pogoji: končano srednje usmerjeno izobraževanje V. stopnje — ekonomski tehnik, končano pripravništvo.
Kandidati naj vloge z dokazili o izpolnjevanju pogojev vložijo v8 dneh po dnevu objave. O izbiri bodo obveščeni v 30 dneh po izteku roka za prijavo.
674/33-86
Svet Srednje šole tehniških in zdravstvene usmeritve Boris Kidrič Novo mesto
objavlja
prosta dela in naloge
■ ravnatelja — predsednika kolegijskega poslovodnega organa
Kandidati za navedena dela in naloge morajo izpolnjevati naslednje pogoje:
— končana visoka šola
— pedagoško-andragoška izobrazba
— 5 let delovnih izkušenj na področju vzgojno-izobraževalnega dela
— aktivnost na samoupravnem in družbenopolitičnem področju
Kandidati naj pošljejo pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 15 dneh na naslov:
Srednja šola tehniških in zdravstvene usmeritve Boris Kidrič, Novo mesto, Ulica Milke Sobar 30 (za razpisno komisijo).
Kandidate bomo o izbiri obvestili v 30 dneh po preteku roka za sprejemanje prijav.
689/33-86
Delovna organizacija KOVINAR, Novo mesto
Razpisna komisija razpisuje
na podlagi sklepa delavskega sveta DO
dela in naloge
individualnega poslovodnega organa — direktorja DO
Kandidat mora poleg splošnih pogojev, določenih v zakonu, izpolnjevati še naslednje pogoje:
— da ima najmanj srednjo izobrazbo kovinske smeri in najmanj pet let delovne prakse, od tega najmanj tri leta na vodilnih delovnih mestih,
— da ima visoko kvalifikacijo kovinske stroke in pet let delovne prakse, od tega najmanj tri leta na vodilnih delovnih mestih,
— da je moralno-politično neoporečen.
Kandidati naj vloge z dokumenti o izpolnjevanju pogojev pošljejo v 15 dneh po objavi razpisa na naslov: KOVINAR, Novo mesto, Ljubljanska 28, z oznako na ovojnici »Za razpisno komisijo«.
Kandidate bomo o izbiri obvestili v 15 dneh po izteku razpisa. Izbrani kandidat bo imenovan za 4 leta.
688/33-86
kupim
TEDENSKA
1333
Četrtek, 14. avgusta — Demetrij Petek, 15. avgusta — Marija Sobota, 16. avgusta — Rok Nedelja, 17. avgusta — Pavel >Ponedeljek, 18. avgusta — Helena Torek, 19. avgusta — Ljudevit Sreda, 20. avgusta — Bernard Četrtek, 21. avgusta — Ivana
LUNINE MENE
19. avgusta ob 7.55 — ščip
BREŽICE: 15. in 16. 8. hongkonški akcijski film Vohun iz Bondove ulice.
17.	in 18.8. ameriški triler Ostermanov vikend. 19. in 20.8. ameriška komedija Zadnja šansa.
ČRNOMELJ: 14. in 17. 8. ameriški film Satanova ost. 15. in 17.8. ameriški
film Srečen božič, gospod Latvrence!
19.	8. ameriški film Tom in Jerry. 19.8. francoski film Ljubke rojakinje. 21. 8. ameriški film Neka daljna prostranst-
NOVO MESTO — DOM KULTURE: 14. in 15.8. (ob 10. urijameriški pustolovski film Tarzanov skrivnostni zaklad. 14. 8. ameriška komedija Fant iz kluba Flamingo. Od 15. do 17. 8. trancoski pustolovski film Pustolovščine Gwendoline. 18. in 19.8. (ob 10. uri) ameriška komedija Ciganska deklica, (ob 18. uri) hongkonški film Kačavorlovi senci.Od 18.do21.8.(ob
20.	uri) Rezervirano Pulj po Pulju. 20. 8. (ob 10. in 18. uri) ameriška komedija Hokus pokus. 21. 8. (ob 10. in 18. uri) ameriški film Vohun, po imenu Šivanka.
SEVNICA: 14. 8. komedijaNilahko z moškimi. 15. in 16.8. zgodovinski akcijski film Borci Bronksa. 17. in 18. 8. fantastični film Neonska džungla. 20. in 21. 8. kriminalni film Policaj iz Bronka.
službo dobi
NATAKARICO ali kuharico zaposlim. Gostilna Rakar, Gradac, tel. (068) 56-653.
SPREJMEM delavko, ki ima veselje do gostinstva v stalno zaposlitev. Martina Jerič, Bife Potok 2, Straža.
V STALNO delovno razmerje sprejmem kvalificiranega ali polkvalifici-ranega mesarja za dela v klavnici'in predelavi mesa. Pavel BOBIČ, mesarstvo, Škocjan.
TAKOJ zaposlim samostojno gospodinjsko pomočnico srednjih let. Delovni čas od 6 do 8 ur na dan. Hrana in stanovanje. »Strugarstvo«, Velika Dolina 32, 68261 Jesenice na Dol. pri Mokricah.
stanovanja
IŠČEM sobo v Krškem ali na Vidmu. Pripravljena sem pomagati v gospodinjstvu. Tel. 81-078.
SOCIALNA delavka Centra za socialno delo Novo mesto išče garsonjero v Novem mestu. Ponudbe sporočite v dopoldanskem času na telefon številka 22-698.
FANT in dekle mirnega značaja iščeta sobico v Črnomlju, Metliki ali v Novem mestu, lahko tudi v Kočevju. Ponudbe pošljite pod šifro: »ČIM-PREJ«.
SAMSKO STANOVANJE ali sobo s souporabo sanitarij išče v Novem mestu ali okolici samski moški. Tel.
24-806, popoldne
V NOVEM MESTU nujno iščem manjšo sobo ali garsonjero. Možnost enoletnega predplačila. Naslov v upravi lista (5042/86).
motorna vozila
PRODAM pony expres (puch), računalnik ZX Spectrum 48 K in sedež od 15 SLC. Tel.: (068) 23-526.
ZASTAVO 101 confort, dobro ohranjeno, prodam. Hrovat, Šmihel-ska 20, Novo mesto.
APN 6 (5 prestav), star 9 mesecev, prodam. Tel. 24-870.
AVTO R 4, letnik 1979, prodam. Franc Koncilja, Dobrnič 1.
MZ TS 250/1, kombi Z 435 T (letnik 1979) in štiri platišča z nizkopro-filnimi gumami Kleber prodam. Informacije: 25-862.
FIAT 126 P-K, letnik 1984, prodam. Telefon (068) 44-038 od 6. do 14. ure, razen sobote in nedelje.
ZASTAVO 750, letnik 1978, prodam. Čečič, Gor. Straža 161.
FORD ESKORD, karamboliran, prodam. Dobe 24, Kostanjevica.
ŠKODO 105 L, letnik 1977, in motor EMV, letnik 1981, karamboliran, prodam. Telefon 44-654.
126 P, letnik 1977, dobro ohranjen, prodam za 33 SM. Stane Povšič, Češnjice 11, Trebelno.
OPEL KADET, letnik 1974/1200/50, prodam. Tel. 24-945.
Z 101 C, letnik 1979, prodam. Telefon (068) 85-778.
JUGO 55, star dve leti, in moped M 14, prevoženih 500 km, prodam. Ogled v soboto, 16, avgusta, od 8. do 12. ure pred želežniško postajo v Novem mestu.
ZASTAVO 750 SC, 1979, prodam. Božidar Hrovat, Drska 58, Novo mesto.
ZASTAVO 750 SC, letnik 1980, registrirano do maja 1987, prodam. Tel. 23-991, Ul. Marjana Kozine 64, Novo mesto.
R 4, letnik 1983, in Z 101 GT, letnik 1983, prodam. Tel, 20-584.
