^0100200 nSRFONJA Kliče nas ;&r* KOPf-^ ■ U1 est proti skrunilcem spomenikov našega boja PRIMORSKI DNEVNIK Cena 200 lir Leto XXXIV. Št. 225 (10.137) TRST, sobota, 23. septembra 1978 PRIMORSKI DNEVNIK le začel Izhajal, , Trstu 13 mala I«t5. njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 19« v vasi Zatrli nad Cerknim, raamnoien na ciklostil Od 5_«“ ““vroo" v Govcu prt Gorenji Trebuša, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8, maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edim tiskani partizanski DNEVNIK v sasuznje P • PO INTERVJUJU ZA SKRAJNO LEVIČARSKI DNEVNIK Poseg Andreottija spretno utišal V Rimu kostnica padlim rastoče polemike med strankami jugoslovanskim borcem in PSI zanika sodelovanje pri izkoriščanju Morovih pisem Poudarjena pravica KPI, da čez nekaj let vstopi v vlado RIM — «Dve muhi na en mah». To je v bistvu smisel prebrisane >h mestoma celo zabavne osebne Pobude predsednika vlade Andreottija, ki je nenadoma stopil v o-spredje političnega zanimanja. Kot Je v njegovem stilu, se Andreotti ni pomišljal in je sprejel hudomušni poziv urednika skrajno levičarskega dnevnika «Quotidiano dei la-v0ratori» in pristal na intervju. Takoj pa je to izkoristil za prefinjen Politični manever, ki mu je v celoti ludi uspel. O Andreottijevih izjavah se govori dva dni, odkar so agencije objavile nekaj odlomkov v zvezi s širjenjem Morovih pisem in poskusi destabilizacije italijanskega političnega ravnotežja. Iz branja prvih odlomkov se je zdelo, na prvi pogled, da Andreotti naravnost in onez ovinkov krivi socialiste, da so poslali tisku Morova pisma in tako skušali zrušiti sicer labilna Politična ravnotežja. To naj bi storil, po Craxijevem nasvetu, odvetnik Giuliano Vassalli, ki zastopa Morovo vdovo in otroke. V vrstah KD, kjer itak vlada razburjenje zaradi skorajšnjih volitev načelnika Parlamentarne skupine in priprav na spomladanski kongres, je prva verzija Andreottijevih izjav odme-vala kot bomba. «Kaj pa je to*, je glasno in jezno komentiral eden izmed demokrščan-skih voditeljev v Montecitoriu, »se daj že skrajna levica tiska in širi Posebne izdaje za Andreottija*. Na hodnikih so že krožile prve neuradne interpretacije manevra: Berlin-guer je v Genovi udaril s pestjo po jnizi. La Malfa napoveduje izhod >z vladne večine, sedaj Andreotti delno napada socialiste. Skratka: Craxi je šel preko meje in glavne stranke vladne večine mislijo, da je napočil čas krize, predhodnih Volitev še pred spomladanskimi ev Vopskimi volitvami. To bi Craxiju spodrezalo peruti, saj bi ne imel dovolj časa za vzlet, ki si ga pričakuje 'Toda ni bilo prav teko. Popoldne *o agencije končno natisnile Andreottijev intervju v celoti. Bodrato (KD) ki je dopoldne bil jezen in živčen se sedaj že smehlja. Prebral je Andreottijeve pomirjevalne ocene politike KPI, predvsem pa je razumel, da je Andreotti ponu: dil Craxiju roko čez brv. Res m hlinilo nekaj časa in se je zgodilo, kar so upali na vrhu KD. Najprej se je oglasil odvetnik Vassalli in o-dločno demantiral, da bi bil širil Morova pisma: «Ne jaz, ne moja stranka*. , v _ Za njim je demantiral se Craxi. To pa pomeni, da PSI uradno ni imela namena rušiti političnih ravnotežij in iz «Morovega primera* iskati pretvezo za vladno krizo. Kdo je, torej, poslal Morova pis vsem stavek, v katerem je voditelj KPI napovedoval oblikovanje »družbenega bloka* okoli delavskega razreda. V njem naj bi bile ženske, brezposelni, mladina in sploh vsi odrinjeni. Predsednik vlade je doumel, da to pomena novo obdobje ostrih družbenih spopadov. Prepričanje mu je potrdilo dejstvo, da so drugi voditelji KPI javno pritrdili tej interpretaciji in to v intervjujih z nekaterimi časopisi. Zato je Andreotti v razgovoru za skrajno levičarski dnevnik poudaril, da «tretja pot*, o kateri govori Berlinguer, «obstaja in še kako», saj jo predvideva sama italijanska ustava. KPI pa ne sme ostati «sre-di deroče reke*: prej ali slej se bo moral odnos med silami vladne večine korenito spremeniti. Kar zadeva »legitimnost* KPI, da pride na vlado ali celo sodeluje pri zamenjavi republiških vlad, je Andreotti povedal, da o tem sploh ne dvomi: «V treh desetletjih se je na svetu spremenilo marsikaj in tudi znotraj komunistične stvarnosti ne manjka razlik. KPI pa je na tej poti stopala z neizpodbitno jasnostjo.* Zato lahko «delamo skupaj* in si za cilj postavimo »naprednejšo »in čistejšo demokracijo*. Seveda ne takoj, dodaja Andreotti, kajti prej moramo rešiti krizo. Morda konec te za-ko~•iajne dobe. Predsednik vlade je teko stegnil roko komunistom in slednji je ne morejo odbiti, čeprav bi se zaradi tega moral spet vneti spor med neugnanimi in previdnimi člani vod stva te stranke. MINO FUCCILLO RIM — Prejšnjega dne je posebni «odbor za kreditne ustanove* ki ga sestavljajo predstavniki državne banke in zakladnega ministrstva, imenoval ravnatelje petih pomembnih kreditnih ustanov. S tem v zvezi so komunisti in republikanci izrazili pozitivno mnenje, ker so bili i-menovani predvsem strokovno usposobljeni kandidati. OB NAVZ0ČN0STI PREDSTAVNIKOV OBEH VLAD zaključek obiska pri gospodarskih ustanovah v Jugoslaviji V Ljubljani srečanje med delegacijo SDGZ predstavniki gospodarske zbornice SRS Padli partizani so s svojo smrtjo postavili trdne temelje za jugoslovansko-italijansko prijateljstvo BRUSELJSKI VRH DEVETIH K P KOMUNISTI BODO ŠLI NA EVROPSKE VOLITVE LOČENO IN SAMOSTOJNO Poudarjena skupna tažnja po povezovanju z naprednimi silami BRUSELJ — S kratkim uradnim sporočilom se je zaključil drugi «vrh» devetih zahodnoevropskih komunističnih partij. Prvo podobno srečanje je bilo v Luksemburgu. Tokrat je glavna tema srečanja bila evropsko združenje in v tem o^ kviru junijske volitve v evropski parlament. Uradno sporočilo povsem skladno z duhom priznavanja samostojnosti in neodvisnosti vsake komunistične partije ne govori o nekakšnih »sklepih*, pač pa o «pozitivni in konstruktivni izmenjavi mnenj*. Sklepi, ki še niso bili objavljeni, zadevajo predvsem »večstranske in dvostranske specifične pobude*, glede katerih so se posamezne zahodnoevropske KP dogovorile ločeno. S srečanja je bilo mogoče izvedeti, da za razliko od socialistov, ki so povezani v pretežno zahodnoevropski internacionali in skušajo u sklajevati v enotno linijo svojo strategijo, komunisti tega ne bodo delali. Predvsem iz načelnega razlo- Iz dobro informiranih krogov je bilo mogoče izvedeti, da so se za nekakšno skupno platformo v evropskem parlamentu izrekle KP držav, ki ; so že dalj časa v EGS, medtem ko so predstavniki KP Velike Britanije, Irske in Danske pojasnili, da niso pripravljeni na o-blikovanje skupnih platform. Ravno zato bodo komunistične partije zahodnoevropskih držav šle na junijske volitve evropskega parlamenta z ločenimi listami in programi in bodo tudi v parlamentu nastopale samostojno, čeprav je naravno, da bodo usklajevali akcije svojih predstavnikov, (st.s.) Bafc« ' W' ‘ % J »1; RIM — Včeraj zjutraj so na rimskem pokopališču svečano odprli kostnico posvečeno jugoslovanskim borcem, ki so umrli v Italiji med leti 1941 in 1945. Jugoslovansko vlado je zastopal član zveznega izvršnega sveta Milan Vukasovič, medtem ko je bil za italijansko stran navzoč podtajnik za obrambo Franco Mazzola. Predsednik vlade Andreotti se svečanosti nj mogel udeležiti, ker je bil prav takrat zaseden s sejo vlade. Svečanosti je prisostvoval tudi jugoslovanski generalni konzul v Trstu Ivan Renko. V rimski kostnici (ki je iz belega marmorja in je delo jugoslovanskih arhitektov) so ostanki 25 jugoslovanskih borcev, ki so padli v Laciju, na Ponzi, Pianosi in Elbi, posvečena pa je tudi vsem 6000 Jugoslovanom, ki so umrli v Italiji med zadnjo svetovno vojno. Član zveznega izvršnega sveta Vukasovič je v svojem govoru poudaril, da so padli borci s svojo krvjo in svojim življenjem postavili trdne temelje za prijateljstvo jugoslovanskih in italijanskega naroda ter za njihovo trajno sodelovanje. Opozoril pa je, da se še vedno kažejo prikazni iz preteklosti, ki povsod podpihujejo nasilje, terorizem in diskriminacijo. Pri tem je Vukasovič dejal, da zločini, ki so jih zagrešili med svetovno vojno, ne morejo in ne smejo zastareti. Izrazil je tudi željo Jugoslavije, da ohrani prijateljske stike in sodelovanje z vsemi državami, še zlasti s sosednimi. S tem v zvezi je omenil osimske sporazume, s katerimi se je zaključilo dolgoletno obdobje v odnosih med obema državama, ko je bilo treba zabeležiti tudi neka tere zelo težke trenutke. S podpi som osimskih sporazumov so odnosi med obema državama pridobili na kakovosti. Podtajnik za obrambo Mazzola pa je s svoje strani dejal, da so padli Jugoslovani dali svoje življenje za ideal svobode in pravice, ki jih je vezal z italijanskimi partizani in z italijanskim ljudstvom sploh, ki se je borilo protj fašistič ni diktaturi in njenim nacističnim zaveznikom. Pred to kostnico,, je dejal Mazzola, naj poudarim, da so odnosi med Jugoslavijo in Italijo odlični, kar gre pripisati tudi nedavni ratifikaciji osimskega sporazuma, katerega cilj je utrditev vseh odnosov v vidu naraščajočega gospodarskega, kulturnega in družbenega razvoja obeh držav. V zaključku svojega posega je Mazzola pred kostnico posvečeno padlim jugoslovanskim borcem poudaril, da si bosta italijansko in jugoslovanska ljudstva prizadevala, da bi živela v prijateljstvu, miru, svobodi in neodvisnosti, (if) LIVORNO - Trije teroristi, ki so se proglasili za pripadnike teroristične skupine «azione rivoluziona-ria* so včeraj popoldne vlomili v sedež fašističnega sindikata CISNAL v Livornu in ga opustošili. Napadalci so tudi onesposobili prisotne 'u-radnike ter zažgali sveženj doku mentov. RIM — Notranji minister Rogno-ni je napovedal predsedniku notranjepolitične komisije zbornice Mam-miju (PRI), da bo prihodnji petek zaključil razpravo v komisiji o reformi javne varnosti. rtiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiHioiiiiiifiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiinniiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiMiniiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiit MEDTEM KO SE NADALJUJE VRH »FRONTE ZAVRAČANJA* V Jordaniji so se nepričakovano sestali Arafat\ Cedafi in Husein Brez otipljivih rezultatov Vanceov obisk v Saudski Arabiji • V ZDA objavili pisma Carterja, Sadalatn Begina o nekaterih spornih vprašanjih RIAD — Ameriški državni' tajnik’! sad, ki se te dni mudi na, zasedanju Vanče, ki se mudi na Bližnjem vzhodu v okviru prizadevanj predsednika Carterja, da pridobi zmerne a-rabske režime v Jordaniji in Saudski Arabiji ter Siriji, ali jih vsaj prepriča, naj ne nasprotujejo preveč odkrito sporazumom iz Čamp Davida, je včeraj odložil svoje potovanje v Damask, kjer bi se moral sestati s predsednikom Asadom. Kot je pojasnil glasnik ameriškega zunanjega ministrstva Hodding Carter, je za odložitev zaprosil sam A- ga ker so mnenja, da je vsaka KP —_ . .. odgovorna predvsem lastnemu de- bla tisku? Ostaja le ena domneva, javs^emu razredu in torej neodvis- na je to storil kdo, ki je zelo blizu Moro vi družini. V tem primeru pa he gre več za «politični problem*, Pač pa za zgolj zasebni spor »znotraj demokrščanskih vrst*. Teh pa hi nikoli manjkalo in niso ogrozili vlade. , „ , J Andreotti je tako ubil dve muhi ha en mah: PSI je uradno zapusti-'a »linijo izkoriščanja Morovega Primera*, obenem pa je predsedniku vlade uspelo pomiriti komuniste, ki so živčni zaradi ostrih polemik a PSI in zaradi vztrajnih «vetov* KD. Andreottija je iz genovskega govora Berlinguerja zaskrbel pred- 29. avgust 1970 OSKRUNJEN rv / 4-IV.-I95G 2S~!V~!970 ijg 8-IM9S9 jr*® Teden dni je manjkalo do veličastne proslave ob 40-letnici ustrelitve bazoviških žjriev. V nočnih urah, kot tatovi, so se fašisti ponovno, že drugi? v Istem letu, priklatili lia bazoviško gmajno In z dletom oskrunili spomenik. Razbili so tudi kamnito vazo za cvetje pred napisom, ki je opozarjal na njihove dosadenje podvige. na glede na druge komunistične partije. Skupna politika je torej lahko le plod sporazumevanja in stalne dialektike med samostojnimi partijami, nikakor pa je ni mogoče izdelati na neki vrhunski konferenci ali srečanju. Od tod tudi preprosta ugotovitev, da se zahodnoevropske partije v marsičem strinjajo, vendar ne o vsem. Skupna jim je, na primer, deklarirana težnja k sodelovanju in sporazumevanju z ostalimi zahodnoevropskimi naprednimi silami (socialisti, socialdemokrati) pri ustvarjanju »Združene Evrope delovnih ljudi in ljudstev*. V tem geslu je torej tudi naravna težnja k premeščanju »Evrope multinacionalnih monopolov* in gospodarskega podrejanja. Dogovarjanje in enotnost z ostalimi naprednimi silami naj bi, po mnenju deveterice komunističnih partij, imelo kot cilj predvsem pre-moščanje pereče gospodarske krize, ki tako ali drugače pesti večino zahodnoevropskih držav, predvsem pa sredozemskih. Poleg tega naj bi solidarnost naprednih sil pripomogla k re,sevanju velikega problema brezposelnosti. Od tod torej mnenje, da bodo komunisti v posameznih državah in parlamentih, obenem pa tudi v evropskem parlamentu, zagovarjali u-strezno gospodarsko politiko. V tem okviru se devet zahodnoevropskih KP strinte, da mora biti zahodna Evropa most gospodarskega in političnega sodelovanja med Zahodom in '» '.hodom, med razvitim in nerazvitim svetom onkraj Sredozemlja. Pr.»V' tako se bodo komunisti v evropskem parlamentu in posameznih deželah borili za napredek procesa pomirjevanja in mednarodnega sodelovanja, za trajno varnost v Evropi in svetu. Kot je pojasnil tajnik belgijske KP Van Geyt pa so se zahodnoevropske partije v nekaterih zadevah tudi razhajale. Gre predvsem za oceno potrebnih etap in razsežnosti evropske integracije. Izraelska vojaka na levem bregu Jordana ..lili,,,,,................... V ČIGAVEM INTERESU? Med običajno četrtkovo tiskovno konferenco v zveznem sekretariatu za zunanje zadeve SFRJ, se je zadnje vprašanje, naslovljeno na uradnega predstavnika za tisk, Mirka Kaleziča, glasilo: «Kako ocenjujete izvolitev tržaškega župana Cecovinija glede na to, da je bila Lista za Trst, ki jo je zastopal v predvolilnih bojih, naperjena prav na razbijanje osimskih sporazumov, ki pomenijo osnovo jugoslovansko-ita-lijanskega sodelovanja?» Kalezičev odgovor se je glasil: «Izvolitev tržaškega župana je italijanska notranja zadeva in stvar njihovega političnega sistema. Znano je, da so dobili osimski sporazumi, ki jih izvajamo, enotno podporo vseh italijanskih demokratičnih sil, ter da sta obe strani pripravljeni določila tega sporazuma v celoti izvajati.» Kalezičev odgovor je skrajno korekten s stališča uradnega predstavnika, a tudi jasen v svojem političnem pomenu. Izvolitev nekega župana v Italiji, konkretno tržaškega, je njena notranja stvar, medtem ko so osimski sporazumi mednarodni akt dveh sosednih držav, ki sta jih obe državi podpisnici pripravljeni v celoti izvajati in uživajo podporo vseh italijanskih demokratičnih sil. Če je tržaški župan izraz protiosimskih sil, pomeni, da ne spada med demokratične sile in da tudi ni na liniji pripravljenosti te sporazume v celoti izvajati. Postavlja se torej izven realnosti in je zato tudi notranja stvar Italije, v konkretnem primeru Trsta, da spravi zadevo v soglasje z realnostjo in interesi Italije in demokratičnih sil. Tako razumemo Kalezičev od-govor mi in tako ga bo tolmačil vsakdo, ki vsaj malo razume diplomatski jezik. Predvidevamo, da so ga tako razumeli tudi pri težaškem italijanskem dnevniku, da pa so mu namenoma dali povsem drugačno razlago, ki seveda nima nobene zveze z logiko, pač pa skuša bralca prepričati o tem, da u-radni krogi v Beogradu drugače sprejemajo položaj, ki je nastal po volitvah v Trstu, kot ga sprejemajo v Sloveniji in Hrvaški. Zato so Kalezičev odgovor novinarju (tudi tega ne povedo, da je šlo za tiskovno konferenco) posiljeno pripisali nekakšnemu «urad-nemu korigiranju» besed, ki sta jih v preteklih dneh izrekla predsednik izvršnega sveta SR Slovenije dr. Vratuša v Komnu in predsednik skupščine SR Hrvaške Jure Bilič, ko sta jasno opozorila na nevarnost volilnega uspeha reakcionarnih sil v Trstu in njihovega protiosimskega rovarjanja, to je rovarjenja proti dobrim odnosom med Italijo in Jugoslavijo. Da je tak tendenciozen poskus prikazovanja stvari povsem iz trte izvit, je jasno za vsakogar, postavlja pa se vprašanje, kakšen in čigav interes zasleduje tako poceni špekuliranje? Prepričani smo, da to ni interes velike večine tržaškega prebivalstva in njegovih demokratičnih sil in niti interes pospešenega izpajanja o-simskih sporazumov. arabskih držav »fronte zavračanja*. Na vsak način bo Vanče počakal še danes: v primeru, da jim tudi za jutri ne uspe programirati srečanja, se bo vrnil v ZDA. Glede pogovorov, ki jih je imel z jordanskim kraljem Huseinom in saudskim kraljem Kaledom, je Vanče povedal, da se je njegova naloga v bistvu omejevala le na podrobno razlago v nedeljo podpisanih sporazumov v Čamp Davidu Izredno presenečenje je včeraj vzbudil sestanek libijskega predsednika Gedafija ter palestinskega voditelja Arafata z jordanskim kraljem, do katerega je nepričakovano prišlo v neki vojaški bazi severno od Amana. Od tragičnega septembra leto 1970, ko je Huseinova vojska zagrešila enega največjih pokolov nad palestinskim ljudstvom, je to prvič, da Arafat prekorači jordansko mejo. Po srečanju je Hu sein izjavil, da njegova država ni spremenila svojega odklonilnega stališča do sporazumov v Čamp Davidu in da je bilo srečanje »konstruktivno*. Medtem se v Damasku nadaljuje zasedanje držav «fronte zavračanja*, na katerem naj bi se že sporazumeli, kot je izjavil sirski zunanji minister Halim Kaddam, o «vseh najvažnejših točkah* in sedaj proučujejo skupni zaključni dokument. Opazovalci domnevajo, da vrh skuša pridobiti podporo Iraka in Jordanije, da bi ju priključili »vzhodr ni fronti* proti Izraelu. Okrepitev te fronte je nujno potrebna zaradi izgube Egipta. Medtem ko se je v južnem Libanonu tudi včeraj nadaljevalo silovito topovsko obstreljevanje med palestinskimi gverilci in kristjanskimi desničarskimi četami, so v zasedeni Cisjordaniji izraelski vojaki kar štirikrat posegli proti judovskim verskim fanatikom, ki po «biblijskem pravu* smatrajo Cisjordanijo kot neločljiv del Izraela. Potem ko so jih že odgnali iz Haware, kjer so skušali ustanoviti novo naselbino, so včeraj spet zr :€dli neki griček nedaleč od Hebrona. Vendar je tel-avivska vojska odločno posegla in jih razgnala V tridesetletni zgodovini judpvske države ne pomnijo takega sprejema, kot ga je včer. j doživel ministrski predsednik Begin ob svojem povratku iz Amerike. Na tisoče ljudi ga je pozdravilo na letališču in pozneje v Jeruzalemu. Slovesno vzdušje je le nekoliko zasenčil protest manjše skupine verskih nacionalističnih skrajnežev, ki Begina napadajo zaradi njegove obveze, da »zamrzne* nadaljnje naseljevanje na arabskih zasedenih ozemljih. Na letališču je izraelskega ministrskega predsednika pozdravil tudi italijan-s' i zunanji minister ArnrJd j Forla-ni, ki je včeraj zaključil svoj obisk v Tel Avivu, kjer se je pogovarjal s svojim kolegom Dajanom, s predsednikom države Navonom in voditeljem laburistične opozicije Peresom. Med svojim srečanjem s časnikarji je Forlani mri drugim po- udaril, da se izraelski voditelji dobro zavedajo, da sporazumi z Egiptom pomenijo le prvi korak in da na celotnem podrečju ne bo zavladal mir, dokler ne bo prišlo do celovite rešitve vr h vprašanj, zlasti pa palestinskega vprašanja. Prvi korak na tej poti naj bi bil sporazum z Jordanijo, ker po mnenju Tel Aviva ni nekaj nemogočega kljub sedanjemu stališču, ki ga je zavzel Aman. V \Vashingtonu so včeraj objavili nekaj pisem, ki so si jih izmenjali Sadat, Begin in Carte-, da bi objasnili nekatera stališča, o katerih se niso mogli sporazumeti. Ta pisma dokazujejo, da glede nekaterih o-sredhjih vprašanj obstajajo različna in nasprotujoča si tolmačenja. Na naša jo Se na »status* Jeruzalema, na definicijo »Palestincev* in na izraelske naselbine na Sinaju, (db) LJUBLJANA - Odposlanstvo Slovenskega deželnega gospodarskega združenja .je včeraj dopoldne s srečanjem r, predstavniki gospodarske zbornice SR Slovenije v Ljubljani zaključilo obisk gospodarskih ustanov v matični domovini. Kakor smo že poročali, .je odposlanstvo SDGZ, ki ga je vodil predsednik dr. Vito Svetina, v šestih dneh obiskalo zvezno gospodarske zbornico in zbornico Srbije v Beogradu, zbornico Vojvodine v Novem Sadu, zbornico Bbsne in Hercegovine v Sarajevu, v četrtek pa še zbornico Hjvatske v Zagrebu, kjer je od--rmskuistvo sprejel podpredsednik Rudolf Kurelič — prisoten pa je bil tudi predsednik reške zbornice Zvonko Poščič. Včerajšnjega zaključnega srečanja v Ljubljani pa so se med drugimi udeležili predsednik gospodarske zbornice Andrej Verbič, sekretar republiškega komiteja za gospodarske odnose s tujino Aleksander čerče, namestnik predsednika komiteja Dušan Brglez, predsednik odbora za koordinacijo obmejnega gospodarskega sodelovanja Stane Rozman, namestnik republiškega sekretarja za mednarodno sodelovanje Tone Poljšak, predsednik odbora za cene prj GZS Janez Miklavec in sekretar sveta, za ekonomske odnose z zapadnimi in prekomorskimi državami Petar Delevič (ef) Na sliki: pogled na rdeči salon hotela UNION, kjer je potekalo srečanja mpd delegacijo SDGZ in predstavniki gospodarske zbornice Slovenije. • (Foto Vlado Čuk) tlllUIIIIIIIIUIIIIII|l|||||||l|||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||naltt||,||||||||||||||,,||,||||||||||||||||(||||||U||||||vn V SVOJEM VČERAJŠNJEM GOVORU V BAKUJU Brežnjev o razvoju odnosov med Vzhodom in Zahodom Sovjetski voditelj ostro obsodil sporazume iz Čamp Davida MOSKVA — V govoru, ki ga je i bližnje vzhodne krize: izraelski včeraj imel v Bakuju, glavnem mestu Azerbejdžana in važnem petrolejskem središču, se je enainseclem-desetletni sovjetski državna in partijski voditelj Leonid Brežnjev dotaknil tudi številnih mednarodnih vprašanj. Preseneča pa dejstvo, da sploh ni omenil odnosov s Kitajsko. Brežnjev, čigar govor je prenašala tudi televizija, je bil izredno kratek: kot po navadi je besede izgovarjal s precejšnjo težavo, vendar opazovalci poudarjajo, da je bil zelo dobro razpoložen. Glede odnosov z Ameriko .je poudaril, da se ZDA zatekajo k neiskrenim pretvezam, da bi zaustavile razvoi odnosov med državama: po njegovem mnenju naj bi nekateri krogi v Ameriki namerno izzivali Sovjetsko zvezo, da bi povečali napetost. Kar zadeva odnose med blokoma, naj bi se Zaiiod vdajal »nerealnim in nevarnim* rrčunom, da bi dosegel vojaško premoč nasproti socialističnim državam. To naj bi bil tudi glavni vzrok za težave pri pogajanjih SALT o omejev anju stra teškega orožja: »Vendar si strani nista teko daleč vsaksebi in z dobro voljo in razumom bi te razlike lahko premostili*. O dogovoru v Čamp Davidu, je Brežnjev dejal, da predstavlja v bistvu «protiarabski izrnelsko-egip-tovski sporazum* z aktivnim sodelovanjem Združenih držav. Obsodil je predsednika Sadata in ponovil znana stališča, na katerih bi moral sloneti celovit načrt za reševanje mik z zasedenih arabskih ozemelj, ustanovitev samostojne palestinske države in zagotovitev varnosti za vse države na tem območju Sploh pa ni omenil ženevske konference, ki jo je doslej Moskva imela za e-dini sedež za obravnavo teh vprašanj. Sovjetski voditelj je nadalje obsodil »velik hrup*, ki ga je na Zahodu dvignilo vprašanje disidentov in to početje označil kot vmešavanje v notranje zadeve svoje države in se tem «grobo kršitev helsinških sporazumov*. Zavrnil je tudi obtožbe, da je Moskva kakorkoli vpletena v nedavni državni udar v Afganistanu. Brežnjev se je med drugim zadržal tudi ob gospodarskih vprašanjih. še zlasti kmetijstvu, ki povzroča velike preglavice sovjetskim voditeljem. Naglasil je potrebo po bolj učinkovitem upravljanju, ki naj bi zagotovilo večjo produktivnost dela ter raznolikost in kvaliteto izdelkov, (db) RIM - Predsednik KD Flaminio Piceoli je sklical sejo vsedržavnega svete rtanke v dneh od 6. do 8. oktobra. Na dnevnem redu je predvsem sklicanje rednega kongresa stranke. DUNAJ — Včeraj se je na Dunaju zaključilo zasedanje mednarodne jedrske agencije, na kateri so razčlenili predvsem vprašanje proizvodnje električne energije z jedrskimi elektrarnami. TRŽAŠKI DNEVNIK JUTRI DOPOLDNE PRED OSKRUNJENIM SPOMENIKOM BAZOVIŠKIM JUNAKOM Z MNOŽIČNO PRISOTNOSTJO NA MANIFESTACIJI V BAZOVICI BOMO IZPRIČALI SVOJO ZAVZETOST ZA IDEALE ANTIFAŠIZM P Udeleženci protestne manifestacije se bodo zbrali ob 10. uri pred Bazoviškim domom, odkoder bodo v sprevodu krenili do oskrunjenega spomenika - Poziv Odbora za proslavo bazoviških žrtev - Lepak tržaškega pokrajinskega odbora PRED POIMENOVANJEM TREBENSKE ŠOLE PO P. TOMAŽIČU Vsakemu narodu mora biti mladina A temelj, na katerega zida bodočnost »Z množično udeležbo slovenskih in italijanskih antifašistov in demokratov bomo izpričali svojo odločno voljo po sožitju in bratstvu med narodi ter manifestirali za popolno zaščito pravic Slovencev v deželi Furlaniji - Julijski krajini.