LeTaiKi7LiuDiiana-i929 1n«jp6n«{oiv MA.I-JI NIJ l»SO NTKVILKA »-IO VSEBINA: članki: Z. Grey, Mož gozda. Povest. (Konec.) — Finžgar o bodočnosti slovenskega jezika. — Fr. Pušnik, Kako sem preživel počitnice kot delavec. (Konec.) — Capricornus, Odlomki iz popotniškega dnevnika. Z 2 slikama. (Konec.) — Iztok, Večerni vzdih. Pesem. — Vrbič, Med slovenskimi kulturnimi delavci v Eliziju. — J. Gerin, Šport in plezanje. — Vanjuša, Nocturno. — Koštiil, Drobtinice iz zgodovine besed. Delo n a j m 1 a j£ i h : M. Bohorič, Ob spominih. — Onjcgin, Večer ob morju. — Vinko V., Ti. — Vinko V., Berač. — Iztok, Na Golgoti. — Gašper Nevihta, Pesem. Drobno blago: Literarni pomenki. Knjige in časopisi. — Dijaški šah. — Nabiralec. — Za dobro voljo. — Uganke. Glasovanje o Mentorju. — Razpis nagrad. — Razpis za zunanjo opremo. — Razpredelnica naročnikov. — Vezava letošnjega letnika. MENTOR izhaja desetkrat med šolskim letom, vsakega 15. v mesecu. List urejuje Blaž Poznič, izdaja ga Prosvetna zveza, oblastem odgovarja dr. Jakob Mohorič. Tiska tiskarna »Slovenija«, za tiskarno odgovoren Albert Kolman, Ljubljana, Cclovlka 61. UREDNIŠTVO in UPRAVA je v Ljubljani, Gradiičc 4. Vsi rokopisi in dopisi, ki le nanašajo na vsebino lista, naj sc pošiljajo na uredniitvo, naročnina in reklamacije na upravo. Rokopisi sc nc vračajo. ' CELOLETNA NAROČNINA za dijake )o Din, za nedijake in zavode 40 Din. Plačuje sc naprej. Posamezna itevilka 4 Din. — Številka čekovnega računa pri poštni hranilnici v Ljubljani 14.676. Za Italijo znaša naročnina 10 Lit za dijake, i; Lit za druge in tc plačuje po ","i*n,*‘ih čekovnih položnicah »Katol. misijonov« v Ljubljani, za Avstrijo 4 S m dijake, 6 S za druge in »c plačuje po avstrijskih čekovnih položnicah »Katol. misijonov«, *• ^,Jlcr‘ko 1 dolar, za druge kra|c 4 Ivic. franke. — Iz inozemstva te more St*n*r®Čnina tudi v priporočenem pismu. — Številka ček. računa za Italijo; 11 1670 Hotnice »Katol. misijonov« v Ljubljani), za Avstrijo: B-t <6.644 (položnice »Katol. misijonov« v Ljubljani). n POVERJENIKI, ki to naročili list za več dijakov skupaj, smejo plačati list — ako Jim ni mogoče poslati vse naročnine naprej — v trikratnih obrokih, in sicer pred izidom Vrc.*Jc P^vo tretjino, pred izidom lcitc številke drugo In pred Izidom devete Itevilke zadnjo tretjino. Poverjeniki dobe za v • a k I h 10 plačanih Izvodov enajstega zastonj. 17. LETNIK nAJ-JUDlIJ 1»80 NT K V. #—10 MOŽ GOZDA. Roman z divjega zapada. Slovenski pripoveduje dr. Joža Lovrenčič. ZANE GREY: Trinajsto poglavje. Heleno je objela težka skrb, ko jc ostala sama. Mislila jc na Daleja, ki jc pravkar izginil, mislila na sestro in drhtela zanjo. Ko sc jc zvečerilo in sc jc nekaj Mormonov in cowboyev utaborilo na verandi, da bi jo stražili, jc pospravljala svoje in sestrine stvari, ki bi jili vzela s seboj, če bi jo pregnal Beaslcy s farme. Carmichada le vedno ni bilo; povedali so ji, da so ga videli, ko jc jezdil proti gorovju. In ?c je zvedela, da se jc Royu obrnilo na boljše ter da vlada v vasi napeto pričakovanje, kaj bo .. . Prva in druga noč sta mirno minili. I retji dan proti poldnevu jc Heleno vznemiril krik in konjski topot. Stopila jc k oknu in pogledala proti hlevom in skednjem in opazila visok steber dima. •Ogenj! Eden izmed skednjev t— nni stari, ki jc daleč tam zunaj, gori. Gotovo ga je užgal kak neprevidni Me hikanec s svojo cigareto!« Planila bi k gorečemu poslopju, a se je premislila. Tedaj jc zaslišala korake na verandi in kmalu nato trkanje na vrata. Odprla je. Štirje Mehikanci so vstopili in eden jo je bliskovito zgrabil in porinil čez prag. Nič ne bo hudega, senjora!« ji je rekel ter ji skušal dopovedati z besedo in kretnjami, naj gre z njimi. »Nikamor!« je bruhnila Helen in drhtela, hoteč premagati svoje ogorčenje. Zaman se je ustavljala. Mehikanci so jo zgrabili in jo nesli preko njenega posestva do ceste, kjer so jo postavili na noge ter se vrnili, da ji preprečijo povratek. Helen se je ozrla, se ovedela, da je na cesti, in omahovala je v vas k vdovi Cass, kjer je povedala, kaj sc je zgodilo. »Pričakovali smo to,« ji je rekel Roy. »Toda Beaslcy ne sme ostati na moji farmi,« mu jc Helen odločno odgovorila. »To ni pravica!« »Miss, če boste čakali, da vam bo tu pomagala pravica, prej osivite! S pravnim postopanjem ne boste pregnali Beasleya s svoje posesti!« »Oropal me jc, popustila ne bom! Kaj naj lc počnem? Ali mi ne more nihče pomagati?« »Dva, tri dni počakajte in vse bo dobro,« ji jc odvrnil Roy, »samo poguma ne smete zgubiti!« »Poskusila bom . . .« »Dale, I.as Vegas in jaz smo, s katerimi bo moral Bcaslcy računati! Miss Neli, na življenje sme toliko dati ko na nebesa, na katera sc ni pripravljal!« »Toda, Roy, meni nič tebi nič koga spraviti ob življenje vendarle ne gre. Proti peti božji zapovedi je ... Ne, kaj takega ne dovolim ... In potem še pomislite — nevarnost za Daleja, za vas vse!...« »Deklica, kako pa si hočete pomagati? Kaj pa, Daleja lahko zadržite, čc ga ljubite in prisežete, da ga sicer ne pogledate ... Tudi jaz bom vpošteval vašo željo, toda cowboya Las Vegas ne bo zadržal nihče!« »O, da bi mi le Dale privedel Bo — potem mi ni mar za farmo!« je izjavila Helen. »Kar tiho, Miss! Potem sc šele začnete brigati za farmo. Na? veliki lovec mora dobiti pravo delo!« je rekel Roy in se nasmehnil. Se isti dopoldan so prinesli Helenino prtljago na verando vdove Cass, kjer so se zbirali vaščani in vaščankc ter sočustvovali s pregnanko, kar ji je dobro delo in ji dajalo novega poguma. Drugi dan ji je povedal Rov, da je Be-aslcy zasedel farmo. Brat John mu je sporočil, ki je ostal z drugimi na farmi. Z brati je priz.nal začasnega sospo-darja, a le zato, da bi pomagali Heleni in čuvali nad njenim imetjem. In še je vedel Roy, kako so Beasleyevi ljudje slavili svojo zmago . . . Drugi, tretji in četrti dan so se neskončno vlekli in Helen ni mislila drugega, nego bo li Dale rešil Bo .. . Petega dne proti večeru sc je Helen zdrznila sredi svojih sanjarij. Zaslišala je začuden, piskajoč glas vdove Cass, nato besede, ki so jo vso prevzele, in še dekliški smeh, truden sicer, a vendar src čen. Dale z Bo sc je vrnil. Ko ju je zagledala, ji je že Ho tekla nasproti in jo objela: »Neli, tu sem! Na varnem — vse v redu! Nikdar v svojem življenju nisem bila tako srečna... O, Neli, dovolj imam dogodivščin!« Bo je bila vsa iz sebe; smejala se je 111 jokala. Dale je stisnil Heleni roko in menil, da ji je moralo biti hudo. »Mrs Cass mi je povedala, da ste pri njej, in vem — zakaj.« Roy je peljal vse v hišo in spotoma vprašal Daleja, kje ima kuguarja. Ko je Dale povedal, da ga je poslal domov, je bila Mrs Cass neznansko zadovoljna. »Helen, zakaj si tu?« je vprašala Bo sestro, ki ji ni odgovorila, pač oa jo jc vedla v svojo sobo, kjer je ugledala sestrino in svojo prtljago. Poteze v nje nem obrazu so sc spremenile in oči so ji vzžarcle v jezi. »Beasley te je pregnal? Kje je moj — kje je Tom?« »Ni ga že pet dni. Tebe išče.« »O, in nič nc ve, kaj sc jc zgodilo tebi?« »Seveda nc ...« »Ko izve, potem ... O, hitro bo šlo!.. . Vesela seni, da sem sc še pr'.‘d njim vrnila!. . .« Čevlji so jo tiščali in preobula st: jc in preoblačila in ves čas pripovedovala sestri, kaj jc vse doživela. Ko sta sc vrnili k družbi, jc Helen opazila, da je Roy obvestil Daleja o vsem, kar sc jc zgodilo v njegovi odsotnosti. Ko so sedli vsi k večerji, jc bila Mrs Cass posebno vesela, zakaj zdelo se ji je, da bo priča veselega romana . . . Ko se je lovil prvi mrak ob oknih, jc Rov vstal in odšel na verando, kjer jc, tenkosluh, zaslišal oddaleč topot, in poklical Daleja iz sobe. Daleju sta sledili tudi Helen in Bo, ki sta obstali na pragu. »Las Vegas jc!« jc šepnil Dale. Čez trenutek je pritopotal speijcn konj in z njega jc skočil Carmichacl. »Mladci, prijezdil sem v vas, pa so povedali, da ste jo našli!« »Da, Las Vegas, Dale jo je privedel zdravo in nepoškodovano domov — tu jc!« je povedal Roy, ki mu je prišel nasproti z Dalejem. Cowboy ju jc potisnil stran, sc pognal skokoma na verando, gledajoč v vrata. Ho bi mu planila v objem, a sije premagala. »Bo,« jc zaklical kakor bi bil div- iak, dasi ni bil divjaku prav nič podoben. »O — Tom!« je odvrnila Bo in mu dala roko. Carmichael je hotel takoj izvedeti, kako je bilo z nio. Ko so mu povedali, ic še hotel potrdila, če je res, kar je slikal, da je Beasley pregnal Heleno. Potrdili so mu. Nič ni rekel na to, samo obrnil se je in odšel. »Čakaj, Carmichael!« je zaklical Dale in hitel za njim. »Tom!« je vzkriknila Bo. »Nič ne pomaga kričati za njim, ko se mora nckai zgoditi,« je rekel Roy. »Zdi se mi tudi, da sc je naoil žganja!« »Pil ic! O, to pojasni vse!. .. Neli, niti poliubil mc ni!. . .« Prvič v svoiem življeniu ni imela Helen časa. da bi tolažila Bo. Podvizala sc ic za Dalcjem, ki jc stopal no stezi. »Dale, prosim vas, počakajte!« Dale jc obstal in Helen ca je dohitela pod cvetočimi breskvami. »Nisem sc vam še zahvalila, da ste rešili Bo!« mu jc drhte rekla. ■•Dobro, dobro.« ji je mehko odvrnil. »Zato jc Se čas, /daj moram za cowboycm.« »Ne, tu se vam zahvalim. Dolgujem vam zase in za Bo več — kot vam morem kdaj povrniti. Nc pustim vas od tu!« jc Se rekla in dvignila roke, da bi ga objela, a so ji obstale oh njegovih prsih in sc oprijele robov njegovega usnjenega jopiča. »Neli, vaš prijatelj sem,« jc odvrnil natjlo. »Nc govorite mi o povračilu! Pustite me, da grem. Za Carmichaelom moram, da bom pred njim pri Beas !cyu.« Helenini prsti oh robu jopiča so se skrčili, bliže k njemu se jc nagnila in ni sc niogla več premagovati. »Nc pustim vas!« jc drhte in vroče ponovila. Dale se jc zasmejal in poloJ.il svoje roke na njene. »Kaj pravite? Ne morete me zadržati.« »Morem vas. Dale, jaz nočem, da bi tvečali življenje!« Začudeno jo jc pogledal in zdelo se jc. ko da bi se hotel oprostiti njenih rok. »Poslušajte mc, prosim —« ie hitela. »Če greste, da bi ubili Bcasleya, in bi to storili — bi bil umor... Greh je . .. Vse svoje življenje bi bila potem jaz nesrečna.« »Toda, otrok, ob vse boste, če ne nastopimo proti Beasleyu — kakor zaslužijo ljudje njecove vrste tu na zapadli,« ic ugovarial in sc je z eno samo kretnio osvobodil. Helen ca jc hotela za vsako ceno zadržati, da ne bi omadeževal rok z umorom, zato je pozabila na svoj ponos in nrav tako hitro vnrla roke okoli Daleicvcga vratu, odločena, da ga ne izpusti. »Moj pravi priiatcli — moi.. . Dale. vem, da mc liubitc!« ic šepetala, sklonila obraz na njecova prsa in čutila. kako mu nemirno bije srcc. »O, ali ni res?« ic šc tiho, sladko vprašala, ko je pomolčal. »Ako že moram govoriti — da — liubim vas, Helen Ravncr,« jc odvrnil in Heleni sc jc zdelo, da prihaja njegov clas iz dalinih daliin. Pridvignila ie obraz, ga gledala — v pogledu jc bilo srce. »Če usmrtite Beaslcya — sc nikdar nc poročim z vami!« »Kdo pričakuje to?« ic vprašal in se nekam hripavo zasmejal. »Ali menite, da me morate poročiti, da bi poravnali račun? Prvič sc jc /godilo, da ste mc užalili. Neli Rayncr. Sram mc je, čc mislite, da bi mocel od vas zahtevati ljubezen — radi hvaležnosti —« »O — ti — ti, nedoumljiv si kakor gozd, v katerem živiš. Ljubim, ljubim te!