Ameriška Domovina EECTai AM€RICAN IN SPIRIT FORCIGN IN LANGUAGE ONLY SLOV€NlAN MORNING N€WSPAP€R NO. 49 CLEVELAND 3, O., THURSDAY MORNING, MARCH 11, 1954 ŠTEV- LIV —VOL. LIV Francozi se pogovarjajo z Vietnamci o novi politični ureditvi Indokine V Parizu so se začeli v ponedeljek razgovori med predstavniki Vietnama, ene izmed zveznih držav Indokine, o bodoči ureditve te nekdanje francoske kolonije. Izid razgovorov utegne imeti pomembne posledice na na daljni potek vojne v tej deželi. PARIS, Francija. — Pogajanja, ki bodo imela nemara velik vpliv ne samo na potek vojne v Indokini, ampak tudi na bodočnost Francoske unije so vzbudila precej zanimanja. Jedro razgovorov se bo sukalo o uzakonitvi neodvisnosti itido-kitajskih držav, ki jo jim je Francija obljubila. Vietnamskega cesarja Bao Dni zastopa princ Buu Loc, Francijo pa predsednik vlade J. Laniel, zunanji minister G. Bidault in drugi vodilni člani vlade. Podpredsednik francoske vlade Paul Reynaud je mnenja, da bi bilo treba Francosko unijo spremeniti v nekaj takega, kot je britanska Zajednica narodov. Zunanji minister Bidault pa ni pripravljen priznati nekdanjim kolo- nijam toliko svobode. Francozi si torej niso na jasnem, kaj prav za prav hočejo. Indoki-tajskim državam Vietnamu, Kambodži in Laosu so obljubili “neodvisnost” in “suverenost”, pa se kar ne morejo od ločiti, da bi obljubo izpolnili. Vietnamci se že dalj časa potegujejo za popolno neod visnost, pripravljeni pa so kot enakopravni ostati tesno povezani s Francijo. Združene države so Francozom ponovno svetovale, naj u godijo do skrajnosti zahtevam domačinov v Indokini po svobodi, ker bo le v tem slučaju mogoče voditi uspešno borbo komunističnimi uporniki, zato sedanja pogajanja z velikim zanimanjem zasledujejo. John F. Dulles je odločno nastopil proti komunističnim spletkam v Latinski Ameriki Na zborovanju zastopnikov ameriških držav v venezuelski prestolnici Caracas je državni tajnik John Foster Dulles v posebni resoluciji svaril pred komunistično nevarnostjo, ki se je približala tudi Latinski Ameriki. CARACAS, Venezuela. — John Foster Dulles, državni tajnik Združenih držav, je v svojem govoru označil mednarodni komunizem kot “tujo zaroto in izdajstvo”. Njegov govor je imel na navzoče močan vpliv. John F. Dulles se je izognil neposrednemu napadu na Gu-atemalo, državo v Srednji A-meriki, ki je najbolj podvržena komunističnemu vplivu, ko je v pravnopolitičnem odboru Predložil protikomunistično resolucijo. Združene države so v resoluciji predložile, naj konferenca obsodi komunizem kot tujo intervencijo na ameriških tleh ter sklene, da bo vsaka članica na svojih tleh zasledovala delo komunistov in njihovih pristašev in dala v slučaju potrebe poročila o tem 'delovanju vsem članicam. Mehiško zastopstvo je predložilo k ameriški resoluciji dopolnilo, ki naj bi raztegnilo obsodbo na vse totalitaristične stranke kakršnekoli vrste v Ameriki. Zastopnik Guatemale, ki se Je že preje večkrat zaletel v Predstavnike Združenih držav in njihovo stališče, je predložil, naj konferenca najprej u-Sotovi, kaj je treba pod besedo “mednarodni komunizem’ razumeti. Ta predlog pa ni našel veliko podpore. Urug-Vajskii zastopnik je namesto te-&a predlagal, naj se ugotovi, 'haj obsega prava demokracija obsodi vse, kar njej nasprotuje. V svoji razlagi resolucije je ameriški državni tajnik dejal, da bi pomenila utrditev komunizma v katerikoli ameriški državi nevarnost za vso Ameriko. Zato je potrebno, da vse ameriške države v takem slučaju nastopijo skupno v obrambo obstoječih pogodb. Poudaril; je tudi izredno važnost nadzorstva nad delovanjem komunističnih zarotnikov v posameznih državah in izmenja-llinijskega komisarja za ZAHEDI PRED ODSTOPOM? Iranski ministrski predsednik gen. Zahedi je prišel v spor s šahom in grozi z odstopom vlade LONDON. — Iz Irana so dospele vesti, da sta šah in predsednik vlade v Iranu gen. Fazlollah Zahedi prišla navzkriž zaradi nadzorstva nad vojsko. Predsednik vlade je zagrozil šahu z odstopom celokupne vlade. Nepotrjene vesti trdijo, da je šah Riža Pahlevi odstop vlade odklonil, odklonil pa je tudi predsednikovo zahtevo po nadzorstvu nad vojsko. če so vesti resnične, bo imelo to verjetno tudi svoj vpliv na razmerje Irana do Združenih držav in do Vel. Britanije. Zahod je vse od zrušenja vlade Mohameda Mossadegha podpiral Zahedija in računal na njegovo sodelovanje. Poznavalci iranskih razmer trdijo, da šah ne bo pustil gen. Zahediju odstopiti vse dotlej, da ne bo rešeno vprašanje petrolejskega spora z Vel. Britanijo. Zastopniki petrolejskih družb, ki bodo predvidoma, prevzele prodajo iranskega petroleja, bodo v manj kot 14 dneh prišli v iransko prestolnico. Predstavniki ameriških petrolejskih družb se razgovar-jajo s predstavniki Anglo-iran-sike petrolejskqe družbe, holandske Royal Dutch Shell in francoske Compagnie des Pe-troles o pogojih, pod katerimi naj bi nova medinarodna petrolejska družba prevzela izkoriščanjei in prodajo iranskega petroleja. -----o----- Prepovedan film CHICAGO, 111. — Višje, so- Novi grobovi Albert dicker Po kratki in mučni srčni bolezni je preminul v Charity bolnišnici dobro poznani Albert; dicker, star 56 let, stanujoč na 18200 Rosecliff Ave. Tukaj zapušča, soprogo Jennie, rojena Budan, hčer Laverne Hughes, sina Albert ml. brata Fred, 3 sestre, Jennie Podboy, v Fort Lauderdale, Fla. Mary Moskerc, Irma Telich ter veliko sorodnikov. Starši so dolgo let nazaj preminuli. Rojen je bil v Clevelandu. Kot mladenič je vodil slaščičarno poleg Norwood Theatre, potem se je pridružil Niel Phyfer zavarovalninski družbi, kjer je bil zaposlen ob času smrti. Bil je Član Knights of Columbus No. East Council. Pogreb se vrši v soboto zjutraj ob 9:15 uri iz Jos. Žele in Sinovi pogrebnega zavoda na 458 E. 152. St. v Cerkev Holy Cross (Sv. Križ) ob 10:00 uri in nato na Calvary pokopališče. Nemci silijo na južnoameriški trg Dr. Ludwig Erhard, gospo-darski minister Zahodne Nemčije bo ta mesec obiskal sedem držav Latinske Amerike v želji povečanja medsebojne trgovine BONN, Nemci jr. — Zahod-•nonemška vlada se pripravlja na osvojitev trga v Latinski A-meriki. V ta namen pojde ta mesec njen gospodarski minister na obisk v Mehiko, Panamo, Peru, Čile, Argentino, Bra-zilijo in Urugvaj. Nemško gospodarstvo se je v Latinski Ameriki že dobro u-sidralo, toda vlada s tem še ni zadovoljna. V Bonnu so mnenja, da je trgovino in druge dišče je potrdilo prepoved po-j £'osP°darske vezi z Latinsko kaza- I Ameriko mogoče razširiti v ta TIT0VCI RAZPISUJEJO PRISILNO POSOJILO Titova vlada je sklenila razpisati prisilno državno posojilo, ki bo vzelo vsem podjetjem polovico njihovega takozvanega rezervnega sklada. Vo dja Titovega gospodarstva priznava, da Jugo slavija danes manj pridela, kot je pridelala pred vojno. BEOGRAD, Jugoslavija. — Jugoslovanska vlada se je odločila, da bo izpeljala sklep o prisilnem državnem posojilu, ki je povzročil v deželi toliko negodovanja. V smislu sprejetega načrta bodo morala vsa podjetja odstopiti vladi polovico svojih rezerv, ki so jih zbrala v preteklem letu. Svetozar Vukmanovič-Tempo, podpredsednik vlade in predsednik Gospodarske komisije, je priznal, da tega načrta na splošno ne marajo in da tudi v načelu ni posebno dober, ker bo zavrl modernizacijo in razširjenje podjetij. Toda po njegovem, mnenju ni nobenega drugega izhoda, če hoče vlada končati gradnjo osnovnih podjetij, ki so že začeta in poskrbeti za napredek kmetijstva. V svojem govoru pred Zvezno ljudsko skupščino sicer Vukmanovič ni navedel nobenih podrobnosti o bodočih vladnih načrtih, poudaril je le, da vlada namerava dati gospodarstvu čim več svobode. vo poročil o njihovem delu. Na predlog guatemalskega zunanjega ministra, naj se u-gotovi, kaj je “mednarodni komunizem”, je J. F. Dulles dejal: “Vznemirljivo je, če vodi zunanje zadeve ene. izmed a-meriških republik človek, ki je