* Tako piše na rdečih lepakih, ki vabijo na enotno protestno manifestacijo, ki bo jutri ob 10.30 pred oskrunjenim spomenikom bazoviškim žrtvam. Zbirališče udeležencev pa bo ob 10. uri v Bazovici, od koder bodo vsi krenili v sprevodu k spomeniku. Tako je sklenil Odbor za proslavo bazoviških žrtev in temu sklepu so se pridružili tudi predstavniki vseh vaških organizacij. Odbor je razpravljal tudi o popravilu spomenika in ureditvi celotnega prostora, ki ga obdaja. Soglasno je bil sprejet sklep, da se tej problematiki posveti posebna skupna seja, katere sc bodo poleg odbora udeležili tudi predstavniki bazoviških vaških organizacij, saj sta le ta organa pristojna, da sprejmeta sklepe o popravilih, adaptaciji ali ureditvi spomenika. Ob zaključku seje in po posvetovanju s Tržaškim partizanskim pevskim zborom je odbor sklenil naslednje: 1. Jutri, 24. septembra, bo ob 9. uri delegacija Odbora za proslavo bazoviških žrtev položila venec na grob padlih na pokopališču pri Sv. Ani; 2. Vse organizacije, ki nameravajo na oskrunjeni spomenik na bazoviški gmajni položiti venec, naj se zherejo najkasneje do 10. ure pred Bazoviškim domom v središču Ba- I pc«*5** čvi -dSrt PROTESTNO MANIFESTACIJO C, 2* c.m, Oto 10 M Ctopoftavt* F,Vx>tx>» otftmnR* r4 fuefot* Oi nvtfz.i ... TKfcnjRK-vf. j| . *trn ir*tj jr <* DT>nf (■ 3i tSfiO W< Ž>Jo«x-rt«U. v i m. OC K? Sv • x-x:o g#c- ■» ■ • y»7».-.r>>:f><:;><:>A • •• • š.Vf5 ii&rK-.rfMra--> «,» •' i tir**? »tiar^ rr.c-A j.j<»» M ■ Urapcjfir-ttB • •’iv' ’ ' ;!*•*•; , ' • ■ «.>?*> rr<-o.; Vaške organizacije iz Bazovice vabijo vse domačine, še zlasti mladino, naj se jutri ob 10. uri zberejo pred Bazoviškim domom. Skupaj bomo v sprevodu krenili na protestno manifestacijo k oskrunjenemu spomeniku. Pevci Tržaškega partizanskega pevskega zbora naj se prav tako zberejo pred Bazoviškim domom ob 10. uri v uniformah. zovice, odkoder bo krenil sprevod do oskrunjenega spomenika; 3. Otvoritvi manifestacije prt spo menlku štirih prvih žrtev fašizma ho sledilo polaganje vencev, Tržaški partizanski pevski zbor pa bo zapel prve pesmi svojega sporeda. Odbor za proslavo bazoviških žrtev se javno zahvaljuje vsem organizacijam in naprednim političnim strankam, ki so mu pri organiziranju manifestacije priskočile na pomoč. Enoten nastop vseh demokratičnih sil pa pomeni obenem tudi veliko solidarnost ne le zamejcem, ampak vsemu slovenskemu narodu, saj je spomenik bazoviškim junakom simbol odpora vseh Slovencev proti fašizmu. Ob koncu Odbor za proslavo bazoviških žrtev poziva vse zavedne Slovence, da se manifestacije, ki bo v nedeljo ob 10.30 na bazoviški gmajni, polnoštevilno udeležijo. Povedati je še treba, da bo jutri uradno zastopana tudi Vsedržavna zveza partizanov Italije VZPI-ANPI, saj bo tržaški tajnik te zveze Dušan Košuta predsedoval manifestaciji pred spomenikom. Predsedstvo Slovenske prosvetne zveze je na svoji sinočnji seji izreklo oster protest proti fašističnemu nasilju in nestrpnosti in proti ozračju mračnjaštva, ki ga spodbujajo nekatere tržaške politične novotvorbe. Ob izbruhih mržnje do Slovencev, do demokratičnega razvoja in do prijateljskih odnosov na meji, ki so se pokazali ob napadu na vhod sedeža SPZ ter ob divjaški fašistični oskrumbi spomenika bazoviških žrtev, poziva predsedstvo SPZ vsa društva in njih člane, naj se množično udeležijo protestnega shoda v Bazovici. Omenili smo že lepak prirediteljev protestne manifestacije. Poleg tega je pripravil lepak tudi tržaški pokrajinski odbor, ki »odločno obsoja podlo dejanje fašističnih pobalinov, ki so v noči med soboto in nedeljo ponovno oskrunili spomenik bazoviškim žrtvam in zahteva, da pristojne oblasti izsledijo in zgledno kaznujejo krivce ter preprečijo nadaljnja podobna dejanja, s katerimi hočejo oj^adfljaškein, desničarske sile kaliti vzdušje miru in prijateljstva v naših krkjihi. Ob koncu tržaški pokrajinski cdbor; poziva vse demokratično in antifašistično prebivalstvo, naj se udeleži jutrišnje manifestacije. Priprave na manifestacijo se nadaljujejo tudi v Bazovici sami. Sinoči so se v Bazoviškem domu sestali predstavniki vaških organizacij, da pripravijo vse, kar je potrebno za uspeh manifestacije, prav tako pa je se Tržaški partizanski pevski zbor na sinočnji vaji pripravil na nastop. Bazovica je torej pripravljena, da še enkrat, tako kot pred letom dni, tako kot vedno v teh povojnih letih, izpriča svojo zavzetost za boj proti fašizmu, svojo zavzetost za tiste ideale, za katere so padle bazoviške žrtve. ' ...................' |-1 j'- •' ' _ .fe ............• oiiiiiiiiiiRtiooiiiiotiiiioiiii*iaiiii*iio«i*iiiiiiiiMitiiii(iiiiiii}tiiiiiiiiiiii>iiiMiiiiiiiiaiMiiiiiiiiiiiiiiiiiii]ifiiiiaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiitiiioiitiiiii(iiiitiiiiiitiiiiiiiibiiiiiiin NA PRVI SEJI DEŽELNEGA ODBORA Comelli nakazal težke naloge novoizvoljene deželne vlade Izvajanje osimskega sporazuma in obnova Furlanije nied najvažnejšimi točkami - Razdeljene funkcije v deželnem odboru - Deželna svet bo moral preveriti imenovanja predsednikov komisij in razdelitev reprezentančnih mest Novoizvoljeni deželni odbor se je včeraj že sestal na prvi seji. Ob začetku seje je predsednik deželne vlade odv. Comelli tudi uradno razdelil funkcije novim odbornikom, o-benem pa poveril tudi nekatera pooblastila, medtem ko bo ostala pooblastila poveril kasneje. Funkcije v novem deželnem odboru so tako razdeljene; — podpredsednik in odbornik za načrtovanje in proračun: Sergio Coloni — kmetijstvo, gozdarstvo in gorsko gospodarstvo: Emilio Del Gobbo; H | 'ulMAl J J*»i» * ifjr Nova številka tržaškega uredništva Primorskega dnevnika je 79 46 72 namesto dosedanjih številk 793808, 794638, 795823 in 761470. Z zamenjavo smo namestili avtomatsko centralo s štirimi linijami, da omogočimo lažje telefonske stike z uredništvom. Pri družbi SIP bo centrala avtomatsko obveščala o zamenjavi. .......................m...m............................................. SREČANJE MED SINDIKATI IN PREDSTAVNIKI STRANK Sindikalna federacija nasprotuje napovedani podražitvi vozovnic Ostre kritike pokrajinskemu konzorciju za prevoze zaradi pomanjkljivih storitev Na sedežu nove delavske zbornice UIL so predstavniki pokrajinske sindikalne federacije CGIL-CISL-UIL in predstavniki strank razpravljali o položaju v pokrajinskem konzorciju za prevoze glede na podražitev vozovnic, ki jih predvideva proračun za leto 1978. Enotna sindikalna federacija je po-bliže analizirala proračun konzorcija in je prišla do zaključka, da u-pravna komisija zagovarja podražitev. češ da nima drugega izhoda zaradi obveznosti, ki ji jih nalaga Stam-matijev odlok. Sindikati pa pobijajo to pojasnilo in trdijo, da je sklicevanje na Stammatijev odlok neumestno, saj je bil pokrajinski konzorcij za prevoze ustanovljen pred kratkim kar dovolj zgovorno potrjuje dejstvo, da se je morala upravna komisija poslužiti čudnega oprijema, da je lahko razširila svoj krog porabe; v proračunu je namreč vpisala tudi primanjkljaj podjetij ACEGAT in ACNA. Pokrajinska sindikalna federacija CGIL-CISL-UIL je ob teh ugotovitvah obsodila napovedane podražitve, ker obenem ne zagotavljajo nobene izboljšave in bolj smotrne uporabe prevozniških storitev, še več, storitve so se v zadnjem času do skrajnosti poslabšale ob ukinitvi avtomatov za vozovnice, ob zmanjšanem številu voženj in ob neusklajevanju voznega reda potrebam delavcev in šolske mladine. Konzorcij ni med drugim uresničil smotrne uporabe prog in ni spremenil zastarele prevozniške strukture, da je v številnih primerih več avtobusov v gara žah kot na cesti. «Ne glede na -.akonske določbe je vsaka podražitev neumestna, če ji ne sledi izboljšanje storitev*, pravijo sindikati. Med drugim enotna sindikalna federacija ugotavlja, da ni upravna komisija v proračunu in predloženih listinah upoštevala višjih izdatkov zaradi obnove delovne pogodbe, ki je zapadla že 30. junija; prav tako ni nobene postavke o izboljšanju prevozov glede na želje pribivalstva, kar po mnenju e-notne sindikalne federacije dokazuje pomanjkanje političnega čuta vodilnih organov pokrajinskega konzorcija za prevoze. • V sredo, 27. septembra, ob 17.30 bo na sedežu občinskega sveta občni zbor konzorcija za prevoze. Med drugim bo skupščina porazdelila izgube med občine konzorcija. PO 1. RADIJSKEM OMREŽJU Oddaja posvečena Slovencem v F-JK V okviru radijske oddaje Giorgia Pressburgerja »Dežele po vrsti: Furlanija - Julijska krajina* bo danes ob 11.30 po prvem radijskem omrežju na sporedu oddaja posvečena Slovencem. Včerajšnji spored pa nam je prikazal grzote in protislovja 1. svetovne vojne. V SaccheUi našli truplo utopljenca Včeraj zjutraj ob 7. uri sta na poziv mimoidočih prispeli na Nabrežje izvidnici tržaške kvesture in pristaniškega komisariata. Na morski gladini v Sacchetti je plavalo truplo moškega. Agenti so poklicali gasilce, ki so z motornim čolnom dvignili truplo iz vode. Zdravnik Rdečega križa je izdal potrdilo o smrti, vzro ke pa bo treba še ugotoviti, čeprav je skoraj gotovo, da je moški utonil. Policija je tudi že ugotovila istovetnost utopljenca, ki je 51-letni Er ve Bruno Sandrin iz Ul. Colautti 10. Sandrina so pogrešali že od 13. septembra ko je s svojim avtom izginil neznano kam. Gasilci bodo sedaj skušali izvleči z dna Sacchette tudi Sandrinov avto. Sporočilo uredništva S 1. oktobrom bomo uvedli ne kaj novosti glede objav v rubriki »Darovi in prispevki*. Prispevke posameznikov bosta sprejemali u-prava Primorskega dnevnika v Ul. Montecchi 6 in Tržaška knjigarna, če se bo darovalec zglasil osebno in prispevano vsoto takoj Izročil. Prav tako bo Primorski dnevnik objavil sezname raznih nabirk oz. darovalcev le, če bo prejel od naslovljenca (društva, organizacije, sklada, itd.) obrazec čitljivo Izpolnjen, ker telefonskih na ročil ne bomo več upoštevali. Za pravilnost navedenih imen In zneskov jamči organizacija, ki je formular Izpolnila oz. organi zirala nabirko. Ta lahko zneske, ki so namenjeni drugim društvom. Izroči koristniku sama, lahko pa tudi denar Izroči Primorskemu dnevniku, ki ga bo posredoval naslovljencu. Teh nekaj pravi) smo uvedli le zato, da bi se kar najbolj izognili napakam pri objavljanju imen, namena, zneskov in naslovnika, ki so se doslej, posebno zaradi upo rabe telefona, nemalokrat vrinile v tekst. krajevne uprave, s pooblastilom za kulturne dobrine, za gozdarsko družbo in za vprašanja EGS: Alfeo Mizzau; finance, s pooblastilom za vprašanja osebja: Antonio Tripani; — higiena in zdravstvo: Silvano An-tonini Canterin; šolstvo, strokovno usposabljanje in kulturne dejavnosti: Diego Carpenedo; industrija, trgovina in pristaniške dejavnosti: Dario Rinaldi; — javna dela, s pooblastilom za posebno tajništvo za obnovo Furlanije: Adriano Biasutti; — delo,-socialno skrbstvo in izseljeni št vo, s pooblastilom za obrtništvo: Riccardo Tome; tbrižem, s pooblastili za Spotit, za rekreacijo in za vprašanja mladine: Adriano Bomben; — promet in prevozi: Giovanni Co-cianni. Na včerajšnji seji je predsednik deželne vlade Comelli poudaril, da se bo moral novi odbor soočati z izredno težkimi vprašanji in dodal, da izvajanje osimskega sporazuma, razvojni načrt, enotnost dežele in obnova potresnega področja terjajo izrednih naporov celotne deželne vlade. Istočasno z delom deželne vlade bo steklo tudi delo deželnega sveta. Na osnovi sporazuma med strankami ustavnega loka bo treba nam reč preveriti predsedstva komisij in tudi nekatera druga reprezentančna mesta, ki so jih ob začetku zakonodajne dobe razdelili začasno, do sporazuma med strankami ustavne ga loka. nAsti v Italiji in s splošnim političnim položajem pri nas, dolinski župan pa jim je posredoval nekaj informacij o dolinski občini in pri tem poudaril tudi zavest Slovencev v Italiji, da je uspeh njihovega boja za narodnostne pravice tesno povezan z bojem in uveljavljenjem demokratičnih sil italijanskega naroda. V imenu urednikov jugoslovanskih TV se je zahvalil za sprejem urednik madžarske redakcije TV Novi Sad Evgen Szegedy, ki je poudaril zlasti razumevanje za položaj in vlogo manjšin kot mostu med narodi, saj je Vojvodina pokrajina narodnosti, ki uživajo vse pravice in imajo tudi svoje televizijske programe '(v petih jezikih narodov in narodnosti). Zaželel je, da bi boj Slovencev Italiji ob pomoči demokratičnih sil bil kar najbolj uspešen ne le v interesu plodnega sožitja, ampak tudi v interesu prijateljstva med sosednima državama. Zagotovljena dopolnilna blagajna delavcem SIRT Minister za proračun posl. Mor-lino je sporočil novemu deželnemu odborniku za industrijo in trgovino Rinaldiju, da je medministrski odbor za industrijsko načrtovanje (CI Pl) odobril sklep o posebni dopolnilni blagajni delavcem tržaškega obrata SIRT (bivši Vetrobel). Minister za delo posl. Scotti pa je po telefonu zagotovil, da bodo podpisali ustrezni odlok že v ponedeljek ali pa v torek, nakar bodo nemudoma pooblastili INPS da izplača delavcem vso kar jim pripa-. da do sedaj in uredi vse potrebno za nadaljnja izplačila v prihodnjih mesecih. Uredniki dnevnikov jugoslovanskih TV gostje AA v Trstu Včeraj se je mudilo v Trstu o-krog 30-člonsko zastopstvo uredni štev dnevnih vesti vseh jugoslovan skih televizijskih postaj kot gost tr žaške televizijske agencije Alp« Adria. Na posvetu v prostorih kul turnega doma »France Prešeren* v Boljuncu je tekel pogovor o posredovanju vsakodnevnih vesti z našega področja za vso jugoslovansko televizijsko omrežje preko uslug a gencije Alpe-Adria in koprske TV, prav tako pa so bili gostje sezna njeni s trenutnim političnim položajen v Trstu in ob meji ter o vlogi sredstev informacije, predvsem agencije AA in koprske TV ob odprti meji. O vsem ter sta govorila ravnatelj agencije AA Bogo Samsa in urednik koprske TV v italijanščini Silvano Sau. Na večernem srečanju " Dolini sta urednike dnevnih vesti jugoslovanskih televizijskili postaj pozdravila predsednik SKGZ Boris Race in dolinski župan Edvin Švab. Prvi je pri tem seznanil goste s položajem slovenske narodnostne skup- «Vsakemu narodu mora biti mladina temelj, na katerega zida bodočnost. Važnost tega temelja je večja ali manjša po okoliščinah in položaju, v katerem kak narod ali del naroda živh — v teh mislih, ki jih je pred svojo prerano in junaško smrtjo zapisal Pinko Tomažič, se še vedno, kot v letih najhujšega nasilja in preganjanja, v letih narodnoosvobodilne borbe ter gradnje no-j ve ljudske oblasti z obnavljanjem \ slovenskega šolstva v prvi vrsti, zr-; calijo težnje in prizadevanja naših ‘ ljudi. V naše šolstvo smo vselej in moramo še naprej vlagati največjo skrb. Prizadevati si moramo, da bo naša šola rastla v skladu s potrebami naše narodnostne skupnosti ter da bo tudi naša skupnost vedno prožno ririsluhnila potrebam naše šole. Tomažičeve žive in vedno aktualne misli navajamo s posebnimi občutki v teh dneh, ko se skupaj s treben-skim prebivalstvom pripravljamo na slovesnost poimenovanja tamkajšnje osnovne šole in odkritja spomenika Pinku Tomažiču, «ki je in mora o-stati jasen zgled naši mladini», kot je rečeno v brošuri, ki so jo v Trebčah pripravili za jutrišnjo slovesnost poimenovanja. »Če so nam naši književniki dali ■ kulturna bogastva in oplemenitili naš jezik*, je dalje rečeno v utemeljitvi izbire Tomažičevega imena za poimenovanje tre-benske šole,* nam je on dal svetel zgled velike ljubezni do svobode in do svojega naroda in zato je žrtvoval tudi svoje življenje. Njegova junaška smrt je tudi pripomogla k temu, da se danes svobodno izražamo in da so se našemu jeziku pri nas spet odprla vrata v šolo*. S ponosom zrejo vaščani danes v doprsni bronasti kip, ki ga obdaja kraški kamen, simbol trdoživosti našega človeka. «S svojim delom za šolo, v šoli in izven nje bomo morali vsak dan dokazovati, da smo ga vredni*, nam je dejal starejši vaščan, nekdanji borec, ki je skupaj s številnimi sovaščani, od katerih se jih veliko ni vrinilo, prispeval, da se trebenska šola danes lahko ponaša s slavnim Tomažičevim i-menom. Kaj pa mladi rodovi; bodo vse to znali ceniti? Novo šolsko leto se je za šolarje pričelo na nenavaden način. Pričelo se je v znamenju mrzličnih priprav na kulturni spored, ki bo spremljal jutrišnjo slovesnost. Pravzaprav se bo praznovanje ob tem pomembnem dogodku poimenovanja pričelo že danes zvečer. V ljudskem domu bo namreč slavnostna akademija, ki jo prireja domače prosvetno društvo. Nastopili bodo recitatorji ter pevski zbor. V besedi in pesmi bodo ponazorili veličino Pinka Tomažiča ter pomen in aktualnost njegovih misli v teh dneh. ko se je treba še vedno braniti pred narodnim sovražnikom, preoblečenim zdaj v črn plašč fašističnega nasilja, zdaj v orokavičeno pest nevidnega raznarodovanja, zdaj v pisana oblačila avtonomizma in proti-osimskega rovarjenja. Tudi med jutrišnjim slavjem bo- do nosili glavno težo otroci, katerim je v prvi vrsti namenjeno vse tisto, kar so v Trebčah zgradili v zadnjih desetletjih, s .