« Sunkovito, drhte so ji vrele besede iz srca, ki sc jc toliko časa premagovalo. Dale jo je dvignil k sebi in poljubil. »Nič bi mc nc moglo napraviti srečnejšega nego tc tvoje besede!« jc pri-poznal, ko jo jc postavil na tla. »Potem nc pojdeš tja, da bi . . .« Heleni je zastala beseda. »Moram,« Ji je odvrnil mirno. »Ti se vrni k Bo in nič ne skrbi ter glej svet, kot sem te učil v gozdih.« Helen je obstala na mestu in slišala, kako Dale odhaja. Kakor okamenela je obstala, sama ni vedela, koliko časa. Ko se je ovedela, ji je bilo jasno, da mora za njim. Podvizala sc je in tekla v mrak proti vasi... Tik pred vrati v gostilno je dohitela Daleja. »Milt, o, počakaj, počakaj!« je sopla. Slišala je, da j'’ tiho zaklel, ko sc je obrnil. Sama sta bila v rumeni svetlobi, ki je lila skozi okna iz gostilne. Ob ograji so bili privezani konji in povešah glave. »Vrni ^e!« je ukazal Dale strouo. V obraz ic bil bled in oči so mu Ja rele. »Ne, ne grem, razen če me šiloma odpraviš!« je oduovorila odločno. Nič ni oomišlial. Prijel io je, da bi io odnesel. Tedaj ic v gostilni zašume-lo, krik je naraščal in ropot. Dale je pustil Heleno in planil proti vratom. V gostilni je ta trenutek zavladala nenadna tišina, ki ic vplivala huic ko vik in je zadržala niccrov korak. Helen sc je zdrznila in zdelo se ji ic, kot bi ii zastalo srce. Ne eneea glasu ni bilo več čuti. Dale se ni ganil, šc konji so bili ko okameneli. Dva gromka strela sta presekala molk, nakar ic sledil še tretii stre' in slišati jc bilo, kako sc je sesulo steklo. Daleja ni več vzdržalo, planil ic v gostilno. Tudi Helen sc ic približala vratom in vstopila. Gostilniški prostor ic bil medlo raz sveti jen in ves zakajen. Dale ic obstal na pragu. Na tleh sta ležala dva človeka. Stolice in mize so bile prevrnjene, pisana množica temnopoltih mož brez jopiča, opasanih in v škorniih cc je gne tla in stiskala ob nasprotni steni ter prestrašena strmela nroti mizi ob točilnici, kicr je stal prebledel gostilničar s tresočimi se, dvignienimi rokami. Carmichael je slonel ob mizi in držal v povešeni roki revolver, ki sc je še kadil... Jeffa Mulveya, ki jc bil prešel k Beasleyu, in šc Pcdra, enega izmed onih štirih, ki so pregnali Helen, jc bil počil in potem jc iz same prešernosti, ko se mu ni upal' nihče blizu, ustrelil še v zrcalo... »Na zdravje Beaslcyu in njegovi tolpi!« sc jc norčeval, dvignil čašo in v dušku izpil. Prazno čašo jc v divji besnosti treščil na tla .. . Helen jc z grozo gledala vse to in nenadoma so ji odpovedale noge in zatemnilo sc ji jc; nič več ni videla Daleja, dasi je vedela, da jo drži. Potem ji je izginila šc zavest. Las Vegas ju je opazil in sc s hitrimi koraki zagnal k Daleju. »— —! Kaj iščete tod?« jc zakričal rezko. »Kako le mislite na to dekle, vi veliki Indijanec? Dovoli ji teči za njim — da tvega življenje! Skrbite zanjo in za Bo in vse drugo prepustite meni!« Dale je molče dvignil Helen, sc obrnil in izginil skozi vrata v temo . . . Štirinajsto poglavje. I.as Vecas, ki ic bil stopil za Dale-jem pred hišo, se jc vrnil in dovolil gostom, da so smeli za mize, >amo zaTroz.il-iim ic, da bi ne bilo dobro onemu, ki bi skušal zapustiti bar. Tudi sam jc sedel in pil ter pričakujoče gledal v vrata. Beaslcya je čakal. Ura za uro je minila — Beaslcva ni bilo. Ko ni bilo več upanja, da bi far mar prišel, jc T.as Vegas razdražen zapustil gostilno. V vasi ni bilo ne ene luči več. Konji pred gostilno so stali v temi. I.as Vegas jc poiskal svojega in ga odvedel po cc-sti, s katere je zavil na kolovoz in krenil v polje, kjer sc jc dvigal v medlem svitu zvezd neki skedenj. Do jutra ni bilo več dosti. Konja jc razsedlal in ga pustil na travnik, sam pa je poiskal lestev in splezal v podstrešje, kjer sc jc zavalil v seno. Počival je, spal pa ni. Ob zori jc zlezel s podstrešja in odvedel konja v hlev, kjer jc hodil gori in doli in vsakotoliko pogledal skozi špranje med deskami, kako je zunaj. Posamezne jezdece je videl in vozove in pastirje, ki so šli tam mimo po cesti proti vasi. Ob uri zajtrka je osedlal Las Vegas konja in odjezdil zopet v gostilno, kjer je našel samo gospodarja, ki ni bil dobre volje. Naročil je zajtrk in potem še pil in obsedel kako uro. Ko ni bilo nikogar, jc vstal in šel po vasi, ki je bila tudi ko izumrla. Vse se ga je balo, nihče si ni upal na cesto. Proti poldnevu šele je naletel na nekega vaščana. »Las Vegas,« ga je ogovoril, »čuj, vsi mehikanski psi zapuščajo tropoma pašnike!« Las Vegas ga je grdo pogledal, zaklel in vprašal: »To mi povej, ali si čul kaj o Beas-leyu!« »Da. Pri svojih ljudeh je — tani gori na farmi. Mislim, da ne bo mogel več dolgo odlašati in se bo moral prikazati v vas...« Zapad je govoril iz teh besed, ker sleherni je pričakoval, da se mora pravica rešiti le z orožjem, kakor je zahteval običaj. »Če ne pride — ga poiščem,« jc od vrnil Las Vegas in šel svojo pot. Ur Ta čas je pripovedoval lk*asleyu njegov oskrbnik Buck Weawcr, kaj se je zgodilo prejšnji večer v gostilni in še, da se jc Dale vrnil. Beasley, ki se doslej ni upal, odločiti se, in jc odlašal in odlašal, jc ukazal, naj osedlajo konje in vsi možje naj odjezdijo v vas. Povelje sc ni izvršilo in Bcaslcy jc divjal in besnel. V svojem besu ni pojniil in ni vedel, da jc tudi pri svojih ljudeh zaigral vse s svojini obotavljanjem ... * Pri kosilu je sedel Beasley in sc šc ni pomiril, ko jc zaslišal rožljanje ostrog. Zdrznil se jc in zaokrenil glavo. »Kako gre kaj, Beasley?« je sprego- voril Las Vegas, ki se je pojavil v sobi, kot da bi bil pričaran. »Kaj — želite?« je vprašal hripavo Beasley in prebledeli obraz se mu je oznojil. »Cujte, moja gospodarica Miss Helen meni, da bi se spodobilo in bi bilo lepo, če bi malo tod pogledal, ko sem vendar njen oskrbnik, pa da bi še z vami kosil — z a d n j i k r a t!« jc odvrnil cowboy. Prijazno in ljubeznivo je govoril z zategnjenim in hladnim glasom, a njegov pogled je bil pogled sokola, ki je pripravljen planiti na žrtev. Sedel je za mizo nasproti Beasleyu, ki je nekaj zamrmral. »Jejte ali ne — meni je vse eno!« je dejal Las Vegas, polnil z levo roko krožnik, desno pa je oslonil samo s konci prstov na mizo in ni odmaknil prodirajoče zročih oči z Beasleya. »Halo, moj polkrvni gost iz Mehike, res mi vre kri, ko vidim, kako sedite tukaj, in pomislim, kako ste pregnali mojo gospodarico Miss Helen s te farme,« jc začel Las Vegas z mirnim glasom in si privoščil jedi in pijače. »V svojem življenju sem imel že dokaj opraviti z banditi, s tatovi, sleparji in podobno drhaljo, a tako podlega ničvredneža kot ste vi — ga ni na svetu!... Ne bo dolgo in počim vas — kakor hitro zganete svoje umazane kremplje. No, pa upam, da boste še tako prijazni in mi dovolite nekaj besed, sicer ne bom srečen .. . Izmed vseh rumenokožnih mehikanskih psov ste vi najslabši! Snoči sem mislil, da pridete v vas in se postavite kot gre možu. Zaman sem čakal. ■.. Beasley, sram me jc, zmerjati vas, ko bi vas moral počiti! Ne prime sc vas, pa naj vam rečem lažnik, razbojnik, podlež, plazeči sc kojot, slepar, ki najine druge, da bi mu opravili posel ... Boga mi!...« »Carniichacl, samo besedo prosim,« je bruhnil Bcaslcv hripavo. »Prav imate, nič nima smisla, zmerjati me ... Govoriva rajši o vsej zadevi ... Odkupim se vam . .. Dcsettisoč dolarjev —« »Haliaha!...« se jc zagrohotal Las Vegas. Vse mišice so se mu napele, obraz mu je preletel čuden, bled sijaj in desna roka se mu je začela močneje tresti. »Pa — podvojim — vsoto!« je sopel Beasley. »Polovico farme vam odstopim — in vso živino —« »Prekličite to!« je strašno zarjul Las Vegas. »Čujte, človek, — prekličem in Auchinclosovo farmo popustim!« je šepetal in trepetal Beasley z zbeganimi očmi mrtvaško bled in ko zmešan. Las Vegas je udaril z levico ob mizo. »Postavi se, pes mehikanski!« je zagrmel. Beasley je z obupno besnostjo segel po revolver ... »J* Helen je gospodovala zopet na svoji farmi. One temne dni, ko jo je morala zapustiti, je že skoraj pozabila, zakaj dva meseca sta minila. L veseljem se je lotila dela in v kratkem času vse preuredila, pri čemer sta ji pomagala Dale in Roy Beemann. Vsi prejšnji delavci so se z veseljem vrnili k njej, samo Carmichaela ni bilo. Udaril jo je za Mehikanci, ki so bili v Beasleyevi službi... Jedilnico, v kateri je Beasley zadnjikrat obedoval, je Helen spremenila v shrambo in ni nikdar prestopila njenega praga, da ji ne bi spomin na prošlost grenil srečnega življenja. Bo je težko čakala Carmichaela in dražila sestro, da se ona poroči z Dalc-jem, če se njen cowboy ne vrne. Pa se je Las Vegas sredi poletja vrnil iz Nove Mehike in privedel s seboj za Bo lepega mustanga. Roy je bil dobre volje in ni miroval, dokler se ni vršila na Auchinclosovi farmi dvojna poroka, nakar so veseli in srečni napravili izlet na Rajski travnik, kjer so uživali kakor nekdaj vso lepoto narave, se spominjali vseh zgod in nezgod in še Tonu, ki jih je zavohal in se oddaleč žalostno oglasil, a se ni vrnil k njim, čeprav so ga klicali in kli cali... (Konec.) FINŽGAR O BODOČNOSTI SLOVI]NSKIX;A JEZIKA. » Taka siroščina po številu nas je, da če kihneš vrh Triglava, bi ti lahko ves narod rekel: »»Bog pomagaj!«« Pa zaradi tega imamo isto pravico do življenja, kakor je nima samo graščak, veleindustrijalec, kapitalist, marveč jo ima tudi bajtar in proletarec; in je nima samo lev in jelen in sokol, ima jo tudi podlasica in vrabec in žužek. In vsemu temu božjemu drobižu še v glavo ne pade, da bi sklical enketo in sklepal: »»Ni nam več vredno živeti. Prelevimo se v same leve in jelene in so- kole, ali pa poginimo!«« Priroda sama ga uči, da ima pravico do življenja, in zato mu uri noge in roge, da se brani, živi in plodi. Za taka protinaturna zborovanja je sposoben samo tisti (časih celo slovenski) človek, ki je prelen in pre-brnjav, pa bi si rad polomil noge in roge, in krevljal ob tujih berglah in se bodel s tujimi, umetnimi rogovi. Torej: mi smo, in če sc sami ne zavržemo, bomo.