tako nedolžen, da mora staviti tako vprašanje!” Nato je sam označil komunizem kot politično organizacijo, ki jo vodijo komunistični oblastniki Sovjetske zveze. Onim, ki se boje, da Združene države nastopajo proti svobodi misli, je dejal, da komunizem ni teorija ali neki nauk. ampak napadalna pod- nje Jane Russell najnovejšega filma “The French Line.” Ta film je odklonila Liga dostojnosti in so ga na več krajih prepovedali kazati kot škodljivega javni morali. podporo od najneusmiljenejše velesile moderne dobe. Komunisti niso zvesti služabniki neke misli, ampak Sovjetske zveze. Ta zvestoba članov komunističnih strank Sovjetski zvezi je močnejša kot vse osebne, narodna in družinske vezi. Po mnenju J. Dullesa je treba na vprašanje ali hoče spraviti Sovjetska zveza pod svojo oblast vso Ameriko, odgovoriti tična sila, ki služi in prejema pritrdilno. ki meri, da bo mogel ta trg odvzeti dober del nemškega industrijskega blaga. Izrael svari Ameriko, naj ne oborožuje Arabcev JERUZALEM. — Izraelski ministrski predsednik Moshe Sharett je v svojem govoru pred parlamentom opozarjal Združene države, naj ne pošiljajo “arabskim rušiteljem miru” orožja. Po njegovem mnenju bo orožje, ki ga bo ameriška vlada poslala Arab- Po tem načrtu naj bi vsa podjetja pod vodstvom delav skih svetov tekmovala med seboj in tako po vzoru svobodnega zahodnega gospodarstva dosegala čim več uspeha zase in za splošen gospodarski napredek v državi. Toda ta cilj je še v daljni bodočnosti. Vukmanovič, ki je prevzel vodstvo državnega gospodarstva po smrti Borisa Kidriča, je med drugim povedal, da sedaj gotovo še ni nastopil čas, ko bi vlada mogla ukiniti “administrativne mere” v gospodarstvu. To bo mogoče šele, kadar bo država v gospodarskem napredku dosegla določeno stopnjo. “Od vseh strani prihajajo prošnje in zahteve po kreditih”, je dejal Vukmanovič, “toda vse prošnje za nove gradnje bodo odklonjene. Edina izjema so podjetja, ki se ukvarjajo s predelavo hranil.” Poleg izdatkov za gradnjo podjetij, ki predelujejo živila, bodo odobrena denarna sredstva tudi za tovarno celuloze, za bakreni rudnik (verjetno v Boru — Op. urednika), za neko železarno in neko tovarno umetnih gnojil. Vukmanovič je priznal, da je vlada v preteklosti poljedelstvo močno zanemarjala in dodal, da današnji povprečni letni pridelek ne dosega predvojnega. Pri tem se je skliceval na posledice vojne, suše in ne- čem služilo prvenstveno raz- sorazmernega razvoja indu-nim vojaškim klikam v borbi'strije. Po njegovih besedah za oblast, ogrožalo bo pa tu-'je zaostalost (boljše bi dejal— di obstanek Izraela. (propad—Op. ured.) kmetijst- va velika nevarnost za ustalitev jugoslovanskega gospodarstva. Obetal je, da bo vlada storila vse, kar je v njeni moči, da bo zamujeno popravljeno, pri tem pa svaril, da naglega izboljšanja razmer ni mogoče pričakovati, ker je ve^ čina zemlje še vedno v rokah malega kmeta. Tito in vprašanje njegove vrnitve v Kominformo Vremenski prerok pran: Danes oblačno in toplo. Po- ftoči od časa do časa dež in to- plo. KER JE POVSOD V SVETU mnogo ugibanja glede vprašanja Titove “lojalnosti” do Zapa-da in njegove skrite ali očitne privrženosti Moskvi, zatol je zanimivo, kaj pravi k temu vprašanju tržaka DEMOKRACIJA, ki je dobro poučen in verodostojen list. Glede nedavnega Ko-minforminega poziva Titu, da bi ,se vrnil kot izgubljena ovca v kominformski hlev, pravi DEMOKRACIJA tale: Kakor je videti, nima Jugoslavija, vsaj za enkrat, s tem pozivom nobene zveze. Kremelj pač poizkuša izkoriščati težak jugoslovanski notranji položaj, čigar slabosti je v zadnjem času kriza. Ker je Tito ob tej priliki nastopil proti vplivom zapad-njaških svobodoljubnih in demokratičnih idej, ker je poudaril zvestobo stari komunistični liniji ter je pri vsem podčrtaval načela “kolektivnega vodstva”, kar vse je v zadnjem času v modi tudi v Moskvi, kjer so v imenu istih načel likvidirali Berijo, je pač Malenkov mislil, da je prišel primeren trenutek, ko naj pokaže “izgubljeni ovci,” da se lahko vrne v svoj stari hlev. Čeprav med Titovim in ko-minforslkim komunizmom ni bistvenih ideoloških razlik, je vendar zunanje političen položaj talk, da Titu kljub morebitni! najbolj očitno Odkrila Dill asova sentimentalni ljubezni do starih, približevanje Vzhodu. prijateljev ne kaže, da bi zapu- Vprašanje je seveda, če je ta stil sedanji položaj, iz katerega; politaka nevtralnosti najboljša, je znal izpuliti precej koristi. — Med dvema velikima mlinski-Po ostrih napadih v časih, ko ga ’ ma kamnoma se namreč tretjim je Kominforma hotela kot kri-1 ka^ r^o zgodi, da jih lepega dne j njuna sila zdrobi. Toda Titu, ( kateremu je bolj ali manj jasno, da se ne more odkrito in do- voverca uničiti, se je Tito v petih letih prerinil v nekakšno sredino. Vedno bolj očitno postaja, da si hoče ta položaj tudi ohraniti. Biti hoče možen zaveznik Zapada, a obenem tudij noče biti gotov sovražnik Vzhoda. Zato je treba tudi normalizacijo njegovih odnošajev z Vzhodom gledati prav za prav kot nekako ustaljevanje v sredi med obema blokoma, ne pa kot morebitno zapuščanje Zapada in končno priključiti niti k enemu niti k drugemu izmed njih, na da bi pri tem tvegal svojega položaja in celo morda svoje glave, pač ne preostane drugega. — Plesal bo na sredi, lovil bo ravnotežje, pa čeprav bi ne imel na razpolago poti, ki bi bila širša od ostrine noža. . . Seveda, dokler se bo dalo. Gen. Nagib dobil nazaj prejšnje časti in službe KAIRO, Egipt. — General Mohamed Nagib, ki ga je voditelj vojaške klike, ki je pognala lani iz dežele kralja Faruka, nedavno odstavil, se je najprej vrnil na mesto predsednika države. Sedaj pa je znova prevzel tudi predsedstvo vlade in predsedstvo vojaškega sveta, ki je državni prevrat izvedel. Polkovnik Gamal Abdul Naser, voditelj in gonilna sila vojaške revolucije, ki je po “odstopu” gen. Nagiba prevzel vse njegove službe in časti, se je vrnil na svoje nekdanje mesto. Razveljavljene so bile tudi vse spremembe, ki so bile v omenjenem času storjene. Gen. Nagib se je menda naveličal igrati samo vlogo voditelja, med tem ko je bila v resnici vsa oblast v rokah revolucionarnega sveta im polkovnika Nasera. Ko je zahteval več oblasti, ga je Naser odstavil. Ni pa pri tem računal na osebno priljubljenost Nagiba. Ko se je narod začel upirati in zahtevati, da se priljubljenemu generalu vrne oblast, je Naser uvidel svojo napako. Homatije zadnjih dni so se končale s tem, da se je vsaj za zdaj vse vrnilo na staro. Edina izjema je obljuba volitev za prihodnji junij. Čangkajškov general padel v Burmi RANGOON, Burma. — Obveščevalni oddelek burmanske vojske je objavil, da je v zadnjih bojih med kitajskimi nacionalisti in burmansko vojsko padel voditelj kitajskih geril-cev v Burmi gen. Lee Tse-Fen. Burmanska vojska je v začetku marca napadla kitajske nacionalistične oddelke ob siamski meji, ki so odklonili prevoz na Formozo. Razne drobne norice iz Clevelanda in te okolice Seja— Gospodinjski odsek AJC na Recher Ave. ima nocoj ob 7 :3Q sejo. Nadzorni odbor bo pregledal knjige. Prva obletnica— V soboto ob osmih bo v cerkvi Sv. Križa na E. 200 St. in Lake Shore Blvd. sv. maša za pok. Rose MagMch, roj. Petkovšek, v spomin 1. obletnice njene smrti. Seja— Oltarno društvo fare Sv. Vida ima nocoj po cerkveni pobožnosti sejo v šoli sv. Vida, soba št. 4. Ura molitve se bo začela 20 minut pred sedmo. V bolnišnici— V bolnišnico St. John je bila odpeljana Mrs. Mary Hosta, 13224 Carrington Ave., kjer se je morala podvreči težki operaciji. Prijatelji in prijateljice so prošeni, da se jo spomnijo v molitvi. Dobri ženi želimo skorajšnjega zdravja. Sedemdesetletnik— čil in zdrav, mladeniško razpoložen in dobre volje obhaja g. Jože Štepec, 793 E. 154 St., v krogu svoje družine 70-let-nico rojstva. Prijatelji in rojaki mu želijo še mnogo zdravih in zadovoljnih let. Trideseti dan— V petek ob 7:30 bo v cerkvi