-pomenivom Pinku Tomažiču vred. Njihovo najbolj pomenljivo dejanje pa bo v tem, da bodo ponesli cvetje m o-penski spomenik, kjer so fašistične krogle pokončale življenja Tomažiča in tovarišev, na pokopališče pri Sv. Ani, kjer so pokopani ter končno pred spomenik bazoviškim žrtvam, ki so ga «necnane» fašistične roke ponovno oskrunile in kjer lxi mogočna protestna manifestacija. * # * Vsi učitelji, ki so učili v Trebčah, so vabljeni jutri, 24. septembra 1978, ob 15. uri na poimenovanje o-snovne šole po Pinku Tomažiču. Praznik grozdja v Zgoniku Na prireditvenem prostoru v Zgoniku se bo danes pričel tradicionalni dvodnevni «Praznk grozdja*, ki ga organizira krajevni Mladinski krožek. Otvoritev kioskov z razno vrstno jedačo in pristno kapljico bo ob 15. uri. Istočasno se bo tudi pričel izločilni turnir v briškoli z bogatimi nagradami za štiri prvouvr-ščene dvojice. Od 20. ure dalje pa bo za prijetno razpoloženje poskrbel domači narodnozabavni ansambel Lojzeta Furlana. Jutri pa bodo kioske odprli ob 13-uri, od 15. ure dalje pa bo boga' kulturni spored, ki bo obsegal nastop godbo na pihala iz Nabrežine-ekshibicijo tržaškega čarodeja norja in koncert openskega ansambla Taims, ki bo od 19. ure dalje igral tudi za ples. Marino Sormani v galeriji «Cartesias» Umetnostna galerija tCartesius» v Ul. Marconi je začela novo sezon0 z razstavo grafičnih del znanega }r' žaškega mojstra Marina Sormanij0' Ta je za letošnjo svojo predstaviteV tržaškemu občinstvu pripravil dobr° dva ducata novih del v katerih )e tudi tokrat ostal zvest sebi oziroma svoji tradicionalni motiviki, saj ie tudi sedaj razstavil one tipične na videz tako preproste in skromna motive kot sta lokomotiva in vlak, ribiški čolni na sipini, rasnežena proga, vodna črpalka ob vlažnem zidu, ob ograjo naslonjeno kolo, pravi gozd TV anten na strehah ter nekaj tipično kraških motivov. Razstava bo odprta vse do 11. oktobra. V ponedeljek seje vodstev sekcij KPI V ponedeljek, 25. septembra, bo ob 17. uri na sedežu tržaške avtonomne federacije komunistične partije seja vodstva teritorialnih in tovarniških sekcij KPI. Uvodno poročilo bo podal pokrajinski tajnik Giorgio Rossetti. tiiiiiiiaiiiiiiiuiiiiiiiiiHiHiiiiiiiiiiiiiHiiiiiHimiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiimmiitiiiiiiiiiiMiiiMiiiiiiiMmHiiiaiii Z VČERAJŠNJE OKROGLE MIZE V R0ŠSETTIJU Danes se poročita v Boljuncu PATRICIJA in ANDREA DIM Al Iskreno jima čestita PD «France Prešeren*. V obdobju med 11. in 17. septem; brom so v tržaški občini zabeležili naslednje primere nalezljivih bolezni: 2 primera ošpic, 4 primere noric, 3 primere srbečice (1 izven občine), 4 primere vnetja jeter in 1 primer salmoneloze. Vljudno vas vabimo, da se udeležite slovesnosti OB POIMENOVANJU OSNOVNE ŠOLE IN ODKRITJU SPOMENIKA PINKU TOMAŽIČU ki bo JUTRI, 24. septembra 1978, ob 15. uri v Trebčah DANES, 23. septembra 1978, bo ob 20.30 v Ljudskem domu v Trebčah kulturna prireditev. Koordinacijski odbor Včeraj - danes Danes, SOBOTA, 23. septembra SLAVOJKA Sonce vzide ob 6.53 in zatone ob 19.02 — Dolžina dneva 12.09 — Luna vzide ob 23.25 in zatone ob 13.40. Jutri, NEDELJA, 24. septembra NADJA *■' V Vreme včeraj: Najvišja temperatura 18,7 stopinje, najnižja 12,3, ob 13. uri 18,7 stop., zračni tlak 1025,2 mb ustaljen, vlaga 58-odstotna, nebo 3/10 po-oblačeno, veter 8 km na uro zahod-nik, morje mimo, temperatura morja 19,8 stopinje. ROJSTVA IN SMRTI Dne 22. septembra 1978 se je v Trstu rodilo 7 otrok, umrlo pa je 15 oseb. RODILI SO SE: Sandro Capilla, Goran Čuk, Marco Ravo, Antonello Gu-bella, Federico Tonon, Andrea Capa-rello, Serena Urbani. Običajen žolčni napad na demokratične stranke Samo podpredsednik poslanske zbornice Mariotti (PSI) je poudaril, da so osnova demokracije prav stranke, ki pa niso znale popolnoma izpolniti svojih nalog Odnos med tradicionalnimi strankami in gibanji, ki se sklicujejo na javno mnenje je bila osrednja tema okrogle mize, ki je bila sinoči v mali dvorani gledališča Rossetti. O tem, posebno za Trst zanimivem vprašanju so govorili podpredsednik poslanske zbornice socialist Luigi Mariotti, časnikar Do-menico Bartoli, demokristjanski poslanec, pripadnik strankine desničarske struje Massimo de Carolis ter tržaški podžupan Aurelia Gruber Benco, ki je bila glavna pobudnica za ustanovitev meščanske Liste per Trieste; okroglo mizo je vodil desničarski ; oslanec KD Giorgio Tombesi, ki je ob začetku dou-daril, da «ni bilo zgolj naključje*, da so to srečanje priredili prav v Trstu. Prvi je spregovoril časnikar Bartoli, ki je orisal nekatere vzroke, ki so po njegovem mnenju dali glavno pobudo, da so prišla v nekaterih krajih do izraza, v našem mestu pa so se uveljavila «gibanja, ki se sklicujejo na javno mnenje*. Po njegovem mnenju nosijo največjo krivdo stranke same, ki so zelo kompleksno organizirane, zaradi česar so se oddaljile od javnega mnenja. »Predvsem pa sta za to krivi KD in KPI, ki sta seda.i v vladni večini, potem ko sta si bili dnlga leta velika sovražnika*, je dejal Bartoli. Podpredsednik poslanske zbornice Mariotti je poudaril, da so osnova demokracije prav stranke, vendar pa niso znale popolnoma izpolniti svoje naloge in so postalo nekakšni volilni stroji, ki so po opravljenem delu izgubili stike z ljudstvom, Po mnenju posl. de Carolisa so taka gibanja nastala, ker se je demokracija v Italiji v zadnjih le- tih zelo ošibila. »Ta kriza pa se je zaostrila posebno v zadnjih treh letih, ko so se stranke, posebno KD, zaprle same vase, ljudstvo pa bi želelo tesneje sodelovati tako pri odločitvah, kot pri upravljanju. Zato so se ponekod uveljavila taka gibanja*, je poudaril de Carolis. Predstavnica Liste per Trieste Gruber Bencova pa je bila mnenja, da so taka gibanja «odraz globoke družbene krize, ki je prišla do izraza posebno v našem mestu*. Dejala je, da je »italijanska vlada uničila krajevno gospodarstvo in da je podpis osimskih sporazumov sprožil iskro, ki je že dolgo tlela v krajevnem prebivalstvu*. Sledila je razprava, v kateri so se najbolj «izkazali* predstavniki tistih nazadnjaških in desničarskih meščanskih sil, ki so v svojih posegih izkazali vse nasprotovanje do osimskim sporazumov in do tistega sodelovanja, ki je bilo sklenjeno s podpisom mednarodnega sporazuma med Italijo in Jugoslavijo. Kot je bilo pričakovati, se je «okrogla miza* o sicer aktualnem problemu spremenila v običajen žolčni napad na demokratične stranke in v izpad proti prijateljstvu med Italijo in Jugoslavijo ter proti osimskim sporazumom, ki so jamstvo, da se bo vsestransko sodelovanje med obema državama in narodoma, ki tu živita, še bolje razvijalo in okrepilo. Zapustila nas je naša draga mama, sestra, sestrična in teta LJUDMILA CAHARIJA vd. MERLUZZI Pogreb drage pokojnice bo danes, 23. t.m., ob 15. uri izpred nabrežinske cerkve. Žalujoči: hčerka z možem In vnukinjo, sestra, svak, nečaki, bratranci in drugo sorodstvo. Nabrežina, 23. septembra 1978 • V torek, 26. septembra, priredi SUNIA ob 20. uri na sedežu UIL na Trgu Papa Giovanni 6 skupščino vseh kupcev stanovanj v Poggi pae-se. Na srečanje so povabili predstavnike demokratičnih strank tržaške občine, pristojne občinske odbornike in predstavnike CIET, Sporočamo žalostno vest, da nas je zapustila naša ljubljena JOŽA VERČ Pogreb bo danes, 23. t.m., ob 15.20 iz hiše žalosti v Vižov-ljah 9/H -1 v cerkev v Mavhinje. Žalujoči: mož Mario, hčerki Sonja in Elena in drugo sorodstvo. Vižovlje, 23. septembra 1978 Svojcem izražajo globoko sožalje družine Smerdel in Mezgec. (Pogrebno podjetje, Ul. Zonta 3) UMRLI SO: 76-letni Nereo Bruchi. 71-letni Antonio Minca, 73-letni Salva-tore Loverre, 82-letni Giorgio Grossi-87-letna Chiara Piccoli vd. IppaviU-79-letna Valeria Spezzi por. De Gaspa-ri, 81-letni B’rancesco Pettirosso, letna ^L&i&jlda Dolinšek, 88-letni Eda-ardo, 81-letna1, Erminia Ranzatto vd-Derossi, 78-letni Giovanni Prasel, 66-letni Sergio TManzuffa, 68-letni Eno Zorzin, 63-letna Oda Colubig, 88-letn* Giovanna Versa vd. Maioschi. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30) Trg Goldoni 8, Ul. Belpoggio 4, Ul-Montorsino 9, P.le Valmaura 11. (od 8.30 do 13. in od 16. do 20.30) U. Rossetti 33, Ul. Roma 16. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje) Ul. Rossetti 33, Ul. Roma 16. Za vedno nas je zapustil naš dragi oče in nono EDVARD KRALJIČ Pogreb bo danes ob 13. uri iz mrtvašnice glavne bolnišnice naravnost v miljsko cerkev. Žalostno vest sporočajo: hči Milka, vnukinja Nadja z družino ter drugi sorodniki Milje, 23. septembra 1978 (Pogrebno podjetje Zimolo) GORIŠKI DNEVNIK STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU Kulturni dom DANES, 23. septembra, ob 20. uri DARIO FO SEDMA ZAPOVED: KRADI MALO MANJ (Scttimo: niha un po’ meno) komedija v dveh dejanjih Prevod Borut Trekman Scena Dorian Sokolič Kostumi Ružiča Ncnadovič • Sokolič Glasba Aleksander Vodopivec Pantomima Andrcs Valdes REŽIJA JOŽE BABIČ Gledališča TEATRO STAB1LE Pri osrednji blagajni v Pasaži Prot-h so v prodaji abonmaji za gledališko sezono 1978-79 (potrditev reda »stalni* do 30. septembra). Kino Ariston 17.30-19.45-22.00 «Che la fe-sta cominci...* Režija Tavernier. I-grajo P. Noiret, J. Rockefort, C. Pascal in M. Vlady. Prepovedan mladini pod 14. letom. Ritz 17.00 »Enigma rosso*. Film je režiral F. Testi. Igra Christine Kautmann. Preppvedan mladini pod 14. letom. Barvni film. Eden 16.00 «L'albero degli zoccoli*. Barvni film. Režija Ermanno Olmi. Penice 16.30 «Odissea nello spazio 2001». Mignon 15.00 «Heidi». Nazionale 16.00 «Paperino story, I tre porcellini in I misterj degli a bissi». Barvni Walt Disneyev film Grattacielo 17.00—22.15 «Le evase» — (Storie di sesso e di violen ze) Barvni film. Prepovedan mla dini pod 18. letom. Excelsior 16.30 «Cosi come sei» Barvni film. Igrata M. Mastroian ni in N. Kinski. Prepovedan mla dini pod 14. letom. Cristallo 16.00 «Vigilato speciale» Igra Dustin Hoffman. Barvna de tektivka. Prepovedan mladini pod 14. letom. I' ilndrammatieo 16.00—22.00 «Fuoco nel ventre*. Barvni film. Prepovedan mladini pod 18. letom. Moderno 16.00—21.30 «Le avventure di Barbapapa*. Barvni film za mladino. Aurora 16-30 «Le braglie del padro-ne». Komični film z Enricom Mon-tesanom. Capitol 16.00 James Bond v: »Agente 007 — Si vive solo due volte*. Barvni film. Igra Sean Conuery. Vittorio Venelo 17.00 «11 bandito e la madama». Barvni film za vse. Ideale 16.30 «A tutte le auto della polizia». Barvni film. Igra A. Kambalo. Prepovedan mladini pod 18 letom. ■ n i Volta 17.00 «Tutti possono arričchire tranne i poveri*. Barvni film z Enricom Montesanom. Mladinski pevski zbor Glasbene matice v Trstu pod vodstvom Stojana Kureta bo pomnožil svoje vrste, zato vabi vse. ki jih veseli petje, da se pridružijo dosedanjim pevcem, ki imajo prvo srečanje v šolskem letu 1978 79 v ponedeljek, 25 t.m. in v petek, 29. t.m. v mali dvorani Kulturnega doma ob 17. uri. (Pojasnila daje tajništvo Glasbene matice. tel. 418605). STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU Izleti SPD Tabor - Opčine priredi v nedeljo, 1. in v ponedeljek, 2. oktobra, dvodnevni izlet v San Marino. Vpisovanje od danes, 23. t.m., naprej v Prosvetnem domu na Opčinah od 18. do 19. ure. Odhod bo točno °b 7. uri zjutraj v nedeljo, 1. oktobra, izpred Prosvetnega doma. Društvena gostilna - Opčine pri-redi izlet v nedeljo, 8. oktobra, v Montebelluno. Informacije in prijave _ ivan Ravber, Narodna ulica 160, tel. 212475. Potovalni urad Aurora PRIREDI NASLEDNJA POTOVANJA IN IZLETE: Od 7. do 12. oktobra z ladjo in avtobusom vzdolž dalmatinske obale in v črno goro. Cena 149 tisoč lir. 14. in 15. oktobra izlet z avtobusom na otok Rab. Cena 28 tisoč lir. Od 15. do 20. oktobra potovanje z letalom in avtobusom na Poljsko. Cena 260.000 lir. Od 1. do 4. novembra z avtobusom v Budimpešto. Cena 122.000 lir. Od 1. do 5. novembra z avtobusom na Mali Lošinj. Cena 60.000 lir. Informacije in rezervacije pri Potovalnem uradu Aurora v Ul. Cicerone 4, telefon 60-261. Ob proslavah oktobrske revolu-je priredi POTOVALNI URAD (UKORA* od 2. do 9. novembra let v I0SKV0 in LENINGRAD oteli 1. kat. Cena 324.000 lir a razpolago je še 8 prostorov Vpisovanje do 19. septembra pr OTOVALNEM URADU «AURO A» v Ul. Cicerone 4. tel. 60261 RAZPISUJE ABONMA za sezono 1978-79 Vrsta abonmajev v Trstu Red A (premierski) Red B (prva sobota po premieri) Red C (prva nedelja po premieri) Red D (mladinski v sredo) Red E (mladinski v četrtek) Red F (druga sobota po premieri) Red G (popoldanska predstava na dan praznika) Red H (mladinski) Red I (mladinski) Red J (mladinski) Cene abonmajev za sedem predstav premiera Parter I. (sredins. i sedeži) 21.000 lir Parter II. (ostali sedeži) 17.000 lir Balkon 7.500 lir ponovitve 11.500 lir Stalno slovensko gledališče razpisuje (razen za premiere v Trstu) tudi družinski abonma, ki omogoča družinam skupni obisk z osnovnim abonmajem, h kateremu vsak nadaljnji družinski član doplača 7.000 lir. Mladinski abonma velja za vse sedeže in stane prav tako 7.000 lir. Po isti ceni nudimo abonma tudi invalidom. Abonma red F in red G stane 8.500 lir. Abonmaji so plačljivi v dveh obrokih, od tega prvi ob vpisu, drugi do 1. januarja 1979. VPISOVANJE ABONENTOV DO 30. SEPTEMBRA OD 8. DO 14. URE PRI GLAVNI BLAGAJNI KULTURNEGA DOMA, ULICA PETRONIO 4. DOSEDANJI ABONENTI LAHKO OBNOVIJO ABONMA TUDI TELEFONSKO DO 27. SEPTEMBRA OD 8. DO 14. URE, TELEFON 734-265. REPERTOAR V abonmaju Miroslav Krleža LEDA komedija karnevalske noči v štirih dejanjih ob 85. obletnici avtorjevega rojstva Režija: VLADIMIR ŠTEFANČIČ Bertolt Brecht MATI KORAJŽA IN NJENI OTROCI kronika iz tridesetletne vojne v devetih slikah Režija: JOŽE BABIČ Mihail Bulgakov IVAN VASILJEVIČ komedija v treh dejanjih Režija: ZVONE ŠEDLBAUER Carlo Goldoni NERGAČ (Sior Todero Brontolon) komedija v treh dejanjih Režija: ADRIJAN RUSTJA GOSTOVANJE DVEH GLEDALIŠKIH ANSAMBLOV IZ MATIČNE DOMOVINE *** GLASBENA KOMEDIJA Gostovanje gledališča Komedija iz Zagreba Izven abonmaja Lojze Cijak NEURJE drama v štirih dejanjih Režija: MARIO URŠIČ Ruzante VRNITEV DOBREGA VOJAKA monolog Režija: JOŽE BABIČ Erik Vos PLEŠOČI OSLIČEK r'jwxi' o' mladinska igra , ■ . .... ,„r.wu,»d Režija: MARIO URŠIČ *!*>!•* •( Poleg ponovitev nekaterih uspešnih predstav iz preteklih sezon so v repertoarnem načrtu predvidena tudi nekatera druga gledališka gostovanja iz Jugoslavije. Posebna dejavnost UMETNIŠKI PROGRAM DELA BO IZPOPOLNJEN ŠE Z IZVEDBO POSEBNIH NASTOPOV SSG V ŠOLAH IN V PROSVETNIH DRUŠTVIH. PRAZNIK BRATSTVA v Ljudskem domu pri Korošcih danes, 23., in v nedeljo, 24. t.m. DANES, 23. t.m. Ob 17. uri otvoritev Ob 19. uri nastop tamburaškega orkestra italijanskega združenja iz Kopra, sledi nastop pevskega zbora J ADRAN JUTRI, 24. t.m. Ob 16. uri otvoritev Ob 17. uri koncert mladinske godbe od Korošcev Ob 18. uri nastop mladega har-monikaša od Hrvatinov Ob 19. uri pozdravi županov: Mario Abram - Koper; Edvin Švab - Dolina ter Willer Bordon . Milje. VABLJENI! Mali oglasi BALETNA ŠOLA SSG V TRSTU Stalno slovensko gledališče va bi k vpisu v baletno šolo za sezono 1978 - 79 Šolo bosta vodila priznana koreografa in baletna pedagoga. V baletno šolo se sprejema jo, poleg lanskoletnih učenk, kandidatke in kandidati od 6. leta starosti dalje. Pouk se bo pričel 9. oktobra. Vpisovanje do 30. septembra v upravi SSG v Kulturnem domu ob delavnikih od 8. do 14. ure. Razstave ANICA HROVATIN - prodajalka rož, obvešča vse svoje prijatelje in kliente, da se je preselila s prodajo v pokriti trg v Ul. Car-ducci 36. KUPIM fiat 124 special ali šport — karamboliran ali nevozen. Telefon 064 - 60 817. PRODAM odlično ohranjen VW goli US. 75 KS letnik 76 z avtoradiom. Za informacije tel. na št. 795H23. ŠVAB KORADO — Assicuraziom Generali — nudi svojim klientom in prijateljem tehnične, popolne in še hitrejše zavarovalne usluge v novem uradu v Trstu, Ul. Genova 14 Tel. 61034-5. STANOVANJSKO HIŠO (kv. m 100) z vrtom in vpeljano trgovino v pritličnih prostorih v predmestju pro dam. Tel. 794672 (v uradnih urah). PODJETJE išče skladišče od 150 do 200 kv.m v mestu, predmestju ali bližnji okolici. Ponudbe na Oglasni oddelek Primorskega dnevnika. CARLI VIRGIIJO sporoča vsem pri jateljem in znancem, da je odprl novo prodajalno vseh vrst starih in novih avtomobilov. Na zalogi 500 68. 72. 850 68. A 112 72. NSU 1200 72, mercedes 200 D ?0. 124 coupe 1600 74, AR 1300 75. 1500 C 66. tau nus 1300 73, 128 71. 124 68 m še druge na izbiro. Obiščite nov salon v Ulici Brigata Casale št. 7. tel. 826084. PRODAM opremljeno stanovanje, dve sobi. kopalnica in dnevna soba v hiši z vrtom, blizu morja — Bibione. Pisati na Oglasni oddelek Primor skega dnevnika pod šifro »Stano vanje*. V ponedeljek, 2". t.m., ob 18. uri bo v umetnostni galeriji «A1 Bastio-ne» v Ul. Felice Venezian 20 odprl razstavo svojih del tržaški grafik Mario Martini, ki se tako prvič predstavlja tržaškemu občinstvu večjem obsegu. Drevi ob 18.30 bo v razstavni dvorani v Ul. Teatro romano 7 otvoritev razstave «Knjige o gobah*, ki jo prirejata ljudska knjižnica in tržaški naravoslovni muzej v sodelovanju s krajevno mikološko sekcijo «G. Bresadola*. Razstava bo odprta do sobote, 8. oktobra. SKLENJEN PRVI PROGRAMSKI SPORAZUM NA GORIŠKEM Demokratične stranke izvolile enobarvni (K D) pokrajinski odbor Predsednik prof. Silvano Pogura: «Od dežele in vlade bomo zahtevali, da parlamentarna komisija čimprej sprejme globalni zaščitni zakon za Slovence» STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU ORGANIZIRA SEZONO V GORICI SKUPAJ S SLOVENSKO PROSVETNO ZVEZO IN ZVEZO SLOVENSKE KATOLIŠKE PROSVETE ABONMA V GORICI ZA SEZONO 1978/79 Cene abonmajev za sedem predstav Enobarvni odbor krščanskih demokratov ter programski sporazum, ki so ga podpisale vse demokratične stranke, razen SSk, to je rezultat dolgotrajnih ih zapletenih političnih pogajanj po upravnih volitvah 25. junija, ter včerajšnji seji pokrajinskega sveta v Gorici. Predsednik pokrajine prof. Silvano Pagura je v glasovalni izjavi, s katero so sejo pričeli, umaknil pridržke, s katerimi je sprejel mandat ter orisal bogato vsebino med stranicami doseženega političnega dokumenta. «Osimski sporazum je osnovni e-lement pomiritve med italijanskim in jugoslovanskim prebivalstvom, je med drugim dejal Pagura, ter je hkrati spodbuda za nove oblike sodelovanja med narodi, ki so bili prevečkrat v sporu.* Kar zadeva manjšino je Pagura dejal, da bo pokrajina izpolnila, kar je v njeni pristojnosti in zahtevala izvajanje ustave, deželnega statuta ter določil osimskega sporazuma. Pri deželi in parlamentu se bo aktivno zavzemala, da bo rimska komisija izdelala globalni zakon za Slovence. Načelnik skupine I;V'tč'!ft smislu je predsednik zg predlagal občinski upravi, da ta sredstva,,.zag^pvi. Likovni razstavi v Novi Gorici in Kanalu Tudi na sosednjem novogoriškem področju se je pričela likovna razstavna dejavnost. V galeriji Karla Debeljaka v Kanalu ie že nekaj dni odprla razstava grafik Toneta Kralja. Moč si jo je ogledati do srede oktobra. V galeriji Meblo v Novi Gorici pa so včeraj zvečer odprli razstavo petih goriških likovnikov, in sicer Lucijana Bratuša. Danila Jejčiča. Negovana Nemca Nedeljka Bečan ca in MHoša Volariča. Tu bo razstava odprta ob delavnikih od 8. do 19. ure do T. ok iobra. Organizator ie Zveza kulturnih organizacij Nova Gorica Važno za najemnike sob in stanovanj Pokrajinska turistična ustanova opozarja vse, ki oddajajo v najem sobe in stanovanja, da morajo najpozneje do 30. septembra predložiti pristojnemu uradu EPT v Ulici Mazzini 20 maksimalne (najvišje) cene za posamezno sobo iti cene morebitne prehrane, ki jih nameravajo uveljaviti v prihodnjem letu. Prijava mora biti sestavljena na ustreznem obrazcu, ki ga zainteresirani lahko dvignejo na sedeža EPT. Izleti SPD iz Gorice sporoča udeležencem nedeljskega družinskega izleta, da bo odhod avtobusa iz Gorice s Travnika ob 6. uri. ob 6.05 izpred spomenika v Pevmi, ob 6.10 iz štandreža. od 6.20 pa iz Sovodenj. Slovenski fotoklub aSkupina 75» priredi v nedeljo, 24. t.m., fotografski izlet z lastnimi prevoznimi sredstvi v Istro. Odhod bo natanko ob 8.30 s Travnika v Gorici oziroma ob 8.45 izpred spomenika padlim v Dolu, od koder bomo krenili na pot po Krasu in čez mejo. Ne pozabit* prepustnice! Po teoretskem in praktičnem pouku razvedrilo. Vabljeni vsi. tečajniki, člani in prijatelji! Kino Gorica CORSO 17.30—22.00 «Swarm». Mike Caine in Katherin- Ross. Scope-color. MODFRN1SS1MO 16.00-22.00 U viag-gi di Gulliver*. Scopecolor. VII "TOKIA 17.30—19 45—22.00 «La feb-brp. del sabato sera*. John Travol-ta. Barvni film. Prepovedan mladini pod 14. letom (do nedelje). VERDI 17.30—22.00 «Ultimo valzer*. (rock glasba). Bob Dyian in Neil Diamond. Barvni film. Tržič PRINCIPE 18.00-22.00 «11 mio no-me e nessuno*. ENCELSIOR 18 00- 22.00 «L'uomo nel mirino*. Clint Eastivood. V barvah. SAN MICHELE 15.30 «Anno zero. guerra nello spazio*. Barvni film. Mora Gorica in okolica SOČA 18.00 22.30 »Bitka za Mid-way». Ameriški film. SVOBODA 18.00 - 20.00 «Zbogom lepotička*. Ameriški ;'m. DESKLE 19.30 «Prvič ljubezen*. Francoski film. iititiiiiiiltiaiiitMiiiiliit hi ti tt um ti ti itn im lini n im n m milil uti mi milili m un m n tiiiiiiiittiioHP V OKVIRU SEPTEMBRSKIH PRIREDITEV Danes v Kojskem otvoritev osnovne šole in vrtca Za šolo je denar prispevala Črna gora - Priprave na celodnevno šolanje v osnovni šoli na Bobrovem Z letošnjim šolskim letom so v Goriških Brdih postali bogatejši za prenovljeno podružnično osnovno šo io Kojsko. Sredstva zanjo so v obli ki solidarnostne pomoči krajem, ki so jih pred dvema letoma prizadeli potresni sunki, prispevali delovni ljudje jugoslovanske republike Črne gore. Objekt v Kojskem je že četrti po vrsti na področju šolstva, ki so ga zgradili s solidarnostnimi sred stvi delovnih ljudi in občanov jugoslovanskih republik. Naj naštejemo dosedanje: šolski center Vojvodina v Tolminu, sredstva je prispevala pokrajina Vojvodina, osnovna šola Kozara v Novi Gorici, sredstva je dala Bosna in Hercegovina, osnovna šola Goce Delcev v Breginju, ki so jo zgradili s sredstvi. Makedonije. V Bovcu gradijo osnovno šolo s sredstvi Hrvatske, v Volčah pokra jine Kosovo, v Tolminu pa gradijo dijaški dom, ki ga bo financirala Srbija. Vrednost obnovljene šole v Koj skem presega 5.7 milijona din. Po leg štirih učilnic od prvega do če trtega razreda je t” še TRIM kabi net, sodobna kuhinja in dve igral niči za potrebe vzgojno varstvene ga zavoda. Pouk v Kojskem obiskuje 69 učen cev iz Kojskega, Vrhovelj, Gonjač, Breslja, Huma, Snežatnega, Podsa Mina, Spodnjega in Gorenjega Ce rovega, medtem, ko je v vrtcu 42 otrok iz krajevne skupnosti Kojsko še v letošnjem letu pa bodo na Do brovem pričeli z gradnjo no ih pro štorov za potrebe vrtca s štirimi od delki v katerih bo mostora za 80 otrok. Vrtec bo v celoti zgrajen iz občinskega samoprispevka. Trenut no je v vzgojno varstvenih zavodih v Brdih zajetih 33 odstotkov vseh predšolskih otrok, za vstop v vrtec pa čaka samo na Dobrovem prek UK) malčkov. Novi vrtec naj bi bil zgrajen v šestih mesecih, gradilo pa ga bo SGP Gorica. Iz sredstev za odpravo posledic potresa pa bodo ob sedanji osnovni šoli na Dobrovem, obiskuje jo 449 učenčev in dijakov, gradili šest u-čilnic in sodobno kuhinjo. Tako bi počasi ustvarili pogoje za prehod na celodnevno šolo s katero naj bi po besedah ravnatelja Danila Štekar-ja lahko startali okoli leta 1981. Šolo in vrtec v Kojskem bodo svečano otvorili danes zjutraj. Na svečanost pridejo tudi predstavniki Socialistične republike Črne gore. J. Alič DEŽT RNA LEKARNA V TRŽIČU Ves dan in ponoči je v Tržiču odprta lekarna S. Nicolo, Ul. Primo tel 73-3"' ' Mali oglasi OG.tKVANO SOBO s kopalnico oddam v najem v Gorici. Telefonirati v popoldanskih urah na številko 5344 I !WB Kulturna skupnost Noe a Gorica daruje v spomin na Ivana Bidovca 1.000 N-din za razvoj ix prava množica v glavnem mladih Uidi, da bi se poslovili od svojih rstnikov, ki so izgubili življenje v veh prometnih nesrečah. Če nam lore to biti v tolažbo, bomo rekli, a je glede tega pri nas slabo, da a je drugod še slabše, veliko slab-e. Kot primer bomo navedli Brazi-jo, ki je tokrat aktualna zato, ker » je zadeve lotila na nov, svoje-rsten, morda celo učinkovit način. Brazilske oblasti so uvedle nov ačin boja za bolj varen promet. V inematografih in po televiziji vr-jo kratke že skoraj srhljive fil-le, ki prikazujejo najbolj strašne rometne nesreče. Hkrati pa tudi nevni tisk objavlja opise takih atastrof, oziroma slike, ki dajo loveku misliti, da bi ga s tem pri-llili k razsodnejši vožnji. Brazilski avtomobilisti so znani ot najslabši v vsej Južni Ameriki i sicer kot najmanj disciplinirani i kot ljubitelji nagle vožnje. Se-eda se tudi ne zmenijo za cestni akonik. Nekdo je v zvezi s tem ekel naslednje: »Kadar brazilski ofer krši cestni zakonik, se ne matra za krivca, pač pa za ju-aka*. Tragične posledice so tu in če ne odo čimprej .avrli tega »plazu*, odo posledice še bolj katastro-alne. Brazilija šteje okoli 105 mi-ijonov prebivalcev in po njenih ne ■edno dobrih cestah drvi (in ne kroji) okoli 8 milijonov avtomobilov. Na njenih cestah je lani obležalo nad 20 tisoč ljudi in zato je raven cestnih nesreč s smrtno posledico ena najvišjih na svetu. Konkretne številke govore naslednje: na 10 tisoč avtomobilov pride v Braziliji skoraj 26 mrtvih na leto. To pa je približno osemkrat več kot v ZDA, kjer pride 3,3 mrtvih na 10.000 vozil na leto. Zaradi primerjave bomo navedli še naslednje podatke: Zahodna Nerrfčija je znana kot dežela dobrih cest, a zelo slabih vozačev. Zato imajo v Zahr/dni Nemčiji 7,6 žrtev na 10 tisoč avtomobilov, v Franciji kjer ceste niso tako dobre, a so vezači nekoliko boljši, pa pride na 10 tisoč vozil 7,5 smrtnih žrtev na leto. Ti podatki pa so pri vsej svoji zaskrbljujoči ravni razmeroma dobri, če jih primerjamo s podobnimi podatki v Braziliji. V industrijski metropoli Sao Paulu, ki šteje 7 milijonov prebivalcev, imajo o-semkrat več prometnih incidentov, kot v podobni severnoameriški metropoli New Yorku, ki pa šteje 12 milijonov prebivalcev. V Sao Paulu imajo prometni incident s smrtnimi posledicami vsake tri minute. V Rio de Janeiru, kjer živi okoli pet milijonov ljudi, imajo v poprečju po 6 mrtvih na dan. Ob vsem tem se logično postavlja vprašanje, kje je vzrok za tak način vožnje brazilskega človeka. Neki brazilski poslovni človek, ki se sicer ukvarja tudi s tem vpra šanjem, pravi, da je treba vzroke za tolikšne krvave posledice cestne nediscipline iskati v psihologiji brazilskega človeka. Avtomobil je postal za brazilskega človeka ne- kakšen simbol moči in osebne u-veljavitve in zato se brazilski človek obnaša na cesti, kot bi vsa cesta bila njegova. Do pred nedavnim — pravi neki sociolog — je bil poprečen brazils . človek prikrajšan v primerjavi z ljudmi iz bogatejših dežel, ker si ni mogel privoščiti avtomobila. Danes, ko so se razmere nekoliko spremenile in ko brazilske tovarne vržejo na trg po 800 tisoč vozil na leto, kakih 100 tisoč vozil pa pride na brazilske ceste iz uvoza, se gošča na brazilskih cestah iz dneva v dan veča in s tem se veča tudi možnost, rekli bi celo nujnost, da pride do več prometnih nesreč, tudi tistih s smrtnimi posledicami. «Brazilski človek — pravi brazilski sociolog — ne vidi v avtomobilu običajnega rekli bi tudi nujnega prometnega '• -edstva, pač pa se za volanom smatra za gospodarja sveta. In zaradi tega se dogaja, da šofer avtobusa dobesedno pregazi kako majhno vozilo, ko tek muje z nekom, da bo prej prišel na križišče, dogaja se tudi, da šoferji, ki tekmujejo z «rumenim» semaforjem, enostavno povozijo pešca na »zebri* in nadaljujejo vožnjo, ne meneč se za zločin, za katerega so krvi.