« (»Slovenec«, velikonočna številka [91) iyjo.) SEDMOSOLEC FR. PUŠNIK: KAKO SEM PREŽIVEL POČITNICE KOT DELAVEC. Kmalu je minil prvi teden mojega službovanja in naslednji teden bi moral hoditi na delo ponoči, tako da bi delal od desetih zvečer do šestih zjutraj. To mi seveda ni ugajalo; najrajši bi bil hodil na delo vedno zjutraj. Zato sem vprašal ob koncu prvega tedna višjega paznika, ali bi mi dovolil, da bi hodil vedno zjutraj na delo. Uspel sem in stvar je bila urejena za cela dva meseca; hodil sem vedno le zjutraj na delo. Na ta način sem prišel prve tri tedne vsak teden med druge ljudi, kajti ostali delavci menjavajo delo tako, da imajo prvi teden delo zjutraj, drugi teden ponoči, tretji teden popoldne, četrti teden zopet zjutraj itd. Takoj v začetku drugega tedna sem bil prestavljen od prejšnjega izbirališča v popolnoma drugo dvorano, kjer sem izbiral drobni premog. Od premoga, ki je bil moker, ker je bil pravkar opran, sem bil precej blaten in moker. Drugi dan sem prosil paznika, naj bi me dal zopet k prvotnemu izbirališču, kjer sem nato ostal z malo izjemo cela dva meseca, kar sem hodil na delo. Ob pričetku vsakega tedna sem se najbolj bal, da me novi paznik ne bo hotel pustiti pri izbirališču premoga, temveč me bo dal h kakemu težjemu delu, kot 11. pr. k nakladanju premoga, /a vozača itd. Dobro sem se zavedal, da je izbiranje kljub dolgočasju vendar najlažje delo na separaciji. Druga ugod nost pa je bila tudi ta, da so delavci, ki izbirajo premog, pod streho, dočim so skoro vsi drugi izpostavljeni dežju in drugim vremenskim neprilikam. V tretjem tednu mojega službovanja je imel službo zelo dober paznik. Meni se je zdelo, da je vedno dobre volje in da sirov sploh ne zna biti. Zato sem že le-\?s plenil, da bom naslednje leto o počitnicah, če bom še delal na separaciji, Konec. skušal urediti stvar tako, da bom prišel delat k temu pazniku, čeprav bom hodil potem na delo zjutraj, ponoči, popoldne itd. Prvi dan tretjega tedna je bil za druge plačilni dan, le zame še ne, ker mora vsak začetnik delati en mesec da dobi prvo plačo. Ta dan sem zvedel od neke vdove delavke, da nobena delavka ne zasluži več kot 25 Din dnevno. Sedaj si pa lahko mislite, kako taka vdova, ki mora skrbeti Še za nedorasle otroke, izhaja s temi 2 5 Din. Nekega dne ob desetih zjutraj je zmanjkalo praznih vagonov za nakladanje premoga. Ni kazalo drugega, kot da so začeli spravljati premog v skladišče: v veliko betonsko stavbo, v katero gre baje do 250 vagonov premoga. Do tega skladišča spravljajo premog tako, da leze premog s pomočjo železnih plošč do sredine skladišča, tam pa se železne plošče obrnejo in gredo na spodnji strani po drug premog, prejšnji premog pa pada v skladišče. Ker pa je skladišče zelo veliko, morajo delavci od srede skladišča spravljati premog v kote in ob stene. Tega dela sem se moral lotiti tudi jaz, čeprav ne za dolgo. Delali smo, kar se je dalo; premog je padal v skladišče neprenehoma in ga je bilo treba sproti vsega spravljati ob stene in v kote skladišča, ker bi sc sicer odprtina, skozi katero je padal, zamašila in bi morali ustaviti ves obrat, dokler bi se zopet vse ne uredilo. Dasi nas je bilo kakih osem, smo vsi delali, da je od nas kar kapalo. Samo štiri ure sem tako delal, pa sem imel popolnoma zadosti. Na srečo mi poslej tega ni bilo več treba in sem ves čas ostal pri izbiranju premoga. Sedaj pa še nekaj besed o moji družbi na separaciji! Pri izbiranju premoga tvorijo večino delavke, najbrž zato, ker so pri delu hitrejše in jim tudi ni treba toliko plačati kot moškim. Toda moški ali ženske, povsod se mi je dozdevalo, da je pri delavcih samozavest zelo majhna. Vsi klonejo in ne zahtevajo javno pravic, ki jim gredo. Tudi ni med njimi samimi pravega tovarištva. Ce je kak delavec le malo bolje zapisan pri predstojnikih kot ostali, že gleda z nekakim preziranjem na ostale svoje tovariše. Neorganiziranost je splošna. Vsak skrbi le zase, skoro vsak se prilizuje in tožari navzgor, samo da bi se pazniku prikupil in postal kmalu preddelavec ali celo paznik, čeprav nima predpisanih šol. i'o se dejansko tudi večkrat dogaja in kakor hitro postane tak delavec preddelavec, še bolj prezira ostalo delavstvo, čeprav je pred nedavnim moral še sam delati. So pa seveda tudi izjeme. V drugem tednu svoje službe sem imel preddelavca, ki sc ni preveč klanjal navzgor in tudi ne pritiskal navzdol. Seveda se pozna to nekoliko tudi pri delu, kajti opazil sem, da delavci niso pri vseh paznikih in preddelavcih izbirali z isto natančnostjo. Je pač tako na svetu, da dela človek toliko, kolikor — mora. Dne 31. julija je bil zame prvi plačilni dan. Zjutraj sem se pred pričetkom dela uvrstil med delavce, ki so čakali pred pisarno. Ko sem dobil zavitek s svojim imenom, me je kar nekako pogrelo. Izplačali so mi 269 Din za čas od 1.—15. julija. Malo čudno se mi je zdelo, da sem dobil tako malo, ker sem delal 13 dni in zaslužil po 25 Din dnevno, a pomiril sem se, ko sem izvedel, da znašajo odbitki 55 Din, in sicer za pokojninsko blagajno 21.90 Din, za bolniško 25 Din mesečno, potem pa še davek. Dne 15. avgusta sem dobil 343 dinarjev, torej precej več kot prvikrat; to pa zato, ker se odbitki za ves mesec zaračunajo le koncem vsakega meseca. Dne 31. avgusta sem dobil 245 Din in obračun 247 Din; torej vsega skupaj 1104 Din. To sem porabil za čevlje in obleko. Vsega skupaj sem delal 49 dni; povprečno sem zaslužil na dan čistih 22.50 Din. Marsikdo bi si morda mislil, da si kljub zaslužku takih počitnic ne želi. Moje mnenje pa je povsem drugačno. Smatram namreč, da sem počitnice dobro porabil, čeprav nisem lazil po gorah kot marsikdo drugi. Priznavam, da nisem spoznal popolnoma delavskih razmer, toda videl sem vsaj malo, kako je delavec v potu svojega obraza svoj kruh. In z veseljem sem šel zopet v šolo, utrjen v prepričanju, da je delo splošna usoda in potreba vseli ljudi in da torej tudi dijak ne more delati izjeme. Ce bom kdaj pozneje v življenju imel posla z delavci, mi njih življenje in njih mišljenje ne bo povsem tuje; ne dvomim o tem, da mi bo to v življenju še dostikrat prav prišlo, da sem bil sam delavec. In to je t\idi dragocen zaslužek mojega dvomesečnega »uživanja počitnic« pri delu, zaslužek, ki mi bo ostal dalje časa nego onih 1 100 Din, ki sedaj žal že davno romajo spet bog-vekod. Dostavek uredništva. 'lega preprostega dijaškega dopisa smo se prav razveselili. Bavi se namreč z vprašanjem, ki je od leta do leta važnejše: kako naj proda duševni delavec za denar svoje telesne sile? Vsak zdrav človek ima na razpolago množino telesnih sil, ki zahtevajo, da se uveljavijo, udejstvujejo in razvijajo; če telesne sile rabiš, ti rastejo, če jih pa zanemarjaš, ti propadajo, ž njimi vred ti pa hira vse telo. Radi tega čutijo meščani — zlasti tisti, ki delajo samo duševno — tako silno potrebo po telovadbi, po športu, po izletih itd. Telesne sile se hočejo razmahniti! Če jim ne daš tega, se tudi duševno ne počutiš dobro. V dobi, ko toliko dijakov išče prilike, kje bi si mogli kaj zaslužiti, se pa samo po sebi sproži vprašanje: kako bi bilo mogoče, da bi tudi duševni delavec zaposlil svoje telesne sile tako, da bi kaj — neslo? To vprašanje je pisec našega članka rešil na ta način, da je šel delat k pre-mogokopni družbi. Za naše razmere je to že precejšnja redkost. Če pa beremo o dijaštvu v naprednih državah, n. pr. v Ameriki, vidimo, da je tam vse polno dijakov, ki si v počitnicah služijo prihranke za šolsko leto kot natakarji v letoviščih, kot fotografi, kot delavci v raznih podjetjih itd. Dobiček, ki ga imajo ti dijaki od svojih »počitnic«, se ne kaže samo v denarju. Kajti poleg nagrade v denarju m pridobiva človek s telesnim delom tudi dragocene izkušnje in važna spoznanja. Predvsem sc dijak utrdi v prepričanju, da nobeno delo ni sramotno, ampak da je človek vreden tem večjega spoštovanja, čim težje delo opravlja. Dostikrat se prepriča dijak tudi, da po-menja telesni napor, če ni pretiran, celo oddih od duševnega dela. Zmerno telesno delo krepi telo, obenem pa razširja človeku duševno obzorje na tako nazoren način, da tega ne more v taki meri storiti nobena knjiga: dijak pričenja razumevati druge stanove. Bodi sam nekaj časa delavec, pa ti bo marsikaj iz »socialnega vprašanja« postalo jasno tudi brez knjige; če boš pa dobil tako knjigo v roke, jo boš prebiral z globljim umevanjem. Najboljša šola socialnega mišljenja je delo in občevanje z delavci. Morebiti ni dandanes v nobeni državi tako malo nasprotja med delavci in delodajalci kakor na Angleškem. Foerster pripisuje (v knjigi: Christen-tum und Klassenkampf) glavno zaslugo za to ugodno razmerje dejstvu, da je na Angleškem prav mnogo visokošol-cev, ki preživljajo počitnice ali pa še dalje časa namenoma v najrevnejših predmestjih industrijskih središč med delavstvom zato, da proučavajo delavske razmere in sc seznanjajo z delavskimi težnjami. Pisec našega članka ni bral Foersterja, vendar je storil to, kar delajo visokošolci po Londonu in ameriški Uniji v prav izdatni meri. Zanimalo nas bo, če bomo slišali tudi o drugih dijakih, ki so na sličen način v počitnicah bogatili svoj žep in svoje znanje. Tisti narod postane premožen in vpliven, ki rad dela in ki tudi zna delati. CAPRICORNUS: ODLOMKI 17 POPOTNIŠKEGA PNFVNIKA. Sreda, 14. avgusta zvečer. Ločiva se od krasnega pogleda. Zopet naju teže nahrbtniki, ki so se bili že prej napolnili s spomini. Tako stopava po poti v mesto in preudarjava, kje bova našla prenočišče. Tedaj pa se za nama oglasi starejši gospod. Sprva ga nisva prav razumela. Končno spoznava, da govori hrvaško. Vpraša naju, če nisva Slovenca in kmalu sc spoznamo. Gospod nama pove, da prihaja z razstave v Barceloni in da je dr. Josip Silovič iz Zagreba. Tako sva se pri No-trc Dame de I.a Garde v Marseillu slučajno sestala s sedanjim banom savske Konec. banovine. Prav razveselila sva sc tega najinega novega poznanstva in rade-volje sva sprejela povabilo prijaznega gospoda ter šla z njim večerjat. Jemo proven^alsko narodno jed bouillabaissc, neke vrste ribjo juho. Ker je kruh rk disereation, pridno mahava po njeni. Med gosti hodijo ves čas različni reveži, ki si služijo denar s petjem, brenkanjem in plesom. Kar postavi se pred goste in nekaj zapoje, potem pa gre od enega do drugega in pobira milodare. Med temi prosjaki je mnogo mladih de klet. Željno gledajo revice na polne mize. Pozno je že, ko se poslavljava. Misliva še na pot v staro pristanišče, a izveva, da je tam celo podnevi nevarno hoditi. Ondi sc zbirajo namreč vsakovrstni sumljivi ljudje iz kolonij. Zato je bolj varno, če ne nosiva svoje kože in nahrbtnikov, dasi ni bogve kaj v njih, na prodaj. Spopadi med Arabci in črnci se dogajajo skoro vsak dan. Po svetlih, živahnih ulicah, kjer je promet šele sedaj v hladu prav oživel, sonet na najin čaj, ako bi ga le pokusil, lačen seveda kakor midva. Avignon obdaja še danes trdno obzidje. Papeški grad stoji že bolj ob koncu mesta ob Rodanu. Mrko, temno poslopje je pravcata trdnjava starih časov. Ogromno zidovje raste kvišku, v vseh dvoriščih je čudno mrzlo in vlažno. Takoj v veži najdemo seveda trgovino z raznimi albumi in drugo tako robo. Suhe Angležinje ogledujejo z lornjoni Papeški grad marširava na kolodvor. V čakalnici sc zavarujeva pred tatovi in zaspiva. Jutri pa naprej po svetu! Četrtek, 15. avgusta. Avignon. Svojo kuhinjo sva postavila kar na klop ob glavni ulici. V pogodi gode kot čmrlji, midva pa zraven kimava in preganjava spanec, ki ga v umazani čakalnici v Marseillu nisva dosti ujela. Zato bo pa zdaj čaj nadomestil ■zgubljen, spanec. Pri delitvi meriva to božjo kapljico do žlice natančno. Skoraj poln liter ga pospraviva vselej in vem, da bi Petrarca, če bi še danes živel v tem d*-u®em Rimu, napravil vsaj v Avignonu. slike in kupujejo kar na debelo. Ko se nas nekaj nabere, gremo po palači na ojfled. Ni dolgo kar je bila tukaj še vojašnica, pa je zato vse še precej razbito. lesni, visoki hodniki, skrivna stopnišča, ozke celice, opustošena kapela z grobovi papežev in kardinalov, ob stenah krasni gobelini. Sive stene so brez okraskov, stebri mrzli in resni, okna ozka in visoka. V papeževi spalni sobi kažejo freske ob vrhu zidu papeža na lovu. V velikanskem kaminu vodijo skrivne stopnice navzgor v stolp. Čudno odmevajo koraki in smeh med temi vlažnimi stenami. Pod zemljo v temeljih so vkopane ječe. Ob palači stoji silno stara cerkev Notre Dame des Domes. Po vosku in kadilu diši staro zidovje, težka bronasta vrata zaječe, kadar kdo vstopi. Temn3, skrivnostna in mogočna je ta cerkev. Za gradom leži park, stari papeževi vrtovi. Ob vodi v bambusovem gozdiču gagajo gosi in race na vse pretege. Nebo je oblačno, medla, vlažna sopara pritiska. Sedeva v parku na klop. Spomnim se neke pripovedke iz starih, dobrih časov v Avignonu, ki jo je zapisal Daudet. Neki porednež se je prikupil papežu, ker je hvalil njegovo mulo. '/.ato je postal papežev hlapec. V svoji službi pa je kradel muli vino, s katerim so jo napajali, jo pretepal, nekoč jo je celo odvlekel po neštetih stopnicah v visok stolp, odkoder so ubogo žival komaj zopet spravili na tla. Mula je vse potrpela, a je sklenila maščevanje. Po sedmih letih bi imel biti porednež povišan v visoko službo. Stal je pred papežem, da sprejme znak svoje časti, znak papeževega gorčičarja. Vsi dostojanstveniki so bili zbrani, tudi mula je stala tam, ko pa se ji je nesrečnik približal, mu je priložila pred zbranim dvorom strašno brco, ki jo je hranila sede 111 dolgih let za hudobneža. Ko sva ve vračala na kolodvor, sva spraševala, kje je cerkev svete Klare, kjer je Petrarca prvič zagledal Lauro, pa ni nihče vedel zanjo. Morda je ni več. Petek, 1 (1. avgusta. Jutranji mrak, še skoraj noč. Skozi okna vleče mraz v vagon, ki v silni naglici niha v oseh. Nekaj mornarjev smrči po mehkih sedežih. I.ahka megla cigaretnega dima sc ovija okoli luči. IVsno sem se zavil v pelerino in stopil k oknu. Luč iz oken reže žice in drogove ob progi. 