R 4 prodam. Gornje Kamnje 15, Tel.
25-859.
ZASTAVO 850, december 1982, prodam. Anton Vencelj, Štefan 24, Trebnje.
Z 101, 1978, prodam. Informacije popoldne na tel. 22-696.
R 18, letnik 1982, dobro ohranjen, prodam. Tel. 22-814.
Z 750 LE, letnik 1985, prodam. Telefon 25-258.
ZASTAVO 101 GT 55, letnik 1984, prodam. Tel. 25-562.
FORD TAUNUS 1,6, letnik 1977, prodam. Informacije tel. 20-551.
JUGO 45 L, letnik 1985, rdeč, na novo registriran, prodam. Telefon 25-102, popoldne, služba 23-191.
TRABANTA, starega dve leti, 55 SM, in več delov za kadeta (starejši letnik) prodam. Tel. 20-206.
R 4 GTU, letnik-1984, 24000 km, prodam. Anton Uham, Dol. Straža 96.
DOLENJSKI LIST
IZDAJA DIC, tozd Dolenjski list, Novo mesto.
USTANOVITELJICE LISTA: občinske konference SZDL Brežice, Črnomelj, Krško, Metlika, Novo mesto, Sevnica in Trebnje.
IZDAJATELJSKI SVET je družbeni organ upravljanja. Predsednik: Tone Jesenko.
UREDNIŠKI ODBOR: Drago Rustja (glavni urednik in vodja tozda), Marjan Legan (odgovorni urednik), Ria Bačer, Andrej Bartelj, Marjan Bauer (urednik Priloge), Mirjam Bezek, Bojan Budja, Anton Jakše (novinarski servis in EPS), Zdenka Lindič-Dragaš, Milan Markelj, Pavel Perc, Jože Primc, Jože Simčič, Jožica Teppey, Ivan Zoran in Alfred Železnik.
IZHAJA vsak četrtek — Posamezna številka 120 din, letna naročnina 3.000 din, za delovne in družbene organizacije 6.000 din, za tujino 20 ameriških dolarjev oz. 50 DM (ali druga valuta v tej vrednosti) — Devizni račun 52100-620-970-257300-128-4405/9 (Ljubljanska banka —Temeljna dolenjska banka Novo mesto).
OGLASI: 1 cm višine v enem stolpcu za komercialne oglase 2.000 din, na prvi ali zadnji strani 4.000 din, za razpise, licitacije ipd. 2.500 din. Mali oglasi do deset besed 1000 din, vsaka nadaljnja beseda 100 din. Na podlagi mnenja sekretariata za informacije IS skupščine SRS (št. 421-1/72 od 28.3.1974) se za Dolenjski list ne plačuje davek od prometa proizvodov.
TEKOČI RAČUN pri podružnici SDK Novo mesto: 52100-603-30624. Naslov: Dolenjski list 68001 Novo mesto, Germova 3, p. p. 33, telefon uredništva (068) 23-606 in 24-200, telefon novinarskega servisa 23-610, telefon ekonomske propagande, malih oglasov in naročniškega oddelka 24-006. — Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo — Časopisni stavek, prelom in filmi: DIC, tozd Grafika, Novo mesto — Tisk: Ljudska pravica, Ljubljana.
FORD ESKORD, letnik 1971, in MZ 250 prodam. Papež, Suhor 1 pri Prečni.
Z 101 L, in R 14 TL prodam. Nadu, Škocjan 66.
RENAULT 4 GTL, december 1983, prodam. Telefon 22-288.
APN 6, star 9 mesecev, prodam. Telefon (0601) 81-089, po 19. uri.
126 P, letnik 1984, prodam. Tadič, Ragovo 3, Novo mesto.
ZASTAVO 750, LE 6800 km, Tomos 3 MS in TOMOS APN 6 prodam. Dol. Vrhpolje 1, tel. —32-061.
FIČKA 750, letnik 1973, otroški voziček in škornje za motor prodam. Informacije na tel. 23-672.
Z 101 confort, november 1979, udarjena prva leva stran, prodam. Potočar, Dol. Polje 5, Straža pri Dol. Toplicah.
GOLF diesel, letnik 1984, prodam. Udovič, Vel. Bučna vas 35 a, Novo mesto.
MOTOR MZ 250 prodam. Marjan Kos, V brezov log 16, Novo mesto.
Z 750 LE, letnik 1983, prevoženih 22.700 km, prodam. Matija Vrtin, Tanča gora, n. h., Dragatuš.
GOLF, letnik 1982, in traktorsko prikolico (4 t) prodam. Ravbar, Karteljevo, tel. (068) 25-847.
126 P, obnovljen, registriran do 11. julija 1987, letnik 1976, prodam. Cena 32 SM. Tel. 26-123,
126 P, letnik 1977, in 15 SLC prodam. Potov vrh 12, Novo mesto.
ŠKODO 120-L, letnik 1978, ugodno prodam. Stane Vovko, Gabrje 101, tel.: 85-941, popoldne.
UGODNO prodam Z 101 GT55, letnik 1984, prevoženih 25.000 km, dobro ohranjeno. Kostrevc Jože, Ratež
31.	Informacije na tel.: (068) 23-222.
PRODAM Jugo 45, letnik 1986. Avto je dodatno zaščiten. Jožica Dolinar, Rumanja vas 31.
PRODAM električni pisalni stroj »OLIVETI«, tel.: 20-238.
PRODAM moped APN-6, telefon 22-669.
FIČKA, letnik 1972, oba blatnika, čelno steno in levi prag, prodam. Brane Seničar, Dol. Kamence 61, Novo mesto.
FORD ESKORT, letnik 1980, ugodno prodam. Jože Klančar, Rodine 15, Trebnje.
LADO 1600 prodam. Knafeljc, Novo mesto, Na tratah 8, Žabja vas.
R 4 GTL, letnik 1983, dobro ohranjen, prodam. Obradovič, Soteska 8, Straža.
LADO KARAVAN, letnik 1981, registrirano do avgusta 1987, prodam za 100 SM. Tel. (068) 21-863, zjutraj in zvečer.
R 18 TLJ, letnik 1984, ugodno prodam. Cena 330 SM. Informacije na telefon 26-797, od 18. ure naprej.
PRODAM JUGO školjko, karamb-olirano v prednji levi del, primerno za dele. Vrata so nova, desna in zadnja stran nepoškodovana. Tel. (068) 22-487.
RENAULT 5, letnik 1975, dobro ohranjen, prodam. Telefon (068) 23-056.
Z 101, letnik 1975, v voznem stanju, neregistrirano, prodam Piletič, Dol. Maharovec 11 a, Šentjernej.
GOLF diesel, letnik 1984, bel, dobro ohranjen, prodam. Krašna, Škocjan 22.
FIAT 128 šport prodam. Struna, Potov vrh 1 b.
ELEKTRONIC 90, letnik 1979, prodam. Marko Bevc, Lutrško selo 15, Otočec.
125 P ugodno prodam. Informacije po telefonu 22-904, med 15. in 17. uro.
LADO 1500 L, karambolirano, in ZASTAVO 750 prodani. Telefon 71-910, dopoldne.
LAVERDO 1200 TS srebrne barve, letnik 1981, 13000 km, prodam. Franci Murn, Podturn 71, Dol. Toplice.
LADO, letnik 1975 in 1973, registrirana za celo leto, ter kadeta, 1970 letnik, po delih prodam. Tel. 72-446, po
18.	uri.
ZAPOROŽCA, letnik 1974, odlično ohranjenega, prodam. Ivan Gerjevič, Zg. Obrež 9, Artiče, tel. 62-793.
GOLF JL prodam. Slavko Mikola-včič, C 4. julija 179, Krško.
PRODAM Z 101, karambolirana čelna stena, po delih ali skupaj. Ljubi Edo, Ždinja vas 7.
kmetijski stroji
HONDO F-600 s priključki ugodno prodam. Hribar, Ratje 33, Hinje.