* Brazilske oblasti so pred leti začele z raznimi gesli, da bi svoje vozače spravile k pameti. Toda kampanja ni zalegla. Sedaj menijo, da je treba brazilskemu človeku «stvarnost vreči v obraz*, to se pravi prikazati poprečnemu brazilskemu človeku, vozaču ali tudi potencialnemu šoferju, posledice njegove blazne vožnje. Bo to uspelo? veliko. Tudi v Napoleonovem ponesrečenem «pohodu» proti sedanjemu Haitiju je bilo veliko Poljakov. Ko pa se je Napoleonova vojska odpravila nad Španijo, je imel Napoleon ob sebi kakih 250 poljskih bojevnikov, konkretno konjenikov, ki so se izredno izkazali. Ko pa se je Napoleon odpravil na svoj v začetku zmagovit pohod proti vzhodu, nad Rusijo, je kar mimogrede ustanovil varšavsko vojvodstvo, ki je obsegalo velik dol' osrednje Poljske. Toda po Napoleonovem polomu in umiku iz Rusije v zimi 1812 - 1813 je varšavsko vojvodstvo propadlo in Poljsko so ponovno razkosali. Ko je leta 1831 prišlo do znanega novembrskega upora poljske šlahte proti Rusom in je ta upor žalostno propadel, je prišlo tudi do »velike selitve*, ko se je kakih 8 do 9 tisoč Poljakov odpravilo na Zahod, rekli bi raje pobegnilo pred Rusi. Dve tretjini teh emigrantov se je naselilo v Franciji. Temu uporu je tedanja Francija posvetila veliko pozornost in to se je odražalo tudi v pariškem parlamentu, kadar je La Fayette vzkliknil «Vsa Francija je Poljska!*, s čimer je hotel reči, da je vse francosko ljudstvo na strani poljskih upornikov. In če je res, da onih osem tisoč Poljakov zares ni moglo predstavljati poljskega naroda, pač pa le del poljske gospode, je tudi res, da je tedaj pobegnilo iz Poljske tudi veliko znanih poljskih ljudi, med katerimi veliki pisatelj Adam Mic-kievvicz, pesnik Julius Slowacki, sloviti pianist Frederich Chopin in drugi. Poljski pisatelj Mickie-witz je postal profesor slovanskih jezikov in slovanskih slovstev v Parizu, Slovvacki in Chopin pa sta ostala v Parizu do svoje smrti, saj sta oba umrla v Parizu 1849. leta. Tudi velika znanstvenica Marija Sklodowska se je uveljavila šele Vv Franciji, kamor pa ni prišla kot politična begunka, pač pa zato, ker tedaj poljske univerze še niso sprejemale žensk, ne kot slu-šateljic, ne kot profesoric. Smo namreč še v dobi 1890. leta. Sklo-dovvska, ki je bolj znana pod imenom svojega moža Curie, se je posvetila raziskovalnim delom na področju radioaktivnosti in je odkrila radium, s čimer je odprla dobo radiologije, ki je v medicini izrednega pomena, posebno pri odkrivanju in zdravljenju raka. Marija in Pierre Curie sta 1903. leta dobila za svoje veliko odkritje Nobelovo nagrado, sama Marija pa je 1911 dobila še eno Nobelovo nagrado, in sicer za njene uspehe na področju kemije. Sicer pa je velika Poljakinja tudi svoje življenje žrtvovala znanosti, saj je 1943. leta v starosti 67 let umrla za posledicami radioaktivnosti, ki je izpodkopala njeno zdravje. In tudi v poznejših časih, med dvema vojnama je živelo na Francoskem veliko Poljakov. Tudi družina sedanjega premiera Edwar-da Giereka je živela v Franciji. Prav tako je živela v Franciji družina sedanjega poljskega zunanjega ministra Emila Wojtasze-ka. Gierek se je vključil v delavsko gibanje pravzaprav v Franciji in ker je bil aktiven mlad komunist, so ga 1934 celo izgnali kot »nezaželenega tujca*. Tik pred drugo svetovno vojno in v njenem začetku se je veliko Poljakov izselilo v Veliko Britanijo ter v ZDA in zato danes često srečujemo Poljake tudi na vidnih položajih v teh deželah. To velja tudi za emigracijo Poljakov koj po končani vojni. Toda Francija je bila vedno še najtesneje povezana s Poljsko, oziroma Poljska s Francijo in to se včasih o-paža tudi pri naključnem srečanju v Varšavi ali kje drugje na Poljskem, ko ti mlajši ljudje »postrežejo* s krasno francoščino. So pač potomci številnih poljskih rudarjev ali drugih delavcev, ki so dolgo let živeli v Franciji. Celo danes, ko sta Francija in Poljska ločeni med dva bloka, se stare vezi med Varšavo jn JParizom stalno prepletajo. kom 1.591.200 lir letno. Presegli bodo 1.591.200 lir (lani je bila meja za obvezno prijavo 1.620.000 lir; sedanje znižanje je posledica odprave popusta za bencin), jasno je, da bo moral nov prijavitelj navesti na formularju tudi svojo davčno številko. Mimogrede bomo omenili, da bodo prihodnje leto upokojencem z minimalno pokojnino prvič odtegnili letno 480 lir davka IRPEF. Da se povrnemo h glavni temi današnjega pogovora, bomo poudarili, da je finančna uprava in še to le v nekaterih krajih šele začela s pravim ugotavljanjem prijavljenih dohodkov za leto 1974. Veliko prahu so povzročile vesti o ugotavljanju dohodkov nekaj stotin davkoplačevalcev, ki so jih izžrebali v državi kot predmet temeljite preiskave. Nad 95 odst. le-teh naj bi v večji ali manjši meri zatajilo večji ali manjši del svojih dohodnin. K temu so dodale svojo dozo (brez lastnih zaslug) še nekatere občinske uprave (med temi prednjačijo Benetke), ki so, kakor jim dopušča zakon, predlagale s svoje strani še večjo obdavčitev. Skoraj končano je povračilo preplačanih davkov za dohodke v letu 1974. Na Tržaškem in Goriškem so doslej razdelili nad 7000 povračilnih čekov. Precej zmede povzroča postopek za povračilo preplačanih davkov za dohodke v letu 1975 zaradi odprave združene prijave zakoncev. Prizadeti prejemajo težko razumljive davčne kartele, v nekaterih primerili celo s pozivom na plačilo IRPEF (seveda takoj) in hkrati z napovedjo povračila iste davščine za preplačano. Zaradi zamotanosti se ne bomo spuščali v podrobnosti. Kar smo lahko ugotovili, je, da so vsaj pri nas izračuni točni. Prizadeti pa se u-pravičeno vprašujejo, zakaj niso že na kartelah opravili poravnalnih računov. Brali smo, da v nekaterih pokrajinah kar mrgoli pomot ob izračunavanju, ki smo o njem govorili. Poročajo n.pr. iz Toskane, da so davkoplačevalcem naložili kar dva milijona davka namesto 20.000 lir. Naj bodo tako gromozanske napake odvisne od nemarnega sicer slabo plačanega davčnega u-radnika ali od težav, ki jih povzroča računska mehanizacija, o-stane dejstvo, da se bodo morali prizadeti zateči k dragim prizivom, če bodo hoteli doseči svoj prav. O prizivnih postopkih, ki bodo v najkrajšem čaštu postali zelo aktualni, bomo obširneje spregovorili ob drugi priložridsti. St. O. Preprosta a lepa kaluna ter skromni a lepi okenski okviri iz belega kamna pridejo še posebno do izraza na temnem sivorjavem zidu. Motiv je iz Doline (Foto M. Magajna) Iz umetnostnih galerij Hugo Wulz v Tribhiu V galeriji *Tribbio» se po nedolgem presledku ponovno predstavlja avstrijski slikar Hugo Wulz, ki se je rodil v Beljaku, izšolal na dunajski akademiji in deluje sedaj na Salzburškem. Kdor si je ogledal dela iz prejšnje razstave, bi sedanje gotovo ne prisodil njemu. Tako velik je preskok v novo. Nas pa na to opozori že koj ob vhodu slika iz prejšnjega obdobja. Je barvito žarečih barv, njena predmetnost pa kolejdoskopično zgoščena in geometrično ostro izrisana ter krasotnega videza. So pa sedaj novi tudi njegovi slikarski prijemi v mešanih tehnikah tempere, akvarela in barvnih tušev, podlaga pa so velike pole papirja. Preko njih Wulz barva v mnogih plasteh in pole kažejo nagubano površino, kar je znak dolge obdelave a tudi borbe barvnih snovi z ustvarjalnim duhom slikarja, da bi uspel dvodimenzionalno zmaterializirati te svoje čudovišč-ne prikaze z zdaj morečimi, zdaj malce zerotiziranimi občutki iz la-stnr podzavesti. Slike so brez naslovov. Vsebin- sko in kakovostno pa so znaten korak naprej. V njih je več čisto u-metniškega in slikarskega napona, čeprav sedaj v njih oblika predmetov in bitij ne izstopa več v prejšnji ostrmi brisov, marveč se ti razblinjajo v barvaste meglice, podane s tisočerimi drobnimi potezami čopiča in peresa, tako da kot prikazni izstopajo iz sicer temnih a barvitih ozadij. Na prvi pogled se zde kot potopljene v mrak. kmalu oko prične razbirati množico fantastičnih bitij, križancev, zveri in ptic, hibridnih svetov, monstruoznih spak, med katerimi pa se rada pojavlja tudi belina ženskega telesa. Čeprav se nekatere slike zde srhljive v grozljivosti njih akterjev bastardnih značilnosti, pa drugod izstopa lirič-nost pretanjenih zasnov, ki gledalca obilo poplača. Že ta kratka ocena VJulzove nove usmeritve dovolj nakazuje in prerašča nekdanjo dekorativnost, saj vnaša v nova dela vedno več bistvenosti surrealističnih sporočil svojega podzavestjo. M. BAMBIČ ITALIJANSKA TV Prvi kanal 13.00 Poletni maraton 13.25 Vremenska slika 13.30 DNEVNIK 18.15 Varnost otrok doma 18.20 Od jazza do jazza 19.05 Izžebanje loterije 19.10 Nabožna oddaja 19.20 Iz knjige na ekran: MIIIAIL STROGOV — 3. nad. 19.45 Almanah in Vremenska slika 21.55 Moški in ženska: 20.00 DNEVNIK 20.40 Tisoč in ena luč CHI E’ SUPERIORE Ob koncu DNEVNIK in Vremenska slika Drugi kanal 13.00 DNEVNIK 2 — OB 13. URI 13.30 Tuttaroma 16.25 Iz Firenc: NOGOMET ITALIJA - TURČIJA 18.15 Glasbena oddaja s Caterino Valente 19.15 Izžrebanje loterije 19.20 DNEVNIK 2 — ODPRTI STUDIO 20.40 VESOLJE 1999: — TV film Vesoljska ladja, ki so jo pred 15 leti izstrelili z Zemlje, u-niči s svojim mogočnim motorjem vse, na kar naleti. Nevarnost je zato velika, kajti stroj je že povzročil smrt milijonov živih bitij na drugih planetih. Le ena oseba, neki znanstvenik, ki dela na oporišču Lune Alpha, more ustaviti ta motor. In znanstveniku to tudi uspe v dramatični tekmi s časom, kajti sicer bi prišlo do eksplozije. Toda prav v tem trenutku se pojavi predstavništvo z drugih svetov, ki so doživeli ka-tastrogo. In nastop tega predstavništva zares ne obeta ' lepega. 21.35 Amerika Chayefskyja: NEL MEZZO DELLA NOT-TE - film Gre za zasebne zadeve dveh poslovnih ljudi. Lockmanov zakon ni posrečen, Kingsley pa je vdovec in hkrati zaljubljen v tajnico Betty, ki je sicer že poročena, a veliko mlajša od njega. To se pravi, da je tu že dovolj motivov za navzkrižna pozitivna in negativna dogajanja. Zadeva se še zaplete, ko Kingsleyev prijatelj napravi samomor. Kljub razliki med njim in Betty pa stari poslovni mož sklene, da lepe Betty ne bo pustil pri miru. V glavnih vlogah Kirn Novak, Frederic March, Lee Philips, Martin Balsam, Lee Gradi' itfEffie Afton Ob koncu DNEVNIK 2 ZADNJE VESTI ^ JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana 10.05 Prof. Baltezar — risanka 10.15 Vrtec na obisku: SLIKAJTE Z NAMI 10.25 Jurček — 3. del 10.55 Pisani svet 11.30 šopek z bodečo žico — TV nadalj. 12.25 Trimska televizija: SMUČARSKA GIMNASTIKA 17.20 ZLATO PRETEKLE DOBE film Film je ena izmed šestih epizod dokumentarne serije z naslovom Podvigi. Serija opisuje drzne može v boju z naravo. Tokrat bomo spoznali negostoljubne Auclandske o-toke, ki so 240 milj stran od Nove Zelandije. Tu je nekoč general Grant v nevihtnem morju izgubil življenje. Skupno z njegovo ladjo se je potopilo tedaj 2576 unč zlata. Pred dvema letoma je grupa potapljačev, ki jo je vodil John Gratton, odplula na kraj nesreče, da bi našla ladjo in zlato. Iskanje zlata in ladje je predstavljalo velik podvig zaradi tega, ker je to morje zelo mrzlo. 18.15 OBZORNIK 18.25 Nogomet: BORAC - C. ZVEZDA, prenos 20.10 Risanka 20.30 DNEVNIK 21.00 Kolači in pivo — TV nadalj. 21.55 Moda za vas 22.05 Muppet show: JULIE ANDREWS 22.35 ISADORA - celovečerni film Igrajo Vanessa Redgrave. James Fox, Ivan Tchenko in drugi 00.45 DNEVNIK Koper 18.25 Nogomet: BORAC - C. ZVEZDA 20.30 Otroški kotiček 21.15 DNEVNIK 21.35 Hondo: SOLDADO - TV film 23.30 NODO SCORSOIO — celove čemi film Zagreb 17.55 Trije pod isto streho — humoristična serija 18.25 Nogomet: BORAC - C. ZVEZDA 20.30 DNEVNIK 21.00 Mary, škotska kraljica film 22.45 Metronom 777 — zabavnoglasbena oddaja 23.45 DNEVNIK ŠVICA 17.30 TARZAN V PREPOVEDANI DŽUNGLI - film 19.00 DNEVNIK 19.30 Sedem dni 20.45 Risanke 21.30 DNEVNIK 21.45' Simon in Laura — film TRST A 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.30, 14.00, 15.30, 17.00, 18.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše; 7.45 Poletna beležnica; 8.05 Prijateljsko iz Studia 2; 9.05 Z vseh koncev sveta; 9.30 Naš horoskop; 9.45 Ritmična glasba; 10.04 Koncert sredi jutra; 10.30 Kulturno pismo; 11.35 Plošča dneva; 12.00 Glasba po željah; 13.15 Tekmovanje C. A. Seghizzi; 13.35 Od melodije do melodije; 14.10 Mladi na počitnicah; 14.20 Kje so tiste stezice; 15.35 Glasba z malih in velikih zaslonov; 16.30 Mojstri jazza! 17.05 Slavni orkestri; 17.30 Vitez Erazem Predjamski, radij, igra; 18.45 Vera in naš čas. KOPER 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 13.30, 14.30, 15.30, 16.30, 18.30 Poročila; 9.32 Pisma Lucianu; 10.00 Z nami je; 10.15 Glasbeni portret; 10.40_ Glasba in nasveti; 11.00 Kim, svet'mladih; 11.32 Poslušajmo jih; 11.45 Festival bar; 12.00 Na prvi strani; 12.05 Glasba po željah; 14.00 O narečjih; 14.10 LP tedna; 14.33 Slovenski ansambli; 14.45 Po-laris; 15.00 Carosello Curci; 15.32 Relax v glasbi; 15.45 Orkester Borghesi; 16.00 Orkester The Sun-shine Terrace Swing Band; 15.40 Flash v glasbi; 17.00 Pismo iz; 17.05 Jaz poslušam, ti poslušaš; 17.45 Jugoton; 18.00 Ob petih popoldne; S polnimi jadri; 18.30 Primorski dnevnik; 19.00 Vročih 100 kilovatov; 19.35 Zapojmo in zaigrajmo — spored domačih viž; 20.30 Glasbeni weekend; 23.00 Plesna glasba. RADIO 1 7.00, 8.00, 10.00, 12.00, 13.00, 14.00, 19.00, 21.00 Poročila; 6.00 in 7.20 Jutranje prebujanje; 10.05 Humoristična oddaja; 10.30 Program z G. Pagano in E. Pandolfijem; 11.30 Ena dežela na enkrat; Furlanija-Ju-lijska krajina; 12.05 Glasbeno - go- vorni program; 13.35 Musicalmen te; 14.05 Malalcoolia; 14.30 Euro pa Crossing; 15.00 Bodite z nami 16.15 Nogometna tekma Italija Turčija; 18.25 Schubert in Italija 19.20 Nabožna oddaja; 19.25 Radio uno jazz; 20.00 Oddaja o medici ni; 20.30 Kadar ljudje pojo; 21.05 Splošno povabilo; 22.30 Glasbeni program z Mino; 23.05 Za lahko noč. RADIO 2 7.30, 8.30, 9.30, 10.00, 12.30, 13.30, 15.30, 18.30, 19.30 Poročila; 6.00 in 7.55 Vprašanje Radiu 2; 8.45 Pisalna miza; 9.32 Tristan in Izolda, radij, igra; 10.12 Predstavljajo se diletanti; 11.00 Popevke za vsakogar; 12.45 Ne, ni BBC!; 13.40 Romanca; 15.00 Opereta včeraj in danes! 15.45 Gran varieta; 17.35 Izžrebanje loterije; 17.40 Klarinet Bennyja Goodmana; 17.55 Prosor X. LJUBLJANA 6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 15.00, 18.00, 19.00 Poročila; 7.00 Dobro jutro, rojaki na tujem!; 7.20 Rekreacija; 7.50 Dobro jutro, otroci!; 9.08 Glasbena matineja; 10.05 Pionirski tednik; 10.35 Mladina poje; 11.15 - 12.00 Kdaj, kam, kako in po čem?; 11.40 Turistični napotki; 12.03 Iz opusa Matije Bravničarja; 12.20 Po republikah in pokrajinah; 12.40 Mi pojemo; 13.10 Godala v ritmu; 13.40 Veseli domači napevi; 14.00 Danes do 13.; 14.30 Priporočajo vam . . •! 15.05 Od arije do arije; 16.30 Vedre melodije; 16.45 S knjižnega trga; 17.00 «Vrtiljak»; 18.00 Studio ob 17. (zunanjepolitični magazin); 19.05 Poletni divertimento; 20.36 Lahko noč, otroci!; 20.45 Minute z ansamblom Jože Kampič; 21.00 Sobotna glasbena panorama; 22.00 Za prijetno razvedrilo; 22.30 - 24.00 Oddaja za naše izseljence; 24.05 Popularnih dvajset; 01.05 - 5.30 Nočni program - glasba. Horoskop OVEN (od 21. 3. do 20. 4.) Ne bodite napadalni in vsiljivi, posebno ko imate potrebo dobrih sodelavcev. Zaupajte v prijatelje. BIK (od 21. 4. do 20. 5.) Primerno ozračje za začetek novega dela. Zadoščenje bodo imeli tisti, ki se ne bodo ozirali na malenkosti. DVOJČKA (od 21. 5. do 22. 6.) Ne bo vam lahko prodreti, vendar bodo vaši načrti uspeli. Prisluhnite nasvetom drugih. RAK (od 23. 6. do 22. 7.) Lahko bi vam uspelo tudi delo, ki ste ga na novo začeli. V družini nekaj ne bo v redu. LEV (od 23. 7. do 22. 8.) Pri sprejemanju novega sodelovanja bodite previdni. Upoštevajte tudi mnenje osebe, ki jo imate radi. DEVICA (od 23. 8. do 22. 9.) V dopoldanskih urah vam bo šlo vse od rok. Izpeljali boste tudi delo, ki ga že dolgo zavlačujete. TEHTNICA (od 23. 9. do 23. 10.) Podvizati se boste morali, kajti sicer vas bodo vsi prehiteli. Na programu je neko potovanje. ŠKORPIJON (od 24. 10. do 22. 11.) Preden se boste lotili novega dela, morate opraviti vse, na kar ste se obvezali. Nerazumevanje. STRELEC (od 23. 11. do 20. 12.) Brez strahu se lotite nasprotnikov, kajti oni niso pripravljeni-Z odkritosrčnostjo boste uspeli. KOZOROG (od 21. 12. do 20. 1) Niste pripravljeni, Ja ! i prevzeli nalogo, ki se vam vsiljuje. Neko vznemirjenje vas bo motilo. VODNAR (od 21. 1. do 19. 2.) S pravilnim dojemanjem stvari boste olajšali delo tudi sodelavcem; Prijetno bo z osebo, ki vam je pri srcu. RIBI (od 20. 2. do 20. 3.) Če hočete, da bi med sodelavci vladalo pravilno razpoloženje, boste morali popustiti. Napetost v družini i® ljubosumnost. PRIMORCI unEVNIK IZBOR IZ DELA k Vietnamska ,Jama Ob obisku pesnika in pisate Ija iz Vietnama — Prinesla sta dragocen izvod prevoda Kovačičeve vojne pesnitve »Močni smo v srcih, ne z orožjem! Se enkrat se vam zahvaljujemo za vso pomoč vietnamskemu ljudstvu med vojno, kajti naša zmaga je bila tudi vaša zmaga, skupna zmaga človečnosti,« sta poudarjala prva predstavnika Zveze vietnamskih književnikov, ko sta se pogovarjala s slovenskimi pisatelji v Ljubljani. Pesnik Che Lan Vien, eden izmed sekretarjev zveze in predsednik sekcije za poezijo, ter pisatelj Bui Hien, prav tako eden izmed sekretarjev zveze in predsednik sekcije za prozo, sta napovedala, da to ni zadnji obisk vietnamskih pisateljev pri nas. Tudi druge njihove kulturne dejavnosti bi morali bolje spoznati, zlasti likovno umetnost in glasbo. V Ljubljani so gostoma v založbi Mladinska knjiga pokazali knjigo Vietnamskih pravljic, v založbi Partizanska knjiga pa so jima napovedali izid romana pisatelja Ngujen Duc Huaia »Nepokor-]eni«. Sama sta se pohvalila zlasti s prizadevanjem največ-jega vietnamskega pesnika To Tua, ki je pTevedel in objavil jugoslovanske partizanske pesmi. Govoreč o poklicni organizaciji pisateljev, sta gosta povedala, da je v zvezo včlanjenih 320 pisateljev, ki jih izbirajo glede na kvaliteto, sicer pa imajo še 18 pokrajinskih pisateljskih združenj. Poezija je v Vietnamu od nekdaj priljubljena. »Pesmi smo med vojno nosili na pr- Vsak drugi se uči materinščine V jugoslovanskih šolah v tujini 32 tisoč zdomskih šolarjev BEOGRAD, 10. septembra (Tanjug) — Šolski zvonec je te dni zapel tudi v jugoslovanskih šolah v tujini, kjer otroci naših delavcev obiskujejo dopolnilni pouk v mate. rinem jeziku. Te šole obiskuje 32.000 jugoslovanskih otrok v ZR Nemčiji, Avstriji, Švici, Franciji in drugih evropskih državah, se pravi polovica naših šoloobveznih' otrtfk, 'difilgi pa se za zdaj učijo'le v tul jem jeziku. Poleg'tifugih 'ob* jektivnih težav neorganiziranost že leta ovira osnovno, šolski pouk v materinščini. Gre za nerešeno vprašanje statusa učiteljev, enotnih učbenikov in sredstev, ki bi zagotovila boljši in uspešnejši pouk. Videti pa je, da so šte-vilni pogovori o tej temi v družbenopolitičnih organizacijah končno obrodili sadove, začeli pa smo tudi počasi uresničevati zahteve, ki jih je bilo slišati na 11. kongresu ZKJ. Letošnje priprave za pouk v jugoslovanskih jezikih so bile skrbnejše. V šolskih torbicah naših otrok v tujini ho letos več učbenikov, šole so bolje opremili z učili in ob. veznim branjem, te dni pa se bo samo iz SR Srbije 25 novih predavateljev pridružilo svojim kolegom, ki opravljajo odgovorno delo v tujini. slh kot otroka ali kot ikone.« Posebej sta pri tem pripovedovala o znani pesnitvi »Jama« našega revolucionarnega pesnika Gorana Kovačiča. 2e med osvobodilno vojno so jo objavili v ročno tiskani ilegalni izdaji na bambusovem papirju. Ta pesnitev je med vojno vzpodbujala naše borce, pozneje je doživela ponatis. Vendar sta od izvirne naklade ostala samo dva izvoda in enega smo sedaj prinesli v Jugoslavijo in podarili Muzeju revolucije v Beogradu.« Govorila sta tudi o boju proti nepismenosti v Vietnamu, kjer je bilo nekoč do 80 odstotkov nepismenih, »zdaj pa smo začeli z barvno televizijo, pri čemer pa seveda knjiga ni izgubila na_ pomenu«. Za knjigo vlada včasih tolikšno zanimanje, da jo ljudje kupujejo celo na črni borzi, ker za večje naklade primanjkuje papirja. Pesniške zbirke baje izhajajo v nakladah od 8 do 12 tisoč izvodov, romani pa celo v nakladi do 30 tisoč izvodov. Ko smo jih vprašali o njunem lastnem delu, je Che Lan Vien skromno menil, da je objavil doslej »samo« 20 knjig pesmi, da pa je začel objavljati že s 17. letom. Njegova žena je prav tako pisateljica in piše zlasti kmetom namenjene romane. »Sicer pa kmetje prebirajo tudi največjo literaturo, tudi Tolstoja in Hugoja.