7.a hip zagrmi, širok trak svetlobe šine mimo: srečali smo drug vlak. Luč iz oken ugaša na tleh, ravnina požira noč. Sive hišice rastejo po planjavi, vedno več, vedno več jih je. Temni dimniki, začrneli in mogočni, vstajajo med mrežami tirov in to-varen. Tam doli nekje kopiči morje dimaste megle k nebu. Mornarji so se zdramili in hite s pospravljanjem. Nekdo kaže skozi okno: Bois de Vincen-nes. Tiri sc zapletajo v Paname, Pariš... Gare de Lyon. Oblaki bele pare silijo v stekleno streho. Enakomerno sikanje čakajočih lokomotiv, ropot vozičkov, ki prevažajo prtljago, rezki signali, divje letanje sem in tja. Po dolgem prerivanju najdeva miren kotiček. Kolodvorska ura kaže pet. Razviti morava načrt za stanovanjsko akcijo, ker bi rada nekaj dni ostala v Parizu. Kupiva mestni načrt, da ne bova na vsakem oglu spraševala kod in kam. V velikanskih seznamih sva si nabrskala dragocenih podatkov, prav nič pa tistega, ki sc mu tudi sveta vladar pravi. S pogumom v srcu in s srcem v hlačah stopiva na pariško ulico. Po Pont d’Austerlitz prekoračiva Scino. Sprašujeva po majhnih hotelčkih za ceno sob. Pod 10 frankov nikjer. Kako naj pa domov prideva, če bova v Parizu vse zapravila? Prav taka in še slabša je bila v Quartier Latin, v starih vegastih hišah. Kaj naj počneva? V čakalnico na kolodvor ne moreva ves teden hoditi spat, nahrbtnikov ne moreva s seboj vlačiti po cerkvah in muzejih. Na vso jezo greva sedet v Luksemburški park. Iz previdnosti izbereva klop, ker sva že lani na Dunaju morala plačati, ko sva v enakem položaju iz nevednosti zašla na stole in je takoj pritekla neka babnica po denar. Park je krasen. Nežna, živozelena travica pokriva tla pod starimi platanami in kostanji. Tako prijetno sveže je oČesu, ko pride iz pustih sivih ulic. Arhitekt Corbusicr brezobzirno kritizira graditelje mest, ki znajo metati skupaj samo opeko in cement, ne znajo pa ohraniti prirode. V Parizu je prav tako. Po celo uro hodiš in ne vidiš drugega ko zidove, če pa je kje kaj drevja ali trave, je vse ograjeno. Sicer je v Pa- rizu precej prav lepih parkov, a ni prirode. Ob neki priliki sem videl Corbu-sierjev načrt velemesta, ki je vse kaj drugega kot današnji kupi hiš, zgroma-denih ob ulicah. Premišljevanje ne prežene lakote. Kruha imava le še malo, tako da sva vsega pospravila. Do večera sva sc morala potem postiti. V veliki stiski skleneva, da se oglasiva pri nekem slovenskem gospodu, za katerega sva slučajno vedela. Brez upanja na uspeh mu razloživa položaj in prosiva nasveta. Toda vremena so se nama zjasnila, kajti silno prijazno nama je gospod napisal list in z upom na zmago odideva v Ruc de Rivoli, kjer bi imela dobiti stanovanje v nekem kolegiju. Pismo izročiva vratarju, a ta sc vrne, češ, da ne bo nič. Obupala sva. Lačna in trudna od letanja ix> mestu lezeva ob Louvru. Pa vprašava nekoga, kje je podzemska železnica. Tedaj pa se zbere okoli naju vse polno radovednežev in vsak bi rad vedel odkod sva. Pa saj ni čudno, če zijajo, ker sva pošteno umazana in v precej strgani uniformi. Skoda, da nimava razglednic, prodajala bi jih in imela vsaj nekaj od zijal. Na podzemski železnici bi se nama skorai zmešalo. Stopnic vse polno, naval vedno velik, potem pa še, kdaj naj človek vstopi in kam. Metro vozi za dober dinar pod vsem Parizom in zelo hitro. Vrneva se zopet k najinemu gospodu in mu potoživa nesrečo. Zdelo sc mu je silno čudno, da ni bilo tam nič. I elcfonira in izve, da ravnatelj najinega pisma sploh ni dobil, ker je vratar naju imel za barabi in nama pokazal vrata. Prijazni gospod nama napiše novo '>olcm sva sc popolnoma pre oblekla, da bi demokratični Francozi ne imeli umazanih študentov za barabe in roparje. Ni vem, če bom še kdaj tako zadovoljno sedel na stol kot sem ob prihodu v najino novo stanovanje v nekem ko- legiju v latinski četrti. Kar vsak do svoje sobe sva prišla. Zvečer sva šla malo ven. Ko se vračava, ne najdeva svoje ulice. Ponoči ne pomaga dober nos, ker so ulice v luči vse enake. Tako sva skoraj dve uri hodila okoli in ko sva pravo zadela, sva videla, da sva šla skozi isto ulico malo prej že večkrat. Nedelja, 18. avgusta. Pred Louvrom stojimo in čakamo, kdaj nam odpro. Cele čete nemških študentov so se prav po vojaško uredile pred vhodom. Pa začujeva nenadoma kranjsko govorico in se ozreva. Slovenski skavti so, ki sc vračajo ali pa bodo šele šli na jamboree v Anglijo. Izdati sc nočeva, ker bi rada slišala, kaj se bodo menili. Štiri dolge ure sva letala po dvoranah. Lconardova Gioconda se smehlja med slikami drugih mojstrov. Mcrež-kovskij piše, da jo je umetnik slikal skozi vsa svoja zadnja leta in da je niti za bajno vsoto ni prodal francoskemu kralju Francu I. V njej je videl Leonardo klasično lepoto, o kateri je sanjal. »Pogreb* iz Chateaubriandove Atale od slikarja Davida, Murillova »Imma-culara«, slike vseh slavnih slikarjev vise v dvoranah. Zmešalo bi se mi, če bi vsako deseto ogledoval. Egipčanski umetnost, grobnice, mumije so ob grški Veneri, Artemidi in Apolonu kot groteske. Je užitek, če gledaš v resnici, kar veš le iz knjig. Popoldne sva ob/ijala Versailles. Razkošna spalna soba l.udovika XIV. sc tare radovednežev. Zrcalna dvorana nemo pripoveduje o diplomatih, ki so tu v letu 1919. sklepali mir. Velikanske slike iz bojev francoskega naroda kra-sc stene dvoran. Spodaj je galerija slavnih mož. Kip Napoleona na Sveti Heleni poleg cesarja Napoleona: strahotno resignirani obraz prvega posmehljivo gleda svojega dvojnika cesarja. Mimo Grandcs Kaux de Versailles po obširnem parku gre |>ot v Trianon, grad / muzejem kraljevskih voz. Voz Napoleona III. ima baje celih sedem ton in je vreden milijon frankov. Za Tria-nonom stoji tiha hišica v gozdiču, Potit Trianon. Tukaj je iskala miru nesrečna Marie Antoinette. Proti večeru sva se vračala v Pariz. Ob Seini stopiva na parnik. Umazane pene šume ob rilcu. Na velikih tovornih čolnih ob bregu si kuhajo delavci večerjo. V dim se love ‘olnčni žarki. Brazda za ladjo se motno svetlika in zgrinja. Čudno miren večer je zajel Pariz. Na ladji vse molči. V daljavi žarita stolpa cerkve Notre Dame. Anatolc France je dejal o njej, da je »grand comme un elephant et fin comme un inscct«. Ko vozi ladja ob Eifflovem stolpu, se zdi kot da stolp pada, pada . . . Ponedeljek 19. avg. V hiši sem dognal zanimivo posebnost. Takoj ob vhodu stanuje vratar — concierge — z ženo. Gospa so silno mogočni in rejeni. Gospoda pa bi prej imel za hlapca, ker vsak dan pospravlja po hiši kot na Kranjskem ženske. Zato je pa precej siten. Gospa zjutraj bero časopise, mož pa pometa. Popoldne sva bila na Mo it-martru. Na griču ob severnem pariškem koncu raste bela bazilika iz starih, temnih hiš. Svetle Kupole se v solncu krasno vidijo s Plače de la Concorde. Ob novih širokih stopnicah, Ki vodijo po strmini navzgor k cerkvi sede beračice in ponujajo slike in vsakovrstno drobnjav. Okoli cerkve stoji vse polno avtomobilov, ki so pripeljali tujce na razgled. Sivo morje Pariza izhlapeva iz sebe črne oblake. Venec dimnikov v predmestjih stoji kot ograja v ognjeno mor |e. Počasi se dviga megla za meglo i/ zmede ulic, bulvarjev, avenij in trgov. Zareče se svetijo v solncu steklene strehe tržnic: pariškega trebuha. Mogočni Pantheon, Invalidski dom, Eifflov stolp, nekaj sivih zvonikov mole kot jambori potopljene ladje iz valov temnih streh. S sunki vetra prihaja in odhaja krik Pariza na Montmartre, skalo, ki gleda iz morja. V cerkvi je mračno in hladno. Gladki mozaiki ob stenah se lesketajo v mrak. Udušen hrup signalov, pojoče molitve beračic, smeh tujcev uhaja pod kupole in odmeva po ladji. Odhajava. Prav ob cerkvi se začno ozke, zavite ulice, z nizkimi hišami, okraj bohemov ter kabaretov. Kričeči napisi vabijo. Na nekaterih strehah vidim velika kolesa na veter. Zvečer se užgo na njih luči, kolesa sc vrtijo, Montmartre je v bajni, zapeljivi luči. Nastroj Montmartra. Kot vscmirjc se zdi. Kometi luči, zvezde svetlih koles se sučejo v temi. Vse-mirje mrtvili duš. 2e prav v mestu stoji znani Le Mou-lin Rouge. Velikansko rdeče kolo na strehi vabi že od daleč. Pogledava pri vhodu noter. Livrirani sluge stoje ob vhodu, v ozadju se odpirajo vrata v dvorano, kjer plešejo, pa le taki, ki imajo res denar, kajti vsak korak je treba pošteno plačati. Na Boulevard des Batignolles sem na nekih vratih videl napis, ki pravi da stanuje tukaj vedeževalka bodočnosti. Pozneje sem videl cele reklamne plakate takih čarovnic. Ali ni vse skupaj slepilo življenja sitih? Prvič na poti sem si zaželel, da bi bil doma, kje na polju. Torek, 20. avgusta. Panthcon. Staro cerkev so spremenili v mavzolej zaslužnih mož. Ob stenah so fresko slike iz življenja svete Genovefe, St. Denisa, Klodvi-ga, Jeanne d’ Are. Takih fresk še nisem videl. Vse je živo, sveže. V podzemlju leže v sarkofagih slavni možje. Obokana klet je mrzla, po suhem lovorju in cipresah diši. Na Rousseaujevem sarkofagu je v reliefu upodobljena roka, ki drži skozi odprta vrata baklo: Ideje, ki so zasvetile v suženjstvo tlačenih narodov. Obraz na Voltairjevem kipu se reži kot faunova maska. Tudi Mirabeau in Victor Hugo počivata tukaj. Tako čudno, skrivnostno je v tem mraku, kjer živi duh tistega, ki je kljub satanskemu sovraštvu v življenju klical ob smrti: Donnez moi le confesseur! Petek, 23. avgusta. Augsburg. Proti večeru je že. korakava po romantični Maximilianstrasse. Pravijo, da je najlepša ulica v Nemčiji. S starim Avgustovim vodnjakom se za ene: Augusta laurinorum. Skoraj vsaka hiša je poslikana s freskami. Strme strehe, ozka pročelja, vse čisto, vse nemško. Ob starem magistratu straži Perlach turni, ostanek nekdanjih časov. Ulica je zelo živahna, polagoma sc širi. Tukaj stoji hiša znanih bankirjev 1'uggerjev, mogočnih gospodov za časa reformacije. Skoraj trg je postala ulica. Dva vodnjaka prijetno šumita v topli večer. Stolp cerkve svetega Ulrika ob koncu ulice riše na temnomodro nebo črno