PRODAM nov traktor UTB — Univerzal 35 KS 340. Špolar, Mirna peč 67, tel. 47-229.
TRAKTOR Porsche prodam. Edi Pevec, Savska cesta 29, Sevnica.
DEUTZ 4506, star 5 let, prodam. Telefon 47-470.
PRODAM koso in brane za traktor Tomo Vinkovič. Karel Janc, Gor. Vrhpolje 85, Šentjernej.
PRODAM traktor IMT 533 s kabino in kompresorjem v zelo dobrem stanju. Anton Resnik, Tlaka 5, Gabrovka, tel. (061) 871-108.
PRODAM traktor Tigrone, motorno žago Stihi, dvobrazdni plug, kosilnico. Jože Zagorc, Gor. Vrhpolje 15, Šentjernej.
TRAKTORSKA PLUGA (12 col), rabljenega in novega, prodam. Tel. 62-158.
KOSILNICO BCS 127, staro dve leti, obračalnik Sental 200 in traktorski plug Slavonac prodam. Dol. Kamenoe 27, 68000 Novo mesto.—— —- -	*
TRAKTOR PORSCHE z vsemi priključki prodam. Tone Hočevar, Šma-lčja vas 40, 68310 Šentjernej.
TRAKTOR IMT 539 s kabino prodam. Tel. 84-958.
PRODAM traktor Tomo Vinkovič TV 522, star 3 leta in pol (200 delovnih ur), s frezo in obračalnim plugom. Av-bar, K Roku 15 (Šmihel), Novo mesto.
OBRAČALNIK za kosilnico BCS prodam po ugodni ceni. Informacije po telefonu 23-933.
TRAKTOR Štore 502 prodam. Ogled v petek. Martin Plut, Ganglova ulica 3, Metlika.
TRAKTOR Štore 402 super prodam. Ivan Rozman, Gorenji Globo-dol 22, Mirna peč.
TRAKTOR Zetor 2511 ugodno prodam. Brigita Žibert, Kladje 13, Blanca.
PRODAM DOBRO ohranjen traktor Tomo Vinkovič (30 KM). Franc Knez, Zdole 65, Krško.
prodam
OTAVO na rastilu na več kosih prodam. Anton Bakšič, Koroška vas 4.
TRANSPORTNI TRAK (6 m) in mlin za sadje prodam. Tel. 84-978.
PRODAM črno-beli televizor, star eno leto. Tel. 20-391.
PRODAM dvojno pomivalno korito z odcejalnikom (nerjaveče), novo ležišče z jogijem, mizo in stole. Udovič, Cesta herojev 24/30, Novo mesto.
ZARADI SELITVE TAKOJ PRODAM skoraj novo omaro za dnevno sobo (kotno), tridelno omaro za spalnico, pisalno mizo, hladilnik (večji) Gorenje, jedilni kot z mizo in stoli ter barvni televizor Gorenje (7 let). Telefon 25-178.
LAHKO PRIKOLICO za osebni avto prodam. Informacije v večernih urah na telefon 22-750.
UGODNO PRODAM čebelnjak z nekaj družinami in rastlinjak Gorenje in rabljene 5-valne salonitne plošče. Prečna 71, Novo mesto.
PRODAM kobilo, brejo 7 mesecev, dobro voznico, in rabljeno betonsko strešno opeko. Franc Novak, Soteska 4, Straža.
KRAVO s teletom prodam. Može, Dol. Lakovnice 11, Novo mesto.
PRODAM prikolico za osebni avto, 2 novi gumi 135-12, 2 rabljeni gumi z obroči. Informacije na tel. 24-845.
PRODAM kobilo z žrebetom ali brez njega, staro 8 let. Dol. Kamence 27, 68000 Novo mesto.
PRODAM dve plemenski kravi. Ivan Švigelj, Stara Bučka 6, Škocjan.
TAKOJ prodam trajnožarečo pečin dekliško otroško kolo. Informacije na telefon (068) 49-007, po 17. uri.
PRODAM cirkular, motor 2,2 KW. Janez Zakrajšek, Veron. Deseniške 13 a, Kočevje, tel. 852-480.
PRODAM psa (nemški ovčar — volčjak, z rodovnikom). Šušteršič, Zagrebška 21, tel. (068) 22-456.
ŠTEDILNIK GORENJE (2 elektrika, 4 plin), zelo ohranjen, ugodno prodam. Do nedelje: Blatnik, Aškerčeva 8, Krško, Stara vas.
PRODAM 1600 kosov nove strešne opeke. Tel. 20-537.
TV, barvni, prodam. Andrej Glavan, tel. 24-259.
ŠTEDILNIK (dva elektrika, dva plin) prodam. Tel. 25-456.
SADJARSKO-VINOGRADNIŠKE stiskalnice (100 in 180 1) s pritiskom navzgor prodajam. Informacije na telefon (064) 23-870.
KRAVO, staro 8 let, sivo, brejo 6 mesecev, prodam. Jože Goršin, Gor. Težka voda 6, Stopiče.
KOZO in dva mladiča prodam. Franc Medle, Ragovo 9, Novo mesto.
PRODAM tri mlade krave, breje, dobre mlekarice. Janez Kastelic, Plemberk 4, Stopiče.
UGODNO prodam dve letni gumi s platišči 7.00 x 13, fotoaparat in akustično kitaro. Kristan, Ratež 21, tel. (068) 85-988.
NOVO usnjeno sedežno garnituro prodam. Tel. 23-336, od 18. do 20. ure, Adamičeva 61.
PRODAM šivalni stroj Singer (nov), Bagat (star) in barvni televizor Grun-dig. Telefon popoldne 22-667.
PRODAM barvni televizor z daljinskim upravljanjem, ekran 66 cm. Telefon 22-814.
PRODAM otroško posteljico z jogijem, zibelko, italijansko hojico, otroški stolček z varnostnimi pasovi za v avto, Chicotov stolček ter grelec za gretje stekleničke. Tel. 25-986, v četrtek in petek.
UGODNO PRODAM mikrofon Solton ter masko za Z 101 confort. Marjan Skoda, Ledeča vas 6, 68310 Šentjernej.
ZELO poceni prodam otroško posteljico z jogijem, leseno stajico in visok voziček. Pokličite na tel. 23-533, popoldne.
PRODAM tračno žago za 'žaganje drv (diesel). Tel. 21-394.
UGODNO prodam kobilo, brejo, staro okoli štiri leta. Naslov v upravi lista (5044/86).
PRODAM 48-basno harmoniko. Tel. 22-669.
PRODAM štedilnik, hladilnik, desni blatnik stoenke, otroško kolo. Tel. 62-860.
TOVORNO PRIKOLICO s streho, nosilnost 500 kg, prodam. Kruljac, Vrhovčeva 10, Novo mesto.
PRODAM kavč in dva fotelja. Vili Pintar, Strojarska 3, Novo mesto.
PRODAM jadralno desko. Tel. 71-”017, dopoldne. - -
Za R 4 kupim motor, letnik 1977, ali mlajšo. Tel. 25-368.
KUPIM prednje luči za škodo 110. Tel. 25-115.
KUPIM stroj za montažo gum. Gostilna Kos, Kostanjevica, tel. 69-716.
KUPIM stanovanje ali starejšo hišo v vrednosti do 500 SM v Novem mestu ali bližnji okolici. Naslov v upravi lista (5041/86).
posest
razno
IŠČEM žensko srednjih let, lahko z otrokom, ki bi bila pripravljena živeti na manjši kmetiji. Šifra: »DOLENJSKA«.
S 1. septembrom vzamem v varstvo otroke. Udovič, Cesta herojev 24/30, Novo mesto.