« Pisatelj Bui Hien je svoj najnovejši roman, ki ga je objavil pred kratkim, imenoval »Življenje«, saj obravnava usodo borke za svobodo na jugu Vietnama. Vietnamska pisatelja sta se posebej zahvalila slovenskemu centru PEN, ki je s svojo intervencijo na nedavnem mednarodnem kongresu PEN v Stockholmu preprečil, da bi emigrantska skupina vietnamskih pisateljev ustanovila svoj vietnamski pisateljski center v izgnanstvu. Strinjali so se s pobudo, da bodo sami doma v Vietnamu ustanovili tak center. »Ničesar nimamo proti organizaciji PEN, saj je tudi Arthur Miller, ki smo ga celo med vojno prevajali, podprl naš vietnamski boj. Tudi Z UNESCO imamo zelo ' dobre stike in vemo, da ta organizacija sodeluje s PEN. Seveda pa je za vse treba časa in pri nas imamo zdaj obnovo, ko je še vrsta drugih problemov,« je ugotovil med drugim Che Lan Vien in dodal: »Lahko so nekateri pisatelji tudi drugačnega mišljenja, vendar je bistveno, da bi bili dobri pisatelji, to pa ti emigranti niso.« Konkretno je ob listi, ki so jo vietnamski emigranti v Stockholmu delili in ki smo jo jim pokazali, navedel, da nihče med tako imenovanimi žrtvami ni pisatelj. »Prav taiko tudi niso zaprti ali ubiti, ampak živijo v Vietnamu, čeravno so bili v preteklosti sodelavci Francozov, Američanov ali saigon-ske marionetne vlade, če bi ta seznam tako imenovanih pisateljskih žrtev iz Vietnama pri nas objavili, bi se vsi smejali.« BOGDAN POGAČNIK Pot v Srbijo Predstavitev bogate srbske turistične ponudbe v okviru Vesele jeseni MARIBOR, 19. septembra — V okviru gospodarsko turistične prireditve Vesela jesen na mariborskem sejmu so danes pred novinarje In predstavnike turistične dejavnosti razgrnili izredno bogato turistično ponudbo SR Srbije. Dejstvo je, da je število obiskovalcev iz Slovenije v Srbiji iz leta v leto večje, še posebej pa privlačijo poleg Beograda Djerdap In proga Beograd—Bar. V Srbiji je turizem pred leti nazadoval, lani pa so začeli s polnim;'zaletom,.-Tako so pridobili precej novil).< hotelskih postelji! 'večjWdel v sodobno opremljenih hotelih. V prvih nekaj mesecih letos so zgradili novih 800 hotelskih postelj. Lani je bilo leto kvalitete v turizmu, letos pa so vpeljali posebne nagrade za kvaliteto, s katerimi želijo spodbuditi turistične delavce k večji pridnosti. Tudi reklama igra svojo vlogo. Poleg razstave turistične ponudbe SR Srbije in restavracije z glasbo in srbskimi specialitetami imajo ves teden v hotelu Orel »teden srbske kuhinje«, na katerem strežejo v vseh prostorih hotela Orel z bogato izbiro srbskih narodnih specialitet, igra pa orkester s Skadarlije. Obisk, ki je daleč nad pričakovanji, potrjuje pravilnost takšne odločitve. V prvih sedmih mesecih le- Po srečanju v Čamp Davidu Kakšen mir in s kom? V minulih tridesetih letih je bil Egipt težišče arabskega sveta v konfliktu z Izraelom. Brez Egipta ni bila mogoča vojna, brez Egipta nj bilo mogoče razmišljati o miru. Ali bodo tudi tokrat drugi Arabci hočelš nočeš sledili Egiptu, ki se pripravlja na podpis ločenega sporazuma z Izraelom? Nič ni bolj negotovo. V Čamp Davidu so Carter, Begin in Sadat podpisal} dva osnovna dokumenta — okvir za mirovni sporazum med Egiptom in Izraelom in okvir za mir na Bliž. njem vzhodu. Sodeč po grobih obrisih teh dveh dokumentov, ki so nam za zdaj na voljo, je verjetno, da bosta Egipt ,n Izrael podpisala ločen mirovn; sporazum. Da bodo zatem sklenile mir z Izraelom tudi druge prizadete arabske države, pred. vsem Jordanija, Sirija in Libanon, je mo-goče. Da pa bi bilo možno na tej osnovi doseči pravično ali vsaj funkcionalno rešitev palestinskega vprašanja, je skrajno dvomljivo. Volja in dogovor o sklenitvi ločenega miru med Egiptom in Izraelom je brez dvoma poglavitni rezultat trinajstdnevnega konklava v Čamp Davidu. Kot je videti po prvih informacijah, se bo Izrael umak. nil z glavnine sinajskega ozemlja, čeprav bodo tudi glede tega potrebna še pogajanja. Odprto je, kot se zdi, predvsem vprašanje izraelskih naselij v območju Ita. fiaha na severovzhodnem Sinaju. Sadat zahteva, naj Izrael ta naselja zapusti in o tem bo odločil izraelski parlament v prihodnjih dveh tednih. Ce se bodo poslane; kneseta izrekli za evakuacijo, bo pot do mirovnega sporazuma z Egiptom verjetno odprta. Toda vprašanje ni povsem pre. prosto, kajti Izradl je doslej vztrajal pri ohranitvi teh naselij ne le iz psihološko-pionirskih nagibov, marveč tudi zaradi strateških interesov — naselja na Sinaju so pregrada med Gazo in egiptovskim ozemljem in Menahem Begin jih je v začetku letošnjega leta srdito branil. Toda na drugi strani bi bil mir z Egiptom za Izral velik uspeh. Izraelci so se vedno zavzemali za ločena pogajanja z vsako arabsko državo posdbej, upravičeno računajoč, da bodo lahko na ta način od vsakega partnerja posebej lahko dosegli večje ugodnosti v mirovnem sporazumu. S sporazumom z Egiptom bi Izrael do. segel prvi in najpomembnejši rezultat v tem procesu. To je zelo močan argument za to, da bo kneset glasoval za mir. Ni torej čudno, da izraelski tisk pozdravlja sporazum v Čamp Davidu. Rezultate Čamp Davida so pozdravili tudi v egiptovskem tisku, vendar, kot se zdi, ne povsem z mirnim srcem. Mirovni sporazum je vsekakor tudi za Egipt veh. ka stvar. Z njim si bo povrnil skoraj vse zasedeno egiptovsko ozemlje in se v veliki meri razbremenil neposrednega pritiska vojne nevarnosti. Za 40-miiijonski narod, ki se ubada z vse hujšimi gospo, darskim; in socialnimi problemi, je to veliko, čeprav seveda mir sam po sebi ne pomeni, da bodo čez noč razrešene egiptovske notranje težave. Toda tako kot v preteklosti tudi danes Egipt ne more ukrepati docela neodvisno od dogajanja v arabskem svetu. Nestabilnost arabskih držav in Bližnjega vzhoda kot celote se odraža tudi na položaj Egipta v arabskem svetu in na položaj v samem Egiptu. Predsednik Sadat to brez dvoma dobro ve, zato je poskušal poleg »svojega« sporazuma doseči v Čamp Davidu tudi dogovor o splošnih principih rešitve arab-skoJizraelskega konflikta. Gre predvsem za vprašanje zahodnega brega Jordana lin Gaze in za usodo Palestincev, k; je s tem tesno povezana. Drugi dokument, podpisan v Čamp Davidu, predvideva 5-letno prehodno obdobje: ukinitev izraelske vojaške uprave, »me. šano« upravo Jordanije, Izraela in doma. čega prebivalstva, a ob prisotnosti izraelskih čet. Potem naj bi tamkajšnje prebivalstvo povedalo svoje mnenje. Kaže, da Je Izrael privolil v delni umik s teh ozemelj, kar je doslej zavračal. V celoti gledano pa se zdi, da je v tem delu zasedenih ozemelj vsd tempira, no na pogajanja z Jordanijo. Toda za zdaj dokumenti ničesar ne govore o tem, da bi se Izrael odrekal suverenosti nad zahodnim bregom in Gazo, ničesar o Palestincih zunaj zasedenih ozemelj, ničesar o PLO. Zdi se, da je vse tempirano na sporazum z arabskimi državami, toda na račun Palestincev. Palestinci so zato sprejeli sporazume iz Čamp Davida z grenkobo in ogorčenjem, zavračajo pa ga, vsaj preko tiska, tudi vse države iz »fronte odločnosti«. To je sicer Sadat lahko pričakoval. Zanj je zdaj bolj pomembno, kako bo reagiral kralj Husein, za oba pa, kako bo reagirala Saudska Arabija. Brez njene podpore bi ostal sporazum na trhlih nogah. Za zdaj je veliki dobitnik iz Čamp Davida Jimmy Carter. Kolikor miru bo na Bližnjem vzhodu sklenjenega, bo sklenjen z ameriškim posredovanjem. Toda še vedno ni jasno, ne kakšen mir bo to, ne s kom. ANDREJ NOVAK Stiske Mozambika »Nimamo deviz za financiranje razvoja, brez razvoja pa ne moremo ustvariti deviz,« pravi predsednik Machet OD NAŠEGA DOPISNIKA V NAIROB1JU NAIROBI, 20. septembra — Problem je hud, že zato, ker je krog gospodarskih težav Mozambika precej začaran. Predsednik Samora Machel ga je ondan na plenumu CK vodilne partije Frelimo, ki je zasedal celih devet dni, odkritosrčno označil z besedami: »Nimamo deviz, s katerimi bi financirali razvoj, brez razvoja pa ne moremo ustvariti deviz.« Gospodarski položaj dežele je — kot so povedali na ple. numu — slej ko prej težaven. Industrija se otepa s pomanjkanjem surovin, nadomestnih delov, z nizko produktivnostjo, s sabotažami, poneverbami. Kmetijstvo, v katerem so doslej pospeševali skupno delo v kolektivnih vaseh, in zadružništvo, ne pridela dovolj hrane za preskrbo prebivalstva in njegov delež v izvozu peša. Transport je slej ko prej huda zavora. Na splošno je gospodarjenje preveč razsipno. Pomanjkanje kadrov je občutno domala na vseh sektorjih. Spričo vsega tega je preskrba prebivalstva še naprej v krizi ali, kot poudarja Machel, »preskrba je eden naših glavnih problemov.« Značilnost izvajanj sklepov na minulem plenumu CK Frelima je bila v tem, da so govorili ne samo o delovanju razrednega sovražnika, ki sabotira, hromi proizvodne obrate, uničuje imetje, si prisvaja devize, povzroča de-zorganizacijo na glavnih gospodarskih sektorjih, marveč tudi — nemara izčrpneje kot kdaj doslej — o lastnih napakah in pomanjkljivostih. Samora Machel je govoril o »napakah pri investicijah, napakah pri vzdrževanju proizvajalnih sredstev, napakah pri varovanju naravnih bogastev, napakah pri pravilni uporabi človeških virov.« Prav tako so na maratonskem plenumu CK opozorili na »hude posledice improvizacij in odsotnosti znanstvenih metod.« O tem so spregovorili pred dnevi tudi v mozambiški ljudski skupščini. Tam so kritizirali »razsipništvo in zlorabo oblasti na nekaterih toriščih javne uprave in gospodarstva.« Prav tako je bilo tarča kritike »sistematično kvarno vodenje nekaterih državnih podjdtij in proizvodnih obratov pod državnim nadzorstvom.« Takšno ravnanje, takšne zlorabe in razsipništvo zbujajo »občutek zbeganosti in so nevarni primeri demobilizacije«. Predsednik Machel je v parlamentu, govoreč o teh problemih, opozoril še na en, bistven vidik, posledico siabega upravljanja, upada proizvodnje: »To povečuie našo odvisnost od tujine in utegne kompromitirati našo. s tolikimi žrtvami pridobljeno suverenost.« Kje je izhod iz zadreg? V varčnosti in varčevanju na vseh ravneh in na vseh sektorjih. V vztrajanju na tem, da bodo ljudje uvidel; neposredno zvezo med ravnijo proizvodnje in količino razpoložljivega potrošnega blaga, pa tudi odnos med varčnostjo, skrbnim gospodarjenjem ter devizami, ki bodo tako na razpolago za nakup strojev, s katerimi bodo pospešili razvoj in zboljšali življenjsko raven ljudi. Mozambik, pretežno kmetijska dežela z okoli 10 milijoni prebivalcev, je zdaj močno, vse preveč odvisen od uvoza hrane. Tako porabijo samo za uvoz hrane za prebivalstvo treh največjih mest v državi, Maputa, Bei-re in Nampule toliko deviz, da bi z njimi lahko kupili 10.000 traktorjev. 1200 tovor- tos so v Srbiji našteli nekaj čez šest milijonov prenočitev — največ seveda v zdraviliščih —za prihodnje leto pa napovedujejo, da bodo prvič presegli število dvanajst milijonov prenočitev. Cene penzionov so umirjene, od 120 do 250 dinarjev, računajo pa, da bodo cene za prihodnje leto narasle za osem do deset odstotkov. V Beogradu pripravljajo posebno vikend ponudbo s cenenimi prenočišči. JAT pripravlja posebne cene. Skratka, v Srbiji se na prihodnjo turistično žetev izredno skrbno pripravljajo. Se posebej nas zanima Slovenija, pravijo, zato, ker je od tu tudi največ domačih gostov, šolski izleti, popularni izleti po Djer-dapu za delovne kolektive in podobno. In ne nazadnje, pravijo, tudi Srbi se izredno zanimajo za Slovenijo, še posebej za njen zimski turizem. JOŽE JERMAN Slovo super ptiča Sovjetsko nadzvočno letalo Tu-144 bodo umaknili iz prometa — Uradni molk o vzrokih — Spet stari tupoljevi OD NAŠEGA MOSKOVSKEGA DOPISNIKA • / .... -u:!'' '• rn 'i iii 1 MOSKVA, 19. septembra — Peno« sovjetskega potniškega letalstva, nadzvočni velikan TU-144, se slabo leto dni potem, ko je začel redno leteti med MosltVA 'Iti kazahstansko prestolnico Alma Ato, počasi umika iz prometa. Na »Aeroflotu« so potrdili, da so namesto njega znova uvedli stare TU-134 in TlI-154, ki potrebuje do Alma Ate 5 ur, namesto pičlih dveh ur, kolikor je potrebovala nadzvočna ptica z dolgim srebrnim nosom. VZPON (1975) — V poslovnem centru Iskre v Ljubljani so odprli razstavo risb beograjskega likovnega umetnika Stojana Celica. Razstavo je pripravila Moderna galerija . O tem, da so nadzvočno potniško letalo Tu-144 sklenili umakniti z redne proge Moskva—Alma Ata, se je izvedelo v sovjetski prestolnici konec minulega tedna. Poluradno je bilo slišati, da so vmes tehnični problemi: pri prebijanju zvočnega zidu naj bi veliko ptico zajela prehuda vibracija, ki jo spremlja mo. čan hrup. Ta teden pa se je iz nekaterih dobro obveščenih krogov slišalo, da naj bi'" na začetku tega leta potniški Tu-144 doživel nesrečo in se zrušil med poletom. Podrobnosti o tej nesreči niso znane. Tu-144, ki so mu zaradi iz- redne podobnosti s franco-sko-angleškim nadzvočnim ve-likanom na Zahodu v šali rekli »konkordov«, je spremljala smola že na samem začetku. Junija 1973 se je zrušil kmalu po vzletu pred očmi 300 tisoč obiskovalcev letalskega salona na Bourgetu pri Parizu, pri čemer je bilo mrtvih 361 ljudi, ranjenih pa 40. Ta nesreča je precej zavrla nadaljnje preizkušanje letala, ki je začelo z rednimi tovornimi poleti leta 1975: začelo je prevažati pošto iz Moskve do Alma Ate in letelo še v Kijev, Prago, Murmansk, Taškent, Novosibirsk ter daljni Habarovsk na , kitajski meji. Sovjetski konstruktor Andrej Tupoljev je s svojim nad. zvočnim" ptičem-.stopil na začetku sedemdesetih let v odločno tekmo s francoskim; in angleškimi konstruktorji, ki so sicer dalj časa trdili, da je ZSSR kopirala model »coti-corda«. V tej tekmi je Tu-144 ves čas dobival: maja 1970 je le-talo na višini 11 kilometrov prvič prebilo zvočn; zid, pet mesecev pred »concordom«, in samo leto kasneje je že do. seglo dvakratno hitrost zvoka. 2e junija 1971 so v Bourgetu objavili, da bo Tu-144 začel redno leteti konec decembra 1978, torej 2 meseca pred »concordom«. Prvi redni polet je bil že prej, 1. novembra lani je velika ptica poletela z moskovskega letališča Domodjedovo proti Alma Ati. ZSSR je slavila zmagoslavje, kmalu zatem so na redni polet povabili tuje novinarje. TIT DOBERSEK njakov in 1.300 džipov. Vozel je zelo zapleten: močan upad proizvodnje v letih po razglasitvi neodvisnosti junija 1975 je spremljal dramatičen porast porabe. Izvoz je nazadoval, uvozne cene pa so narasle. In ker Mozambik meji na rasistična režima v Južni Afriki in Rodeziji in ker iz Rodezije doživlja stalne vojaške vdore, tudi močno naraščajo izdatki za vojsko in varnostne sile. Kmetijskih pridelkov, ki jih v celoti ni malo, marsikdaj in marsikje ne odkupijo, če pa jih, kmetje dostikrat, ne dobe blaga, semen, gnojil, orodja za denar, ki ga imajo. Odkupljene pridelke spričo velikanskih težav s prevozom le stežka spravijo na trg. Pomen nedavnega plenuma CK Frelimo je bil tudi v tem, da so odmerili zasebnemu kmetijstvu pomembno mesto — potem ko so ga precej časa gledali po strani in ceio odrivali. Plenum je v sklepih izrecno poudaril, da je potrebno »okrepiti podpo-, ro družinskemu kmetijstvu«, i kot ga imenujejo, ker še zmerom daje pretežni del kmetijske proizvodnje v tej deželi. V tej zvezi so naročili pristojnim telesom, naj zagotove odkup pridelkov od zasebnih kmetov in preskrbo teh kmetov z blagom. Skratka, vloga tega sektorja v kmetijstvu je za zdaj »odločilna«. Pri tem se Frelimo ni odre-kel — hkrati s stališčem, da je kmetijstvo temelj razvoja — vzpostavljanju kolektivnih vasi kot »razvojni strategiji razvoja podeželja in socializacije kmetov«, pa tudi ne pospeševanju zadružništva, »kot oblike uničevanja duha individualizma in združevanja sil za razreševanje problemov«. Ob takšnih zagotovilih je bolj ali manj očitno, da so sklenili odstraniti ovire, ki jih je doslej doživljalo zasebno kmetijstvo. Ali bo pod-pora le-temu hočeš nočeš vsaj prehodno zavrla razvoj kolektivnih vasi in zadružništva, je še odprto vprašanje. Tudi zasebna proizvodnja In zlasti še zasebna trgovina sta na nedavnem plenumu CK doživela vsaj delno rehabilitacijo. Pri dosedanji organizaciji omrežja trgovin in preskrbovalnih središč na eni in odkupnih postaj na drugi je bilo — so poudarili — »vse preveč dirigiranja in centralizacije«. Ali, kot se Je nazorno izrazil predsednik Machel, »naša država ne more in ne sme zapravljati energije s prodajo šivank in britvic, čaja in mila za britje.« Zato je CK sklenil, da je nujno potrebno določno opre-deliti »področja, na katerih bo zasebni sektor trgovine in storitev smel delovati.« V celem so torej prizadevanja mozambiškega vodstva zdaj usmerjena v to, da spravijo gospodarstvo na no ge, da zagotove naslonitev na lastne vire in moči, skrajno varčnost in gospodarnost in da pospešujejo kmetijstvo, in rudarstvo kot vira izvoznih dohodkov, nič manj pa tudi kot vira preskrbe prebivalstva in domačih surovin. J02E ŠIRCELJ „Roka“ iz Pekinga »Umor Johna Kennedyja je naročil Peking ameriški mafiji, ki tihotapi mamila iz Kitajske« — piše Semjonov OD NAŠEGA MOSKOVSKEGA DOPISNIKA 5KVA, 18. septembra — Svojo verzijo uboja predsednika na Kenned.vja je iznenada, ravno pred njegovo 15. oblet-ponudila Sovjetska zveza: uboj ameriškega predsedni-|e, prek svoje tihotapske zveze z mamili, naročil Peking riški mafiji, ki je v ta namen najela I^eeja Harveya raida, znanega po svojih »maoistlčnih pogledih«. Razlog: medy se je začel preveč zbliževati s Sovjetsko zvezo ... To verzijo zagovarja v svojem najnovejšem, izredno dokumentarnem romanu pod naslovom »Capriccioso na sicilijanski način«, ki je začel izhajati v popularnem ilustriranem tedniku »Ogo-njok«, znani sovjetski pisatelj Julijan Semjonov, oče slovitega Štiri it.za iz Sedemnajstih trenutkov pomladi. Zanj sicer pravijo, da so mu odprta marsikatera vrata in marsikateri arhivi. Semjonov se je zadeve lotil študiozno, prebrskal je vsa poročila VVarrenove komisije, potoval po ZDA in v spremstvu ameriških detektivov, obiskal Dallas, se srečal z ameriškimi mafijci. Tako je nastal roman, ki naj bi uboj Kennedyja osvetlil v novi luči in ki se neverjetno sklada z aktualno sovjetsko kampanjo proti kitajskemu odpiranju v svet, saj direktno opozarja Ameri-čane, da je Kitajska od samega začetka napadala popuščanje med super silama in se pri tem zatekla k vsem sredstvom, da bi ga spodkopala. Logika, ki jo razvija Semjonov, je tale: Kennedy je bil napoti sicer tudi skrajni desnici, vendar pa hkrati maoistični skrajni levici, ozi-roma Pekingu, ki se je zbal zbliževanja med ZSSR in ZDA. Osvvalda je nekdo najel in v ZDA je to lahko samo mafija, ta pa, kot je znano, živi predvsem od mamil; znano pa je, da mamila prihajajo na Zahod iz Kitajske. Tako je Kitajska tajna služba iztegnila svojo dolgo roko čez ocean ... Semjonov opisuje v romanu »Capriccioso na sicilijanski način« tudi sovjetsko opizodo iz življenja Osvvalda: ta je leta 1959 obiskal Moskvo in zaprosil za sov-jetsko državljanstvo. Ko pa so mu prošnjo zavrnili, si je v tujskem hotelu »Metropol« porezal žile v kopalnici z britvijo. Zaleglo je in leto dni je nato živel v beloruski prestolnici Minsku, kjer so mu dali stanovanje in je »delal v tamkajšnji tovarni«. Vendar pa je že čez nekaj | mesecev začel pisati v svoj dnevnik besede, ki po mnenju Semjonova spominjajo na maoistični slog mišljenja in ki so sovražne ZSSR. Potem se je vrnil v ZDA, vendar ni postal član tamkajšnje KP. Poleti 1963 se je znova obrnil na sovjetsko veleposlaništvo s prošnjo, da se vrne v ZSSR. Tik pred ubojem je bil v Mehiki, kjer je prosil za vizum za ZSSR in Kubo, vendar so mu oboje zavrnili. Semjonov meni, da je bila po sredi namerna provokacija. Za Osvvaldovega morilca Rubyja, ki da se je svojčas pisai Rubinstein in se vple-tel v mamilske mreže mafije, Semjonov ne trdi, da je bil maoist. Zato pa dopušča domnevo, da je bil dva dni pred ubojem, ko je po uradni verziji neznano-kam izginil, bodisi na Havajih, kjer je »oporišče mačističnih tajnih služb, ki dostavljajo v ZDA mamila«, bodisi v Las Vegasu, »kjer mafijci, povezani s Pekingom, trgujejo s heroinom«. Skratka, po mnenju Sem-Jonova so zveze očitne. Na vse to navezuje sovjetski pisatelj tedanjo zunanje politično strategijo Pekinga, ki da je ravno tedaj začel napadati Sovjetsko zvezo in želel vzpostaviti stike z ZDA, pri čemer mu je veliko oviro predstavljal ravno predsednik Kennedy zavoljo svo-jih prizadevanj za dobre stike z ZSSR. Roman, v katerem se Semjonov srečuje tudi z vodilnimi mafijci, se sicer še nadaljuje, a že zdaj je mogoče reči, da gre za izreden pro-izvod aktualnih sovjetskih političnih potreb. Prav zdaj, v času zastoja ameriško-sov-jetskih odnosov, je Moskvi potrebno, da izbriše nekda. nji sum, ki je po uboju Ken-nedyja padel na ZSSR, da prepriča Američane v svojo dobronamernost in da opozori na zahrbtna rovarjenja Pekinga, ki da se ne zaustavlja niti pred ubojem ameriškega predsednika, samo da bi izpeljal svoje načrte v svetu. Roman se torej zdi preveč aktualen, da bi bil lahko zgodovinski ... TIT DOBERSEK Novo Jezero in gostinski obrat KARAOTOK - V tem znanem lovišču nameravajo na mestu, kjer Je zgorela lovska koča, zgraditi nov gostinsko-turistični in lovski objekt. Lovišče bodo obogatili z večjim številom močvirskih ptic, na katere bo ugodno delovalo novo jezero, ki bo nastalo zaradi hidroelektrarne Čapljina. Zalilo bo 1000 hektarov zemlje, piše Oslobo-djenje. V ozadju je hunta Videla je »civilni« predsednik Argentine, slekel je vojaško uniformo, toda Argentini še vedno vlada hunta OD NAŠEGA POSEBNEGA POROČEVALCA BUENOS AIRES, 20. septembra — Dve leti In pol po vojaškem udaru v Argentini, ko je vojska odstranila z oblasti Peronovo naslednico Isabelo Peron in peronistično vlado, prav nič ne kaže, da bi hunta spremenila svoj odnos do političnih strank, ki da so zaradi »skorumpiranosti in neučinkovitosti« pripeljale deželo na rob propada, oziroma da bi privolila vsaj v posreden dialog med vojaško hierarhijo in predstavniki tradicionalnih političnih strank. Rafael Videla je avgusta začel »drugi predsedniški mandat;« ko se je umaknil s položaja poveljnika oboroženih sil in iz vojaške hierarhije ter postal »civilni predsednik« za triletno mandatno dobo. Ta rokada na vrhu, ki ni v bistvu prav ničesar spremenila, naj bi pred domačo in tujo javnostjo ustvarila videz, da Argentini ne vlada več voja-ška hunta, ampak civilni predsednik z vsemi zakonskimi pooblastili. V resnici Je položaj dokaj drugačen. Videla Je resda slekel vojaško uniformo, zaradi močno omejenih pooblastil in ozkega manevrskega prostora Pa je predsedni ški položaj samo nekakšen podaljšek hunte. Predsednik republike je formalno sicer vrhovni poveljnik armade, vendar o vojaških zadevah ničesar ne more odločati