silhueto. Nekaj svetlih zvezd se je posejalo po nebu. Prenočišče sva srečno dobila v neki luteranski Jugendherberge. Skromno sva se umaknila k večerji. Študentje igrajo na kitare in pojejo. Mislil sem, da hodijo peš okoli, pa sem zasledil za hišo vse polno biciklov in motornih koles. Prijazni so pa vsi, takoj te po vprašajo kod in kam. V zapisni knjigi sva zasledila nekaj Čehov. Nad posteljo mi visi Luthrova slika. Ko sem že ležal, sem ponavljal zgodovino Augsburga: Luthrove disputacije s Kajetanom. Drugo leto bodo praznovali štiristoletnico. Torek, 27. avgusta Miinchcn. Včeraj in danes sva brez prestanita od devete zjutraj do sedme zvečer ogledovala tehnični muzej, največji na svetu. Če hočeš vse ogledati, napraviš pot 16 kilometrov. Kruh sva vzela kar s seboj in ga med ogledovanjem pojedla za kosilo. V muzeju lahko delaš poskuse, fizikalne in kemične, lahko vidiš v pogonu razne stroje in modele. Zanimiva je prva nemška pod mornica. Najbolj všeč mi je bil astronomski oddelek. Kopernikov in Ptolcmcjev planetarij, starodavni in moderni instrumenti, daljnogledi. V planetariju lahko stopiš na voziček, ki predstavlja našo zemljo in se prepelješ okoli in vidiš razne zvezde, planete, solnce in luno v vseh letnih fazah. Zdi se ti, da plavaš z raketo po vse-mirju, ker je v planetariju čisto tema, le nebesna telesa žare. Gledala sva tudi skozi veliki astronomski daljnogled na strehi zvezdo Areturus, ki se je kljub dnevu dobro videla. Vsi Nemci so žrtvovali za ta muzej. Sedaj grade veliko poslopje za tehnično knjižnico in predavalnicr Vstopnina velja za en dan dobra dva dinarja. Dobe se pa tudi karte za celo leto. Sreda, 28. avgusta. Za slovo od Miinchena sva jo ubrala v Hofbrauhaus. V obokani dvorani si ob dolgi mizi izbereva prostor. Na dvorišču je vse polno sodčkov, na njih sede debeli Ba-varci in se zalivajo s pivom. Pri najini mizi sedi kakih pet rdečih, zdravih ;n rejenih pivcev. Pred vsakim stoji velikanski ilovnat vrč s pokrovom. Od ča sa do časa ga vsak važno nagne. Naročiva pol vrča piva, a sva ga oba komaj zdelala. Kar sramovati^ sc morava pred temi junaki okoli mize. Na neki razglednici sem videl Bavarca z vrčem v roki. Spodaj je bilo napisano: Če ne pije?, umreš. Če piješ, umreš. Torej pij! Res čeden silogizem. Četrtek, 30. avgusta. Starnbergersee. Poldne je. Kljub prepovedim na tablah ob cesti sva zavila v grmovje k jezeru, da se skopljeva. Zivozeleni breg na oni strani jezera trepeče v solncu. Valčki enakomerno pljuskajo ob breg. Ropot motornih čolnov sc lovi v zvoke jazz-banda, k. igra v restavraciji na onem bregu. Na našem bregu je sam gozd in prijetna zapuščenost. Tako sit sem že muzejev, galerij in železnice. Zdaj smo vendar že končno na zelenem Bavarskem. Za danes misliva prenočiti v St. Heinrichu ob južnem koncu jezera. Ob poti najdeva čisto črno mlado mače. Kar za nama gre. Podiva ga nazaj, pa noče nikamor. Zato ga tovariš prime in si ga naloži na nahrbtnik. Skleneva, da ga vzameva s seboj domov. Sedaj imava skrbi še za enega. Za prenočišče mu ne bo treba skrbeti. To bi že šlo. Nositi ga vedno ne bo treba, ker se bo navadilo hoditi za nama. Zdajle prav zadovoljno dremlje, ko se ziblje na ramah. Toda kaj naj mu dajeva jesti in morda bo kdo še mislil, da sva ga ukradla. Zato naj gre rajši domov, če ve kam. Prav s težavo sva ga spravila nazaj. Prenočišče sva dobila na neki bogati kmetiji. Na mrvi leživa in ghdava skozi velika vrata na jezero. V hlevu živina počasi hrusta seno, včasih zarožlja veriga. Hladen veter prihaja s planin. Jezero se srebrno blešči in ugaša. Seno prijetno diši. Bele meglice vstajajo iz jezera. Dremljem. Jutri dalje proti Innsbrucku. Torek, 3. septembra. 1 ako. Zdaj se peljemo čez mejo iz Pliberka na Prevalje. Na Koroškem sva se včeraj pri gospodu župniku v Rože-ku ves dan dobro imela, ker smo si že od lani znanci. 2ep se je osušil popolnoma, no pa do Ljubljane bomo že še prišli. Zdaj lahko pomečeva vse slovarje skozi okno. V Mariboru sva opoldne za zadnja dva dinarja kupila vsak po eno štruco, da ne bo na vlaku dolgčas. Ljubljana. Tako majhen sc mi zdi kolodvor, tako mrtve so ulice, tako neznatno je vse. Pa kaj to! Pod Gradom za šalo vprašava nekega vojaka, kje je Dolenjski most, pa ni nič vedel. Tedaj se ponudi neki gospod, da nama ga bo pokazal. Zdaj sva bila pa midva v zadregi. Toda z lepo zahvalo kreneva v stran, domov. Konec dober, vse dobro. IZTOK: VEČERNI VZDIH. '/■ viharji na gori hrast se buri, d* k°l labod ostal bi bel, labod bel v ribniku v daljo •.trmi, d« kot hrast v viharjih bi pel, v večerni zarji ajda Jari. da bi kot ajda v zarji »o«, moj Bog, daj, v ljubezni do Tebe gorel! JULIJ VRBIC: MED SLOVENSKIMI KULTURNIMI DELAVCI V ELIZIJU Dolinica, na levi in desni solnčni bregovi, obrasli s trto, na kateri vise poliči, polni vina. Po dolini drevje, ki se šibi pod težo kranjskih klobas. V senci pod drevjem leže: Vodnik, Prešeren, Koseski, Levstik, Kette, Jurčič, Cankar, Stritar in Tavčar. Levstik (sede): Otvarjam prvi redni sestanek, v letošnjem poslovnem letu in pozdravljam vse navzočne: pozdravljeni, ljubi literatje lilizijci! Veseli me, da ste se letos zopet v lepem številu odzvali, posebno me pa veseli, da smo dobili novega člana, ki je pred kratkim stopil v našo sredo, to je naš ljubi Janez Mogočnik. Tu, Janez, boš mogel zopet pridno delovati na kulturnem polju elizijskem, gori so te že itak vrgli med staro šaro! Zal mi je, d.i ti moram takoj ob prihodu naznaniti žalostno resnico in ti zagreniti lepo bivanje v Lliziju. Ali naliti ti moram čiste vode: tu ni farjev,.da bi ti mogel udrihati po njih. Tu smo si vsi enaki in res no zabavljamo le čez one tam gori na svetu, ki še vedno vlačijo svoje gnilo meso in trhle kosti za seboj. Pa se boš ze privadil. Privadil se je Stritar, čeprav 1 Tako se je glasil naslov slovenski domači nalogi, ki so jo pisali v š. 1. 1929/30 v osmem razredu na 111. dri. gimnaziji v Ljubljani. Pred nalogo so prebrali v šoli Stritarjev dramatičen prizor »Prešernov god v Kliziju«, kjer čestitajo slovenski kulturni delavci (Vodnik, Kopitar, Linhart, Metalko i. dr. Prešernu za god. V nalogi naj bi vsak osmošolec napisal kak prizor, kjer bi nastopale osebe i/ slo venske kulturne zgodovine in se pogovarjali' o našem slovstvu. Glede vsebine in oblike je imel vsak učenec povsem proste roke. Kot navodilo se je dala samo ta misel, da se smatra po Stritarjevem vzorcu, da se nebeščani zanimajo za vse, za kar so se brigali na svetu, samo da gledajo na vse prejšnje boje mirno, brez strasti. Izmed nalog, ki so bile večinoma prav .zv.rne in skrbno izdelane, objavljamo tu Vrbičcvo k. ,e vso stvar zaokrenil n., »o prevzemali Slovani rcv-maniki in latinski dolgi u kot v (U). ’ V dobi, ko so prevzemali Slovani ger-> mamki in sploh tuji dolgi u kot u. (v koroškem Rožu mitnica in mit-nina, drugod meljarina). Krajepisno ime Mota (pri Radgoni in pri Ljutomeru; nemško ime Mautdorf kaže na mitnico) je dialektično namesto Muta. Ko so Ncmci že govorili Maut, smo prevzeli besedo tretjič: Kajkavci in Korošci pravijo m avta (Gjalski piše malta) mitnina. Za pojem »goliti se, briti sc, izgubljati perje ali dlako« imamo nekaj izrazov, ki smo si jih v različnih dobah izposodili, kakor pričajo soglasniki in samoglasniki teh izposojenk. Iz latinskega mutarc je menda hrvaški m i t a r ptič, ki izgublja perje. Ko so Nemci že prevzeli lat. glagol in iz njega napravili muzz6n, smo si ga izposodili v obliki m i s i t i sc (na Štajerskem^ in pozneje m u s a t i sc (na Dolenjskem). Polagoma so Ncmci jeli izgovarjati dolgi u kot a u, torej mausen (in mausern). Iz tc novonemške oblike jc naš m a v-sati in mavžati (na Gorenjskem in Koroškem). — Zanimivo zgodovino ima beseda komat. Iz germanščine so vzeli vsi slovanski narodi izraz ho-motT> (sl. hom6t na vzhodnem Štajerskem.) Tega so si izposodili Ncmci v 1 2. stoletju nazaj in ga pretvorili v komat (pozneje v kummet); Slovenci pa •o prevzeli to besedo drugič: komat. Rastlinsko ime 1 a v o r ni naravnost iz lat. laurus, marveč jc iz italij. (milanskega) lavor. Sad so imenovali lat. lauri bacca, italij. lorbacca; iz tega je štaj. slov. 1 o r b e k in 1 o r b e g a. Nemci so prevedli lat. ime ploda z izrazom Lorbc(c)r; tega so prevzeli Slovenci: I o r b e r, tudi 1 o j b c r. M. BOHORIČ: OB SPOMINIH. V tistih dneh, ko ni poznal človek človeka, ko je bila zemlja vsa krvava, ko so naši očetje in bratje padali v dolgih vrstah, sem nastopil svojo pot. Prišel je takrat domov moj oče. Jaz sem bil majhen in on se mi je zdel silno velik. Saj je bil vojak! Zlezel sem mu na kolena in se igral z našitki na njegovi obleki. Mama je prinesla kave in še gorkega kruha in tisti dan je bilo veselo. Oče je zopet odšel in ja/, in mamica sva ostala sama. * Zunaj je bil mraz, ulica je bila tiha in prazna. Ljudje so hodili mimo okna mrko, gledali so v tla kakor razbojniki. V sobi je bilo toplo. Sedel sem materi na kolenih in v duhu gledal dolge vrste vojakov v blestečih oblekah, z ostrimi sabljami ponosno korakajoč. In spredaj je jezdil moj oče, večii in lepši od ostalih. Prišli so na travnik, tam so stali sovražniki, hlačke so se jim tresle, ko so videli mojega očeta in so pobegnili. * Blizu ie bil božič . . . Vstopil je pismonoša in oddal razglednico. Mati io i'1 pogledala in oči so se ii zasolzile. Tudi meni ie bilo hudo, dasi nisem vedel /a materino bolečino. Na razglednici ie bila fotografirana ma ti in jaz in pod sliko je bil napis: »Ali poznaš ta dva obraza?« Na drugi strani je oče pisal mami: »Postavili so nas v prvo vrsto. Pričakujemo kmalu napada. Moli zame . . ,« To so bile besede mojega očeta. Takrat jih nisem razumel, a sedaj jih razumem. * »Mama, kdaj pride atek?« »Kmalu bo prišel, le potrpi!« Mama je to rekla z negotovim glasom. Morda je videla, da v cunjah, ves blaten in sestradan, leži ranjen v jarku. Kri mu teče iz roke in se meša / mastnim blatom na dnu jarka ... »Mama, ali ima vsak vojak v voj-ski konja?« Mati sc je zatopila v svoje misli, v peči je cvili! ogenj. To je bil prvi dan pred božičem. Tedaj je vstopil oče. Bled je bil, svili in bradat. Levo roko je nosil v povoju in obveza je bila krvava . . . Mama se je zdrznila, mene pa je zazeblo ob misli, da bi to mogel biti moj oče, in prvič sem zaslutil vojno. * Minila ie zima, odšli smo s staro mamo na Planino. Pomlad ie bila, ozna njali so jo zvončki, oznanjalo io je soln-ce, oznanjala jo je kukavica, ki ie pala med bukvami. Tla «0 bila blatna in razmočena, voda s travnikov si izbrala svojo strugo ob poti. Babica me ie vzela v roke in njen obraz se je svetil v pomladanskem solncu. Mama ie privzdignila oškropljeno krilo, čevlji so sc ji udirali v blato. »Jožek, kaj bi rad imel?« me je vprašala babica, ko je znova zapela kukavica čisto v naši bližini. »Konja, takšnega, kot ga imaio vojaki!« »Ciej ga, kaj bi rad jahal? To ti bo fant, že zdaj bi rad konja.« Mama se je nasmehnila. »Zakaj ne! Saj danes je prvič slišal peti kukavico!« . »Srečo bo imel!