UŠLA nam je papiga Nimfa. Zadržuje se v okolici Regerče vasi. Kdor bi jo videl ali našel, ga prosimo, da sporoči na tel. (068) 23-315 vsak dan zjutraj do 9. ure ali zvečer po 19. uri.
IŠČEMO keramika za kvalitetno polaganje ploščic takoj. Telefon 89-124.
NUDIM pomoč in oskrbo onemoglim na kmetiji za dedovanje ali kupim manjšo kmetijo s poslopjem. Šifra: »OSKRBA«.
ODDAM delo šivilji ali obrtnici z overlockom. Šifra: »SODELOVANJE«.
PO UGODNI ceni posojamo poročne obleke. Jurčevič, Vlaška 70, Zagreb, tel. (041)418-014.
UPOKOJENEC z lastno hišo in nekoliko zemlje iz Bele krajine sprejme žensko srednjih let v skupno gospodinjstvo. Ostalo po dogovoru. Ponudbe pod SREČNO.
IŠČEM POPOLDANSKO VARSTVO na domu za triletnega sina (od 15. ure — 19.30) zaradi izmenskega dela. Tel. 22-081, Žnidaršič, Šegova 8, Novo mesto.
IŠČEMO žensko za nego bolnika na domu. Informacije zvečer na tel. 44-048.
IŠČEM obrtnika za razkritje manjše salonitne strehe (nizke) in polaganje novoterma. Naslov v upravi lista (5043/86).
TEREZIJA BREGAR iz Cerovega loga št. 29, Šentjernej, opozarjam svojega sina MARTINA BREGARJA in njegovo ženo ZDENKO, naj prenehata z žaljenjem, in prepovedujem uporabo vseh mojih premičnin in nepremičnin ter pozivam, da mi vrneta, kar sta mi~brez mojega dovoljenja odvzela. Če tega ne bosta storila, ju bom sodno preganjala.
STANE MAKŠE, Mirna peč 123, prosim, da FRANC LUŽAR, Mirna peč 116 a, prekliče vse žaljivke, ki jih je izrekel proti meni, drugače ga bom sodno preganjal.
UGODNO prodam stanovanjsko hišo v gradnji v Podgorju. Informacije pri Mariji Podgoršek, Podgorje 80, Pišece.
PRODAM parcelo za vikend blizu Sromelj z nedokončano kletjo, starim hramom, vinogradom in sadovnjakom. Cena po dogovoru. Vprašajte na tel. (068) 62-301.
VINOGRAD (450 trt) prodam. Telefon 85-754.
PRODAM vinograd, star 10 let, 800 trt in nekaj sadnega drevja. Površina 24 arov s stavbno parcelo, na kateri je voda in industrijski tok. Ivan Sedlar, Dule 10, Bučka, 68275 Škocjan.
V Slatenski gori (Hribi) prodam zidanico, zgrajeno do 3. faze z vinogradom (220 trt) in vrtom ali zamenjam za zazidljivo parcelo za hišo z doplačilom v bližini Novega mesta. Kličite na telefon (068) 23-353 od 20. do 21. ure.
PRODAM njive, travnike in gozdove v Birčni vasi. Telefon (061) 263-993.
NUJNO zaradi gradnje hiše ugodno prodam na Sromljah vikend pod streho in 10 a vinograda. Naslov: Krošelj, Prežihova 12, Brežice, tel. dopoldne 61-722.
PRODAM večji vikend, primeren za stanovanjsko hišo ob asfaltirani cesti 3 km od Krškega. Informacije na tel. (068) 62-026.
V SEVNICI poceni prodam zemljišče 1000 do 2000 m2, primerno za njivo, v bodočnosti možnost gradnje. Informacije na tel. (068) 82-166 od 18. do 21. ure.
čestitke
VINKU ŠMAJDKU iz Vel. Podljub-na iskreno čestitajo za 45. rojstni dan in mu želijo veliko zdravja žena Ančka, sinovi Sandi, Zlatko, Vine in Janez.
Dragi mami MARIJI PRUS iz Kr-mačine želi za 86-letnico in god še mnogo let in zdravja sin Ivan z družino.
RAJKU PUGLJU iz Starih žag za
32.	rojstni dan in god vse najboljše — žena Milena, hči Beti in sin Tomaž. Enake želje veljajo tudi teti MARIJI IVANČIČ za njeno dvojno praznovanje. Čestitki se pridružujejo tudi vsi domači.
Dragima LJUBICI in DUŠANU CESARJEVIMA iz Vel. Bučne vasi iskreno čestita in želi vso srečo na novi življenjski poti Jožica.
obvestila
HITRO, poceni in z garancijo popravljam vse gospodinjske stroje. Tel. 25-393.
OBVEŠČAM cenjene stranke, da sem odprl delavnico za vzdrževanje vodovodnih instalacij v stanovanjih in popravilo dežnikov. Boris TRIFKO-VIČ, Prešernov trg 14, Novo mesto.
CENJENE stranke obveščam, da bo frizerski salon na Malem Slatniku obratoval samo v dopoldanskem času (od 8. do 12. ure), in to od 12. avgustado 23. avgusta, in se priporočam! Jožica Mavsar.
VAS moti ropot in prepih, rosenje oken, veliki stroški kurjave? Montiramo tesnilo na vse vrste oken in vrat. Tel. 20-408 za Dolenjsko, 71-286 za Posavje.
CENJENE STRANKE obveščam, da izdelujem slike za osebne izkaznice, potne liste in mesečne vozovnice. Slike dobite takoj. Odprto imam samo vsak ponedeljek in petek, neprekinjeno od 7. do 20. ure. Fotograf CvetkoTramte, Breška vas 3,68310 Šentjernej.
f— --------------------------■>
KUPIMO GARSONJERO V NOVEM MESTU, lahko tudi starejšo, potrebno popravila. Plačilo takoj. Ponudbe pošljite na Dolenjski list pod šifro »NOVO MESTO«.
677/33-86
GOSTIŠČE HENČKOV DOM priredi 22. avgusta VELIKO VRTNO VESELICO
Zabaval vas bo ansambel SLAK.
Ponudili vam bomo pečene odojke in kotlete. Pričetek ob 20. uri.
VABLJENI!
AKUMULATORSKA DELAVNICA
TASEV BLAŽO *||
¥
AKUMULATOR ZA VAŠE VOZILO
lahko dobite z zamenjavo, v akumulatorski delavnici
TASEV BLAŽO
Partizanska 11, Novo mesto tel. 23-826
Demontaža in montaža je brezplačna
Odprto vsak dan od 7. do 16. ure, ob sobotah od 7. do 13.
ZAHVALA
Tiho se je poslovila od nas naša ljuba mama
MARIJA MOČIVNIK
Spoštovali smo njeno željo in jo v najožjem družinskem krogu pospremili na zadnji poti 9. 8. 1986 v Mariboru, kjer počiva ob našem očetu.
Sinova Radko in Marjan z družinama Šentjernej, 11. avgusta 1986
\ £ •
1
ZAHVALA
Ob nenadni in boleči izgubi našega dragega očeta, brata in starega tata
JANKA PLUTA
Kočevje 4, Črnomelj
se prisrčno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga tako številno pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala tudi spremljevalcem, godbi, Društvu upokojencev, delovnim organizacijam in govornikom, ki so izrekli tolažilne besede v imenu krajanov, organizaciji ZZB in nogometnega kluba Bela krajina. Hvala za cvetje in izrečeno sožalje.