Marije Vnebovzete na Holmes Ave. sv. maša za pok. Antona Razinger na 30. dan njegove smrti. Seja— Društvo Ribnica št. 12 SDZ ima sejo v petek zvečer ob 7:30 v SND na St. Clair Ave. Posebno kegljači naj se udeležijo te seje. Dodatek k poročilu— Pokojna Matilda Jalovec, o katere smrti smo včeraj poročali, je bila doma iz vasi in fare Čatež pod Zaplatom na Dolenjskem, po domače Makotova. ' NAJNOVEJŠEVESTI CHICAGO. — V jetnišnici Cook okraja so snoči udušili upor osemnajstih jetnikov, na katere so namerili curke mrzle vode in vrgli nekaj plinskih bomb, nakar so jetniki nehali z razgrajanjem. WASHINGTON. — Predsednik Eisenhower je snoči odobril govor senatorja Flandersa iz Vermonta, ki je označil delovanje senatorja McCarthyja kot veliko nevarnost poveličevanje samega sebe in raz-klanja republikanske stranke. WASHINGTON. — Senator McCarthy je snočil izjavil, da bo nastopil nocoj ob sedmih na radijski uri komentatorja Fulton Lewisa, kjer bo odgovoril na obtožbe Adlaia Ste-vensona. CLEVELAND. — Včeraj je bil ubit v svojem avtomobilu Robert W. Dudley s Shaker Blvd., njegova 20-letna hči Dorothea pa lažje ranjena, ko se je iz ozadja zaletel v njun avto težak tovarni avtomobil, čigar 26-letni voznik je priznal, da je zaspal pri kolesu. WASHINGTON. — Predsednik Eisenhower je včeraj izjavil, da masivna ameriška vojna sila ne bo šla nikoli v vojno brez predhodne odobritve Kongresa. 3 *s:|g ftMEmšm Bommtm » -v ~ «H7 St. Glair Av~. MEsdersan 1-0628 Cleveland 3» Ohio Published daily except Saturdays, Sundays and Holidays General Manager and Editor: Mary Debevec NAROČNINA Za Zed. države $10.00 na leto; za pol leta $6.00; za četrt leta $4.00. Za Kanado in sploh za dežele izven Zed. držav $12.00 na leto. Za pol leta $7.00, za 3 mesece $4.90. SUBSCRIPTION SATES United States $10.00 per year; $6.00 for 6 months; $4.00 for 3 months. Canada and all other errantries outside United States $12.00 per year; $7 for 6 months; $4 for 3 months. Entered as second class matter January 6th, 1908 at the Post Office nt Cleveland, Ohio, under the act of March 3rd, 1873. *^^^»83 No. 49 Thursu, March 11, 1954 Kaj hočejo Portoričani Streljanje na Kapitelu, ko sta dva Portoričana bolj ali manj nevarno ranila pet kongresnikov, je pretekli teden vznemirilo vse ameriško javno mnenje, po svetu pa vzbudilo zanimanje za ta otok v Antilih in za njegove prebivalce, ki se upirajo mogočni Ameriki. Kje je Puerto Rico? Kakšna dežela jte to? Kakšen opravek imajo Združene države z njo? To so vprašanja, ki so si jih stavljali ljudje pretekli teden. Puerto Rico je najmanjši in najbolj vzhodno ležeči otok Velikih Antiljev v Srednji Ameriki. Na 3,425 kv. miljah površine, ki jo preprezajo gorovja, živi okoli dva milijona in četrt prebivalcev. Milo tropično podnebje in rodovitna zemlja omogočata gojenje sladkornega trsta in drugih tropskih sadežev, nista pa sposobna preživeti tolikšne množice ljudi. Da bi pomagala siromašnemu prebivalstvu, ki se po ogromni večini preživlja s poljedelstvom, skuša vlada uvesti poleg sladkornega trsta še druge sadeže kot kavo, tobak, tropsko sadje in zimsko sočivje. Z uvedbo teh sadežev bi bilo mogoče doseči v enem letu na otoku dva pridelka. Industrija se bavi pretežno s predelovanjem in čiščenjem sladkorja in drugih domačih pridelkov. Od izdelkov obrti so v Združenih državah posebno znane portoriške vezenine in pletenine. Prebivalci otoka so potomci španskih naseljencev, domačih Indijancev in afriških črncev. Ta ljudska mešanica govori španski jezik in pripada katoliški Cerkvi. Otok je pripadal vse do leta 1898, ko so se na njem izkrcale ameriške čete, Španiji. V pariškem miru, ki je zaključil ameriško-špansko vojno, je Španija Puerto Rico odstopila Združenim državam. Te so otočane polagoma pripravljale na samoupravo. Pred poldrugim letom je otok prenehal biti kolonija in je postal “Free Commonwealth”; odprta mu je pot do polnopravne članice Združenih držav. Portoričani so državljani Združenih držav. Lahko se svobodno naselijo v njih in jih spet po mili volji zapuste. V povojnih letih so to priložnost prenekateri izkoristili, saj se jih je v pičlih dveh letih priselilo z otoka nad 150,000. Porto-riško blago ima v Ameriki svoboden trg, ugodnost, ki bi jo z veseljem zagrabila katerakoli država. Združene države urejajo v imenu otoka zunanjo politiko in skrbe za njegovo obrambo. Prebivalci otoka so obvezniki oboroženih sil Združenih držav. Med temi ko moramo prebivalci katerekoli izmed 48 držav plačevati feeralni vladi davke, tega Portoričanom ni treba. Otočani plačujejo davke samo svoji lastni državni blagajni. Zato pa nimajo pravice voliti za predsednika Združenih držav in nimajo svojih zastopnikov v Kongresu, volijo pa sami svojega governerja, uradnike in si sami določajo zakone kot države ZDA. Zakoni, ki jih sklene Kongres, so veljavni tudi na PuertoRicu, čeprav otočani pri njih sklepanju in sprejetju ne sodelujejo. Otok uživa vsekakor neke vrste samouprave, čeprav ne ravno idealno. Tega mnenja so bili tudi Združeni narodi, ko so lanskega novembra o tem razpravljali. Domačini so po večini s sedanjim stanjem zadovoljni. Ljudska demokratična stranka, kateri pripada governer Luis Munoz Marin, je dobila na volitvah 1. 1952 64% vseh odanih glasov. Njeni tekmeci in nasprotniki, ki so zbrani v Stranki neodvisnosti, niso mogli pri omenjenih volitvah zbrati niti ene petine glasov. Obe ti stranki se borita za izboljšanje razmer z zakonitima sredstvi, me;d tem ko se Nacionalistična stranka poslužuje prvenstveno sile. Njen voditelj Pedro Albizu Campos se je udeležil volitev 1. 1932, pa ni mogel zbrati več kot 12,000 glasov. Odtlej se je odločil za pot sile. Svoje; pristaše, ki so vsi fanatični in požrtvovalni borci, je vojaško organiziral in vsakega pod prisego obvezal k popolni disciplini. Pedro je študiral na univerzi v Vermontu in na Harvard ter govori tekoče angleško, francosko, italijansko, špansko, portugalsko in grško. Amerikanci so se mu zamerili v prvi svetovni vojni, ko so ga zaradi njegove temne polti dodelili v črnski polk čeprav se je sam smatral za “belega Portoričana.” „ v teku svojega političnega delovanja je Pedro Albizu Campos zaKrivil celo vrsto uporov in nasilstev, ki so zahtevah številne žrtve. Bil je ponovno v ječi. Vse izgieda, da je vzdrževal moz od začetka svojega političnega delovanja tesne zveze s komunisti. Ko je šel 1. 1937 prvič v ječo je norto-rikanska Komunistična stranka izdala proglas, v katerim je bilo med drugim rečeno tudi tole; “Vezi tesnega prijateljstva so vedno vezale našo stranko z Nacionalistični) stranko in njenimi voditelji . . .’ Tudi kasneje so se komunisti za Camposa vneto zavzemali in ga podpirali. Sodelovanje komunistov in nacionalstov se je v zadnjih letih še utrdilo. Lani so menda sklenili poseben dogovor o sodelovanju v borbi za svobodo, tako je vsaj zagotavljal neki komunistični letak izdan na Puerto Ricu preteklega oktobra. Koi poroča “U. S. News & World Report” so zasnovah portoričanski nacionalisti celo vrsto napadov na vidne ame- AMERISKA DOMOVINA, MARCH 11, 1954 (Nadele) j.o premmoco nedeljo je bila 0 in d na St. Ciairi v Cleveland! igra '.tvapian Klemen. Med oa-iiionorn je priseo nikak iioneni i rm je etak pravo: “Tak se je itak najseo človek, šteri je poanao do-oro srce IViionisignora Ronikvara' 1 j emu je dao priznanje, štero' jim po pravici ide. Monsignor soi zarsimo bili zlata duša.” ivua uo mi pred avemi leti na cverne neneiu meet mesov pn-sii povedat, ka so Monsignor vonnvvar mrli, sam k torni ža-icsaiomi oznanili fa,mikom v prvom hipi povedno od njij to, ha mi je biio najibctle pred očmi: “Monsignor so nenavadno! ljubili svojo cenkev i svoje farane/ l ak se mi je včasi videlo, ka jim je cerkev tak pri srci bila, ka bi naj raj božali tisto zidovje, kda so kre njega hodili. Ve po pravici. Oni so to zidali. To je sad n j ihoivij