sam, ampak se mora posve tovati s hunto (poveljniki vojaških rodov) in dobiti njeno soglasje. Sef države lahko imenuje in odstavlja samo vladne ministre, pri imenovanju veleposlanikov, provincijskih guvernerjev, sodnikov višjih in vrhovnega sodišča in pri imenovanju vseh visokih civilnih uradnikov pa ima odločilno besedo hunta, predsednik njeno odločitev samo potrdi. Vse pomembnejše politične in vojaške odločitve tako še naprej ostajajo v rokah vojaške hierarhije, politične stranke so prepovedane, čeprav to ne pomeni, da si strankarski prvaki ne privp-ščijo kritik, ki pa nikoli ne letijo na račun buntine politike, ampak so strogo omejene samo na argentinski gospodarski položaj, oziroma posredno na gospodarskega ministra in člana veleposest-niško.ftnančne oligarhije Martineza de Hoza, ki je z ekonomsko politiko gospodarske liberalizacije spravil deželo v najhuiše gospodarske škripce doslej. Največ eikrih na ta račun si privošči voditelj radikalov Ricardo Baldin (radikalci so bili na oblasti dobri dve leti in pol do 1967, ko je oblast z državnim udarom prevzel general Ongania), vendar so vse te kritike spretno preračunane in sodijo v okvire dogmatično-prefinjene politične igre, ki naj bi radikale zbližala z določenim delom vojaške oligarhije in jih s tem pripeljala v neposredno bližino oblastvene sfere. Na podobno karto igra tudi bivši predsednik Arturo Frondizi s svojo stranko de-sarrollistov (stranka razvoja), vendar po mnenju opa- zovalcev bolj spretno in s tem tudi bolj sprejemljivo za vojaški vrh. V ta sklep tihega paktira-nja s hunto, ki je zastrto z bodicami na rovaš gospodarske krize, v kateri je Argentina, sodi tudi argentinska komunistična partija, ki je edina med levo usmerjenimi strankami podprla marčni puč pred dvema letoma, kar se ji »obrestuje« še sedaj. KP Argentine, ki velja za promoskovsko usmerjeno, edina med strankami argentinske levice ni doživela pogromov in represalij s strani vo.jŠke in policije, tudi v času najhujše vojaške represije ne. Kaže, da so dogodki zadnjih dveh let in pol najbolj oslabili in razbili peronistično gibanje, ki je maja 1974 bučno pozdravilo vrnitev generala Juana Perona na oblast v upanju, da bo imel ostareli in izčrpani general Djurdevac bo dobil hotel DJURDEVAC — V letošnjem letu bodo začeli v središču Djurdevca gra 'liti hotel, ki ga bo investiral »Slogin«, OZD »Gostinstvo in turizem«. Prti hotel v djurdevski občini ho imel 40 dvoposteljnih sob, štiri apartmaje, restavracijo za 500 ljudi, ka. varno in teraso, dvorano za sestanke In štiriste zno avtomatsko kegljišče Predračunska vrednost ho. tela ja 350 milijonov din, poroča Vjesnik. Nov hotel v Jablanici JABLANICA - V zgodovinskem hercegovskem me stu Jablanica so pravkar odprli nov hotel visoke B kategorije. Stavba, ki so jo postavili v središču mesta, je stala 28 milijonov din. Ima 72 postelj, kavar no z 200 sedeži, restavracijo za 80 ljudi, banketno dvorano, vrt in avtomatsko kegljišče. Napovedujejo, da bo hotel popolnoma za sedem decembra, ko bodo odkrili spomenik legender ni bitki na Neretvi, piše Večernjd list. še vedno toliko moči, da bo strnil vrste heterogenega gibanja, sestavljenega iz grupacij od skrajne levice do skrajne desnice. Znano je, da se to ni zgodilo ne samo zaradi tega, ker general ni imel več tiste moči kot dvajset let prej, ko je moral v »sladko« izgnanstvo v Madrid, temveč tudi zaradi tega, ker je Peronov fnit iz let povojnega argentinskega gospodarskega razcvet« zbledel, s tem pa tudi upanje, da je peronistično gibanje lahko še vedno rešilna bilka za Argentino leta 1974. Del opazovalcev tukajšnjih razmer sicer še vedno poudarja, da peronizem še tli v tukajšnji javnosti in da peronizmu zvon časa še ni odzvonil. Ne gre pa spregledati dejstva, da je pisani spekter peronističnih skupin bolj razbit na vse konce in smeri, kot je bil kdajkoli, in politično imobiliziran, kar naposled dokazujejo njihove manifestaciie ob obletnicah smrti Juana Perona in Evite Peron, ki jih vojaški režim mimo dovoli, prav gotovo predvsem zaradi tega, ker se zaveda, da med javnostjo ne bodo našle pravega odmeva in ga dejansko niso. Pasivi-zacija in popoln -azkol sicer nikdar enotnega gibanja sta večji del opazovalcev privedla do ocene, da je peronizem dokončno mrtev, kar pa še ne pomeni, da ob morebit-nem oživljanju politične dejavnosti v deželi, ki ima v tem času najbolj avtoritarni režim v vsej Latinski Ameriki, ne bo treba računati na posamezne peronistične frakcije in na nekdanjo peronistično bazo med argen tinsko javnostjo. AVGUST PUDGAR PRIMORSKI DNEVNIK 6 IZBOR IZ DELA 23. septembra 1978 Dalmacija ponuja zimsko sonce s še kar sprejemljivimi cenami Čeprav gre glavna sezona h koncu, se hoteli v Dalmaciji še vedno pohvalijo 2 obiskom domačih in tujih gostov — Konec septembra zapirajo hoteli vrata SPLIT, septembra — Čeprav gre glavna turistična sezona že h koncu, se lahko hoteli v Dalmaciji še vedno pohvalijo z rekordnim obiskom domačih gostov in turistov iz tujine. Tako bo še vsfe do konca septembra, ko bo nekaj hotelov do prihodnje sezone zaprlo svoja vrata. Večina hotelov pa bo odprtih tudi vso zimo, a po precej nižjih cenah, za povprečno 40 odstotkov manjših, kot veljajo med glavno turistično sezono. Zato ni nič čudnega, da imajo nekateri kraji, kot na primer Hvar, oddane skoraj vse hotelske zmogljivosti še za mesec dni. Veliko drugih dalmatinskih hotelov pa bo od srede oktobra in čez zimo obratovalo s približno 50-od-stotnimi zmogljivostmi svojih objektov. Najpogostejši gostje so manjše skupine iz tujine, ki se pridno menjavajo, udeleženci številnih simpozijev, seminarjev in kongresov. Sicer pa moramo omeniti, da bodo v posezonskih mesecih ostali odprti samo še hoteli A in visoke B kategorije, ki premorejo tudi pokrite bazene z morsko vodo in številne druge možnosti za oddih in rekreacijo svojih gostov. Kot je povedal direktor sektorja za prodajo hotelskih hiš v Dalmaciji, bo v vseh hotelih od oktobra pa do konca aprila dovolj prostora, tako da pred letovanjem ne bo potreba rezervirati mesta. Seveda to ne bo veljalo ob državnih praznikih in od 15. januarja do 1. februarja, ko bodo šolske počitnice. Ob zadarski rivieri bodo od 1. oktobra in skozi vso zimo odprti vsi hoteli A kategorije: »Barbara«, »Novi park« in »Kolovare«, pa tudi hotel B kategorije »Zagreb«, skupaj 1300 postelj. Kot je povedal šef prodaje hotelskega podjetja »Borik« Ivo Liv-ljanič — k temu hotelskemu podjetju sodi večina zadar-skih hotelov — so do začetka zime, do 1. decembra, cene v hotelih ob zadarski rivieri od 200 do 240 dinarjev, a skozi vso zimo, vse do konca aprila, stane polni penzion v dvoposteljni sobi približno 160 dinarjev. Zanimivo je še omeniti, da bodo v hotelih »Barbari« in »Novem parku« podarili vsem gostom, ki bodo pri njih prebili šest dni, sedmi dan bivanja zastonj. Obiskovalcem zadarske riviere so na voljo še bogati programi eno dnevnih izletov na Kornate, k slapovom Krke, Plitvičkim jezerom in drugam. ,, Sibeniški turizem zajema predvsem hotelsko naselje Solaris in polotok Primo šten z vrsto hotelov visoke kategorije. V samem mestu stojita stara hotela »Krka« in »Jadran«, namenjena prehodnim gostom. V hotelskem naselju Solaris bosta od 1. oktobra odprta hotela »Ivan« in »Jure«, v katerih je 1200 postelj. Sef glavne recepcije Josip Parov je povedal, da bo prostora dovolj tudi za tiste goste, ki bodo prišli k njim brez poprejšnjih rezervacij, in to že od konca tega meseca. V prvem času posezone, to je do 1. novembra, se bodo cene polnega penziona v dvoposteljni sobi sukale od 150 do 160 dinarjev, po tem datumu pa bo stalo bivanje v obeh hotelih po 140 dinarjev. V hotelu »Ivan« imajo pokrit bazen z ogrevano morsko vodo, pa savne In drugo. Od 1. oktobra bosta v Pri-moštenu odprta hotela prve kategorije »Zora« in »Slava«, v katerih je 800 postelj. Cene polnega penziona se bodo v teh objektih gibale do konca leta od 180 do 200 dinarjev, po 1. decembru pa bodo še precej nižje; tako bo polni penzion v dvoposteljni sobi stal le 160 dinarjev. Hoteli imajo pokrit bazen s toplo morsko vodo, skozi kupolo iz pleksi stekla prodira kar 72 odstotkov sončnih žarkov, v hotelih pa so tudi finske savne, telovadnice in drugo. Poskrbeli bodo še za dnevne izlete v Split, Šibenik, Trogir in do slapov Krke. SkoTaj vsi hoteli od Trogi-ra do Omiša, ki sodijo k združenemu hotelsko-gostin-skemu podjetju »Union-Dal-macija«, so polni. In tako bo še vse do konca meseca, ko se bo precej hotelskih vrat čez zimo zaprlo. Vse zimske mesece pa bodo odprti trije hoteli prve kategorije: »Marjan«, »Lav« in »Palače«, pa hoteli B-kategorije »Park«, »Split«, »Jadran« in »Medena« s skupaj 2500 posteljami. Po besedah direktorja sektorja prodaje »UnionDalma-cije« bo od 1. oktobra v vseh hotelih skozi vso zimo dovolj prostora, tudi -za--v6e- nenapovedane goste. Cene v vseh splitskih hotelih pa so se znižale že 1.. septembra. .Tako stane polni penzion v dvoposteljni sobi vse do konca oktobra od 120 dinarjev Danes za jutri Pri naši šolski mladini je čedalje več nepravilno raščenih zob in čeljusti LJUBLJANA, septembra — Kljub vsej skrbi, ki Jo danes zdravstveni delavci posvečajo zdravstvenemu varstvu otrok in odraslih, se nepravilno raščeno zobovje in čeljusti pojavljajo vedno pogosteje. Pri slovenski šolski mladini so leta 1958 zasledili anomalije zobovja in čeljusti pri 59 odstotkih, leta 1970 pa že pri 65 odstotkih. O delu specialistov za zobno in čeljustno ortopedijo in o organiziranosti ortodontske službe v Sloveniji smo se pogovarjali s profesorjem Ivom Antoličem, docentom Francetom Farčnikoni ter asistentoma Darinko Beličevo in Ivom Pavšičem. Na visok porast anomalij med drugim zelo pogosto vpliva zobna gniloba mlečnega zobovja in zgodnja izguba. Zelo pomembno vlogo pri zajezitvi anomalij ima zato učinkovita služba otroškega zoboravstva. Ce kljub skrbi vseeno pride do nepravilnosti pri rasti zob in čeljusti, je treba z uravnavanjem začeti čim prej. V dobi razvoja, ko začnejo otroku rasti stalni zobje, se da največ narediti. Uravnavanje zob je dolgotrajen proces, ki traja več let, včasih vso dobo rasti in razvoja otroka. Zaradi pogostosti nepravilne rasti zob, je imela orto-dontska služba precej težav, saj je bilo še leta 1965 v naši republiki le 6 specialistov, ki so se ukvarjali z uravnavanjem zob. Klinika za čeljustno in zobno ortopedijo v Ljubljani, ki deluje v okviru stomatološke klinike, je izdelala obširne raziskave, da bi tako lahko načrtno usmerila razvoj or-todontske službe. Cilj je bil, da bi vsaka regija v naši republiki dobila svojo specialistično ambulanto. Pred tremi leti je bilo tako v Slove-niit že 30 specialistov, ki so delali v 20 specialističnih ambulantah po Sloveniji. Regionalne specialistične ambulante po potrebi organizirajo še svoje zunanje ortodontske postaje. Na ta način se ortodontska služba približa najbolj odročnim slovenskim krajem. V okviru danih možnosti tako specialisti skrbijo za pravočasno in učinkovito regulacijo zob na svojem področju. Klinika za čeljustno in zobno ortopedijo v Ljublja- ni poleg znanstveno raziskovalnega in pedagoškega dela opravlja še tiste zahtevnejše zdravstvene posege, kjer so zaradi posebnih diagnostičnih postopkov in patologije (ki nastopa manj pogosto), potrebne dodatne specialnosti. Na ta način se bolj specializirano znanje in dražja oprema koncentrirata na enem mestu, kar je tudi bolj racionalno. Regionalna specialistična ambulanta ima namreč značaj medobčinske dejavnosti, ortodontske postaje, kjer opravljajo tekoče kontrolne preglede ter otrokom in staršem tako prihranijo pot v večja središča, pa delujejo v občinskem merilu. Organizacija poteka torej od zunaj proti središču — ljubljanski kliniki za zobno in čeljustno ortopedijo, ki predstavlja republiški center . .. Ker je otroku težko dopovedati, da je nošenje orto-dontskega aparata pomembno za njegovo zdravje in kasneje tudi zunanji videz, je pomoč staršev in vzgojiteljev zelo pomembna. S stalnim nadzorom lahko leti pripomorejo k uspešnemu zdravljenju. V primeru nepravilno raščenega zobovja in čeljusti ni prizadet samo zunanji videz človeka, ampak tudi njegovo zdravstveno in psihično počutje. Okrnjena je namreč funkcijska naloga zobovja, kar je kasneje lahko odraz človekovega mišljenja in počutja. Ce se mora človek sramovati svoje zunanjosti in se zaveda, da ne more skriti svoje napake, pomeni veliko zavoro za normalno družabno življenje in s tem tudi intelektualni razvoj. MOJCA KAUČIČ (v trogirskem hotelu »Jadran«) pa do 240 dinarjev v hotelu »Lav«, pozimi pa se bodo cene sukale od 110 do 200 dinarjev. Tudi letos od 1. novembra pa do 31. marca ne bo treba v hotelih ob splitski rivieri plačati turistične takse, ki znaša 5 dinarjev na dan. Te ugodnosti bodo veljale za vse tiste turiste, ki bodo v hotelu dlje kot pet dni. Hotelskim gostom bodo pripravili tudi krajše enodnevne izlete v bližnje turi stične kraje, pa vse do Dubrovnika, Mostarja in Šibenika. Ob makarski obali, od Brel do Zaostroga, letuje po podatkih makarske turistične zveize več kot 16.600 domačih gostov in gostov iz tujine. Tako so skoraj vsi hoteli polni, pa tudi precej zasebnih sob. Vsi hoteli v Makarskem primorju bodo odprti do 20. septembra, a potlej bo več kot 10 hotelov zaprlo svoja vrata vse do prihodnje sezone. Pozimi bodo odprti samo še štirje hoteli visoke kategorije: »Minerva« v Podgori, »Dalmacija« in »Park« vMa karski, pa hotel »Horizont« v Baških vodah,« je povedal šef prodaje hotelskega podjetja »Makarska riviera« Mladen Mihotič. Cene v makarskih hotelih so nižje že od 1. septembra, ko so tudi skoraj vse druge hotelske hiše pocenile svoje storitve. V prvem delu posezone, vse do konca oktobra, bo polni penzion v dvoposteljni sobi stal približno 180 dinarjev. V zimskih mesecih, do 31. mar. ca, pa bo ob makarski rivieri moč letovati za 157 do 170 dinarjev. Upoštevaje visoko kategorijo, premorejo vsi ti hoteli, ki bodo odprti čez zimo, pokrite bazene im še mnoge druge možnosti za oddih in razvedrilo gostov. Vsi gostje, ki bodo v hotelih bivali dlje kot pet dni, bodo oproščeni turistične takse. V okolici je veliko zanimivih tu-rističnih krajev, zato bodo v hotelih makarske riviere skoraj vsak dan gostom na voljo enodnevni izleti v Dubrovnik, Mostar, Split in v kraje dalmatinskega Zagorja. Nedvomno Je najbolj zam. miv turistični kraj na otoku Hvara — mesto z enakim imenom. V mestu Hvaru za hotele skorajda m oddiha. Vsaka sezona prinese svoje goste. Tako bodo skoraj vsi hoteli odprti skozi vso zimo, hoteli prve kategorije: »Amfora«, »Adriatic«, »Palače«, ki imajo skupaj 1000 postelj, in objekta B kategorije »Dalmacija« in »Delfin« s približno 1250 posteljami. Kljub velikemu zanimanju domačih in tujih gostov in sodeč po dosedanjih rezervacijah, bodo vsi hoteli polni še približno mesec dni, nižje cene pa so hvarski hoteli uvedli že 15. septembra. Polni penzion stane do konca oktobra v hotelih A-kategorije približno. 219 dinarjev, v objektih E&žje kategorije pa oko-li 180 dajžrjev. V zimskih mesecih, dfi 1. novembra do 31. marca bo bivanje na otoku Hvaru preqp» cenejše. V hote. lih »Amfori« in »Adriaticu« ter v hotelu »Palače« bo staj polni penzion v dvoposteljni sob; od 180 do 216 dinarjev, v hotelu »Dalmaciji« in »Delfinu« pa od 156 do 180 dinarjev. Prav tako zanimiv turistični kraj na Hvaru je Stari grad. A že konec septembra turistična sezona v tem slikovitem kraju usahne. Od 1. oktobra ostane čez zimo odprt le novi hotel »Arkada«, kjer je prostora za 580 go- stov. Kot nam je povedal šef podjetja »Helios«, stane polni penzion v dvoposteljni sobi od 15. septembra do konca oktobra 180 dinarjev, od 1. novembra do 31. marca pa približno 150 dinarjev. Tako kot v drugih hotelih v Dalmaciji so tudi dubrovniški 15. septembra znižali cene svojih storitev. Gostje oto dubrovniški rivieri morajo za en dan bivanja v hotelu odšteti od 160 do 270 dinarjev. Te cene bodo veljale do 15. oktobra, potlej pa se bodo še znižale. Pozimi, do 31. marca, bodo ob dubrovniški obali odprti hoteli »Argentina«, »Ekscel-sior«, »Dubrovnik«, »Palače«, »Vila Dubrovnik«, objekti »Babinega kuka« in hotel »Li-bertas«. Kot so nam sporočili, bo prostora dovolj vso zimo. Polni penzion v dvoposteljni sobi bo pozimi stal ofl 140 dinarjev (v hotelih B-kategorije) do 210 dinarjev v hotelih prve kategorije. Ra- zen nižjih cetn za bivanje v izvensezonskih mesecih bodo gostje deležni še nekaterih ugodnosti. Za vsako gledališko predstavo, glasbeno prireditev ali koncert folklornega ansambla »Lindjo« bodo hotelski gostje odšteli le 50 odstotkov celotne cene, vsi obiski v mu-zejih in galerijah pa bodo brezplačni. Za posamične goste, pa za tiste, ki bodo prišli sem prek agencij, bodo pripravili številne izlete v bližnje turistične kraje. Na Cavcatu, kakšnih 20 kilometrov od Dubrovnika, je turistična sezona še zelo živahna. Kljub visokim cenam storitev, ki se sučejo okoli 360 dinarjev za polni penzion, so skoraj vsi hoteli polni. Prvo pocenitev napovedujejo hoteli na Cavcatu 1. oktobra, ko bo bivanje v hotelih »Adriatic«, »Albatros«, »Cav-cat«, »Croatia« in »Epida-urus«, ki vsi sodijo v visoko kategorijo, stalo približno 270 dinarjev. Po taki cenj bodo gostje lahko letovali do 15. oktobra, ko se v teh krajih uradno začne posezona. Kot so povedali v hotelskem podjetju »Cavtat«, bodo takrat zaprli vise hotele, razen »Cro-atie«, ki premore približno 800 postelj. Hotela »Adriatic« in »Epidaurus« bosta zaprta do prihodnje sezone, »Albatros« in »Cavcat« pa bosta zaradi manjših obnovitev občasno zaprta LJUBICA KOVCEVIČ-BRAJCIC Najpogosteje zmaguje „Boris“ Na jesenskem mednarodnem velesejmu v Zagrebu razstavlja 1.531 domačih proizvajalcev — Ameriški elektronski šahist — Milijon obiskovalcev? OD NAŠEGA ZAGREBŠKEGA DOPISNIKA ZAGREB, 18. septembra — Na zagrebškem velesejmu, ki je naš najstarejši velesejem in eden največjih mednarodnih splošnih sejmov, je povprečno vsakih 18 dni ena ali več specializiranih gospodarskih razstav. Nekatere dvorane so spremenjene v blagovne hiše za prodajo pohištva, kjer proda,jajo izdelke domala vseh jugoslovanskih pohištvenih proizvajalcev. Nc glede na to pa je zagrebški velesejem najbolj znan doma in v svetu po svoji mednarodni jesenski prireditvi, za katero je največ zanimanja med domačimi ln tujimi razstav-Ijalci ter obiskovalci. Značilnost letošnjega jesenskega mednarodnega velesejma je vsekakor v tem, da se je število jugoslovanskih raz-stavljalcev znatno povečalo v primerjavi z lani. Na velesejmu razstavlja 300 organizacij združenega dela več, kot jih je bilo na lanskoletni jesen, ski prireditvi. 1531 domačih razstavljalcev vsekakor dokazuje, da je) velesejem najmočnejša in največja gospodarska prireditev pr; nas, pa tudi v Evropi in v svetu. Na velesejmu so namreč zastopane organizacije združenega dela iz vseh naših republik in po-krajin, največ razstavljalcev pa je iz prehrambene ter elektroindustrije in kovinsko predelovalne industrije, nato pa sledijo razstavljale! iz strojegradnje, tekstilne, kemične in lesne industrije, in- dustrije motornih vozil itd. Od domala 290.000 kvadratnih metrov razstavnega prostora odpadeta dve tretjini na jugoslovanske razstavljal-ce. Razstavni prostor se je v primerjavi z lani nekoliko po-večal, povečanje pa gre na račun večjega razstavljanja na odprtem razstavnem prostoru, Domači razstavljalci predstavljajo precej novih izdelkov, ki jih bodo začeli serijsko proizvajati še v tem ali v prihodnjem letu. Bržčas pa bo precej novosti tudi na prihodnjih sejmih, saj je opaz-ložbe bo poldrugo milijardo, varne katodnih cevi za barvne televizorje; vrednost na-na težnja medsebojnega povezovanja jugoslovanskih delovnih organizacij, ki imajo zelo zanimive načrte. Eden takšnih je tudi zgraditev to- Marina v Luciji je pripravljena na prevzem - in sprejem barčic Sidrišče in prezimovališče za 240 turističnih jadrnic in čolnov — Cena: tisoč dinarjev za dolžinski meter — V sredo tehnični prevzem — Jutri 450 privezov PORTOROŽ, septembra — Jutri (v sredo, 20. septembra), bo tehnični prevzem novega pristanišča oziroma sidrišča In prezimovališča za jadrnice, jahte Ln motorne čolne v Luciji pri Portorožu, v katerem bo možnih 240 privezov za barke, dolge od šest do 15 metrov. Slovenska obala dobiva z »Marino Lucija« prvo moderno turistično pristanišče — če odmislimo mini-luiko Bernardin — ki bo namenjeno, kakor pravi njen šef Lojo Enes, za prehodne hotelske goste ter bo po načrtu investitorja, portoroškega THP, v drugi fazi do konca leta 1980 lahko nudila privez 400 do 450 barčicam. Kje boš vrgel sidro? Prva faza gradnje tako imenovane marine je doslej stala okoli 30 milijonov din (posojilo na 12 let s . 3-odstotno obrestno mero)’- prfvez v njej pa bo stal jWl*'WW) . «£...V. S ^.....