Žalujoči: sinova Janez in Martin z družinama, brat, sestra z družino in ostali sorodniki
ZAHVALA
Nenadoma nas je zapustil naš dragi mož, oče, tast, stari oče, praded, brat
in stric
FRANC OSTRONIČ
iz Sečjega sela 10 pri Vinici
Vsem sosedom, sorodnikom in prijateljem, ki ste v najtežjih trenutkih pomagali, nam ustno ali pisno izrekli sožalje, se iskreno zahvaljujemo. Hvala vsem kolektivom in posameznikom za prineseno mu cvetje, pevcem iz Dragatuša, Gasilskemu društvu Vinica in govornikoma za tople besede slovesa. Posebej se zahvaljujemo višji medicinski sestri Marici Hudelja in dr. Specovi ter gospodu župniku za opravljeni obred. Vsem, ki ste našega očeta pospremili na njegovi zadnji poti, še enkrat iskrena hvala.
Žalujoči: vsi njegovi Sečje selo, avgusta 1986
ZAHVALA
Nepričakovano nas je v 58. letu starosti zapustila naša draga žena, mama, stara mama, sestra in teta
KAROLINA ŠKRINJAR
roj. SODEC
Drašiči 8 pri Metliki
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so nam izrekli sožalje, darovali cvetje in vence. Posebna zahvala delovnima organizacijama Komet in Beti za podarjeno cvetje, pevcem za zapete pesmi, sosedi Stanki Stariha za tople poslovilne besede, duhovniku za opravljeni obred ter vsem, ki ste pokojno spremili na njeni zadnji poti.
Žalujoči: mož Tone, sinova Tone in Jože z družino, hčerki Majda z družino in Marija z možem ter ostalo
sorodstvo
ZAHVALA
V 87. letu starosti nas je zapustil naš dragi oče in stari oče
ANTON JELENIČ
Dole 1, Suhor
Od njega smo se poslovili v četrtek, 31. julija 1986. Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, znancem, prijateljem in sosedom za vso pomoč in tolažbo v teh težkih trenutkih, za podarjeno cvetje in vence ter izraženo sožalje. Še posebna zahvala velja krajevni organizaciji ZB NOV »Hrast«, Rdečemu križu Slovenije, osnovni šoli »Tone Čufar« iz Ljubljane, Domu počitka Metlika, KZČrnomelj. Prav lepa hvala tudi zastavonošema, sosedu Tonetu za poslovilne besede, dr. Blažu Mlačku in drugemu osebju zdravstvenega doma Metlika za zdravstveno pomoč, godbi na pihala iz Metlike in župnikoma za opravljeni pogrebni obred. Hvala vsem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani in našega očeta spremili na zadnji poti. Obdržite ga v lepem spominu.
Žalujoči: hčerke in sinova z družinami
Zakaj usoda posega tja, kjer je najmanj zaželjena.
Vzame ti, kar si imel najraje, in ti dodeli pusto osamljenost, polno spominov in bolečin
ZAHVALA
Ob nedoumljivi resnici, da
DARKA KOTARJA
ki smo ga imeli neizmerno radi, ni več med nami, se želimo iskreno zahvaliti vsem, ki ste pomagali v bolečih trenutkih preranega slovesa in ste pokojnega spremili na zadnji poti, darovali cvetje in se v mislih in z besedami spominjali njegovega plemenitega duha. Posebej zahvala tov. DRAGU iz Trebnjega, družini CEGLAR iz Vel. Gabra, MATJAŽEVIM iz Biča. Lepa hvala tudi pevcem iz GABROVKE in Vel. Gabra ter župniku za lepo opravljeni obred.
Hvala vsem, ki ste ga imeli radi in ga ohranjate v lepem spominu'.
Njegovi: žena Darja, mama, bratje in ostalo sorodstvo
Veliki Gaber, 10. 8. 1986
ZAHVALA
V 69. letu starosti nas je po težki bolezni nenadoma zapustil naš dragi mož, ata, tast, stari ata, brat in stric
JOŽE PEČJAK
Vavta vas 8
Najlepše se zahvaljujemo vsem sorodnikom, vaščanom, prijateljem in znancem, ki ste nam v najtežjih trenutkih pomagali, stali ob strani, nam izrekli sožalje, darovali pokojnemu vence in cvetje ter ga v tako velikem številu pospremili k zadnjemu počitku. Hvala dr. Živkoviču in sestram Zdravstvenega doma Straža za zdravljenje in pomoč na domu ter zdravnikom in delavcem pljučnega oddelka Splošne bolnice Novo mesto. Zahvaljujemo se kolektivom Emona-Dolenjka Novo mesto — DSSS, GG Novo mesto, TOZD TG Straža, Novoles Novo mesto — DSSS in TOZD TG Dvor, KZ Krka Novo mesto — TOZD Krmila in OŠ Novo mesto DSSS. Najlepša hvala gospodoma dekanu in župniku za lepo opravljen obred. Hvala tudi ZB, gasilcem, pogrebcem, godbi, pevcem ter govornikoma za lepo zadnje slovo.
Vsem še enkrat iskrena hvala!
Žalujoči: žena Stanka, sinovi Mirko, Jože z ženo, Andrej z družino, hčerke Marija, Slavka in Irena z družinami ter sestra Marija z družino in ostalo sorodstvo
ZAHVALA
V 77. letu starosti nas je zapustil naš dragi mož, oče, brat, stari oče in stric
JANEZ BEZEG
iz Regerče vasi 28
Zahvaljujemo se vsem, ki ste v najtežjih trenutkih z nami sočustvovali, darovali vence in cvetje ter pokojnika pospremili na zadnji poti. Hvala vsem, ki ste nam izrekli sožalje. •
Žalujoči: vsi njegovi
ZAHVALA
Ob boleči izgubi moje drage mame
ROZALIJE KOVAČIČ
s Kuzarjevega kala
se iskreno zahvaljujem vsem sorodnikom, sosedom, znancem in osebju pljučnega oddelka za izrečeno sožalje, cvetje in spremstvo na zadnji poti. Posebna zahvala velja družini Dovč in Virant ter gospodu župniku za opravljeni obred.
Žalujoči: hčerka Danica z možem ter ostalo sorodstvo
ZAHVALA
V 80. letu starosti nas je zapustil naš dobri mož in oče
ANTON FERKOLJ
iz Dobrave 4
Najlepše se zahvaljujemo sosedom za pomoč in vsem, ki so nam izrekli sožalje, gasilcem, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti, in vsem ostalim, gospodu,župniku pa za lepo opravljeni obred.
Vsi njegovi
   i
Odkar utihnil je tvoj glas, žalost, bolečina je pri nas, a v srcih tvoj spomin živi. povsod si z nami samo ti.
V SPOMIN
13. avgusta je minilo žalostno leto, polno bolečin v naših srcih, odkar nas je zapustil naš ljubljeni mož, očka, sin in brat
VIKTOR DOLAR
iz Maharovca
Hvala vsem, ki mu darujete cvetje, prižigate sveče ali se ga kakorkoli spominjate.
Žalujoči: vsi njegovi
ZAHVALA
Po dolgi bolezni nas je v 77. letu starosti zapustila ljuba mama, stara mama, sestra in teta
IVANA RATAJEC
rojena OPARA
iz Češnjevka pri Trebnjem
Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, znancem, sosedom za pomoč in vsem, ki so pokojno spremili na njeni zadnji poti in ji darovali cvetje. Žahvala velja tudi ZD Trebnje, posebno medicinski sestri Leničevi za dolgoletno pomoč pri zdravljenju, duhovniku za opravljeni obred, pevcem in delovnim organizacijam VIO DSSS Trebnje, Emona Ljubljana in Trimo Trebnje.
Žalujoči: vsi njeni
ZAHVALA
Po hudi in težki bolezni nas je v 60. letu starosti zapustil naš dragi mož, oče in stari oče
BOGOMIL VLAHOVIČ
iz Vinice pri Črnomlju
Ob boleči izgubi se prisrčno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so nam v težkih trenutkih stali ob strani, pokojnemu darovali vencein cvetje ter ga v tako velikem številu spremili na zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo ambulanti v Vinici, dr. Liljani Špec, Marici Hudelja, Mariji Dražumerič in Danici Maljevec, ki so pokojnemu nudili zdravstveno pomoč, gasilskemu društvu Vinica, govornikom za poslovilne besede, pevcem ter župniku za lepo opravljeni obred. Vsem še enkrat iskrena hvala!