načrtov, njihovi j potov, njihovij prošenj, njihovij bridkostij. Skoro bi lebko pravo, ka so po centaj morali zbirati, ka so pozidali to veliko zidino hiže bpže. Te so farani ne telko: zaslužili kak dines den i so ne mogli dosta darovati. Monsignor so bodili od hiše do hiše prosit: milodarov. S svojov železnov vstrajnostjov so pri do/brij fara-naj šentviške fare telko nabera-čili, ka so pozidali šlkolo, cerkev i farov i to tak velko, ka sta samo za čiščenje i prenovitev potrebi dve leti. Predavanja Kluba “Krog” Cleveland, O. — V soboto 13. t. m. ob 8:30 zvečer bo imel klub “Krog” v Slovenski pisarni na Glass A ve.. svoj sestanek s predavanjem, ki bo obravnavalo temo prizadevanja in uspehov gibanja za Združeno Evropo. Predaval bo izvedenec za zunanjepolitična vprašanja, član. uredniškega zbora tukajšnjega časopisa “The Cleveland Plain Dealer” g. Spencer Irving. Klub “Krog” opozarja na pomembnost tega predavanja, in upa, da bodo vsi člani in .prijatelji z udeležbo dokazali zanimanje za temo o tem pokretu, ki so neposredno tiče tudi nas in, vse Slovenij e. Odbor. -----o------ lažja pot Cleveland, O. — Božja pota niso človeška pota. Ta izrek' se jev polni meri izpolnil nad svetniškim življenjem škofa Barage. Kot grajščakovemu sinu se mu je ponujala sijajna bodočnost. Cie bi bil .ostal samo to, kar so bili njegovi roditelji, bi bil imel udobno življenje, če bi si bil izvolil vojaški stan, bi bil s svojo izobrazbo dosegel visok vojaški čin. če bi bil postal jurist, kar so njegovi roditelji namestniki predvidevali, bi bila to že dokaj lepa kariera. Družinsko življenje bi mu sladila ljubka Doli- Radi so hodili po tihem po hod-ikaj, po stubaj, dol v basement, gor na koruš. Opeke v steni jo jij spominjale, kak so hodili za1 nje prosit po domačij vulicaj i cestaj. Dobro, so se spomnili, kde so bili lepo sprijeti i kde so mogli žaljive i zaničljive reči poslušati. Vse stube so imeli preštete. Ponoči so navadno ne prižigali luči, če so bodil po njij, Stopili so na rpvo i začnoli čteti: ena, ctve, tri ... Ar so znali, kelko jij je, so tudi znali, kda so z zadnje d ca stopili. — Včasi j so, si pomogli s cigarov.^ Cigare so po-sploj kadili. Ce so v (krnici hodili, so malo potagnoli i jim je to zadosta posvetila Ce jim je cigara vgasnola eh če so novo prižgali, so špico vsifcdar tak prižgali, ka so po podplati opčuj-snoli. Tudi svoje farane soi radi imeli. Stki leta sva Vkup živela i nikdar so ne štel od niednoga farana kaj slaboga povedati. Ce so ne mogli nikaj lepoga od njega povedati, te so tiho bili. Pa so imeli tudi takse farane; ka so se ne megli imenovati njihovi prijatelji, kak je to v vsaksoj fari i pri vsakem duhovniki. (Drgoč dele) CLEVELAND Zdravi so opet Mr. i Mrs. Len. dvay. Mr. Lendvay so že opet začno delati, Mrs. Lendvay pa ešče zato mora paziti na sebe i more počivati. Mrs. Lendvay je doma iz Beltinec. Obema že- narjeva Anica. Toda Baraga se je višem minljivim vabam odrekel ter si izbral duhovniški stan. Ves goreč za Boga je hotel služiti le Njemu in preprostemu ljudstu. Nastale so ovire, ki so prišle od tam, odkoder jih ni pričakoval. Sele ko je postal misijonar Indijancem, je dosegel to, kar je vedno želel: pridobiti čim več duš za Boga. Ko je zadnjikrat obiskal svoj rojstni kraj, je imel v trebanjski dekanijski cerkvi govor. Ljudi je bilo toliko, da bi bili lahko dvakrat napolnili prostorno cerkev. Vsi so želeli Slišati bivšega, šmartinskega in metliškega kaplana, ki je bil tedaj v škofovskem ornatu. Baraga je govoril le o. neprecenljivi božji ljubezni. Za stoletnico Baragovega rojstva so mu farani sv. Jurija v Dobrniču postavili spomenik. Slavnosti so se udeležile tudi Baragove sorodnice. Elegantno oblečene gospe je ljudstvo blagrovalo rekoč: “Svetnikove sorodnice so.” Kadar so moja pobožna mati, želeli, da bi bil priden otrok, soi mi vselej obljubili, da mi bodoi pokazali rojstni kraj škofa Barage. Dolgo je ostalo samo pri obljubil, končno pa se je ta le izpolnila. Ko sva z materjo hodila po tisti zemlji, kjer je Baraga napravil prve stopinje, so. mati dejali: “Tu, v tej hiši, je bil rojen svetnik”! Pobožno soi se priklonili in napravili znamenje ,sv. Križa. Meni so pa ve- 11 tleli, naj se odkrijem. Skoro pol stoletja je od tega. Takrat se nisem nadejal, da bom kdaj živel v deželi, v kateri je Baraga pridobil toliko duš zal Bog,a. še manj sem slutil, da bom kdaj sodeloval pri Baragovi proslavi, katere namen je ugladiti pot, da pride Baraga čimprej na oltar. V nedeljo 14. marca bo v! Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave. Baragova proslava,. Na tej proslavi bodo vsi tri-j e slovenski cerkveni zbori skupno nastopili. Naš zaslužni pesnik g. Ivan Zorman je za to priliko spesnil in uglasbil Baragovo himno, katero bo na proslavi tudi dirigiral. Pesnik, komponist in dirigent v eni osebi, to je res nekaj posebnega. Ko so se pevski zbori Lira, Slovenija, Ilirija vadili v župnijski šolski dvorani v Collinwoo-du, je g. Ivan Zorman skromno prosil, naj bi se vsi pevci, ki so se udeležili pevskih vaj sodelovali tudi na tej pomembni Baragovi proslavi. Zato dovolite tudi meni, da apeliram, pa čeprav brez naročila, na vse pevce in pevke teh zborov, da store svoj o dolžnost in s svoj o udeležbo dajo slavnosti čimvečji triumf. Dobrničan. ------o------ Slike iz Jeruzalema Cleveland, O. — Jože Grdina opisuje v Ameriški Domovini svoje popotovanje po Sveti deželi. Na tem potovanju je posnel celo vrsto zanimivih slik in prizorov, med drugim tudi obrede velikega tedna v Svetem mestu. Kogar te slike zanimajo, si jih bo lahko ogledal v Lorain, O. v nedeljo, 21. marca, ob sedmih zvečer. Prireditev bo pod pokroviteljstvom Oltarnega društva. V nedelja 4. aprila bom slike pokazal v Torontu v Kanadi, teden dni kasneje pa v West Parku v 'Slov. nar. domu. Vse prav prisrčno vabim! Anton Grdina St. ------£»------ Korotanov koncert se bliža Cleveland, O. — Za nastop pomladi bo pevski zbor Korotan poklonil clevelandski slovenski družini lepo šopek z vrta slovenskih narodnih in umetnih pesmi. Vsak, ki bo obiskal ta koncert, bo ponesel na svoj dom vedno dehtečo cvetko, ki mu bo pela o lepoti slovenske zemlje in o bogastvu, ki ga slovenski človek nosi v svojem srcu. Neštete pohvalne ocene lanskega koncerta in kasnejših z,borovih nastopov dokazujejo, da slovenska pesem, kakor jo podaja ta zbor, seže globoko v srce slehernemu in mu ostane živo v spominu. Z dosedanjimi nastopi si je zbor pridobil mnogo prijateljev in uživa simpatije pri vseh. Tudi na tem koncertu bo skušal ustreči vsem poslušalcem, saj bodo na sporedu lepe narodne in umetne pesmi, ki jih bodo izvajali: moški, ženski in mešani zbor ter solisti. Koncert bo v nedeljo 28. marca t. 1. ob polštirih. popoldne v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave. Na to prireditev vas že danes opozarjamo. J. S. ------o------- la:Sipajinc v Barago I NOVINE ZA SLOVENCE “SLOVENSKE KRAJINE* £ AMERIKI & Gospod Monsignor lemo trdno, zdravje. BESEDA IZ NARODA 1 * .. t . ) t > H t O JU M i 111H 11 j ‘ ' * riške osebnosti, med drugim na predsednika Eisenhowerja, na državnega tajnika Dullesa in na zastopnika pri Združenih narodih C. Lodgea. In Združene države? Mar hočejo te svojo oblast nad otokom obdržati ? Nikakor. Že lani je predsednik javno povedal, da smo Puerto Ricu pripravljeni priznatppopolno svobodo, ce jo le hoče. Prebivalstvo pa v ogromni večini vezi z Združenimi državami noče prekiniti, ker se dobro zaveda velikih koristi, ki jih ima od nje. Portoričanski nacionalisti bi naredili daleko bolj prav, če bi šli med svoje rojake in jih prepričali o prednosti popolne neodvisnosti, kot pa da vrše nasilja po Združenih državah. Sila po navadi ne rodi nič dob'rega. Cleveland, O.—Naš veliki mils! j onar Friderik Baraga je silno močan! Nikoli ne bomo pozabili “Baragovega dne,” ki smo ga praznovali v Clevelandu 22. 