« Mama je tedaj še nekaj rekla, a jaz je nisem razumel. Na hribčku za gozdom nas je pozdravila hiša. Na pragu jc sedel ded in se grel na solncu. Pred hišo je bilo polno dreves, spodaj v dolini jc sanjal potoček, skrit v senci vrb. Onstran potočka se jc tudi dvigal hrib, na njem je stal bela hiša in njena okna so meži- kala oknom naše hiše. Zadaj se je belil brezov gozd in daleč za njim so temne smreke pazile na svoje varovanke. To jc bilo domovanje, po katerem hrepenim sedaj, ko sedim med zaprašenimi knjigami, tam zgoraj pa uka pastirček v senci brez. ONJEG1N: VEČER OB MORJU. Večer ob morju ... X ar jo zlati vali drhte poljubljajo azur neba, razžarjeno skalovje lesketa in v tihih vodah tajno sc zrcali. Ciprese vitkorasle ob obali molče; le veter v njih vrheh igra in na uho jim bajko Sepeta o burnih časih, ki so tod vihrali — Prepeče misel ... O. to mirno morje, to divno morje — to je duša moja, te mrzle skale — njeno so obzorje. Braniki silni njenega pokoja, ciprese — drobne misli — v njih ne orje vihar več, blaznodivja sila tvoja! VINKO V.: Tvoje oči kot nežne lučke gore, tvoje srce so same otroške želje, TI. tvoja duša je majhen, majhen oltar. Moja pesem si ti, ki se ne izpoje nikdar. VINKO V.: S staro harfo na rami je stopal počasi, molče. Ustavil se tik je pred nami, postavil je harfo pred sc. Udaril na tanke jc strune, kot da bi igral na srce. BERAČ. A kmalu jc pesem odbrenkal: morda, da prikril bi solze. Potem sc jc nizko priklonil v zahvalo za vbogajme, in s pesmijo nemo izginil. Kam prosit gre, nihče nc ve. IZTOK: Senca bolestna leži v moji duši sanjavi njej gledam NA GOI.GOTI. trpeče telo na Golgoti krvavi ... Kdo Ti razbičal jc krotke oči, kdo okrvavil Ti bele dlani, kdo Ti prebodel jc levo stran? Pogled Njegov je v me vkopan pa mi v dušo kriči: Ti, til... GAŠPER NF.VIHTA: Kot list jesenski bodeš zgnil, ki padel je z obcestnega drevesa •n se ljudem je pod nogami zvil, ce niso prej ga uničila kolesa voz težkih, ki drohe škripajc PESEM. gramoz, granit v pepel, Kot list jesenski bodeš zgnil ki močita ga dež, megla in mrak ga skoraj bo pokri in gosta, žalostna tema. ko ogenj premog v saje. 4. + 4''h4' +-JU+4- . 0 -y^O *V" O ~V ^ "V " <> O O ^ LQG LITERARNI POMENKI Iztok: Tudi drugega Vašega pisma sem vesel. Kar vse pesmi mi ugajajo in jih bomo priobčili. Če ne pridejo v tej Številki, pa prihodnje leto po vrsti. Kar lepo krepko naprej in ostanite »Mentorju« zvesti! Leo: Tura -Čez Storžič« bi bila lepa in prav bi nam prišla, samo tako vsakdanje pusto ne bi smela biti podana. V klasični deželici Matija Kračmanovcga bi morali biti že bolj sočni, bolj poetični! Kaj bi nam labko vse povedali mimogrede, kramljajoč spotoma in ob razgledu o tem in onem! Tudi z Breznikom bi se morali bolje razumeti. Tone Poliancc: Ne rečem, pero Vam teče, a vendar je Vaša slika -V nedelio popoldne« čudno prazna. Veste zakaj? Okvir ste pač nodali — slike na ne. Samo rišete — dogodka na ni. Mogoče sc o priliki oglasite s čim boljSim? Zvonko: Zadnji dve pesmi »Nocoj sem popotnik« in »Solncc tone« kažeta prav lep napredek, jezik Vam je postal prožen in motiva sta res pesniška, ne tako vsakdanja, kot so bili oni v nreišnjih pošiljatvah. Mogoče ju bomo priobčili, čeprav nekoliko skrčeni, kar jima ne bo škodovalo. Stenka R.: »V svinčenih dneh« ni prave ve/i med uvodno sliko in izvajanjem v drugi kitici, ki je sicer močna. »Večerna pesem« ic boliša. Da Vas opogumimo, jo o priliki priobčimo. ' "" M. Rohorič: Tudi Vas sem vesel. Sodeč no črtici »Iz davnine« — naslov bi kazalo spremeniti v »Spomin* ali kaj podobnega — pri-čnknicm. da se boste še lepo razvili. »Zvonovi molče* mi nrav tako uuaia. druga pa ne. ^ M. M. B. P,- »Večer nad Savo* j» resda čedno pisan. .1 nič posebnega ni v njeni nič »ebtneva. Tudi potopit mora imeti svoio ve-'! V »Mojem življenju* ste se pa razmah-n*'l da mi je kar vleč. Ivo Podvaški: Z lanskim Pomcnkarjcm •va bila sicer prijatelja, .1 prebral si ic tako nenadno delokrog, da ga nisem utegnil inter-vjuvati o njegovih mladih znancih, in zato ste 1111, kakor mnogo drugih, — homo novus. Nič ne de. Vaše pismo mi je dovolj povedalo, v kakih razmerah živite. Poslane pesmi pričajo, da obvladate formo, ko ste .Pozabljene grobove* zapeli v sonetu, epsko »Hov in signo...« pa v tercinah. Ta m še -Le poj...« mi izmed poslanih na,bol, ugajata, dasi tudi drugi nista |\ Fno ,c. kar jih kvari: zastarela, ob rabljena dikcija. Berite sodobne naše pemike in skušajte sleherno doživetje svojstveno sočno podati! Saj sc šc kaj oglasite? B. Slovan: Plodoviti ste in vse bi bilo v redu in prav, a tudi za Vas velja, kar sem povedal Pod vaškemu v zadnjih vrstah! — Naroč nina je poravnana za letos in šc za polovico prihodnjega letnika 1930/31. Pozdravljeni! Notranjcc: To pot šc nič. Razdijcvski: Prosite nas, da bi natisnili, ako sc nam zdi vredno, Vašo »Srečo«, o kateri pravite: »Povestica je |»>manjšana od neke druge povesti.«(t!) Ne zdi sc nam vredno, samo prvi stavek natisnemo: »Bil je mlad in neizkušen ...« A lena Trpotec: Pesem je dobra, samo vsebinsko me 2. verz v 3. kitici moti in Se ona skepsa v končnem akordu. Vsevolod Jaroslavskij: Priznati moram, izmed vseh, kar ste nam jih letos poslali, mi zadnja •Ti in iaz« še najbolj ugaja. Ne poje Se, ne zveni, kakor bi morala, ker jo mestoma motijo vsakdanjosti, a vendar — napredek kažete. In to je že nekaj. A. Tour: Sodim, da nam pošljete lahko kaj boljScga. M. Krvstszcvskij: »Pomladansko« ste nam poslali, ki je nismo prav nič veseli po vsem, kar snio^ le letos na teh straneh povedali. Slavino v: Nič. Dolga je šc pot! Leonid Tičjarov: »V spominsko knjigo- — svojemu namenu primerni verzi. BoljS.i je »Molitev« in Vam svetujem, da nadaljujete v tem pravcu. Vanjuia: Izberemo! Zdi se mi. da greste v svoji patetičnosti predaleč in da ste zašli >e v nekako maniro. Nikar! K ••že Jv , Liubliana Poslali ste nam pesmico Temu' se zaria.. . ki '<• n® ne bomo ocenjevali, ker ste zlorabili pri tem ime svo-ieua sošolca in nam io poslali ood njegovim imenom. T11 s takimi poštenjakoviči sc pri Mtnloriii ne pomenkuiemo ter nočemo imeti 7 nitmi nobenega opravka. Povrhu sic pa • •dpo-Mi pismo celo brez znamke- sp-t stvar, ki zasluži primerno »pohvalo- Zboeom! Nekaterim zamudnikom. Nekaj literarnih prispevkov smo prejeli prepozno, da bi iih mogli upoštevati še letos. Pisci naj potrpe Vse bomo prerešetali v prihodnjem letniku. Pošiljajte pridno tudi med počitnicami! Leto se je zaobrnilo — do septembra »e poslavljamo. Oddahnem sc, kar mi, upam, pri voščite. Ni bilo, kakor sem si želel in pričakoval. Treh, štirih sem res vesel in jih ohranim v lepem spominu — drugi, no, — ut desint vires, tamen est laudanda voluntas. Sicer pa, če bi bil kdo užaljen in sodi o sebi KNJIGE IN ČASOPISI Književno pismo. Ivo, pišeš mi, da se boš lotil »Bratov Karania-zovih«. Glej, rad bi Ti kaj napisal za uvod, a kako naj to storim v pismu — pa še o takem delu! Poslušaj, kako piše o njem Ljubov Do-stojevskaja, hči pisateljeva, v svoji francosko pisani knjigi »Vic de Dostoi'cwsky par sa fillc«: »Bratje Karamazovi«, ki veljajo po sodbi večine ocenjevalcev mojega očeta za njegov najboljši roman, pripadajo tistim delom, ki jih vsak pisatelj nosi v svojem srcu, o katerih premišljuje dolga leta ter jih odlaša za pozneje, kc. bo dosegel popolnost svoje pisateljske umetnosti. Dvomim, da si je moj oče tedaj domišljal, da je dosegel najvišjo stopnjo talenta; preveč strog sodnik si je bil, da bi tako mislil. Toda v podzavesti je čutil, da ne bo več dolgo živel. »To bo moj poslednji roman«, je pripovedoval svojim pisateljem, ko jim je oznanjal svojo namero, da začne pisati »Brate Karamazove«. Na pot Ti dam še izvrstno knjigo francoskega pisatelja Andrea Gidea: »Dostotew-sky«, ki Ti bo služila bolj kol vsaka moja beseda za uvod v gledanje in snovanje velikega duha, ki nam je dal eno najpomembnejših knjig svetovnega slovstva — »Brate Karamazove« — l>a srečnoI * Ne bi Te rad motil z drugimi knjigami pri čitanju Dostojevskega. A to priliko hočem porabiti, da Te mimogrede nekoliko vpeljem v drugo področje književnosti, ki bo gotovo ~ ker je dandanašnji prišlo precej v modo — prej ali slej začelo zanimati tudi Tebe: živ-Ijenjepisni roman. Zivljenjepisni roman je prav za prav vsak roman — in marsikateri junak iz romana je °l( P" svetu mnogo več slave in zbudil veliko vet zanimanja kot marsikateri »veliki mož«. A življcnjepisni roman, ki je prišel v modo, 11 jemlje za predmet obravnavo baš »velikega« človeka, bodisi zgodovinsko ali kulturno a 1 umetnostno pomembnega. Naš čas je kle-PUuljast in ima najrajši tistega, ki mu da mož-da skozi luknjico v ključavnici pokuka v '' timnost zasebnega življenja kakega čaščenega K° poda, ki jc postal že skoraj stereotipen v svojt slavi, ter mu odkrije kajpada poleg nje-J.V? ' vr tudi njegove slabosti. Nekako po-„c c?ic P° razrušitvi malikov tiči v tem nag-pC,1*U "®*c8a časa. Življenjepis v obliki romana j' •*1rav n‘ nov* iznajdba — a na novo je sedaj spet vzcvetel. Velika jc bila pravda, drugače, se tudi lahko latinski potolaži z onim: non iurare in verba magistri! — Saj veste — errare humanimi in magister, ki Vam jc govoril sine ira et studio ni izjema, da se ne bi mogel motiti... Zdravstvujte! cc smemo smatrati tak roman za umetnino, in A n d r e M a u r o i s, ki je eden najbolj čislanih biografov našega časa je ta problem v vsej svoji obširnosti obdelal v knjigi »Aspccts de la biographie«. Tu dokazuje, da je življenje-pisni roman prav tako upravičen do naziva »umetniško delo«, kakor sleherno drugo leposlovno delo. Na kraju sc seveda izkaže, da more le umetnik ustvariti umetnino — in sicer s listo posebno nadarjenostjo, ki mu jo je ljubi Bog poklonil — in Ja, če tc nima, tudi obdelava najzanimivejšega modela drugega ne bo kot slabo (morda le znanstveno porabno) pis-marstvo. Prav za prav jc R o m a i n R o 11 a n d, ki je v desetih zvezkih opisal v obliki romana Beethovnovo življenje pod naslovom »Jean Cristophc«, prvi vidnejši pisatelj novejšega časa, ki se je na zapadu lotil biografičnega romana — da o Rusu Mcrežkovskem ne govorim, ki je s svojim »Leonardo da Vinci« že pred dolgim časom dosegel velikanski uspeh... seveda, njegovega »Napoleona«, ki mu ni moči odrekati obilo zanimivosti, in ki jc šele pred kratkim izšel, ne moreš več primerjati s prvim ... Prej navedeni Andre Maurois je doslej izdal tri življenjepise, ki so naravnost vzorni tako s historičnega vidika, kakor kot leposlovne umetnine trajne vrednosti: »Ariel ou le vie de Shelley«, »Disraeli« ter »Byron« (v dveh zvezkih). Značilno je dejstvo, da se je Maurois vglobil v angleški svet ter — kar je pri rojenem Francozu sicer redkost — da proslavlja v svojih delih izključno le angleške može. Mislim, da nisem v veliki zmoti, če rečem, da se je Maurois inspiriral ob I. y 11 o 11 u S t r a c h c y u, ki je med Angleži danes naj-znamenitejši biograf — in da jc vprav Stra-chey v njem zbudil smisel za angleško življenje. Ves svet pozna Strachcyev biografski roman »Quecn Victoria«, v katerem je umetnik po božji volji ponazoril znamenito »vik-toriansko dobo- angleškega kraljestva, z mojstrskim opisom življenja kraljice Viktorije, po kateri nosi ta doba svoje ime. V visoki ceni je tudi Stracheyev spis »Elizabeth and Esscx« — v katerem spoznamo v najbolj značilnih potezah drugo znamenito dobo iz angleške zgodovine, »elizabetinsko«, ter seveda še prav posebno kraljico Elizabeto samo in njenega vojvodo Essexa. Obe Stracheyevi knjigi sta izšli tudi v nemškem