Žalujoči: žena Marija, sin Franc z družino, hčerka Jožica z družino, mama in ostalo sorodstvo
IMA MARIJA ROSCHITZ DEDIČE?
V kočevarskem časopisu Gott-scheer Zeitung je bil pred kratkim objavljen poziv dedičem pokojne Marije Roschitz. Rojena je bila 29. aprila 1898 po vsej verjetnosti v Beli krajini. Nazadnje je stanovala na Fiirstenalee Nr. 38 v Salzburgu, oporoke ni zapustila. Morebitni dediči najsejavijonotarjudr. Petru Cichocki na naslov: Kaigasse 10, 5020 Salzburg, Avstrija, podrobnejše informacije pa dobijo tudi pri Francu Dergancu iz Semiča 3.
NOVO MESTO — »Butik blue« je naslov lokala v modrem, ki ga je v stari hiši ob Krki na Partizanski cesti odprla znana modna kreatorka Jana Jovič. Vrsto letje bila zaposlena v Novoteksu, kjer so njene otroške in teens kolekcije dobile visoka priznanja: Ljubljanskega Zmaja, dve beograjski Košuti in dve sarajevski Zlati Skenderiji. Letos je kreatorka Jana začela na svoje kot obrtni ca za modne izdelke.
»Vse od maja letos že delam na svoje, vendar sem bila doslej povsem zasedena z oblekami za valete, mature, poroke in podobne slovesnosti, tako da v lokalu niti nisem imela dovolj izdelkov za izbiro kupcem. To mijeus-pelo narediti šele pred kratkim. Pri me-
MOTOSLALOM NA MIRNI
MIRNA — V nedeljo, 17. avgusta, bo tu slovensko meddruštveno prvenstvo v motoslalomu. Trening se bo začel na znani progi pri lovski koči v Zapužah ob 13. uri popoldne, tekma pa bo ob 14. uri. AMD Trebnje in Motoklub vabita vse, ki jih zanima motorizem, da si ogledajo tekmo.
ni lahko stranke kupijo izdelke, lahko jim sešijemo oblačilo iz prinesenega blaga in skupaj izberemo kroj ali pa izdelam oblačila iz mojega blaga in po mojem nasvetu.« Tako je svojo dejavnost opisala kreatorka Jana, ki ji je uspelo iz povsem starega stanovanja urediti lokalček z delavnico. Trenutno ima na voljo dvodelne komplete s krilom ali hlačami iz rožasto potiskanega jeansa, ima bluze-blazerje, ki se spredaj zavežejo v vozel, na hrbtu pa imajo nenavadne izreze. Ima raznovrstne ženske, fantovske in dekliške hlače in bluze, cene pa niso nič drugačne kot v podobnih butikih na Vlaški v Zagrebu.
»Gradim na modelih za najstniško in športno modo, ki se poda strankam vseh starosti, če so le mlade po srcu. Za zdaj imam v lokalu največ strank v srednjih letih, kreiram in izdelujem pa tudi delovne obleke za razne trgovine. Tako sem opremila že trgovke ene Novoteksove trgovine v Novem mestu in dveh po Jugoslaviji, pa oblačila za zaposlene v novi trgovini Zmaga in za trgovke v Planiki. Kajpada taka množična naročila vzamejo več časa. V lo-. kalu bo v kratkem nova izbira, imela bom plašče iz jeansa za prehodno obdobje, ki bodo res po zadnji modi.«
RIA BAČER
V kampu prostor tudi za naturiste
V čateških Termah popestrili turistično ponudbo
ČATEŽ OB SAVI — Veliko prehodnih gostov iz tujine se v sezoni zaustavi za dan ali dva v lepo urejenem kampu čateških Term, da si naberejo novih moči pred nadaljevanjem poti na Jadran ali domov.
»S sedanjo postavo lahko obvla-
dujemo posel, čeprav smo pred odprtjem nove prijavnice, ki omogoča novo organizacijo dela, delali dobesedno ves teden noč in dan. Zdaj mnogo lažje kontroliramo vhod in vse, kar se dogaja v kampu. Od leta 1976 do danes je število ležišč naraslo na3.000. Lani smo samo v kampu imeli 68.701 nočitev, letos jih bo precej več,« pravi Anton Supančič, od 1. junija letos novi vodja kampa v Termah.
Prihodnje leto bodo v kampu zgradili trgovino s 600 kvadratnimi metri površin, kar bo pomembna pridobitev. Številni turisti, predvsem tujci, so veseli, ker so popestrili ponudbo in en bazen namenili naturistom.	P.	PERC
Tri dni bojev za Veliko nagrado Krke
Novo mesto od jutri do nedelje v znamenju kolesarstva — Na startu tudi Sandi Papež
NOVO MESTO — Z jutrišnjim nočnim kriterijem na Drski, ki se bo pričel ob 18.30 s startom v Šegovi ulici, se bodo pričela letošnja tradicionalna kolesarska tekmovanja za »Veliko nagrado Krke«. Že dan kasneje, v soboto, bo ob 10. uri start že XIII. dirke »Okoli Grma«, na kateri se bodo nastopajoči kolesarji pomerili na izpadanje v kar dvanajstih kategorijah, najzanimivejši pa bo gotovo nastop članov, ki bodo startali ob 14. uri.
Vrhunec tridnevne prireditve pa bo v nedeljo, ko se bodo na 17 kilometrov dolgi krožni progi med Novim mestom, Otočcem, Rate-žem in Ločno pomerili mlajši in starejši mladinci ter člani. Start spominske dirke Milana Novaka bo ob 9. uri na novomeškem Glavnem trgu, kot novost pa zapišimo, da dirka ne bo_ potekala skozi mesto, pač pa od Žabje vasi čez novi ločenski most naprej proti Otočcu. Prav tako je novost, da v času dirke ne bo veljala popolna, pač pa le mobilna zapora prometa, s čimer se bo organizator izognil pritožbam voznikov, ki jih je bil deležen v minulih letih.
Organizator letošnje prireditve je Kolesarsko društvo Krka, pokrovitelja pa KS Drska za nočni kriterij in KS Grm za Krožno dirko. Vsi trije nastopi bodo dali v skupnem seštevku zmagovalca letošnje »Velike nagrade Krke«, prvi favorit za osvojitev te dragocene lovorike pa je zanesljivo Sandi Papež, ki bo lahko pred domačimi gledalci potrdil odlično formo pred bližnjim svetovnim prvenstvom v Coloradu Springsu.
MARTIN	P
*
N
N
]
Poštenost, delavnost, velikodušnost, to so odlike skromnih belokranjskih ljudi, ljudi takšnega kova, kot je Martin Pečarič iz Čurilpri Metliki. Ni mu mar, če bo ostalo kaj časa samo zanj, najpomembnejše je, daje pravočasno postorjeno vse na polju, v vinogradu, hlevu, pa četudi mora oddelati na dan po dva »šihta«. Tako so bili pač vzgojeni in ob tem so rasli trdni belokranjski kmetje, ki niso nikoli nihali med odločitvami: kmetijstvo da ali ne, temveč so že od vsega začetka vedeli, da jim bo le kmetovanje dajalo kruh, vsem negotovostim v tej panogi pa bodo kos le s svojo vztrajnostjo, trmo.