'septembra 1935 ob priliki odkritja njegovega spomenika v Kulturnem vrtu. Nasprotniki Barage in katoliških Slov. so se trudili na vsej načine, da bi to proslavo onemogočili ali pa vsaj zmanjšali udeležbo občinstva. Toda za- ^ulturna f^ronika Umetniška razstava Franceta Goršeta V soboto zvečer je bila otvor-jena umetniška razstava Franceta Goršeta z lepim koncertnim sporedom. Razstavo je pripravilo Slov. kat. akademsko starešinstvo. Gorše je dolenjski rojak. Študiral je na Umetnostni akademiji v Zagrebu, kjer je bil enikaj časa tudi učenec slavnega Ivana Mestroviča. Kasneje je delal večinoma v Ljubljani, kjer je imel med vojno nekaj časa celo svojo lastno umetniško šolo. Med njegovimi tedanjimi učenci je bil naš roj alk slikar Božo Kramolc, ki se zadnja leta uspešno udejstvuje v Kanadi. France Gorše je bil pred voj no med najbolj znanimi slovenskimi kipari v domovini. Po vojni se je umaknil najprej v Trst, nato pa je prišel med nas; v Ameriko. Ta njegova razsta va ni prva med nami. Prvič je razstavil svoja dela komaj nekaj mesecev po svojem prihodu v novo domovino. Nekatera izmed del, ki smo jih videli tedaj, so razstavljena tudi tokrat. Jedro sedanje razstave predstavljajo deila za novo slovensko cer- stonj! “Baragov dan” je bil čudovito) slovesen. Kaj . takega se tudi v Ameriki redko dogodi. Slovesen sprevod je segal od E. 55. St. pa vse do parka. Tvorila so ga društva in skupine v narodnih nošah. Niso bjli samo »Slovenci, zastopani so bili tudi drugi narodi. Igralo je sedem godb. Sprevodu pa je prisostvovalo okoli 20,000 oseb, tako je poročal “Cleveland Plain Dealer.” Za mene je bilo vse to pravo presenečenje. Mislil sem, da sa zaradi tolike propagande nasprotnikov ljudje ne bodo upali na ceste. Nič takega se ni zgodilo. Široka St. Clair Ave. je bila preozka, da bi sprejela vso množico. Skupine so se morale zbirati v stranskih ulicah in sa iz njih vključevati v sprevod. Bilo je naravnost čudovito. To je bil dan, ki ga je velik misijonar zaslužil. Bog svojih zvestih ne pusti zasramovati!' Zaupajmo, vanj in prosimo ga, da bi Baragi čimprej izkazal čast oltarja. Anton Grdina, St. Radijski valovi, ki so potrebovali do zemlje sto milijonov let Ali jev vesoljstvu še eno vse-mirje, ki ga je mogoče videti z radijskim teleskopom prav tako jasno, kot da bi ga gledali v: navadnem teleskopu? To je nedavno vprašal na sestanku Britanskega, združenja za napredek znanosti zbrane strokovnjake! Appleton, eden naj večjih fizikov sveta. Govoril je o radijskih valovih, ki so bili sprejeti izven, našega vsemirja in ki so potrebovali za pot do naše Zemlje 100' milijonov let. Ugotovili so, dal so vsi pomembnejši viri radijskih valov v ozvezdju Laboda in, Kasiopeje. V obeh primerih so odkrili vidne predmete na nebesnem zemljevidu. Znanstv-nik se vprašuje: “Ali so radijske zvezde še vedno temne in so zato nova vrsta predmetov v vse- kev v Torontu. Od velikih ki-pov mi posebno ugajata Mala Terezika in Žalosna mati Božja, odično sta oblikovana tudi Kristus in sv. Jožef, čeprav zgle-data za oko povprečnega vernika malo nenavadna. Križev pot je svojevrstna umetnina. Zamisel_ in izvedba sta čisto goršetovski. France je zrel umetnik, ki se je že davno otreshel tujih vplivov in hodi svojo lastno pot. V nekaterih postajah Križevega pota je zajel razpoloženje tako polno, da se mu čovek resnično čudi. V teh kratkih vrsticah je nemogoče opisati vsa razstavljena dela, svetunjem pa vsakemu, ki ima za slovensko kulturno življenje vsaj nekaj zanimanja m smisla, aa si razstavo ogleda. SKAS, ki je razstavo pripravil, je presenetil občinstvo pri otvoritvi s pestrim glasbenim sporedom, pri katerem so sodelovali pev. zbor KOROTAN Slov. oktet, ga. Josephine Petrovčič, g. Prane Gorenšek, g. Martin Kos-ink ter kot spremljevalca ga. Veva Slejko in g. Metod Milač. Otroci siovenske šole so ob spremljavi harmonike podali simbolično vajo' “Navzgor se širi rožmarin.’ Pripravila je to vajo ga. A. škirabec. Koncert je bil sam zase pravo 'doživetje. Korotan je bil Kot vedno. Njegov moški zbor je zapel Vodopivčevo “Ob večerni uri’ in Pregljevo “Sem bil na vas/ Slovenski oktet je žel posebno priznanje za Ipavčevo ••Planinsko rožo m Adamičevega "Vasovalca/’ Dpora je ona tudi “Domovina.” Aljaževa ‘Koca” se mi zdi, da je kot izrazito zborovska skladba za oktet manj primerna, čeprav ni bila slabo podana. Veliko priznanje je žela ga. J. Petrovčičeva za Pavčičevo “Ci-eman-Cjciiuj in koroško narodno “Pojdem v Rute.” F. Goren-sek in Martin Košnik sta ooi spremljavi ge. V. Slejko zape-da Ipavčev,o “Domovini.” Goren-selk je bil odličen zasti v Schu-oertovi “Zdravi Marija” in S. Castaldan “Musiča prohibita.” Občinstvo je ne preveliko dvorano šole sv. Vida napolnilo do zadnjega kota. Med gosti je bil tudi prevzvišeni dr. G. Rožman, škof ljubljanski. Fantek in deklica v narodnih nošah sta Pre-vzivišenemu, ki praznuje v teh dneh god in rojstni dan, poklonila šopek nageljnov. “Kaplan Klemen” Gledal sem prvo vprizoritev te dramatizirane Mauserjeve povesti, zato me je prav posebej zaimalo, kaikšna je v predelavi. Igralci so bili isti kat pri prvi vprizoritvi. O njih torej ni treba kaj posebnega omenjati. Dejanje je tokrat gladkeje potekalo. V primeri s prvo dramatizacijo ni posebno velike razlike. Prvo, drugo in tretje dejanje so vi glavnem ostala. Sprememba je Je na kraju, kjer se zgodba sedaj konča s Trpinovo spovedjo. Oidpadel je obisk Jelke in Megliča ter župnika. Igra je s tem krajša in je -tudi bolj strnjena okoi dveh nosilcev dejanja: Klemena in Resmana. V tej novi cbliki bo Mauser jev “Kaplao-Klemen’ kmalu našel pot na slovenske odre. To vsekakor zasluži. Slaba pota in zimsko vreme sta bila kriva precej pičle udeležbe. Je res škoda, če občinstvo ne podpira dovolj kulturnih na- mirju? če ta domneva drži, i-mamo torej dvojno vsemirje, ki I porov svojih rojakov. Saba pot ga je mogoče videti z radijskimi, in zima ne bi smela biti zadržek teleskopi prav tako dobro kot z navadnimi.” Z računi so ugotovili, da so potovali ti radijski valovi od ozvezdja Laboda do Zemlje sto milijonov let. Dva nova angleška radijska teleskopa sta dala po natančni opredelitvi smeri radijskih valov povsem nove rezultate. in izgovor za izostanek na taki prireditvi. Ligi m Slovenskemu odru vsa čast in zahvala za trud, ki ga posvečata slovenskemu kulturnemu življenju, želel bi le, da bi jima tokratna manj zadovoljiv3 udeležba ne vzela poguma za bodoče. Vili* Issued Every Thursday for the Jugoslavs in Wisconsin • Tedenska priloga za Slovence v Wisconsinu r ■ / ■-v • mf ' THE WISCONSIN YUGOSLAV OBSERVER — AFFILIATED WITH THE “AMERICAN HOME” DAILY All Commniiications to OBZOR PUBLISHING COMPANY Marica R. Staut, Publisher 830 So. 5th St. Milwaukee 4, Wis. TeL Mitchell 5-437S Dne drugega marca so na ju- nja hitrica gasilcev pomeni zeloi u strani mesta odprli vialiko, veliko. iJltlSIlBI žni strani mesta odprli vieliko, moderno urejeno gasilsko postajo. Obisfkovalci kakor gostje so imeli prost ogled te nove pridobitve mesta. Je res nekaj izrednega. Zgradba je grajena iz opeke in je stala 170,000 dolarjev. Namesto običajne 75' čevljev dolge lestve so si orni-' slili 100 čevljev dolgo’. Računajo, da bo treba od časa, ko bo dan znak za ogenj in do odhoda gasilcev na določeno mesto le trideset sekund. V slučaju og- Zame je bila velika novica, ko sem prejel v roko časopis u-rada za izboljšanje trgovskih poslov (Better Business Bureau). Namen urada je pomagati ljudem proti prevari pri sklepanju trgovine kakor tudi odkrivanje zvijač, ki ljudi zavajajo v zmoto ali v napačno; razumevanje raznih trgovskih in drugih postopkov. Kolikokrat so ljudje razočarani pri na- Buy m Electric range! Good looldng-good cooking kupu stvari, ker so1 jo kupili zaradi oglasov. Ne vejo si pomagati. Obrnejo naj se na ta u-rad in razložijo svojo potrebo. Urad rad posreduje v upravičeni zahtevi. Urad v Milwaukee ima štiri oddelke in sicer trgovski, finančni, prošnji in članski. Veliko lahko pomagajo in ljudje imajo priliko, da razlo žijo svojo potrebo in dosežejo svojo pravico. * * * Zadnji teden smo pri nas i-meli takoimenovane dneve središča mesta (down town days). Vse večje trgovine so prodaja-* le po znižanih cenah in pod u-godnejšimi pogoji. Dana je na ta način prilika ljudem za nabavo stvari, ki si jih drugaee težko omislijo. Trgovine imajo pa seveda boljši promet. Tako je volk sit in koza cela. manj pred celo faro in svojim škofom. * * * Te dni smo praznovali teden bratstva. Ideja bratstva vseh ljudi sloni na načelu časti in dostojanstva človeške osebe in na pravici, da vsakdo časti Boga, kakor sie njemu prav zdi. Namen tedna bratstva je razširiti duha dobre volje med vsemi ljudmi in si prizadevati, da se načela bratstva uresničijo O Katerikoli model že izberete, imeli boste pravo lepotijo. Njegova bleščeča zunanjost da vaši kuhinji čarobni videz. Po uri naravnana pečica pripravi celotno kosilo, četudi ste vi zdoma, obdrži' jed vročo, katera tekne izvrstno in je pripravljena ob pravem času za serviranje. In zapomnite si .