prevodu. A nepregledna je vrsta — tudi dobrih — življenjepisov. Naštejem Ti jih še nekaj kar na slepo srečo: Jakob Wasscrmann je nedavno objavil svojo knjigo: »Cristoph Co-lumbus, der Don Quichotc des Ozeans«, R a -m o n F e r n a n d e z (to ime si zapomni: Fernandez je eden najbolj sposobnih modernih francoskih slovstvenih kritikov in esejistov, zlasti je zanimiva njegova obširna razprava »De la personnalite«) jc napisal vrlo zanimiv življenjepis »Moliire«, in sicer na temelju njegovih komedij; krasno je napisal F r a n 5 o i s i’o r c h c »La vic douloureusc de Charles Uaudelaire«. Ce Te bo kdaj zanimalo, Ti rad postrežem še z lepo vrsto podobnih knjig. Omeniti pa moram žc pri tej priliki ime Emila Lud-w i g a. Ta je napisal žc toliko in tako različnih življenjepisov, da mu skoraj ne moreš verjeti, «Ja bi jih bil sam naredil — v poslednjem letu dni je izdal kar tri knjige, katerih vsaka obsega čez šeststo velikih strani... (Pravijo, da ima celo pisarno, ki nabira podatke in sestavlja gradivo, on le pregleduje in ureja . .. večkrat brez velikega kriterija in so ga zlasti znanstveniki že ostro napadali.) A brez dvoma jc med njegovimi prvimi spisi nekaj zelo dobrih, tako Napoleonov življenjepis in življenjej is cesarja Viljema. Ce vzamemo manijo pisanja življenjepisov /. njene najgloblje, resne strani, moremo spoznati sledeče: potlej, ko so sc napravile legende okoli znamenitih osebnosti ter obrasla njih življenja in dejanja kakor briljin s svojimi lepimi, a nc vselej utemeljenimi ornamenti, sc je nenadoma pojavil odpor tako mistificirane-ga intelekta. Iz razumskega ven se je takoj rodil sodobni življcnjcpisni roman, in smoter mu je bil, da vzpostavi resničnost ter vrzeli izpolni z logičnimi, dasi izmišljenimi zaključki. Hrepenenje po verodostojnosti, po resničnosti se zrcali v tem početju. In to hrepenenje, Ivo, jc tudi glavna gonilna sila vse novejše svetovne literature. A tu jc žc zopet priložnost, da se spustim v nov tok .., pustiva to rajši. Vesel sem veselja, ki si ga imel s Pregljem. Jeli, da jc čitanja vreden? A ne pozabi pri vseh teh lepih stvareh na Tvoje šolske bukve, da Te bodo doma ob koncu šolskega leta tudi kaj veseli. Piši kajl — in bodi mi od srca )>o/.drav- ijenl Tvoj s. S. M. Itajuk: Vodnik po ljubljanskih pokopališčih. Jugoslovanska knjigarna. Ljubljana. 19jo. Cena Din 8.—. — Gotovo je že marsikdo izmed Mentorjevih bravccv slišal, da presojajo mnogi kulturo kakega kraja po njego-vin pokopališčih: lepo oskrbovani grobovi ne kažejo samo neke stopnje gmotnega blagosta nja, ampak so tudi znak hvaležnosti in llu bežni do ranjkih. O hvaležnosti pa pravi znani pedagog Foerster, da jc to največja krepost. Lepi spomeniki na pokopališčih kažejo tudi zmiscl naroda za umetnost. Znana so v tem oziru pokopališča po Italiji (n. pr. v Genui). Nikakor nočemo trditi, da so pokopališča edino merilo kulture; ne, taka trditev bi bila hudo pretirana. Do neke mere pa bo gotovo pravilno to mnenje, da narod, ki ne izkazuje pietete mrtvim, tudi sicer ni bogve kako kulturen, in da slabo oskrbovana pokopališča res ne delajo časti nobeni župniji. Zato nas prav zanima vprašanje, kako jc s pokopališči po Sloveniji: ali so priča naše kulture, ali pa nas tožijo pred kulturnim svetom? Kako ji predvsem s pokopališčem v slovenski prestolnici, v Ljubljani? Kakor v marsičem, tako je tudi v tem oziru Ljubljana nekako merilo, 1/. katerega lahko sklepamo na deželo. No, kar se tiče Ljubljane, lahko mirno rečemo: pokopališče pri Sv. Križu dela Ljubljani — časti Pojdi tja katerikoli mesec od po mladi do jeseni, pa boš našel na premnogih grobovih tako obilico lepo negovanih cvetlic, da sc boš čudil. Grobovi tudi niso osamljeni, ampak vsak dan romajo tja ob količkaj ugodnem vremenu sorodniki in znanci umrlih. Zalo ti nc bo dolgčas, če tudi ti nameril včasih korak na ljubljansko pokopališče. Za dijaka jc ta pot vabljiva tudi v drugem oziru: na ljubljanskem pokopališču počiva večina slovenskih kulturnih delavccv, ki jih dijak spoznava v šoli. Tam počivajo naši prij>ovcd niki Jurčič, Detela, Masclj, Pajkova, Pugelj, Prelesnik i. dr., pesniki Aškerc, Levstik, Vodnik, zgodovinarji Gruden, Kos, Stare, slovničarji Metelko, Kopitar, Skrabec; tu jc pokopan Langus, ki jc slikal Primičevo Julijo, tu sem je zahajal Prešeren na Čopov grob; tu počivajo mirno drug poleg drugega politiki: Šušteršič, Žerjav, Bleiwcisi, Evg. Lampe; tu počivajo skladatelji (l’arma, Rihar), gledališki igralci (Vcrovšek) — kdo bi naštel vse, ki »o se tu naselili, okoli Kreka, ki dominira sredi med njimi s svojim orjaškim spomenikom, enako daleč vsem, ki so se trudili za naš narod I Velik nedostatek, ki ga je občutil vsak obiskovalec Sv. Krištofa in Sv. Križa, je bil pa la, da jc bilo doslej posamezne grobove težko najti. Zato pozdravljamo drobno knjižico Vodnik po ljubljanskih pokopališčih, ki jo lahko vsakdo vtakne v žep, ko gre na pokopališče. V njej najdete načrt pokopališča pri Sv. Krištofu in pri Sv. Križu, zraven pa lepo po vrsti naštetih 170 spomenikov. Kazalo ti omogoča, da najdeš z lahkoto vsak grob količkaj pomembnejše osebnosti. Skoda je pri tem samo, da jc po tiskovnem pogrešku, nastalem pri lomljenju tiska, izpadlo ime Jos. Stritarja, ki je pokopan v pisateljski grobnici pri Sv. Krištofu. Narodna zavednost in kulturnost ljubljanskega dijaka višjih razredov sr bo precej zanesljivo lahko merila po tem, ali si jc ob vodstvu tega doslej edinega Vodnika ogledal grobove, ki krijejo može, ki so iz slovenskega naroda napravili to, kar danes je! Poleg »Vodnika po ljubljanskih pokopališčih« je prejelo in priporoča uredništvo še knjigo Brackel: Cirkuški otrok. Roman. Ljudska knjižnica 35. zvezek. V Ljubljani, 1929. Založila Jugoslovanska knjigarna. Str. 228. Cena vezani knjigi 42 Din, brošir. 28 dinarjev. Nekoliko sentimentalno branje za ženske. Nemški svet. Obenem opozarjamo ponovno na Deled-ciim- Novele iz življenja na Sardiniji. Knjigo (Lj. knjižil. 33. zv., broš. Din 30, vez. Din 41) smo oznanili v št. 7 na str. 177. DIJAŠKI ŠAH (Urejuje Bogo Pleničar.) III. KONČNE IGRE. 4. Oba skakača proti kralju. Končnica v tej poziciji je običajno remis, razen če se sovražnikov kralj ne pusti dovesti v kak kot deske in če sc pravilno igra s skakači. Če bi bil n. pr. črni kralj na I18, beli na g6 in bela skakača na d<5 in e4, bi sledilo: 1.) Kg6—116 KI18—g8 2.) SC4—f6 + in če bi sedaj črni pogrešno igral n. pr. 2. )---------Kg8—118 bi beli v naslednji potezi matiral črnega z 3.) Sd6—f7 šah mat. Zato igra črni v 2. potezi pravilno Kg8—f8 in igra ostane remis. Če bi imel pri poziciji : Beli kralj I16, bela skakača c6 in 'g4, črni kralj na I18, črni še enega pešca na polju 17, tedaj ga beli lahko maiira na sledeči način: 1.) Kh6—g6 KI18—g8 2.) Sg4—116 I Kg8-h8 3.) Se6—d8 *7—e6 4.) Sd8—f7 mat. Ali v poziciji: Beli: Kg3, Se'4 in SI12. Črni: Kgt in pešec I13, se končnica razvije tako: 1.) SC4—(6 Kgi—hi 2.)Kg3—f2 3.) Sf6—g4 I KhiXlu 4.) Kfi—fi KI12—hi 5.) Sg4—f 2 mat. h j—I12 Beli je črnega v 2. potezi zapeljal in mu namenoma podstavil skakača I12 ter se okoristil s pozicijo črnega kralja. Se en primer v poziciji: Beli: Kd2, Sa) «n Sbi, Črni: Kai in pešec b2. 1.) Kda—C3 Kai—aa 2.) Kcj—1>4 Ka2—ai 3.) Kl>4—34 Kai—aa 4.) Sbi—cj + Kaa—ai J.) Sa3—c2 mat. Celo z. enim samim skakačem mitira beli lrnega, če ima slednji enega pešca, n. pr. v U‘J-lc poziciji: Beli: Kfi, Se2, Črni Khi, peke h3. 1.) Sc2—gj+ Khi—h2 *•) Sg3—fj KI12—hi 3.) Kfi—f2 Khi—112 4.) Sfj—e3 Kh2—hi 5.) Se3—fi I13—h2 6.) Sfi—g3 mat. Če bi bil n. pr. črni prvi na potezi, bi ostala igra remis. (Nadaljevanje v prihodnjem letniku.) Aleksander Alekhine. Sodobni svetovni velemojster Aleksander Alekhine (Aljechin) sc je rodil 19. oktobra 1892 v Moskvi. S 16. letom si jc že pridobil naslov šahovskega mojstra in se je od tedaj udeležil vseh ruskih glavnih turnirjev v Petrogradu ter dosegel v mednarodnem mojstrskem turnirju leta 1909. prvo mesto. 2e pred svetovno vojno se je kljub svoji mladosti uspešno udeleževal večjih turnirjev, od katerih omenjamo turnir v Mannheimu leta 1914., ki so ga prekinili radi izbruha vojne. Od ruske revolucije dalje je živel v Parizu, kjer jc dokončal juridične študije in se z velikimi uspehi obenem udejstvoval v šahovskem življenju. Njegovi največji turnirski uspehi so prva mesta v Budimpešti leta 1921., v Haagu 1921, v Karlovih varih 1923 (obenem z Bogoljubovim in Maroczyjcm), v Baden-Ba-denu 192J, Kecskcmctu 1927, San Remu 1930, dalje druga mesta v Pistyani 1922, v Londonu 1922 (za Capablanco), na Semmeringu 1926 in v Ncw Yorku 1927 (za Capablanco). Radi teh uspehov ga je šahovski svet smatral že davno za svetovnega prvaka, dasi jc ta naslov nosil še vedno Capablanca. Dolgo pričakovani match za svetovno prvenstvo se jc na iniciativo »Club Argentino de Ajedrcz« vršil leta 1927. v Buenos Aires in končal z zmago Alek-hina 6:3. O načinu Alekhinovc igre prevladujejo različna naziranja zato, ker njegovi šahovski uspehi ne izvirajo iz navadnega umetniškega talenta, ampak je to pripisati njegovi visoki inteligenci, delu in veselju do šaha. Ko je pričel že kot deček, so vsi občudovali njegovo bogato fantazijo in njegove ognjevite sile za napadanje. In veselje do igre ga jc privedlo na vrhunec šahovske umetnosti. O ostalih sodobnih velemojstrih bomo spregovorili prihodnje leto po vrsti: Capablan ca, Niemcovič, Rubinstein, Bogoljubov, Maro-czy, Marschall, Spielmann itd. i). partija. (Igrana na mednarodnem šah. turnirju v Nizzi 1930.) Beli: Colle. Crni: O' Hanlon 1.) dl—d4 d7—d5 а.) Sgi— tj Sg8—16 }■) ei—ei C7—C5 4.) C2 C3 07—e6 5.) Lfl—d3 Lt8—d6 б.) Sbi—da Sb8—d7 7.) o—o o—o 8.) Tfi—ei T£8—e8 9-) ei~c4 dsXc4 10.) Sd2Xe4 St6Xe4 xi.) LdjXe4 cjXd4? Crni se prav nič ne zmeni za obrambo svojega kralja in bo takoj kaznovan. 12.) Le'4Xh7 H------------ Krasna žrtev, ki prinese belemu jako ugodno stališče. ia.) — — — Kg8Xh7 13.) St'3—gj i Kh7—g6 14.) ha—114! Preti hs+, črni nima rešitve. 14. )--------Te8—h8 15.) TeiXc6 I !!---------- 'Zopet odlična žrtev brez primere! 