‘••A. videli na naših športnih igriščih pi že slika iz preteklega šolskega leta rERSKI LIGI, NOGOMET r > • * f ’* " ' ' r T ; II:::: ’ 14% Jt Iif iT '- .i L , ^ £ , k .. r*T' v g|Jty ODBOJKA iVŽ4 SVETOVNEM PRVENSTVU Italija odpravila LR Kitajsko «Azsurri» so svojim nasprotnikom prepustili le drugi niz Pred zadnjimi večernimi tekmami je bilo v štirih skupinah že odločeno katere dve šesterki bosta igrali v dveh polfinalnih skupinah v Rimu za končni vrstni red od prvega do dvanajstega mesta. Srečanji med Francijo in Brazilijo ter Češkoslovaško in Romunijo sta bili odločilni za določitev drugega zastopnika iz skupine C, ki igra v Vidmu ter skupine F, ki meri moči v Parmi. Francija je imela samo teoretične možnosti, da bi presenetila Brazilijo, ki je v drugi tekmi s Sovjetsko zvezo zaigrala zelo dobro in to predvsem v prvem zmagovitem ter drugem nizu, ki ga je izgubila z razliko. Veliko bolj izenačen pa je bil neposredni obračun med Češkoslovaško in Romunijo. Čeprav je vrsta dvakratnih svetovnih prvakov tesno izgubila prvo srečanje z Južno Korejo je bila v tem izredno važnem spopadu favorit. Vsekakor pa ne smemo pozabiti, da igra na tem svetovnem prvenstvu Romunija z nekoliko spremenjeno postavo in je bila lansko leto na evropskem prvenstvu v Helsinkih odlična tretja. Včerajšnje prve popoldanske tekme so bile zanimive le toliko ker so bile odločilne za vrstni red od tretjega mesta navzdol v posameznih skupinah. V Rimu je Belgija premagala E-gipt šele po petih setih igre. Tako bodo odšli Belgijci v Benetke z dvema točkama. Vse je kazalo, da bodo zmagovalci izbojevali točko veliko bolj prepričljivo, saj so povedli z 2:0. V nadaljevanju so Egipčani izenačili, toda presenečenja le niso pripravili. Izredno izenačen je bil tudi spopad med Finsko in Venezuelo. Pred tem srečanjem sta bili obe reprezentanci po dvakrat poraženi. Lanski organizatorji evropskega prvenstva se niso za to tekmovanje najbolje pripravili, kar potrjuje dejstvo, da so morali prepustiti dragoceni točki nasprotnikom. V Vidmu sta si stali nasproti v predzadnjem kvalifikacijskem ' nastopu Sovjetska zveza in Tunizija: Sovjetski trener PlataM^O«*^ na igrišče drugo postavo, ki res m imela težkega dela. V prvem setu so bili odbojkarji iz Afrike samo enkrat uspešni, v drugem pa dvakrat. Šele v tretjem nizu, ko so varovanci Belkobje povedli z 2:1, so bili deležni od ne preveč številnih gledalcev spontanega aplavza. To jim je vlilo še nekoliko moči, da so bila njihova prizadevanja v tem setu kronana z velikim zadoščenjem, ko jim je uspelo osvojiti sedem točk. Po včerajšnjem porazu je Japonska končala tekmovanje v Benetkah s prepričljivo in tudi pričakovano zmago. Po drugi strani pa kakovosti Argentine še zdaleč ne moremo primerjati s Kubo. Za Oda in tovariše je bila ta tekma le gola formalnost. Tudi v srečanju med Kanado in Nizozemsko je bilo potrebno odigrati pet setov, preden je bil znan končni zmagovalec. Kanadčani so vodili z 2:1, toda niti ta prednost ni zadoščala za ekipo iz Severne A-merike, da bi pospravila prvi par točk. Odbojkarji Južne Koreje, ki spadajo v ozek krog favoritov za osvojitev ene od kolajn, so uspešno premagali tudi tretjo oviro. Z Združenimi državami Amerike so imeli naj- lažjo nalogo, saj so po zmagi nad Češkoslovaško s 3:2 in Romunijo s 3:1 premagali tega tekmeca z zgovornim 3:0. REZULTATI: Skupina A Belgija - Egipt 3:2 (17:15, 15:1, 10:15, 12:15, 15:9) Italija - LR Kitajska 3:1 (15:8, 6:15, 15:11, 15:10) Skupina B Finska - Venezuela 2:3 (11:15, 15:7, 15:7, 13:15, 9:15) Poljska - Mehika 3:0 (15:13, 15:7, 15:4) Skupina C Tunizija - Sovjetska zveza 0:3 (1:15, 2:15, 7:15) Brazilija - Francija 3:1 (15:11, 15:13, 11:15, 15:7) Skupina D Japonska - Argentina 3:0 (15:3, 15:3, 15:11) Kuba - Madžarska 3:0 (15:2, 15:9, 15:6) Skupina E Kanada - Nizozemska 2:3 (15:9, 15:13, 13:15, 8:15, 4:15) Bolgarija - NDR 3:0 (15:8, 15:4, 15:6) Skupina F Južna Koreja - ZDA 3:0 (15:8, 15:11, 15:8) ČSSR - Romunija 3:2 (15:11, 15:12, 14:16, 8:15, 15:3) Furianič KOLESARSTVO POKAL «PLACCI» De Vlaemincka danes zelo verjetno ne bo IMOLA — Danes bo na sporedu 28. mednarodna tradicionalna kolesarska dirka za pokal «Placci». Nastopiti bi moral tudi Belgijec De Vlaeminck, ki bi moral biti tudi glavni favorit, vendar ga najbrž ne bo v Imolo. Iz Belgije včeraj namreč ni mogel odpovati z letalom, kot je nameraval, zaradi stavke letališkega osebja. V njegovi odsotnosti se bodo tako potegovali za najvišja mesta Jo-hansson, Baronchelli, Gavazzi in morda še kdo. Proga te dirke bo merila 210 km. NOGOMET V PRIJATELJSKI TEKMI -VITEZI»DANES PROTI TURKOM Gostje bodo za Italijane vsekakor slaboten nasprotnik FIRENCE — Danes ob 16.30 se bosta na stadionu v Firencah spoprijeli nogometni reprezentanci I-talije in Turčije. Tekmo bodo neposredno prenašali tudi po televiziji. Pričakovanje za to srečanje ni posebno veliko, vseeno pa tekma nudi nekaj zanimivih motivov. Seveda bodo v središču pozornosti predvsem italijanski nogometaši, ki so v četrtek postali vitezi republike, zaradi uspehov na argentinskem «mundialu». Turška nogometna šola ni med najbolj razvitimi, saj Turki v mednarodnem merilu niso doslej dosegli vidnejših uspehov. Kljub vsemu pa bi morala biti tekma privlačna, ker bodo gostje dali goto./o vse od sebe, da bi zapustili čimboljši vtis proti eni izmed najboljših svetovnih enajsteric. Takoj po prihodu v Italijo je namreč trener azijskih predstavnikov takoj poudaril dejstvo, da se bodo njegovi varovanci veliko boljšim Italijanom upirali s vsemi svojimi silami. Vsaj z agonističnega vidika se torej obeta lepo srečanje, upati pa je, da bodo tokrat domačini prikazali I - lili. Šole so se začele in prav gotovo bomo tudi letos uumu toliko naše šolske mladeži, kot nam to kaže slika iz j ponovno zbrane kvalitetno igro. V sredo proti Bolgariji so Italijani nekoliko razočarali, delno pa jih opravičuje nepopolna priprava. V resnici je italijanska reprezentanca zelo oslabljena, če mora igrati brez napadalca Rossija, ki je v Argentini zakril velike vrzeli v italijanskem napadu. S svojo dinamičnostjo in vitalnostjo je odpravil staro metodo italijanske igre, ki je slonela predvsem na organizirani obrambi. Zato ni danes od Italijanov pričakovati najboljše nogometne predstave. Bearzot je opravil nekaj menjav, saj bo na klopi pustil kar pet »Argentincev* (poleg poškodovanega Rossija): Zoff, Cabrini, Bellugi, Tardelli in Bettega bodo tekmo samo gledali. Namesto njih pa bodo na igrišče stopili P. Conti, Cuccu-reddu, P. Sala in Manfredonia. Te menjave pa bistveno ne pomenijo ničesar. Pomembnejši bo le nastop novega vratarja Conti ja, ki bi moral v kratkem zamenjati kri tiziranega Zoffa. Cuccureddu, Puli ci, P. Sala so med »azzurri* že i grali, nastop Manfredonie pa je zgolj preizkus mladega igralca La-zia. Med nekoliko »preplašenimi* Turki kaže, da je najboljši posameznik napadalec Cemil. Vsekakor pa gostje obljubljajo napadalno igro. »Najboljša obramba je napad,* je izjavil trener Durel. No, bomo videli. Postavi ekip: ITALIJA: P. Conti, Cuccureddu, Gentile, P. Sala, Manfredonia, Sci-rea, Causio, Benetti, Graziani, An-tognoni. Pulici. TURČIJA: Senol, Turgay, Neca-ti, Fatih, Erdogan, Savas, Sevki, Serdar, Sedat, Ali Kemal, Cemil. ATLETIKA «PARTIZANSKE ŠTAFETE* Tudi predstavniki naših športnih društev Pod okriljem borčevskih organizacij bo prihodnjo nedeljo, 24. septembra, na sporedu peta izvedba tekmovalnega pohoda »Partizanske štafete* iz Manzana preko Prema-riacca, Čedada, Dolegne do Corna di Rosazzo. štafetnega teka se bodo letos poleg deželnih ekip in vojaških moštev udeležile tudi štafete iz Slovenije ter iz Koroške. Letos se bodo tega tekmovanja spet udeležili tudi predstavniki sloven- skih športnih društev, kot že preč tremi len, ko so zamejske šport nike zastopali tekači Adrie in Kra sa. Tokrat pa se bo na startu Manzanu predstavila štafeta, ki ji b. do sestavljali trije člani lonjer skega športnega društva Adria tei elan Športnega združenja Bor. N 40,500 km dolgi progi, ki bo razde ljena na štiri odseke, bodo sloven ske barve zastopali Fabio Ruzzier Egon Rinko, Sandro Zudek te Adriano Sedevčič. Start prve šta fete bo v Manzanu ob 9. uri, prc ga pa bo naslednja: Manzano - Premariacco 9,500 kr Premariacco - Čedad 10 kr Čedad - Dolegna 10,500 kr Dolegna - Como di Rosazzo 9,500 kr Zaključne slovesnosti bodo ob 14 uri v Cornu di Rosazzo, kjer s bodo tekmovalci najprej poklonil padlim za svobodo na krajevner pokopališču, nakar bo v vasi na grajevanje nastopajočih in zmage valcev. Poleg tržaške štafete s bo teka udeležila tudi ekipa Zvez borcev iz Tolmina. R. Pečar Enajsterica Primorja (na sliki med prejšnjo prvenstveno tekmo s Costalungo) bo jutri igrala z Zaulami ATLETIKA Na deželnem tekmovanju Tri zmage bo rovk Dobri rezultati naraščajnikov Bora in Adrie V sredo je bilo na Grezarju deželno tekmovanje za vse ženske kategorije ter za naraščajnike. Na tekmovanju, ki ga je organiziral tržaški CIVIDIN - CSI so nastopili tudi atleti in atletinje Adrie in Bora. V članski ženski konkurenci so vse tri predstavnice Bora z lahkoto zmagale v raznih disciplinah in to s precej poprečnimi rezultati, kar kaže da je po precej intenzivni sezoni že marsikatera atletinja nekoliko izčrpana. Istega pa ne moremo reči za kategorijo naraščajnic in naraščajnikov, kjer so vsi trije predstavniki Adrie in Bora dosegli nove osebne rekorde. Borovka Giovanna Nugnes je izboljšala svoj rekord v metu diska, kot ga je tudi izboljšal drugi borovec David Blažina, prav tako v disku. Član Adrie Aleksander Zudek je po »normalnem* času rvo 100 m prijetno presenetil na dvakratni razdalji, kjer je poleg oseb- ; ADMRDDBU 200 “ V DOLINI SE OBETA Breg in Gaja sta trenutno v zelo dobri formi - Med ostalimi našimi ekipami v tej ligi bo imel najtežjo nalogo Primorec 2. AMATERSKA LIGA Po izenačenem prvem kolu se bo prvenstvo jutri nadaljevalo s pari drugega kola. Naj takoj povemo, da se bodo jutrišnje tekme začele pol ure pozneje, to je ob 16. uri. Breg — Gaja Derbi med Bregom in Gajo bo gotovo v središču pozornosti jutrišnjega zavrtljaja. Brežani so v pred-prvenstvenih nastopih pokazali, da so v zadovoljivi formi in to dokazuje tudi dejstvo, da so v otvoritveni tekmi z enajsterico GMT odnesli dragoceno točko. Povsem pa je v nedeljo presenetila tudi Gaja, ki je prisilila k remiju kvotirano Sovrano. Ti podatki jasno dokazujejo, da se jutri v Dolini obeta napet in zanimiv dvoboj med ekipa- ma, ki bosta poleg točk iskali tudi prestižni izid. V derbiju namreč vse ekipe dajo vse od sebe, ker pač v. teh dvobojih prevladuje med našimi ekipami res veliko nasprotje, ki se posebno pokaže ob robu igrišča med navijači ene in druge strani. Prav gotovo bodo jutri navijači prišli na svoj račun, saj je v Dolini možen vsak izid. Zaule — Primorje Po lepem dvoboju, ki ga je Primorje odigralo proti Costalungi vlada v proseškem taboru upravičen optimizem za jutrišnjo tekmo z Zaulami. Res pa je, da se je nasprotnik Primorja letos znatno ojačil. Predstavniki Zauel so se že v lanski sezoni dobro odrezali in letos upajo celo še na bolje. Zato je povsem h,,,,,,,,.■iiiiumi.ininniiiiimimmiiiiiiniii.i.moiiiMi......................iiiiiiinmnni.. MED AMATERJI KOLESARSTVO Preskus pred deželnim prvenstvom V Trevisu bosta barve Adrie branila Petelin in Godnič Danes in jutri Lonjerci kar na petih dirkah Danes in jutri se bodo kolesarji Adrie udeležili v treh kategorijah kar petih dirk, tako v Trstu kot v Venetu in v Sloveniji. Danes bosta med amaterji Petelin in Godnič dirkala na 102 km dolgi krožni progi pri Trevisu, jutri pa bosta prav tako nastopala v Venetu, spet v treviški pokrajini na 140 km dolgi progi. Za lonjerska predstavnika bo to dobra preizkušnja pred deželnim prvenstvom, ki se bo odvijalo 3. oktobra v kraju S. Daniele del Friuli, ki pa bo odprtega značaja, potem ko je prvenstvo pred tednom dni odpadlo zaradi premajhnega števila udeležencev. Med juniorji bo Sandro Čok dirkal v kraju Villanova dTstrana na 132 km dolgi krožni progi. To bo Prvi nastop mladega lonjerskega kolesarja izven meja naše dežele. Tako bo imel priložnost pomeriti se z nekaterimi najboljšimi kolesarji iz Veneta, ki so v samem vrhu italijanskega mladinskega kolesarstva. Med veterani bosta Stojan Udovič in Bonanno nastopila jutri popoldne v Grosuplju na tretji dirki po mestnih ulicah. «Modro-bela» predstavnika potujeta v Slovenijo s trdnim namenom, da se dobro izkažeta ter Ponovita lanskoletni uspeh Adrie na tej prireditvi. Žal, ne bodo mogli Priti lonjerski predstavniki masovno ha to dirko, saj sovpada s pomemb- nimi nastopi pri nas doma. Tako bodo veterani jutri zjutraj dirkali na dirki na kronometer za dvojice na 26 km dolgi progi z Opčin preko Proseka do Šempolaja in nazaj. Lonjerske barve bodo branili naslednji trije pari: Marušič - Ce-rasari, Verginella - Ferluga ter Macarol - Bonanno. Vse tri dvojice imajo lepe možnosti, da se dobro uvrstijo, predvsem pa prva, ki meri na zmago. Edina, ki bi jima lahko* prekrižala račune, sta Tržičana Co-lus in Dean, medtem ko n<= bi smela imeti v drugih parih velike konkurence. Realne možnosti za uspeh pa imata tudi Verginella in Ferlu-ga, tako da obstaja upanje na zmagi med posamezniki, kot tudi ekipno, kjer je Adria že zmagala lansko leto. Start prve dvojice bo ob 9. uri, skupno pa bi moralo biti na startu 15 parov, ki bodo startali v presledkih dveh minut. VESLANJE «Plavi» prvi Prvič po letu 1963 je jugoslovan ska veslaška reprezentanca na troboj i prepričljivo premagala Avstrijo in ZRN. Na Osojskem jezeru so Jugoslovani zbrali 26 točk, ZRN je bila druga z 21,5, Avstrija pa tretja s 15,5 točke. Izmed osmih disci- plin dvoboja jih je Jugoslavija dobila šest. Čeprav ZRN na troboj ni prišla z najboljšo reprezentanco, ker se nekateri pripravljajo na SP, je zmaga Jugoslavije nepričakovana. Jugoslovanski veslači so želi priznanja med številnimi gledalci, poudariti velja, da so tekmovanje napovedovali tudi v slovenščini. RIM — Za nogometno reprezentanco bo ministrski predsednik Andreotti sprejel tudi reprezentanco vaterpola, ki je pred mesecem osvojila prvo mesto na evropskem pr venstvu v Berlinu. OBVESTILO SPK čupa - Sesljan obvešča, *a bo druga letošnja regata za končno lestvico v nedeljo, 24. septembra, v Sesljauu. Vpisani na prvi regati naj sc javijo sodniku na startu ob 13.30. Start bo predvidoma ob 13.50 za «kabina-te», ob 14. uri za manjše jadrnice. Organizator ne prevzame nobene odgovornosti za škod), ki bi nastala na vodi ali na suhem v o-kviru regate, S tem umikom se tekmeci prej lahko udeležijo protestnega zborovanja v Bazovici. razumljivo, da enajsterica Zauel jutri računa vsaj na eno točko. Primorje se tega dobro zaveda, kljub temu pa ne namerava odigrati podrejene vloge. Če bo Primorje zaigralo kot prejšnjo nedeljo proti Costalungi, «rdeče-rumeni» ne bi smeli imeti težav. Zarja — Giarlzzole Bazovci bodo sprejeli v goste novinca lige, to je Giarizzole, ki so v prvem kolu klonili Aurisini. Ker je to bil edini poraz prvega zavrtljaja, so Tržačani sami na repu lestvice, brez točk. Zaradi tega je razumljivo, da bo enajsterica Giarizzol prišla v Bazovico s trdnim namenom, da odnese vsaj točko. Bazovci, ki igrajo na domačih tleh, pa računajo na celoten izkupiček. Aurisina — Primorec Dvoboj med Aurisino in Primorcem so anticipirali na danes popoldne. Srečanje se obeta zelo zanimivo. Aurisina je v predprvenstvenih nastopih dokazala, da je v izredni formi, čeprav ekipo sestavljajo mla di nogometaši. Trebenci pa v začetnem delu sezone niso izpolnili pričakovanj. Kot vedno je Primorec pokazal, da razpolaga z dobrim in učinkovitim napadom, nekoliko pa šepa v obrambi in prav to je glavni vzrok, da Trebenci dobijo toliko golov. Vsekakor smo šele v začetku sezone in vse napake se lahko popravijo in že danes bomo imeli možnost videti, če je trener Primorca Kralj preuredil obrambne vrste, kajti prepričani smo, da lahko Trebenci (če zaigrajo solidno v obrambi) odnesejo iz Nabrežine dragoceno točko. SMUČANJE VAL SENALES - Ermanno No-gler .bivši tehnični vodja italijanske smučarske reprezentance, sedanji vodja švedske reprezentance alpskega smučanja, je včeraj zapustil Maso Corto pri Val Senaleš, kjer je pred dnevi prišel s Stenmarkom in vso švedsko reprezentanco. No-gler se je napotil v Rim, kjer bo operiran na oko. V zadnjih časih se je njegov vid stalno slabšal, tako da je v zadnjih dneh razločeval le sence. Gotovo je prišlo do te poškodbe, ker je Nogler smučal vedno brez naočnikov. Danes finalni srečanji Mladost sc bo borila z Vodicami za prvo mesto, Kras in Sovodnje pa za tretje nega postavil tudi nov društveni rekord. Poleg teh atletov je izven konkurence nastopi! v skoku s palico še adrijevec Fabio Ruzzier, ki po daljšem premoru (zaradi poškodbe) zopet prihaja v formo. Rezultati slovenskih tekmovalcev so bili taki: NARAŠČAJNICE Krogla: 4. Giovanna Nugnes (Bor) Disk: 5. Giovanna Nugnes (Bor) ČLANICE 400 m ovire: L Sonja Antoni (Bor) 100 m: L Daniela Tretjak (Bor) Daljina: 1. Marina Purič (Bor) NARAŠČAJNIKI 100 m: 9. Aleksander Zudek (Adria) 12’'6 Disk: 34,12 7,50 24,14 66”6 12”8 5,16 Jutri se bodo na doberdobskem nogometnem igrišču odigrala finalna srečanja nogometnega turnirja «Občine Doberdob* in sicer: Mladost - Vodice za prvo in drugo mesto ter Kras - Sovodnje za tretje ih četrto mesto. Vse štiri ekipe so v zadovoljivi formi, zato menimo, da bodo priklicale pozornost številnih navijačev in simpatizerjev. Mladost, ki se je z zmago nad Sovodnjami uvrstila v finale, je med tednom odigrala prijateljsko tekmo s Turjakom, ki starta v prvi amaterski, ligi. Kljub porazu s 5:2 so se naši fantje dobro izkazali, predvsem v prvem delu srečanja, ki so vodili celo z 1:0. V vrstah Mladosti sta se dobro izkazala napadalca Gabrijel in Karel Ferfolja, strelca o-beh zadetkov Mladosti. Na sredini igrišča pa je dobro zaigral Aldo Ferletič, ki je brez dvoma ustvaril našim napadalcem več priložnosti za zadetek. Naj omenimo še, da je Mladost odkupila od Starancana veznega napadalca Rosina, ki je že prejšnje leto bil na posodo pri domačem športnem združenju. Domača ekipa Mladosti bo po vsej verjetnosti igrala brez branilca Ma-rizze, ki je bil na treningih odsoten zaradi bolezni. Brez dvoma bo tekma Mladost - Vodice v središču pozornosti, predvsem za domačine, saj bi osvojitev prvega mesta na tem turnirju pristavljala velik uspeh domače ekipe. Ne smemo pa pozabiti, da so Vodice dobra ekipa, čeprav ne bo imela na razpolago (zaradi izključitve) srednjega napadalca Je-remiča. V drugi tekmi za tretje in četrto mesto pa se bosta spoprijeli ekipi Sovodenj in Krasa, ki sta se v polfinalnih srečanjih dobro izkazali. Kras razpolaga z izkušeno ekipo in tudi glede telesne priprave lahko rečemo, da je v dobrem stanju. Tudi ekipa Krasa ne bo mogla razpolagati z vratarjem Bogatcem, ker je bil ta ziključen. Sovodnje bodlo gotovo trd oreh za zgoniško ekipo, saj so se že prejšnjo nedeljo dobro odrezale in mislimo, da se bodo tudi tokrat. Spored tekem: ob 14.30 Kras - Sovodnje in ob 16.30 Mladost - Vodice. D. Gergolet AVTOMOBILIZEM STOCKHOLM — Švedski avtomobilski klub bo nagradil z visokim priznanjem Angleža Jamesa Hunta v znak hvaležnosti, ker je iz gorečega avtomobila povlekel Ronniea Petersona po incidentu v Monzi, kjer je švedski pilot tragično izgubil življenje. 8. Aleksander Zudek (Adria) 26”0 _ , * > KVEN KONKURENCE Palica: Fabio Ruzzier (Adria) 3,10 Danes pa bo (spet na Grezarju) deželno prvenstvo za dečke in deklice A in B kategorije. Na njem bodo tokrat nastopili le predstavniki Adrie in Bora, ker se vsa ekipa pro-seškega Levstika (in nekaj članov Bora) mudi na gostovanju na Koroškem. Adria in Bor sta na prvenstvu nastopila s šestimi pokrajinskimi prvaki (po tri vsak). Kljub temu bo našim predstavnikom zelo težko priti do medalj, saj so letos furlanski tekmovalci izredno dobro razpolože ni. Zato menimo, da bo že včlik u-speh, če bo kateremu slovenskemu atletu uspelo priti na eno od prvih treh mest, da seveda ne govorimo o zmagi. Zbirališče tekmovalcev bo ob 15. uri, pričetek tekmovanja pa ob 15.30. Ruzzier SAO PAOLO - Šved Bjom Borg je ob otvoritvi nekega teniškega centra v Sao Paolu (Brazilija) premagal Italijana Panatto s 7:5, 6:4 in 6:2. KOŠARKA PEKING - Meri 2,20 m, tehta 130 kg, imenuje pa se Mu Tieh-chieh in je pivot košarkarske reprezentance LR Kitajske, ki bo letos v Manili prvič nastopala na svetovnem košarkarskem prvenstvu. u tli i si 1. — prvi drugi 2. — prvi drugi 3. — prvi drugi 4. — prvi drugi 5. — prvi drugi 6. — prvi drugi DOMAČI ŠPORT DANES SOBOTA, 23. septembra 1978 NOGOMET KADETI 16.00 pri Domju Portuale - Primorje • « • 16.00 pri Žavljah Zaule - Breg KOLESARSTVO AMATERJI 14.30 pri Trevisu Nastopa tudi Adria ATLETIKA DEŽELNO PRVENSTVO DEČKOV IN DEKLIC 15.30 v Trstu, stadion »Grezar* Nastopata tudi Adria in Bur JUTRI NEDELJA, 24. septembra 1978 NOGOMET 2. AMATERSKA LIGA 16.00 v Dolini Breg - Gaja » * • 16.00 v Štandrežu Juventina - Malisana * # * 16.00 v Bazovici Zarja - Giarizzole • tt • 16.00 v Žavljah Zaule - Primorje »TURNIR OBČINE DOBERDOB* (Finale za 3. in 4. mesto) 14.30 v Doberdobu Sovodnje - Kras • • • (Finale za 1. in Z. mesto) 16.30 v Doberdobu Mladost - Vodice NARAŠČAJNIKI 9.30 v Štandrežu Juventina - Azzurra • • • 9.30 v Sovodnjah Sovodnje - Sanrocchese ZAČETNIKI 11.00 v štandrežu Juventina - Lucinico NAJMLAJŠI 9.00 v Trstu, pri Sv. Alojziju Blue-Star - Vesna * * # 9.30 v Križu Kras - Giarizzole » * * 9.30 v Trstu, Ul. Flavia Libertas - Primorec • • • 9.00 v Dolini Breg - Ponziana • » • 10.00 v Trstu, Vrdelska cesta Triestina - Primorje KOLESARSTVO JUNIORJI 14.30 v Villanovi dlstrana (TV) Nastopa tudi Adria AMATERJI 14.30 Treviso Nastopa tudi Adria VETERANI 9.00 na Opčinah — kronometer * * • 12.00 v Grosuplju Nastopa tudi Adria JADRANJE DRUŠTVENA REGATA 13.30 v Seslianskem zalivu Prireja SPK ČUPA TENIS LOS ANGELES - V 3. kolu mednarodnega teniškega turnirja «AR-CO» v Los Angelesu so včeraj dosegli sledeče izide: Lloyd (VB) - Tanner (ZDA) 4:8, 7:6, 6:3 Solomon (ZDA) - Dent (Avstralija) 6:2, 2:6, 6:0 Ashe (ZDA) - Bengston (Šve.) 6:3, 5:7, 6:4 Naši košarkarji se v teh dneh preizkušajo pod koši le na raznih prijateljskih tekmah in turnirjih; prava prvenstvena sezona se za njih še ni začela Cagliari - Pistoiese 1 Cesena - Genoa 1 X Lecce - Brescia 1 X Monza - Bari X Nocerina - Varese X 2 Pescara - Rimini 1 Sampdoria - Sambened. 