■ . . le električno kuhanje je tako hladno, čisto in varno. Bodite moderni, kuhajte z elektriko! Kupite sedaj električni štedilnik od vašega prodajalca ali od THE ELECTRIC COMPANY WISCONSIN ELECTRIC POWER COMPANY Pri svetem Janezu so imeli birmo. Presneto so se postavili. K birmi jie pristopilo 56 otrok in 8 odraslih. Zaradi enotnosti in pa, da ni zavidanja so letos prvič rabili za to priliko posebne površnike. Fantjie soi nosili površnike v rdeči barvi in z rdečo kravato, dekleta pa v beli barsri z rdečim ovratnikom in rdečo kapico. Pogled je bil zares lep. Prevzvišenli nadškof Albert Meyer pa je bil tudi zadovoljen posebno še, ker so otroci tako dobro znali krščanski nauk. Da je bil dosežen tolik uspeh, je zasluga duhovnikov, ki so se trudili, da v mla- Na veliki zvon moramo obesiti, da so naši fantje iz CYO odnesli prvo nagrado v igranju košarke, ki je bila odigrana v o-kviru KSKJ v Chicagi. Zares so se postavili. Ponosni smo nanje in sami so seveda tudi. Vsa čast g. Anton .Frangeschu ml., ki je vložil toliko truda in denarja, da je fante organiziral in tudi ostalim športnim društvom pomagal do napredka. Smo že malo upali, da bodo tudi dekleta odnesla prvo zmago. Ali vselej ne gre. Pa drugič. Saj se bomo še srečali. Za pusta so imeli prj Sv. Janezu maškeradni ples. Za naj boljšo masko je bila določena posebna nagrada. Da bi jih videli. Res, kaj si človek lahko vse izmisli. Videli sta Indijance, tigre, sneženega moža, otroka v zibelki, ki ga je predstavljal odrasel človek. Tako je bil dobro maskiran, da do zadnjega niso mogli pogoditi, kdo da je. Dobil je prvo nagrado. Videli de1 glave ulijejo potrebno zna- smo tam celo nemškega SS ma- M nje kakor tudi -otrok, ki so devo nad vse resno vzeli in bali, da ne bi bili osramočeni s^° Igral je Bevškov orke-pre svojimi sobirmanci k&- ster- Za sodnike najboljših jorja v pravi nemški uniformi. Lahko ste videli obleke izpred kor tudi ne ]5red starši in M M še1 mask sta bila Geo. Kotze in W. __ J Wohlgemuth. Bilo je dovolj ve-! selja in zabave. Zadnjo nedeljo so pri sv. Janezu imeli volitev novih cerkvenih mož, oziroma novega cerkvenega odbora. Velik napredek se je izvršil od zadnjega dveletnega sestanka. Nova-dvorana je bila v tem času dovršena in dolg na njej skoraj poravnan. Padli so tudi novi predlogi, predvsem predlog, naj se čim prej začne novo zbirka za \ - A 800,000 u -telephones Vil I ! jtfs- In 1945 Milwaukee had only 219,430 telephones TODAY there are 358,210 telephones in MILWAUKEE /no/Q So COM&,— Wisconsin’s 800,000th Bell telephone was installed just the other day. Nobody stopped to mark the event, because furnishing more and better telephone service to all who want it is a job that goes on and on. Passing the 800,000 mark meant that your Telephone Company, through its 92 exchanges.in Wisconsin, is now serving more than double the number of telephones served before Pearl Harbor! You can reach far more Wisconsin folks, and they can reach you. The value of your telephone grows just that much greater with each new phone installed. Today, 8 out of every 10 homes in the areas served by Wisconsin Telephone Company have telephones, as compared with 5 out of 10 before World War IT It’s a big job to provide continually more and better service. But the ever-growing value of it to every Wisconsin telephone user is plain to see. WISCONSIN TELEPHONE COMPANY Working always to serve Wisconsin better IMENIK SNAKi0NK/EHNIH t|LG00V#sSM PODJETIJ IN OBRTNIKOV V MILWAUKEE RULE’S FAMILY SHOE STORE, 62U W. National Ave.—Tel.: EV 3-5490. ^bGCO Pbarmacy, 738 So. 5th St., tel.: OR 2-2156. CLOJEK F. A., Attorney, 6120 West National Ave., tel. SPring 4-3414: S-uls5400 W' HayeS Ave‘’ tel" MI- postavitev nove cerkve in če je mogoče tudi šole. V tem j;e namreč bodočnost vsake fare danes. Novi možje, ki so prišli v odbor so Joseph Dragan, John Brophy, Frank Zortz. Frank Zakrajšek, William Wohlgemuth in Geoirge Kotze so bili pa ponovno potrjeni. Ves sestanek je potekel v prijateljskem ozračju in ozirajoč se ^ia dobrobit fare in faranov. Tako sodelovanje faranov in župnijske-duhovščine privede do zaželje-nih uspehov. SA9G,1nlRJc?0DA WATER CO. 1430 jo. 69th St., tel.: GReenfield 6-3620. ‘HjSSS"-*: TTY LIQUOR DISTR., (Prank Ko- UT ,rP^)' 1235 So- 41st St.—Tel.: MI 5-2660. (Fine Villa Wines.) GOOD HOPE CEMETERY S. 43rd and W. Cold Spring Rd. Milwaukee, Wis. Za cene grobiščem in vse druge informacije pokličite: Mitchell 5-8478 Avtobusna postrežba vsako sredo in nedeljo popoldne od Pilgrims Rest pokopališča Zopet smo se poslovil od nekaterih naših Slovencev. V Floridi sta bili ubiti v avtomobilski nesreči, Mrs. Terezija Juvane in pa Mrs. Louise Prezelj. Pogreb je bil v Milwaukee. Smrt je pretrgala nit mladega življenja Marilyn Novak. Stara je bila šele osemnajst let. Prehladila se je in ni hohela nikomur o tem nič povedati. Stanje se je poslabšalo. Mati je opazila, njeno bledo barvo in jo je pritisnila nase. Tako naslonjena na mater je umrla. Prav na hitro nas je zapustila Mrs. Mohorko. Že dalj časa je imela težave s srcem. Dobra žena, kakor je bila, zadnjega napada ni več prenesla. Odšla je po zasluzeno plačilo. Veliko dobrega je storila. Naj počivajo v miru! * * * Pravijo, da nesreča nikoli ne počiva. To je izkusil naš rojak Anton Butcher. Ima gostilna v severnem delu mesta. Sam je bil v gostilni, ko ga je olb,iskal neki črnec. Zahteval je pijačo. Toda namesto plačila ga je u-l strelih Težko ranjen se je mučil, da bi dosegel telefon in poklical na pomoč. Ni mogel. Zbral je poslednje moči in se zatekel po pomoč -preko ceste pralnico, ki se tam nahaja. Tam se je zgrudil. Prepeljali so ga bolnico, ter je še vedno v nevarnem položaju. Storilca dejanja niso našli. • * * Plesna skupina pri sv. Janezu je postala znana po vsem Milwaukeeju. Parkrat je že nastopila na televiziji. Zaradi svojih izrednih plesov in posebnosti je bila skupina napro-šena, da se udeleži vse ameri-škeiga velesejma v St. Louis, Mo. Njihov nastop bo eden izmed zanimivih točk na tem velesej-emu. Za Slovence je to velika odlika. Dosedaj še niso imeli prilike nastopati kot skupina na takih velesejmih. Za to priliko pa si morajo sami vožnja plačati. Seveda je to malo neprijetno. Računajo na dobre ljudi, ki jim bodo- omogočili pot tja doli. Ker so Slovenci v Milwaukee znani po svoji darežlji-vesti, bodo gotovo pomagali, da skupina doseže zaželjeni uspeh m čast, ki ne bo samo njihova ampak vseh Slovencev. Kardinal Stritch college je praznoval svojo sedmo obletni co. Z njo, je bila združena tudi proslava kaplanskega dneva Fr. James Graham. Father io praznoval dvajsetletnico svojega dela na raznih šolah. Za to prilike so povabili tudi nadškofa. V posebnem odboru