Štiri desetletja je tega, kar je začel Martin po končani osnovni šoli trdo delati na kmetiji. Da je bilo preizkušenj v tem času veliko, ni potrebno posebej omenjati, saj so na kmeta velikokrat gledali zviška. A Pečarič, tih in vztrajen, ni veliko nergal. Potrpel je, kajti videl je, da gre pridnemu kmetu lahko le na boljše. »Toda ni dovolj le delavnost, zelo pomembna je pri hiši sloga. Ko sem dopolnil 20 let, sva z očetom skupaj sporazumno gospodarila, takoj potem, kosem se oženil, pa mi je prepisat posestvo. Pri naši hiši ni bilo tega, karje posebno v Beli krajini še zelo pogosto, da starši pač ne dajo iz rok kmetije, dokler ne umrejo. Nihče pa se ne vpraša, zakaj. Stari ljudje so preveč navezani na zemljo in razumljivo je. da se boje.
da bodo morali vdomostarelih, ko bodo ostali brez nje. Pri nas te bojazni ni bilo,« pravi in pri tem ne pozabi omeniti, da je bita pri odločitvah v njihovi hiši velikokrat odločilna prav očetova napredna misel, ki se je je Martin hitro nalezel od njega.
Pečarič sicer potarna nad velikim razkorakom med cenami, saj so morali dati letos za kilogram belega kruha skoraj štiri kilograme pšenice, boli pa ga predvsem to, ker delavci mislijo, ko gledajo cene, da je kmet gospod, ki veliko zasluži. V resnici pa je tako, dasta oba. kmet in delavec, reveža. Prvi zato, ker za pridelke malo iztrži, drugi pa zato. ker mora za le pridelke veliko plačati. »Pa vendar s e na kmetiji te da n ekako živeti. Seveda pa se mora kmet sprijazniti s tem. da se bo odpovedal modernemu, lagodnemu načinu življenja. Pa čimveč znanja si mora pridobiti, preden začne kmetovati. Tisti, ki končajo visoko šolo, se ne bi smeli sramovati dela na kmetiji, saj mora biti kmet pravzaprav vse. od direktorja do navadnega delavca. Tudi jaz bi se z veseljem šolal, če bi bile po vojni možnosti, tako pa se moram sedaj venomer znova dodatno izobraževati,« pravi eden redkih čistih kmetov v okolici Metlike.
Martin vidi možnost za obstoj kmetije le v stalnem napredovanju. Z12 hektari zemlje, od lega 6 hektari obdelovalne, je od takrat, ko je posla! gospodar, kar za dvakrat povečal posestvo. Potem ko je zares vzorno vpeljal kmetijo, na kateri bi se lahko marsikdo nauči! marsikaj poučnega, in ko bi končno lahko začel uživati tudi sadove svojega dela, še vedno ni bil zadovoljen. Hlev je postal pretesen in kmalu se bo živina preselila v novo bivališče za 20 glav govedi. Nasledniku, ki ga med petimi Pečaričevimi otroki prav gotovo ne bo težko najti, hoče njihov oče zapustiti dobro doto. »Tako bodo mladi lažje delali in ne bodo zgubljali življenjsko energijo za to, kar lahko že prej zanje pripravim jaz,« pravi Pečarič.
M. BEZEK
5
**
S
0
0
0
0
'0
0
0
0
0
*0
0
0
*0
*0
\
i
I
0
0
0
0
\
\
0
0
i
0
*0
\
0
0
0
0
0
0
0
0
\
0
0
0
Gotlibovci v Ameriko
Ansambel Jožeta Gotliba bo tri tedne nastopal za naše izseljence v ZDA — Pred kratkim izdal kaseto
Kreatorka Jana je ob Krki odprla prijeten lokal
ZA TRI TEDNE V ZDA —Ansambel JožetaGotliba iz Šmarjeških Toplic, ki ga sestavljajo harmonikar Jože Gotlib, pevka Milka Krese, kitarist in pevec Lojze Novak ter basist Stane Gorenc (na sliki od leve proti desni), bo v okviru ameriške turneje nastopil tudi na znanem festivalu polke v Rock Springsu. (Foto: Z. L.-D.)
Pomlad z drugo lastovko
Za top lestvico Dol. lista je med mladimi čedalje več zanimanja. Ob petkih, sobotah in nedeljah zvečer na Loki radi prisluhnejo skladbam, za katere so glasovali, tisti med njimi, ki ima srečo pri žrebu, pa je bogatejši za kaseto z glasbo z lestvice. Nazadnje seje kolo sreče ustavilo pri MARKU PEKOLJU iz Kočevja, Podgorska 4.
Vrh lestvice se tudi tokrat ni spremenil, celotna pa je taka:
1. Slagehammer — P. GABRIEL
2. Why can’t this be love — VANHALEN
3. Atlantis is calling — MODERN TALKING
4. Midnight Lady — C. NORMAN
5. Let me be your No. 1 — DATO SHAKE
6. Wonderful vvorld — S. COOKE
7. Touchme — S. FOX
8. Living for the city — SYLVESTER
9. Kiss — PRINCE & REVOLUTION
10. Look away — BIG COUNTRY
Svoje predloge za sestavo lestvice pošljite na naslov: Glasbena zadruga, Kettejev drevored 3, 68000 Novo mesto. Za nagrado bo znova podeljena kaseta s posneto glasbo z lestvice, v nedeljo, 17. avgusta, pa lestvica izjemoma ne bo predvajana na Loki zaradi Noči na Krki in nastopa ljubljanskega ansambla Melos.
METLIKA — Po obisku na sobotni prireditvi Popolnočnih kočij na grajskem dvorišču sodeč, imajo Metličani od vse glasbe najraje šankarsko agrarni rock. Ta metliški ansambel, ki se razglaša za legendarnega, trdi zase, da igratakozvrst glasbe. Kakor koli že, Metličani so v soboto trumoma prišli na grajsko dvorišče, show Popolnočnih kočij pa je bila ena izmed prireditev metliškega kulturnega poletja, ki je do sedaj še najbolj upravičila skupni naslov »Noči do jutra«.
Vzdušje, ki so ga pripravile Popolnočne kočije in ognjeviti predvo-dilni govor avantgardnega amaterskega politika Janeza Vraničarja-Luigija, je bilo tako, da se je večer zavlekel še pozno v noč, res skoraj do jutra. Metliški muzikantje pa se niso izkazali samo na svojem prvem resnem javnem nastopu, ampak tudi po njem, v bolj neformalnem vzdušju grajske kleti, kakršno jim jeizdosedanjih nastopov v metliških gostilnah tudi bolj po duši.
Ta njihov šankarsko agrarni rock je res prava osvežitevv poplavidanašnjih hrupnih rockovsko šminkersko telovadnih zvrsti. Fantje igrajo mirno glasbo brez ojačevalcev, zraven tiho popevajo, vse skupaj je ubrano na country western stil, njihov repertoar pa v glavnem sestavljajo stare kavbojske pesmi, znane iz ameriških westernov, starogradske, nekaj imajo svojih skladb, za konec pa sledi metliška Bodimo veseli.
Sedaj pa še nekaj poudarkov iz ognjevitega govora avantgardnega amaterskega politika Luigija, s katerim je začel svojo predvolilno kampanjo za metliškega župana leta 1990, ki ga je povedal v izbornem rosal-niškem narečju. »Ja ne znam, ako bom izvoljen,« je med drugim dejal, »Ale eno znam: ja bi bil najbuli, ja bi bil naj-prikladniji, ja bi bil prpravlen i molit za vas, prpravlen bi bil na vse, ilasepopu-kat i krvavo scat i, če je treba, i razredčeno žegnano vodo pit.« Obljubljal je, da bo vpeljal red in disciplino, kar Metličani zastonj čakajo že od Metternichovega in Bachovega absolutizma. Obljubljal ni ne višjega standarda, ne bazenov pred hišami, ne mercedesov, ne mlade bravine vsak dan, ampak boj, borbo, polno solz, žuljev, odrekanja in stezanja hla-čnjakov. »Borbo za bulo, z detelo postlano bodočnost!«
»Od onega trenutka, ko bom ja župan, bomo vsi delali, a pokle po deli se vsi zajebavali. Pol malo spat, pa spet delat, pa spet zajebancija. I tako spet jovo na novo. Ali to važi za vse, ne pada bodo eni delali, drugi pa pred hotelom športske čitali.« Skratka: obljubil je, da bo Metlika postala najbolj mirno mesto južno od Podgorja. »Ako boste volili zame, boste volili zase!« je poudaril na koncu, ko je obljubil, da bodo pod njegovim županstvom Popolnočne kočije sprejeli v ZKO.