1 Spal - Foggia 1 X Ternana - Palermo 1 X Udinese - Taranto 1 X Bolzano - Trento X 2 Cremonese - Mantova 1 Trapani - Maršala X Uredništvo, uprava, oglasni oddelek, TRST, Ul. Montecchi 6, PP 559 Tel. 79 46 72 (4 llnl|e) Podružnica Gorica, Ul. 24 Magglo 1 — Tel. 8 33 82 57 23 Naročnina Mesečno 2.900 (Ir — vnoprel plačana celotna 29.000 lir. Letno naročnina za Inozemstvo 44.000 lir. za naročnike brezplačno revija «DAN». V SFRJ številka 3,00 din. ob nedeljah 3,50 din, za zasebnike mesečno 40,00, letno 400,00 din, za organizacije in podjetja mesečno 55,00. letno 550.00 din Poštni tekoči ročun za Italijo Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374 Stran 8 23. septembra 1978 Za SFRJ Zlro račun 60101-603-45361 «ADIT» • DZS • 61000 L|ubl|ana, Gradišče 10/il. nad., telefon 22207 Oglasi Ob delavnikih: trgovski 1 modul (šir. 1 st., vlš 43 mm| 18.800 lir. Finančni 700, legalni 600. osmrtnice 300. sožalja 400 lir za mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 150 lir beseda. Ob praznikih: povišek 20%. IVA 14%. Oglasi Iz dežele Furlanlje-Julljske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih dežel v Italiji pri SPI. Odgovorni urednik Gorazd Vesel Izdajal In tiska f ZTT (Trst Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG USPEŠEN RAZPLET PREISKAVI 0 TERORISTOVEM ROVARJENJU PREISKOVALCI ODKRILI V MILANU NOVO ALUNNIJEVO SKRIVALIŠČE Na osnovi zaplenjenega gradiva ugotovili istovetnost nekega terorista, ki ga sedaj vneto iščejo - Stanovanje je najela Marina Zoni MILAN — V okviru preiskave o delovanju terorista Corrada Alunni-ja so agenti političnega oddelka milanske kvesture odkrili novo skrivališče. Gre za stanovanje v Ul. Melzo, kjer naj bi Alunni imel svoje oporišče vse do sredine poletja, ko se je preselil v Ul. Negroli, kjer so ga aretirali. Stanovanje je najela Marina Zoni, profesorica iz Varese-ja, ki je bila aretirana nekaj ur po Alunniju. Z odkritjem skrivališča se je položaj ženske znatno poslabšal, saj sta jo sodnika De Liguori in Spataro osamila tudi prevratniškega rpvarjenja in članstva v oboroženi tolpi,- , Kot sta De Liguori in Spataro poudarila na Včerajšnji tiskovni konferenci, so preiskovalci odkrili skrivališče pred nekaj dnevni, ko so v Alunnijevem jopiču našli sveženj ključev. V teh dneh' so čakali V zasedi na ' morebitne obiskovalce v upanju, da bodo tako lahko prišli' na sicd Alunnijevim pajdašem, ven-, dar zaman. Najbrž so. teroristi po aretaciji Alunnija in Zonijeve opustili stanovanje, saj so računali, da ga bodo preiskovalci v kratkem našli. Odkritje pa kljub vsemu ni bilo brezpredmetno. Na osnovi zaplenjenega gradiva so odkrili istovetnost nekega drugega terorista, ki ga sedaj -vneto iščejo. Imena niso povedali, zvedelo pa se je vsekakor, da naj bi šlo za Alunniju dokaj podobnega moškega, ki naj bi živel v Ul. Melzo do pomladi. Nadalje naj bi na osnovi najdenega gradiva tudi pripravili načrt za iskanje drugih skrivališč. Po dosedanjih izsledkih kaže, da je Marina Zoni vzela v najem stanovanje v Ul. Melzo pred približno enim letom. V majhnem dvosobnem stanovanju naj bi z Alunnijem in z identificiranim pajdašem živela še neka ženska, Zonijeva pa naj bi se prikazala prvič šele v začetku leta. Po pričevanju sosedov je četverica večkrat Vneto razpravljala pozno v noč. Drugih obiskovalcev pa sosedje vsekakor niso opazili in vse kaže, da v Ul. Melzo niso nikoli imeli bolj razširjenih posvetov. Na osnovi gradiva, ki so ga zaplenili v Ul. Negroli in v pred nekaj dnevi odkritem skrivališču, sta De Liguori in Spataro izjavila, da je Alunni viden predstavnik »obo-roženega boja*. S tem v zvezi sta tudi pojasnila, da rabita namenoma izraz «oborožen boj» in ne ene ali druge kratice oboroženih skupin, ker se prevratniki ne ločujejo po prekatih, pač pa gre za med seboj dokaj tesno povezane skupine. V tej stvarnosti naj bi Alunni imel vlogo povezovalca. V nasprotju z njim pa naj bi bila Marina Zoni dokaj majhna riba, ena od tolikih simpatizerk, ki se jih teroristi poslužujejo za kritje. V okviru preiskave sta De Liguori in Spataro včeraj tudi zaslišala Mario Alberani, tajnico neke osnovne šole v Bologni, ki je bila aretirana zaradi »molčečnosti* in lažnega pričevanja. Na sled so ji prišli na osnovi pisma, s katerim je neidentificirana ženska pisala Alunniju, da bo lahko prišel v stik z njo s pomočjo Alberanijeve. Le-ta pa naj bi med včerajšnjim zasliševanjem zopet poudarila, da ni poznala terorista. Končno gre tudi omeniti, da bodo Alunnija v kratkem ©uvedli v Kirn na razpolago sodnikom, ki. vodijo preiskavo o ugrabitvi in umoru predsednika KD Alda Mora. Terorist je namreč osumljen, da je sodeloval pri- napadu na demokrščanskega voditelja, vendar doslej ni znano, če gre zgolj za domnevo ali pa je sum osnovan na trdnejših indicijah. (vt) Manevrov v Cortini ne bo CORTINA D'AMPEZZO - Vojaških vaj, ki so bile napovedane za ponedeljek, 25. t.m. na območju občine Cortina, San Vigilio Marebbe in Braies ne bo. Tako so sklenili na poveljstvu padovskega vojaškega področja po dolgotrajnem sestanku paritetne komisije, v kateri so predstavniki vojske ter prizadetih krajevnih uprav ter turističnih društev. Prebivalci omenjenih krajev že dalj časa nasprotujejo vojaškim manevrom, ki kvarijo edinstveno lepoto gorskih krajev in drastično posegajo v obstoječe ravnovesje. Navsezadnje pa je treba pomisliti tudi na tisoče turistov. VLADA ZAGROZILA Z OSTRIMI UKREPI AVTONOMNI SINDIKATI PRISILJENI PREKLICATI STAVKO POMORŠČAKOV Včeraj dokajšnje težave v povezavah med celino in Sardinijo RIM — Stavko pripadnikov avto-1 ki so čakali na prevoz, zelo ostro nomnih sindikalnih organizacij pomorskih delavcev, ki je prekinila vse pomorske vezi med Italijo in Sardinijo, so popoldne preklicali po sestanku med predstavniki vlade in sindikatov. Predstavniki vlade so namreč zagrozili, da bodo stavkajoče pomorščake, katerih stavko je enotna sindikalna federacija CGIL, CISL in UIL ostro obsodila, pokli cali k vojakom. O stavki pomorščakov so razpravljali tudi na včerajšnji seji vlade: debata je potekala na podlagi poročil, ki sta ju imela notranji minister Rognoni in minister za prevoze Vittorino Colombo. Notranji minister je takrat omenil možnost vpoklica pod orožje, češ da ni mogoče dovoliti, da ostane Sardinija odrezana od sveta, saj bi to povzročilo lahko tudi nerede. Do neredov sicer ni prišlo niti na Sardiniji, niti na celini, čeprav je na otoku približno 4.000 potnikov, VČERAJ NAŽLI RAZBITINE IN NEKAJ ČLOVEŠKIH OSTANKOV lakcnca Schleifer sta se z letalom raztreščila v steni Visoke peš Poletela sta 25. junija z Dunaja, namenjena v Ronke - Reševalci našli radijski oddajnik in osebne dokumente žrtev talom se je od takrat izgubila vsakršna sled. V Ronkah ni pristalo, ni ga bilo niti na drugih bližnjih letališčih, kamor bi se pilot lahko zatekel v stiski, zato so sorodniki (Schleiferjeva zapuščata dva sina) in pristojne oblasti že od vsega začetka pomislili na nesrečo. Skupine orožnikov, vojske, finančnih stražnikov in prostovoljcev so preiskale široko področje med dolino Rezije in verigo Muzcev, kjer naj 'W\k&\6 ' strmoglavilo'/'S' helikopterji so pregledali tudi sosednje grebene in močno razrit svet vrhov na desnem bregu reke Bele. vendar brez uspeha. Nikjer niti najmanjšega sledu. Zato so iskanje po nekaj tednih opustili. V ponedeljek pa je prišla nepričakovana vest. Skupina planincev je nekaj deset metrov pod vrhom Strme peči (Monte Cimone) našla razbitino z vtisnjeno oznako BROI. Odnesli so jo v dolino ter obvestili oblasti. V torek je stek'a nova reševalna akcija. Megla ie močno o-virala iskanje, tako da s helikopterja niso opazili ničesar Obširno področje je začela iz doline pregledovati tudi enota alpincev in finančnih stražnikov. Končno se je tudi vreme precej izboljšalo in v četrtek popoldne so na snežišču, ob vznožju severne stene, na višini kakih 1500 metrov, opazili del letalskega trupa. Pripadal je letalu, ki ga je uporabljal oče, je z žalostjo v srcu potrdil 18-letrii Andrea Schleifer, ki so ga pod steno prepeljali z vojaškim helikopterjem. Včeraj se je skupina finančnih stražnikov iz vojašnice na Nevej-skem sedlu, ki so se ji pridružili tudi rabeljski gorski reševalci podala v steno. Kakih 400 metrov više, na višini okrog 2000 metrov so na ozkih palicah lčžale razbitine letala in močno iznakaženi deli dveh teles. Našli so tudi radijski oddajnik in osebne dokumente obeh žrtev. Nesreča je do neke mere pojasnjena. Letalo je treščilo v steno, nekaj deset metrov pod vrhom, saj si je samo tako mogoče razložiti najdbo razbitine na prisojni strani gore, tiste razbitine, ki jo je tržaški gornik prinesel v dolino. Ostaja pa še zmeraj odprto vprašanje, kako se je moglo kaj takega zgoditi veščemu pilotu, ki je upravljal letala že več kakor trideset let. V J.DEM — Nobenega dvoma ni več: turistično letalo »Picchio F15*, v katerem sta bila tržaška zakonca Schleifer, se je raztreščilo v severni stenj Strme peči v Zahodnih Julijcih. V nesreči sta umrla oba potnika. 54-letni inženir Angelo Schleifer ter njegova 50-letna žena Luciana. Od malega turističnega letala, last družbe Aviaco iz Milana, je ostalo le nekaj razbitin na ozkih in težko dostopnih policah kakih 500 metrov visoke in razora-ne severne stene. Prav tam so reševalci našli nekaj že mečno iz- nakaženih delov dveh trupel. Nesreča se je dogodila 25. junija letos v prvih popoldanskih u-rah. Okrog 11. ure sta zakonca Schleifer (on je bil po rodu Dunajčan, ona pa Tržačanka,' poletela z Dunaja proti Ronkam, kamor naj bi prispela okrog 13.30 Polet je potekal v redu, nekaj pa se je zataknilo ob vstopu v italijanski zračni prostor. Približno ob 13.20 je pilot javil letališkemu stolpu v Ronkah, da ga je zajela močna nevihta, nekje na območju Trbiža. To je bil zadnji stik, kajti za le- •HiMfiiiiimiiiiiiuuiiiiiumiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiimiiiiiiMiiiiiiiniiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiKuiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiuiiiiu Boj Jo dokončne zrušitve Somoze protestiralo in so v Olbii celo za sedli železniško postajo. Protest je bil vsekakor bolj kot upravičen, saj so mnogi imeli s seboj otroke, ki jim niso mogli dati drugega za jesti kot mleko, prepečenec in sirčke. Eden od potnikov je izrazil dokaj ostro mnenje o izjavah deželnega odbornika za prevoze Baghina, ki je prav prejšnji teden po srečanju z Andreottijem dejal, da je zadovoljen, ker so povezave med otokom in celino povsem normalne. Sardinski deželni odbor je včeraj zahteval od vlade naj sprejme vse potrebne ukrepe, da bi zagotovili redno povezavo med Sardinijo in Italijo ter tako izjalovili stavko avtonomnih sindikalnih organizacij. V pismu, ki so ga poslali predsedniku vlade ter ministrom za notranje zadeve, za prevoze in za trgovinsko mornarico, opozarja predsednik dežele Soddu na hud položaj, ki je nastal zaradi stavke ter na dramatično odrezanost Sardinije od sveta, kar utegne imeti hude posledice na njeno gospodarstvo. Enotno sindikalna federacija pomorskih delavcev CGIL, CISL in UIL je spet obsodila stavko avtonomnih sindikatov ter jo označila za neodgovorno. Obenem je poudarila, da je sporazum, ki so ga dosegli z delodajalci, nedotakljiv, saj bi ponovno odprtje pogajanj lahko izjalovilo dosedanje dosežke delavcev, (if) Potres v Furlaniji VIDEM — Ob 2.56 včeraj, so na. področju Furlanije zabeležili močnejši potresni sunek. Iz geofizikalnega observatorija pri Briščikih so sporočili, da je potres dosegel jakost 3,2 stopnje po Richterjevi lestvici, kar odgovarja 4,5 stopnje po Mercalliju. Žarišče potresa naj bi bilo na območju gore Sernio, med Tolmečem in Pontabljem. Manj otrok v italijanskih šolah na Južnem Tirolskem BOČEN — Na JužKerrf tirolsketn obiskuje letos italijanske šole 472 učencev in dijakov manj kakor lani. Največji padec so zabeležili v osnovnih šolah, kjer je letos 495 o-trok manj. Na nižjih srednjih šolah se je število dijakov zmanjšalo za 113, medtem ko so na višjih šolah zabeležili rahel porast (136 dijakov več). LOUISIANA (ZDA) - Silovit požar je zajel veliko podzemsko skladišče surovega petroleja. Do zdaj poročajo, da je v nesreči izgubila življenje ena oseba in da je gasilskim enotam uspelo požar omejiti. Steber dima in ognjenih zubljev je bilo opaziti, kakor poročajo a-gencije, iz razdalje več kakor 40 kilometrov. V ogromnih podzemskih prostorih naj bi bilo soravljeno fr krog 7 milijonov sodčkov surove nafte (približno 10 milijonov hektolitrov). SLOVESNOST V DELOVNI ORGANIZACIJI MURA Sedemdeset let Miška Kranjca sooblikovalca razvoja Prekmurja Ob pisateljevem življenjskem jubileju so ponatisnili njegov« najbolj priljubljene knjige MURSKA SOBOTA - Tukajšnja Pomurska založba, ljubljanska Mladinska knjiga in budimpeštanska založba Europa so v petek predstavile ponatise nekaterih priljubljenih knjig Miška Kranjca ob njegovem 70-letnem življenjskem jubileju. Pisatelju so v pokrajinski in študijski knjižnici pripravili tudi zanimivo razstavo iz njegovega življenja in dela. In kakor vseh dosedanjih jubilejnih prireditev, se je tudi slednjih udeležil pisatelj Miško Kranjec, dobro razpoložen, vedno pripravljen, da pove kaj zanimivega. V delovni organizaciji Mura, kjer je bila osrednja slovesnost, so Miška Kranjca pričakali številni kulturni delavci iz Slovenije, med njimi tudi pisatelj Anton Ingolič, tu pa so se zbrali tudi predstavniki domala vseh založb, pri katerih so tiskali, oziroma izdali Kranjčeva dela. Na prireditvi so predstavili ponatise naslednjih del: «Kapitanovi», «Mladost v močvirju*, »Povest o dobrih ljudeh* in «Na valovih Mure* ter publicistični portret, ki ga je o Mišku Kranjcu napisal novinar televizije Ljubljana Stane Grah. Prvič je bil tu predstavljen tudi nekoliko skrajšan izbor novel «Na valo vih Mure*, ki je prav te dni izšel v madžarskem jeziku pri budimpe-štanski založbi Europa. Kranjčevo literarno snovanje je na prireditvi razgrnil njegov dober poznavalec dr. Franc Zadravec, ki je zlasti naglasil veliko odmevnost njegovih del, že takoj v začetku Kranjčeve literarne poti in enako tudi danes. Kaj drugega to pomeni, je dejal Franc Zadravec, kakor da pisatelj vseskozi dobro, ve, komu piše. Lep primer za to je, da so velevski rudarji izbrali za svojo najljubšo knjiko prav zadnji Kranjčev roman «Strici so mi povedali*. Kranjec pa je tudi nenehen sooblikovalec in soustvarjalec razvoja Prek- iiiMiiimimiMHiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiinaiiiiiiiiJiiiiiiiHiiiiimiHiiimiiiiimiiiiMiiHiMiiminiiiiiimi SKUPŠČINA SLOVENSKIH OBČIN V KOPRU Občina kot temeljna samoupravna skupnost V sklepnem dokumentu nakazali usmeritve in naloge pri dograjevanju komunalnega sistema v Sloveniji KOPER — Skupščina skupnosti slovenskih občin, ki se je začela v četrtek v Kopru se je včeraj nadaljevala z razpravo o referatu predsednika predsedstva Socialistične republike Slovenije Sergeja Kraigherja o temi: Aktualne naloge uresničevanja ustave glede vloge in delovanja občin v Sloveniji. Pred razpravo so delegati skupščine poslali pozdravni pismi predsedniku Titu in Edvardu Kardelju. V razpravi, je sodelovalo 14 delegatov. Z razrili vidikov RO osvetlili najbolj aktualna vprašanja s področja uveljavljanja občine kot temeljne samoupravne socialistične skupnosti. Delegatj skupščine so sprejeli dokument, ki povzema ugotovitve razprave in nakazuje usmeritve ter naloge na področju uresničevanja in dograjevania komunalnega sistema v Sloveniji v naslednjem štiriletnem mandatnem obdobju. Proti koncu zasedanja skupščine je predsednik predsedstva Socialistične republike Slovenije Sergej Kraigher opozoril delegate še na nekatera vprašanja. Tako med drugim na vprašanje financiranja organov samoupravljanja ter na odgovornost družbenopolitičnih organizacij, zlasti še socialistične zveze kot skupne fronte vseh' naprednih socialističnih sil za delovanje in razvpj delegatskega sistema in delegatskih skupščin. ■ ( V sklepni besedi je novi predsednik skupščine skupnosti slovenskih občin Mario Abram izrazil upanje in prepričanje, da bo nova skupšči- na nadaljevala dela po dobro utrti poti in da bo v novem mandatnem obdobju uspela veliko prispevati v izgradnji delegatskega sistema. BOGATA GLEDALIŠKA SEZONA V PORTOROŠKEM GLEDALIŠČU TOZD Avditorij Portorož je sprejel okvirni program za gledališko koncertno sezono 78-79 in razpisal abonmaje. V prihodnjih desetih mesecih bodai,gostovala slovenska gledališča Nova Gorica, Trst, Ljubljanska drama „im Mestno ..gledali? šče ljubljansko, Maribor in Celje. Razen tega pa še gledališče Ivan Zajc z Reke in Teatro Stabile iz Trsta. Vsega skupaj predvidevajo u-pri zoritev dvanajstih predstav, med njimi tudi Cankarjevo Lepo Vido, Mrožkovio Klavnico, Molierove Ska-pinove zvijače in Strička Vanjo Antona Čehova. Koncertni program bo zajel okrog šest do redem koncertov. Pogovori so v končni fazi in bodo v kratkem sporočili natančen razpored. TOZD Avditorij je tudi osvojil okvirni program za glavno turistično sezono v prihodnjem letu. Med drugim načrtujejo šest do osem opernih in baletnih predstav, dva nastopa simfoničnih orkestrov, dva koncerta zabavne glasbe, dva zborovska koncerta in šest nastopov folklornih revijskih ansamblov. Na sporedu bosta tudi tradicionalni prireditvi Zlata roža in Portoroška noč. , L. O. murja, ali, kakor je sam zapisal: «Ljudje, časi, kraji — kako vse spreminja svoj obraz, spreminja g® [X) svoje, a vendar nenehno tako, kakor si ti sanjal, kakor si ti hotel*- Publicistično in novinarsko delo je vseskozi tesno povezano s Kranjčevim literarnim snovanjem, zato je prav posrečena poteza, za katero se je odločil Stane Grah, ko je o-vrednotil tovrstno Kranjčevo delo, ki sta ga založili Mladinska knjiga in Pomurska založba kot pomemben dokument o pisateljevi aktivnosti in v času skoraj polstoletnega dela. Zlasti zanimivo so o prisateljevem novinarskem delu pripovedovali za knjigo znani politiki in družbeni delavci, med njimi Edvard Kardelj. Rudi Čačinovič, dr. Anton Vratuša in drugi, za vse pišoče pa je še kako tehtna misel, ki jo je o novinarstvu izrekel Miško Kranjec sam rekoč: «Nikoli nisem pisal po naročilu pisal sem po svoji vesti in to je bilo v časih, ko so najprednejši rodoljubi začeli izdajati in pisati "Ljudsko pravico", kaj težko uresničljivo*. Na slovesnosti so Mišku Kranjcu izročili več daril, med njimi sliko akademskega slikarja Franca Mesariča — Beljtinska »Železniška postaja*, od koder je odhajalo največ prekmurskih sezoncev, o katerih je pisal Kranjec. Dramska umetnika Štefka Drolčeva in Rudi Kosmač pa sta predstavila del ustvarjalnega opusa Miška Kranjca. V teh dneh so širom po Sloveniji s številnimi slovesnostmi počastili jubilej Miška Kranjca. V njegovem ustvarjalnem opusu, katerega časovni razpon zaobsega skoraj pol stoletja nenehnega snovanja in žive prisotnosti v slovenskem in mednarodnem kulturnem prostoru, je zaživel pred mnogimi. Tudi tistimi, ki še niso vedeli, da je Miško Kranjec doslej napisal 92 izvirnih del, skupaj s prevodi pa mu je izšlo do začetka septembra 128 zvezkov. To so ugotovili skrbni poznavalci Kranjčevega literarnega in vsestransko angažiranega dela, zdaj pa si pisatelj najbrž želi, da bo po tolikih prireditvah in čestitkali zopet začel pisati, kajti snovi mu, kot pravi, nf bo nikoli zmanjkalo. !.... “ ERNEST RUŽIČ Znižanje cen v Švici ŽENEVA — Stalno naraščanje vrednosti švicarskega franka za-skrblja predvsem delavce v gostinstvu in v mednarodni trgovini, zlasti tiste, ki se bavijo z izvozom. Švicarsko blago je za tuje kupce namreč zmeraj dražje, počitnice v Švici pa so postale izredno draga zadeva. Naraščanje vrednosti domače valute je po pisanju nekega turiškega strokovnega lista, na domačem tržišču že povzročilo, da so se cene nekaterih (uvoženih) artiklov občutno znižale. V primerjavi z lanskim avgustor- se je kava pocenila za skoraj 24 odst., kurilno olje za 12,2 odst., knjige za skoraj 9 odst., krompir za 7 odst., bencin za 4,2 odstotka itd. (VI. K.) raje jajce danes kot kokoš (kdo ve...?) jutri ESTELI — Podivjana Somozova soldateska je ob pomoči letalstva in oklepnih vozil zavzela še zadnjo postojanko, ki so jo imeli v rokah sandinisti: mestece Esteli. Zdaj poteka v tem kraju, ki so ga borci sandinistične fronte zapustili že v četrtek, akcija čiščenja in to na na čin, ki je lasten nacionalni gardi. Posledice državljanske vojne, ki se je začela pred mesecem dni, so hujše od razdejanja, ki ga je povzročil potres leta 1972, ki je terjal nad 10 tisoč mrtvih. To kar se te dni dogaja v Nikaragui se v tem stoletju še ni dogodilo nikjer na sve tu. je izjavil Javier Chamorra, brat umorjenega voditelja opozicije, Jau quina. Somoza je mogoče dobil bit ko, vendar ni dosegel miru, kajti vstaja se bo nadaljevala. Prav ta ko izjavljajo borci sandinistične fronte, ki so se umaknili v gorate predele ali preko meje. Te dni so se predstavniki ameriš kih dežel v naglici sestali v Wa-shingtonu ter se domenili, da pošlje jo v Nikaraguo komisijo, ki bo sku šala ugotoviti, čj se v tej deželi kršijo človekove pravice. Kakor da bi drugih zločinov ne bilo! (Na sliki skupina mladih sandini-stičnih upornikov.) PO UMORU 18-LETNEGA GIOVANNIJA LATTANZIA V RIMU Neuspešen lov za mladim morilcem RIM — Rimska policija vneto i-Šče mladega fanta, ki je predvčerajšnjim zjutraj no sporu na avtobusu ubil 18-letnega študenta Gio-vannija Lattanzia. Doseženi rezultati pa zaenkrat ne odražajo vloženih naporov, saj preiskovalci v bistvu niso šli dlje od bolj točne u-gotovitve dinamike absurdnega in nepojmljivega zločina, ki je dramatično odjeknil v Rimu in sploh v vsej italijanski javnosti. Četrtkov zločin, kot pred njim že zločin v Circeu, kruti umor Olge Julie Cal-zoni in pa manj odmevni dogodki, ki jih sredstva javnega obveščanja beležijo z manjšim poudarkom, so alarmni zvonec o latentnem nasilju v družbi, ki vse bolj nevarna bruha na dan. Ob takih dogodkih — kot je poudaril psiholog Gaetano De Leo — vsak od nas začuti v sebi praznino, neracionalnost zločina para našo razumno predstavo realnosti in družbe. Rano. ki nam vzbuja morečo tesnobo, skušamo zašiti in izlečiti s pisanjem, z analizami, z govori, veliko pa primore tudi čas, ki je, kot pravi ljudska modrost, najboljši zdravnik. Ko pozabimo, ko se je rana zacelila, pozabimo tudi, da se okolje, da se razmere, ki so botrovale dogodkom, niso spremenile, da mladi, zlasti v Rimu, pa tudi v ostalih italijanskih mestih doživljajo iz dneva v dan dvojno emarginacijo ot stanovalci predmestnih četrti — ogromnih prenočišč in mladih ljudi, ki si spričo gospodarske krize vse težje utirajo pot v družbi in ki vse težje pridejo do lastnega zaslužka. Izbruhi slepega ter neracionalnega nasilja med mladino pa so tudi dokaz, da je v nekaterih od njih obup načel - tudi osnovno vrednoto človeškega življenja, (lastnega ali tujega), kateremu ne pripisujejo več nobene vrednosti, ker družba, okolje, kultura ne dajejo nobenega smisla, nobene perspektive njihovi eksistenci. Kriza, zlasti moralna kriza italijanske družbe, že nevarno prerašča v patologijo. A vrnimo se k preiska d. Z zasliševanjem očividcev so agenti skušali pripraviti identikit mladega morilca, vendar zaman. Pričevanja so bila tako protislovna in netočna, da so praktično neuporabna. E-dina pot, ki so jo agenti ubrali, je ugotoviti postajo, na kateri sta morilec in njegov prijatelj stopila na avtobus v upanju, da bi tako odkrili četrt v kateri živita. Obenem upajo tudi, da se bo fant, ki je bil z mladim morilcem, prej ali slej .javil, da bi se izognil hujšim posledicam in obtožbi, da je kril ' zlo ‘činca.‘(vt) 1 ' Polica «4R» nagrajuje spretne in pazljive avtomobiliste: s svojimi visokimi garancijami (100/30/10 milijonov), ki nudijo resnično varnost in z garancijami, ki vključujejo tudi sopotnike. Predvsem jih nagrajuje s svojo zmerno ceno prav zaradi fransiže. Polica «bonus malus* je nad 25% dražja: to je tisto jajce danes na katerega lahko takoj stvarno računaš. Kdor pa izbere «bonus malus» se mu bo občutno znižala cena police šele po štirih zaporednih letih brez nesreč. Toda koliko si prihranil med tem časom s polico «4R»? Torej če želiš jajce danes imaš vso pravico da ga zahtevaš. POLICA AVTO ( avtoB^^T poiščite v kPAGINE GIALLEd agencijo Lloyd Adrlatlco, ki Vom |e nojbllžja izplača se vedno Lloyd Adriatico * ASSICURAZIONI REGISTRACIJA TIP FISKALNE KM [ POLICE | DO 10 10-12 12-14 14-10 NAD 18 j GO-TS t . 4R 52.200 77.300 82.000 110.100 130.500 BONUS .‘MALUS 65.805 97.370 103.255 138.779 164.352