za sprejem škofa jo bila tudi Slovenka Dolores Ivanchich. Kakor vidite, Slovonci povsod širijo dobro i-me in se krepko udejstvujejo ne samo v privatnem ampak tudi javnem življenju. Pravičnost “ljudskih sodišč” Neka žena, vdova X-Y, s štirimi otroki je dobila ukaz, da mora plačati davek 10,000 dinarjev od svojega malega posestva, kjer je preživljala svoje še nedorasle otrclke. Vsota je bila zanjo seveda velika, zato se je odločila in nakupila -po deželi nekaj tisoč jajc, katere je plačala po 10 dinarjev komad ter jih odnesla na trg v Zagreb in jih prodajala po 12 dinarjev. Oblasti so ji seveda zamerile, ker je tako-kupčevanje protipostavno. Žena je bila kaznovana z 10,000 din globe. Zaman je bil vsak izgovor pri sodišču, -da ni vedela za ta zakon. Drugi primer: Pred sodiščem .se je moral zagovarjati tudi nek privatni prekupčevalec sliv, kateri je prekupil okrog 25 vago nov tega sadeža in potem kuhal slivovko. To je delal že nekaj let ter je kar lepoi -obogatel. Moral bi biti -po jug. zakonu težko kaznovan, toda izgovoril se je, da ni vedel za ta zakon; pred sodiščem je šel celo tako daleč, da je trdil, da niti finančni komisar in predsednik KLO nista vedela, da je kaj sličnega pre-poveno. Ko je sodišče ugotovi-lio, da sta bila zadnja dva celo: njegova pomagača, ga je oprostilo kazni. “Živela enakoprav most!” — Stare črne table po šolah, na katerih sm-o se mi in naši otroci učili pisati, bodoi menda zamenjali z zelenimi, šolniki pravijo, da je ta barva za oči primernejša. Ženske dobijo delo Delo za dekle Graduiranka, ki živi v naselbini, dobi delo, da bi odgovarjala na telefonu in tipkala. Kličite EX 1-2192, če ni odgovora pa PO 1-4219. Repar Electronic Service 6505 Schaefer Ave. Mail OGLASI Zgubljena Zgubila se je- ženska “sports” ura v bližini sv. Vida. Kličite PO 1-7283. Nagrada. — (49) Hiša naprodaj 5 in 5 za 2 družini, blizu E. 185 St., dvojna garaža, dober dohodek. Trinco Realty Co. RE 2-8030 __________ (50) Iščejo stanovanje Išče se 5 sob, zdolej, blizu sv. Vida. Kličite UT 1-1867. ________________________(49) DOMA IZDELANI IN PREKAJENI MESNI IZDELKI PREŠIČJI KONCI za KLOBASE 50 funtov ali več 56c funt Naprodaj na Cresthaven Drive, ob obali jezera Erie, lep pet in pol sobni bungalow, Ranch tipa, S spalnice in kopalnica na 1. nadstropju, priključena garaža, zavese, karpetiranje, električna kuhinjska peč, pomivalnik posode, avtomatični pralnik in sušilnik. Let 55x160 čevljev. Za podrobnosti vprašajte: KOVAČ REALTY S60 E. 185th Street KE 1-5030 _______________________(50) Naprodaj Divan in stol v vinski barvi > pregrinjalom. Cena $60 za rese. Kličite CL 1-4774. (49) Popravim pralnike na vašem domu po ugodni ceni. Kličite podnevi ali zvečer UT 1-7306 . 8611 Kosciusko Ave. _____________________(51) Iščemo žensko Iščemo žensko, da bi bila tovarišica naši materi. Kličite EX 1-343.1. (51) Soba se odda Opremljena, čista in velika soba se odda starejši dvojici z vsemi domačimi privilegijami. Vprašajte na 1600 E. 26 St. _____________________(51) Hiše naprodaj Blizu sv. Vida hiša za 6 družin, najemnina $312 na mesec. Na Bonna Ave., hiša 8 sob, za 1 družino. Na E. 77 cesti za 2 družini, 5 in 3, plinski furne-z. Pokličite: George Kasunic, HE 1-8056 ______________(50) xxxxxxT3tTTTT~»»TT- Re-Nu Auto Body Co. Popravimo vaš avto In prebarvamo, da bo kot nov. Popravljamo body In fenderj*. Welding. JOHN J. POZNIK in SIN GLenvill« 1-3830 982 East 152nd Streat CZZXXXTTrrzXXXXXXXXXXXX'T-rri MAX’S AUTO BODY SHOP MAX ŽELODEC, lastnik 1109 E. 61 St TeL: UTah 1-3040 Se priporoča za popravila in barvanje vašega avtomobila. Delo točno in dobro. VAS MUČI REVMATIZEM? Mi imamo nekaj posebnega proti revmatizmu. Vprašajte nas. MANDEL DRUG SLOVENSKA LEKARNA 15702 Waterloo Rd. KE 1-0034 Naročila sprejemamo in izvršujemo po pošti tudi za Cleveland. FEET Ulil? KRVAVE in RIŽEVE KLOBASE 39c funt KUHAN ŽELODEC 99c funt PREKAJENE KRANJSKE KLOBASE 85e funt KOKOŠJE NOGE in HRBTI za JUHO 3 funte—2ic Doma prekajena SLANINA 73c funt LILLIAN’S SUPER MARKET 784 East 152 Sl. GL 1-2836 FREE DELIVERY this is Dr. Scholl’s Foot Comfort Week When your feet hurt, you hurt all overi Don’t tuffer. Take advantage of this Opportunity to learn about the Foot Relief Aids perfected by Dr. Wm. M. Scholl, world-noted foot authority. Dr. Scholl’s Foot Comfort Arch Supports ------------ If you have Arch Sag . . . if weak or fallen arches are making you “hurt all over” . . .let us show you how thousands have found relief with Dr. Scholl’s Arch Supports. Dr. Scholl’s Foot Comfort Remedies There is a Dr. Scholl Aid for the relief of most every common foot ailment. If your feet hurt, take advan* tage of our facilities. Como in tot See foot test. MANDEL SHOE STORE 6125 ST. CLAIR AVENUE Two Doors from North American Bank AMERIŠKA DOMOVINA, MARCH 11, 1954 Kakor car prisluškuje temu čudotvorcu! Da, če bi on vedel, kar ve ta človek! “Čutim, da nisem cesar, kakor ste vi, dokler sem odvisen od svojih generalov.” Nato ga vprašuje sto stvari o vojni umetnosti in poizveduje na izprehodih čisto naivno: — Ali je to pozicija? Kako bi jo bilo treba braniti, kako napadati? — “Razlagal sem mu in sem mu rekel, da bo v moji prihodnji vojski z Avstrijo pod mojim vodstvom poveljeval zboru 30,000 mož in da se bo naučil vojne umetnosti.” Ali je bila kedaj ka’ka ženska zavedena v takem razpoloženju? Zveza v obrano in hrano je sklenjena kmalu. “Dežele med Labo in Mem-lom, je rečeno v tajni noti, naj tvorijo pregrado, ki bo ločila obe veliki državi in ki bo prestrezala vse bodljaje, kakršni med narodi napovedujejo topovsko stneljanje.” V tej pogodbi dajeta oba samo zato, da lahko jemljeta. Car žrtvuje z dvema besedama Prusijo, cesar Poljsko, čeprav je vsak izmed njiju obljubil svoji dami, da bo ohranil njeno domovino. V majhni sobi neznanega, pozabljenega mesta visoko gori ob vzhodnem morju sedita dva moža nad zemljevidi in skoro z grotesko hladnokrvnostjo kosa- H00VER--Lark je ravnokar prišel Nov, lahak Poceni Normalne velikosti Ni treba prazniti Žaklja. Lahak za rabo. ta zemljo, kakor v drami o An-loniju in triumvirih: tako se odreče cesar carjevemu sorod stvu: Koburgu, Mecklenburgu, Oldjenburgu, a dobi zanje Kotor in Jonske otoke. Le ko spregovori car o Bosporu, se cesar u pre: “Carigrad? To bi se reklo vladati svetu!” Tu je iz goščave pogajanj odkrito skočila odločilna beseda, ki sie skriva za vsemi temi traktati in notami. čutiti je, da mora priti do odločilnega boja med tema dvema, ki sta si razdelila svet. Pri pogajanjih je navzoč tudi pruski kralj, ker pa ni ne dostojanstven ne umen, ga oba zanemarjata.. Napoleon ga zaupno označuje kot omejenega, nrezdarnega in neznačajnega človeka in graja na njem vse celo obleko, kajti kralj hodi v huzarski uniformi s čapko. Ali v svojem strahu za Prusijo hoče kralj poizkusiti vse, zato prosi kraljico, naj pride v Til zit. Cesar, ki ga zanima njegova lepa sovražnica, je omenil, da bi jo rad videl pri pogajanjih. Da mu ni treba jezditi ji naproti, iznajde za pretvezo mejo nevtralnega pasu, pač pa ji da urediti lepo hišo, v kateri se kraljica noče nastaniti. Nato ezdi s sijajnim spremstvom, toda v zelo preprosti obleki, k ANTON GRDINA in SINOVI FURNITURE DEALERS 15301-03 Waterloo Road KEnmore 1-1235 Trgovske ure: V pondelje, četrtek, petek do 9. ure V torek in soboto do 6. ure V sredo zaprto cel dan —DAJEMO EAGLE ZNAMKE— Match the Bride’* Radiant Beauty with from CENTA slovenska cvetličarna CVETLICE ZA VSE PRILIKE STANLEY In JULIE CENTA, lastnika 1551 Hayden A ve. Phone: GL 1-6879 Res.: GL 1-1539 nji v posiet; ona pa ga sprejme na vrhu stopnic. Tu stoji lepa in trpka v beli svili in starih draguljih in da pretrga neskončno zadrego, najde nedolžno besedo: Oprostite, Sire, te ozke stopnice! Česa, človek ne stori, da pride do takega smotra. Ali ko hoče v tem tonu nadaljevati in jo vpraša, če tak lep crtepe