1J-)--------- (7—(6 16.) h4—1)5 I ! — — — Elegantno igrano! Po TXhj sledi lep mat v dveh potezah, namreč 17.) Dd3 t , KI16; 18.) DI17 šah mat, ali še bolj prozaično 18.) St7 šah mat. 16.) — — — Kg6—h6 17.) Te6Xd6! I)d8—as Kar pa še sedaj pride, je samo obup! 18.) Sgj — f74 KI16—117 19.) St 7—g j + Kl>7—g8 20.) i)d 1—b3~t in črni se preda. Partije od Colle-ja so zelo poučne in /a služijo priznanje. Šahovske novosti. Bliža se mrtva Šahovska sezija in — dijaške počitnice. Največja poletna šahovska prireditev bo kongres svetovne šahov ske zveze v Hamburgu, ki sc bo vršil od 17. do 27. julija 1930. Udeležbo so prijavile dosedaj sledeče države: Anglija, Danska, Avstrija, Nemčija, Lettland in Holandska. Pričakuje sc pa z gotovostjo, da sc bodo prijavile še Švedska, Norveška, Mehika in Švica. Ni izključena udeležba tudi sledečih držav: Ogrske, Romunije, Italije, Francoske, Španske, Belgije in tudi Jugoslavija ne bo izostala po svojih zastopniki iz Jugoslov. Šah. zveze. Nizza: Izredno nagrado za najlepšo partijo na letošnjem mednarodnem mojstrskem turu..,11 si delita dr. Scitz in RciUy. Amsterdam. Po svetovnem matchu proti dr. Aljechinu in Bogoljubovu se pričakuje, da nastopi Holandcc dr. Euwc proti bivšemu svetovnemu mojstru in sicer, kakor poročajo časopisi okoli letošnjih božičnih praznikov. Manjka samo še finančne podlage. Dunaj - Budimpešta. Avstrijska šahovska zveza je pozvala Ogrsko na veliko medmestno tekmo na 30 deskah. Budimpešta ic pristala in se bo radi tega vršila tekma o binkoštih na Dunaju. Carlo Salvioli, velemojster stare italijanske šahovske šole, jc 29. januarja 1930 umrl v 8t. letu starosti. Udejstvoval se je mnogo v šahovski literaturi. Šahovski pomenki. R. Koren, Šoštanj. Vukovičev Šahovski glasnik, kolikor je nam znano, ne izhaja več. Ako bo kaka številka spet izšla, bomo poroča- li. O Jug. šahovski zvezi bomo poročali jeseni. F. Palme, Vevče. Problema, kakor ste ju zastavili, sta sicer dobra, vendar so za rešitev možne šc različne druge inačice, zato ju še nc moremo priobčiti. Vadite se pridno. J. Rotar, Št. Vid. Pri problemu, ki ste ga poslali, ni možna samo rešitev, kakor ste si jo Vi zamislili,* ampak še več drugih, zato še ni zrel za priobčitev. Morda kaj drugega? Problem štev. 14. (Bogdan Pušenjak, Maribor.) Beli: Kg3, Se7, Sc8, I.bj, I.f6, pešca I13, g$; skupaj 7 figur. Crni: Ke6, Sa4, l.bi, pešci: l>4, C3, d3, 1-3 in f7; skupaj 8 figur. *■ ■ ■■ rt i t .4 A JE*. m mT M3 n a b c a « f čj h Mat v treh potezah. Rešitev problema štev. 12. 1.) Kbj—C4 TetXc4 h 2.)Kc4Xd) itd. ali 1.) Kbj—C4 Tei—ci 2.) Sb4—c2 itd. Pravilno so rešili: l iane Modrinjak, Maribor in dijaki v Veržeju. Rešitev problemov štev. 13 in 14 prihodnje leto. NABIRALEC. Te znamke nam kažejo zgodovino in razvoj aeronavtike. Take vrste znamk ima mnogo v prometu Amerika, pa tudi Anglija in Nizozemska ne zaostajata za njo. Danes si oglejmo samo ameriške »zračne« znamke. Znamko št. 1 so izdale Združene države 1. 1918. Takrat je namreč prvič preletel aeroplan progo iz New Yorka do San Frančiška. Znamko št. 2 so izdale Združene države predlanskim v spomin letalske konference, ki sc jc vršila od 12. do 15. decembra 1928 v Washingtonu. V desnem kotu vidite znamenito »Withc House« (Bela hiša), iz katere se prav za prav vodi svetovna politika. V levem kotu pa vidite obelisk, ki pomeni morda »State of liberty« pred New Yorkom. Letalo, ki ga vidite na tej znamki je najstarejše. Zgradila sta ga brata NVright. Najmodernejšega tipa (Fokkcr) je pa l.indbcrghovo letalo na prihodnji znamki (št. O. Na ta način so Amerikanci proslavili zrnato nad Atlantskim oceanom. Zadnjo vrsto znamk (št. 4) je izdala Amerika lansko leto. Tu že lahko vidimo, da ic aeroplan zmagal nad vsemi prometnimi sredstvi. * Poleg severnoameriških znamk so zanimive tudi brazilske. Te nam pa slikajo začetek it' konec brazilskega letalca Santos Dumont-a, ki ima velike zasluge za razvoj letalstva. Na znamki št < vidite F.iffelov stolp v Parizu in zrakoplov, ki kroži okrog njega Dne in. okt. 1 ‘»01 je namreč Dumont prvi obkrožil F.iffelov stolp, To aviatično turo ie poskusilo pred n|ini že mnogo letalcev, toda vsi so se p >-nesrečili. Naslednje leto je zgradil isti letalec drug zrakoplov, ki se je dal že nekoliko voditi. Ko je pa poskušal .1 leta kasneje aeroplan k°t ga vidite na znamki št. 7, sc je smrtno Ponesrečil in zdelo se je, da je letalstvu usoda zapečatena. » Poleg Združenih držav in Brazilije je izdala tudi Mehika letalske znamke. Tu priobčujemo (št. 8) samo ono, ki jo jc izdala lansko leto v spomin letalskega tedna (Semana de aviacion). Slika predstavlja slavno mesto Mehiko, v levem kotu vidite znamenito katedralo, ki sloji na istem prostoru kot je stal prej tempelj Aztekov. 1BI llPSi ggis 111 Le spomnite se starih znamk, na katerih so naslikane ladje, in kasnejših z lokomotivami in avtomobili. Morda dobimo sčasoma še radio-znamke. * Znamko št. 9 jc izdala pretekli mesec Ce-hoslovaška v spomin 80-letnice prezidenta T. C,. Masaryka. Izmed svojih fotografij je sam Masaryk izbral to sliko za znamko. ZA DOBRO VOI.JO GASPKR NEVIHTA: GLEJ, NA REPU JI VIHRA ... Glej, na repu ji vihra Kaj pomeni ti v očeh zlomljeno pero, sama, tiha in temna, kam hitiš tako. zagonetni so), na večernih potih teh, kak je v tebi boj? Kakor da je mimo šla splašena kokoš, sama, tiha in temna, ranjena kokoš. (Prosto po 2upančiču.) O maturi sc mu sanja. (Risal K. Jakob.) UGANKE Rciitcv ugank v 8. Itcvilki. KriJaljka. Vodoravno: 1. Novo mesto, 2. Amerika, 3. Indiana. 4. ancroid, j. Rjavina, 6. esperanto. Navpično: 3. Ida, 5. resa, 7. Soča, 8. Kobe, 9. Besi, 10. Stoa, 11. Man, 12. roi, 13. Kan, 14. dve, ij. Azo, 16. ajd, 17. noj, 18. rov, 19. ion, 20. Ares, 21. Iran, 22. avto. Crkovnica. Pes, ki ne laja, globoko zobe '/asa ja. Prav so rcKili: V Celju: Bevc Rib., Majcen Hrami., Grobelnik J., Zalokar Srečko, Cigoj Jank., Šusterič Boj. v Žalcu, Mcstrov Zv., Reich Avg. in Peterman Joie; v Kočevju: Vctrovcc Jos., Zose Jo Je in Eckcr Burgb.; v Ljubljani: Fr. Štrukelj; v Mariboru: Ir. Modrinjak, Sedej Ant. in Abl Oton; v Novem mestu: KapS Stanko, Romih Marj. in Beličič Vinko; v Ptuju: Safranko Ant. in Obran Mart.; v Studencih pri M: Jug Franjo; v Veric ju: Rovan Ivan, Arnsek Franjo in Jan Lovro. Nagrado je dobil Lovro Jan v Veržeju. n*' jP” * Vžigalice« porabim. H. F... Kočevje. »Spomenik« ima nekaj napak, n. pr. nasprotno od »vstop« ni »istop«, ampak »izstop«. Ker ima pa ta beseda C črk namesto j, bi bilo treba poiskati drugo primerno besedo in seveda - vso uganko predelati. — »Pravokotnik« je dober. Bucc, Kočevje. Nekatere stvari bom uporabil prihodnje leto. Ljubislava, Ribnica. Uganke morajo biti pisane s črnilom, ne s svinčnikom. Vsaka uganka mora imeti svoj naslov in mora biti napisana na posebnem listu. Risane uganke morajo biti risane s tušem. Vkljub tem napakam, ki si jih napravila, mi prvi dve tako ugajata, da ju bom ob priliki priobčil. V. S., Novo mesto. Obe poslani uganki dobri. Neccv, Kočevje. Posetnice so dobre, le škoda, da so vse na enem listu papirja. Kadar bom hotel katero priobčiti, jo bom moral prepisati. V prihodnje napiši \’sako uganka na poseben list! ran. Porabim ob priliki. Sonja, Ribnica. Dobra. L. j., Vcricj. Uganke v verzih bi nam bile všeč; toda morale bi biti brezhibne. Apo-strof je ie Stritar pregnal iz slovenske pesmi, zato ga ne kaie v »Mentorju« zopet uvajati — tudi v uganki ne. L. J., Ribnica. »Crkovnico« (jaz sem ji dal naslov »spomenik«) bom ob priliki priobčil. — »Računska naloga« pa menda ni izvirna in tudi ni napisana na posebnem listu; torej: ne! Miroslav Gorski, Novo mesto. Poslane uganke bi mi večinoma ugajale, dasi bi bilo treba nekatere malo popraviti; toda napisane so vse na enem listu papirja, če bi hotel katero uporabiti, bi jo moral prepisati, za to pa ni vedno dovolj časa. Jote Kočevski. »Spomenika« bom ob priliki porabil. GLASOVANJE O MENTORJU. V želji, da ostane v kar najožjem stiku z naročniki lista in da ustreza, kar je le možno, njihovim željam glede vsebine, razpisuje s tem uredništvo Mentorja posebno glasovanje. Objavljamo pet vprašanj in prosimo, naj bi nanje odgovoril vsak, prav vsak bravec lista, in sicer do 15. junija t. 1. Odgovori naj bodo prav kratki (in naj si slede po objavljenem vrstnem redu), tako da bo možno na vsa vprašanja odgovoriti na navadni dopisnici, n. pr.: Ad 1. Da; Ad 2. Bolj realen, primeren za nižje razrede; Ad 3. Šah, Pomenki. Želim še Ročna dela itd. Več e n a k i h odgovorov je možno poslati skupaj kot en odgovor, pripisati je pa treba imena ali vsaj število glasovalcev. To velja posebno za poverjenike. Kdor bi želel svetovati še kaj izven teh vprašanj, naj stori to v pripisu oh koncu vseh odgovorov. Uredništvo bo hvaležno za vsak dober nasvet. Vprašanja sc glase; r. Ali Ti je letošnja uvodna povest (Mož gozda) ugajala? 2. Ali naj bo Mento1- bolj realen (tehnika, iznajdbe, matematika, šport itd.) ali bolj literaren v najširšem pomenu (leposlovje, potopis, življenjepis, tudi načelna in vzgojna ter stanovska vprašanja)? ^ 3. Kaj Ti je pri »Drobnem blagu« najbolj ugaialo in česa si pogrešal? 4. Ali naj bi se obseg »Dela najmlajših« povečal? 5. Ali si pripravljen plačevati zvišano naročnino Din 40.— za dijake. Din , Tržič 7 in še nekaj posameznikov v raznih krajih doma in v inozemstvu. Število dijaških naročnikov je od lanskega leta naraslo, pa še vedno nc zadovoljuje, število duhovnikov-naročnikov je zelo častno, število profesorjev m učiteljev pa odločno premajhno. Biti bi morali naročniki že radi dijakov, ».c ne radi sebe. Tudi število naročnikov i/ ostalih stanov ne zadovoljuje. Splošno stanje: umrli še nc bomo! VEZAVA LETOŠNJEGA LETNIKA. Kdor želi svoj letošnji letnik Mentorja dati vezati, naj ga prinese ali pos je v upravo (Ljubljana, Gradišče 4) do 5. junija t. I. Nato bo do konca junija uprava oskrbela za vse došle izvode lepo celoplatneno vezavo z napisom na hrbtu in na čelni strani. Za vezavo sc plača (naprej) 20 dinarjev. KNJIGARNA NOVA ZALOŽBA Trgovina s pisarniškimi potrebščinami r. z. z o. z. v Ljubljani, na Kongresnem trgu priporoča dijakom in njih staršem bogato izbiro vsakršnih šolskih in piiar-niSkih potrebščin, vse knjige za šole, zvezke, pisalno in risalno orodje, barve, papir za risanje in za načrte itd. * Kdor kupi za ioo Din, dobi na izbiro: Podobe iz sanj (Cankar), ali dramo Kasijo (Majcen), ali pesmi Tristia ex Sibcria (Mole) kot dar. — Pri Novi Založbi je izšla Literarna veda (dr. Keleminova). Trgovske knjige In šolski zvezki. Vedno v zalogi: glavne knjige, amerikan-ski journali, štrace, spominske knjige, bloki, mape i. t. d. Na debelo! Na drobnol RnT.jflnEžit LJUBLJANA Florljanska ul. St. 14 Knjigoveznica, industrija šolskih zvezkov in trgovskih knjig. LJUDSKA POSOJILNICA res- zadruga z neomej. zavezo. V LJUBLJANI obrestuje hranilne vloge po najugodnejši obrestni meri, vezane vloge po dogovoru ter brez vsakega odbitka. Tudi rentni davek plačuje posojilnica sama. Svoje prostore ima tik za frančiškansko cerkvijo, v lastni palači, zidani še pred vojno iz lastnih sredstev. Poleg jamstva, ki ga nudi lastna palača, veleposestvo in drugo lastno premoženje, jamčijo pri Ljudski posojilnici kot zadrugi z neomejenim jamstvom, za vloge vsi člani s svojim premoženjem, ki presega večkratno vrednost vseh vlog. Hranilne vloge znašajo nad 160 milijonov Din. TISKARNA SLOVENIJA DRUŽBA Z OMEJ. ZAVEZO V LJUBLJANI WOLFOVA ULICA ST. 1 IZVRŠUJE VSA V TISKAR. STROKO SPADAJOČA DELA PO ZMERNIH CENAH V ČASOPISI, KNJIGE, BROŠURE, VABILA, PLAKATE ITD. ITD. n j: USTANOVLJENA LETA 1889. I * 0 i» Telefon Štev. 16. Poštni ček. 10.533. Stanje vloženega denarja nad 300 milijonov dinarjev (1 milijarda in 200 milijonov kron). MESTNA HRANILNICA LJUBLJANSKA (GRADSKA ŠTEDIONICA) LJUBLJANA PREŠERNOVA ULICA sprejema vloge na hranilne knjižice kakor tudi na tekoči račun, in sicer proti najugodnejšemu obrestovanju. Hranilnica plačuje zlasti za vloge proti dogovorjeni odpovedi v tekočem računu , najvišje mogoče obresti. Jamstvo za vse vloge in obresti, tudi tekočega računa, je večje kot kjerkoli drugod, ker jamči zanje poleg lastnega hranilničnega premoženja še mesto Ljubljana z vsem premoženjem ter davčno močjo. Vprav radi tega nalagajo pri njej sodišča denar nedoletnlh, župnijski uradi cerkveni in občine občinski denar. Naši rojaki v Ameriki nalagajo svoje prihranke največ v naši hranilnici, ker je denar tu popolnoma varen. * * * * *