POPOLNOČNE KOČIJE — Na tem dokumentarnem posnetku so skoraj vsi člani metliškega šankarsko agrarnega ansambla, Popolnočne kočije. Na njihovem sobotnem shovvu na grajskem dvorišču, ki je privabil številne gledalce, sta manjkala samo dva. ki iščeta navdiha in zaslužka v bolj muslimanskih deželah.
ŠMARJEŠKE TOPLICE — V sredo, 13. avgusta, je odšel na tritedensko turnejo v Združene države Amerike ansambel Jožeta Gotliba iz Šmarjeških Toplic.
V treh tednih bo imel 18 nastopov v raznih mestih štirih zveznih držav (Ohio, Pennsylvania, Wyoming in Illinois), seveda v glavnem za naše izseljence. V okviru ameriške turneje bodo sodelovali tudi na festivalu polke v Rock Springsu, ki traja tri dni. Na njem bo sodelovalo skupaj 10 ansamblov, ki igrajo to vrsto glasbe, med njimi tudi ameriški kralj polke Jankovič, letošnji dobitnik Gram-myja. Ansambel Jožeta Gotliba je prvi slovenski ansambel, ki bo sodeloval na tem festivalu. Za ameriško turnejo so skupino oblekli v novomeškem Labodu in Novoteksu, za kar so člani obema kolektivoma seveda hvaležni.
Ansambel Jožeta Gotliba deluje že okrog pet let, pevka Milka Krese pa se je harmonikarju Jožetu Gotlibu, kitaristu in pevcu Lojzetu Novaku ter ba-* sistu Stanetu Gorencu pridružila lansko jesen. Skupina igra predvsem po ,'olenjskih veselicah, precej pa tudi za potrebe zdravilišča Šmarješke Toplice. Le-te je lani obiskalo preko tisoč gostov izZDA in skupina je imela zanje preko 50 nastopov. Tako so tudi prišli do vabila, da obiščejo ZDA in nastopajo za naše izseljence.
Ansambel je pred kratkim v sodelovanju z Bertijem Rodoškom, ki je prispeval besedila, posnel tudi kaseto »Dobrodošli v Šmarjeti«, ki gre zelo dobro v prodajo. Igrajo seveda na-
rodnozabavno glasbo, vendar jim gre tudi zabavna dobro od rok, če publika želi tako.
Z. L.-D.
PRAZNIK »LEPE ANKE«
PRELOKA — Tukajšnja folklorna skupina »Lepa Anka« priredi ob 70-letnici prvega nastopa in 35-letnici povojnega delovanja veliko prireditev, ki bo na Preloki v nedeljo, 17. avgusta, ob 16. uri. V programu, ki ga bodo povezovali v preloški govorici, bodo sodelovale folklorne skupine iz Vinice, Pretoke, pevci iz Adlešičev, ljudski godec Jazo ter pevci in otroci iz domače vasi. Pripravili bodo tudi stare šaljive igre ter podelili priznanja. Po programu bo za zabavo poskrbel ansambel Dobri znanci.
Janezova klet čaka goste
Janez Škabar je na Trški gori odpri Janezovo klet
TRŠKA GORA — Dolenjska turistična ponudba je od minulega petka naprej bogatejša za novo pridobitev: v Trški gori (v bližini »Krkinega hrama«) je Novomeščan Janez Škabar odprl »Janezovo klet«, lokal, ki je zrasel v pristnem dolenjskem okolju vinogradov in zidanic.
»Idejo o tovrstnem lokalu sem dolgo nosil v sebi, lani pa sem se dokončno odločil. Dela smo pričeli letošnjo pomlad in v pičlih nekaj mesecih preuredili tastovo zidanico v prijeten gostinski in turistični objekt. Tako je v obeh zaprtih prostorih mesta za okoli 50 gostov, vsaj toliko pa jih lahko posedi še pred zidanico. Klet bo odprta vsak dan, razen ponedeljka, od 10. do 22. ure, naša posebnost pa bodo poleg domačega vina, ki ga seveda pridelamo v svojem vinogradu, šunke in klobas še domače pečene kokoši in jedi z žara,« pravi Janez Škabar.
Da pomeni odprtje Janezove kleti pomembno novost za dolenjski turizem je mnenja tudi Alojz Serini,
predsednik Dolenjske turistične zveze. »Z lastnikom bomo skušali to pridobitev še dopolniti z ureditvijo kakšne sobe ali apartmaja za prebivanje turistov, kajti prav tovrstnih turističnih uslug nam na Dolenjskem še kako primanjkuje.«
OTOŠKE IGRE V KOŠNJI
Tradicionalne poletne igre bodo 16. avgusta na kopališču Otočec s pričetkom ob 16. uri. Prirejajo jih hotel Grad Otočec, ZTKO Novo mesto in Dolenjska turistična zveza. Igre bodo letos vezane na košnjo, in sicer bodo obsegale: klepanje kose, prevažanje voza s senom, delanje senene kopice, prenašanje sena v košu, valjanje, plezanje na žrd, nošenje hrane, krajo venčka, preskakovanje vrvi ter vlečenje voza.
JANEZOVA KLET ODPETA — V petek popoldne so se za goste prvič odprta vrata Janezove kleti na Trški gori. Vzdušje ob otvoritvi lokala je bilo »na višini«, kot se pač za ambient sredi trškogorskih vinogradov in zidanic spodobi. (Foto: Marko Klinc)
Legendarna noč do jutra
Nastop metliškega ansambla Popolnočne kočije in ognjevit začetek predvolilne kapanje avantgardnega amaterskega politika _____________
RAZSTAVA GRAFIK T. STEGOVEC
KOSTANJEVICA — V petek, 15. avgusta, ob 19. uri bo v Lamutovem likovnem salonu v Kostanjevici na Krki otvoritev razstave grafik Tince Stegovec, ki bo odprta tja do 3. septembra. Ob otvoritvi bodo priredili umetniški spored, na katerem bo sodeloval trio Arti. Tinca Stegovec se je rodila aprila 1927 na Planini pri Črnomlju, študirala je na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani slikarstvo in grafiko, izpopolnjevala pa se je tudi v Parizu. Njene grafike predstavljajo njen odnos do sveta in življenja, prenesen v medčloveške odnose. Prevladujoči tehniki Tince Stegovec sta jedkanica in akvatinta. Razstava bo odprta vsak dan, razen ponedeljka, od 13. do 18. ure.
KOLPA TUDI NA MRZLEM SEVERU — Novomeščanki Sonja Nemanič in Milena Hrastar, ki sta trenutno na »potepanju« poseverni in zahodni Evropi, sta bili nemalo presenečeni, ko sta se s težkima nahrbtnikoma oprtani srečali z belokranjsko lepotico, in to daleč na severu, v predmestju Stockholma. Štefa-ničev oče, rojak iz Podzemlja v Beli krajini, je popotnici seveda prijazno sprejel na svojem domu in jima razložil, da »Kolpa skomakeri« po švedsko pomeni »čevljarna Ko|na«. Tako je ime belokranjske reke z Belokranjci vred prodrlo v svet in postaja čedalje bolj domače tudi Švedom v tistem okolišu, saj ima delavnica tudi sicer dober sloves. (Foto: Tone Jakše)