izdelujejo v Šleziji, mu de dostojanstveno: “Sire, ali sva zato tu, da bi govorila a takih ničnostih?” Nato govori kot so proga in mati in se zateka k njegovemu “velikodušnemu srcu.” “Ali boste veseli, ko boste zopet v Berlinu?” “Ne v vsakem primeru. Vi imate oblast, omogočiti nam povratek, ki nas ne bo bolel.” “Madame, zelo bi bil srečen.” Ali ko ona nadaljuje, jo vpraša zelo resno: “Madame, kako je mogla Prusija tvegati to vojno?” “Slava Friderika Velikega nas! je varala o naših močeh.” “Kolikokrat sem vam ponudil mir. Avstrija je po Austerlit-zu umnejša.” “Danes pa vas prosim, da si pridobite pravico do naše hvaležnosti.” “Ali niste sami uničili mojega prijateljstva do Prusije?” “Vaše srce je preplemenito in združuje z drugimi svojimi lastnostmi tudi velik značaj.” “Veličanstvo, žal, da so splošne kombinacije včasi v opreki posebnimi oziri.” “V veliki politiki ne razumem ničesar, vendar sem mnenja, da ne ravnam zoper žensko čast, če vas rotim . . .” Ko vraljica nadaljuje, jo cesar posluša “z dobrohotnim smehljajem, ki mi je dajal upanje na. uspeh, —tedaj pa je stopil kralj v sobo.” Pogovor, ki je obema v čast, ni privedel do političnih uspehov, pač pa do človeških. “Dobro, da je prišel kralj, pravi cesar carju in te besede so le deloma koketne. Malo je manjkalo, da ji nisem česa obljubil . . Čudovita ženska, namestu da bi ji krono vzel, bi ji jo najrajši položil pred noge.” In po več pogovorih z njo piše Jo-sephini: “Očarljiva ženska, zelo je ljubezniva z menoj, vendar ne bodi ljubosumna . . . Sicer pa bi ji moral dvorljivost drago poplačati . . Za svojo obla-stiželjnost je kaznovana, ali v nesreči je dokazala, da ima krepak značaj . . Če hočem biti pravičen, moram priznati, da je govorila zelo pametne stvari.” Še bolj čudovit pa jie vtis, ki ga je on naredil nanjo. Prejo ga je navadno imenovala peklenski zarod. “Njegova glava je lepo oblikovana, poteze ga označujejo kot mislečega moža, v celoti spominja na rim skega cesarja. Kadar se smehlja se mu okrog ust vije dobra poteza.” To je največji Napoleonov u-speh: katera ženska ga je v tako kratkih besedah lepše opisala nego ta, ki bi ga prva zdaj lahko upravičeno sovražila: kajti navzlic njenemu ponižanju ,je ostal Napoleon jeklen. Ali vendar mu prične kmalu presedati. Ko je naposled vse podpisano in je cesar “samo iz prijateljstva do carja” ohranil Kraljevino Prusko pred razpadom, četudi zelo okrnjeno, prične kraljica znova s svojimi prošnjami. In ko jo nazadnje spremi do voza in ga ona poslednjič vpraša, zakaj si tako velik mož ni hotel pridobiti njene večne hvaležnosti, jje njegove dvorljivost! kraj in njegova i-ronija ji odgovori: “Kaj hočete, Madame? Vre-deh sem pomilovanja, zakaj to je očitno vpliv moje zle zvezde!” Kaj pravi Pariz? “In če bi bil 2.000 milj od svoje države, ne bi dovolil slabim državljanom, da bi ščuvali v mojem glavnem mestu!” Zdaj, ko je prebil deset mesecev z doma, dalj nego kadar koli poprej ali kesneje, nategne v notranjem režimu vajeti tem trdneje, kajti ob povratku je s strahom opazil, da polže njegovi kritični Parižani svo- jemu gospodu iz rok. Ne gre samo za šale in popevčice, ki švigajo po bulvarjih, gre za ves, skeptični način, v katerem se to duhovito mesto bolj zabava nego navdušuje nad njegovimi, pohodi. Da, prav ima, ti Parižani potrebujejo “železno roko v žametni rokavici”. No, zdaj bodo imeli zopet oboje, le da se zdi žamet nekoliko oguljen. Kakšen čudno svoboden ton se je udomačil mied njimi? Ali naj se vrnejo časi direktorija, ko je vsakdo govoril in tiskal, kar se' mu je zljubilo? Stroga cenzura utesnjuje časopisje in gledališče. Zgodovinska drama sme prikazovati - — samo dogodke iz davnih stole- samo glede sprejema, marveč ti j in celo iz Corneilla, ki je njegov ideal, je treba črtati nehoteno aktualna mesta. Pri novih operah ga ne vprašujejo tudi glede izbire snovi; cerkvene snovi so prepovedane, priporočajo se mitološke. (Dalje prihodnjič) BLED C 0 . pošilja 100 Ibs.—NAJBOLJŠE BELE MOKE—$11.00 Paket št. 1........$13 3 kg kave Minas 10 kg sladkorja 5 kg riža 5aket št. 2 - - - - $9.15 Paket št. 3........$12 3 kg kave Minas 3 kg sladkorja 3 kg riža 3 kg kave Minas 10 kg sladkorja 3 kg riža 2 kg mila VAŽNO: 1 kg—2 Ibs. in 4 ounces (unče) RADIO APARATI: Philips BI 191 U........$40 BICIKLI: Puch ali Steyr—kompletni_____„$42 Vse, kar je v zvezi s starim krajem, boste najceneje uredili preko BLED C0 6731 St. Clair Ave. Cleveland 3, Ohio cxxzxxixixxxixrxxTXTn EXxxx xxxx xxx xxxxXXXxxYXtttXXTTX^ THE MAY C(M BASEMENT MI DAJEMO IN ZAMENJAMO EAGLE ZNAMKE the new -NS TELEPHONE DIRECTORY SOON! M fj Now is the time to tell us if J'" you need additional listings or if changes are called for in your % present listing in the new telephone directory. Id g Please call the Business Office, ^ j Exchange 3-9300, and your j requirements will be handled promptly. Qz\ec)ni a pcselMcs Žensko "Peau De Rose’ 51% nylon 49% rayon TRIKOTAŽNO PERILO ‘Peau De Rose”, vsesezonska tkanina, mehka kot vrtnica! Prijetno počutje v nylon-acetatu, katerega zanke ne tečejo, šivi šivani z nylon sukancem! To perilo je pralno, dolgotrajno in ne rabi likanja! Vpoj-Ijivo poleti, udobno pozimi. Ženske "Peau De Rose,’ hlačke Obilno rezane, dobro izdelane z močno elastiko v pasu. Se odlično nosijo, šivane z nylon sukancem. V merah 5-6-7-S. Tudi izredne mere 9 in 10 po po 1.29 Ženska “Peau De Rose” spodnja krila Spodaj okrašena z razkošnimi nylon nagubki in nylon vezeninastimi vstavki. V pasu elastika. Roza, bele in črne barve. Mere majhne, srednje, velike. Ženske “Peau De Rose” kombineže- Skrbno urezane, s tirimi polami, da se ne grbančijo. Okrašene z nylon čipkami in z nylon nagubki. Premakljive naramnice iz satenastega traka. Bele, roza. Mere 32 do 40. Ženske “Peau De Rose” spalne srajce Prekrasen kroj, zadaj elastika za lepše prileganje. Nylon čipke in trajno nagubana nylon mrežica so v čudovit okras. V rumeni, modri ih roza barvi. Mere 34 do 40. Ženske “Peau De Rose” kratke hlačke (Briefs) V pasu z elastiko v roza, modri, rumeni ali beli barvi. Mere 5-6-7-8. Sprejemamo pismena in telefonska naročila v soboto do 5:30 in v ponedeljek od 9. zj. do 9. zv. Kličite CHerry 1-3000 The May Co.’s Basement Oddelek za pleteno žensko perilo WISCONSIN TELEPHONE COMPANY 1 Working always to sorvo Wisconsin bettor 4®, MARY A. SVETEK pogrebni dom Lično opremljeni pogrebni zavod, kjer se počutite kot doma. Ne oziraje se na to za kolikšno vsoto naročite pogreb —mi smo na uslugo z vso natančnostjo in skrbjo. Ničesar ne računamo dodatno za rabo naših lično opremljenih pogrebnih prostorov, ki so bili pred nedavnim popolnoma preurejeni in modernizirani. Ambulančna posluga na razpolago podnevi in ponoči Preskrbimo dostojen pogreb z vso poslugo od $165.00 in naprej 478 East 152nd Street KEnmore I -3177 Ambulančna posluga na razpolago podnevi in ponoči Darila in potovanje DARILNI PAKETI: Sočustvovanje ameriških rojakov do svojcev v domovini je vedno na vidiku, saj jim tudi dejansko pomagajo z darili. Da svojce razveselite i_n jim olajšate težave v katerih se še vedno nahajajo vsled lanske suše in pozeb, jim pošljite hrano ali kak drugačen darilni paket, posebno za velikonočne praznike. Zastopamo najsolidnejšo družbo ‘ ‘ C I T R U S ’ ’ v Trstu ki je pod vodstvom lastnika ALEKSANDRA GOLJEVŠČEK. Paketi dospejo do prejemnika v teku 14 do 21 dni po naročilu, zatorej se takoj zglasite v našem uradu, da bodo svojci deležni Vaših daril še za Veliko noč. ... DENARNA NAROČILA: izvršujemo kar najbolj hitro in po naj-nižjem dnevnem tečaju. Vse pošiljatve so zajamčene. POTOVANJE: Ker se priglaša več rojakov za potovanje, smo or- izirali sknninn 7a crprti innii« __/a- rf. v ...j: -ijJn (Air Ljne), ki Vam nudi r . • , , r VT------- j-...ja ..a avijuil \t\ll JalllCI, KI VaiTl I1UU* izredno udobnost. Potovanje traja samo dva dni. Danes imate zajtrk v New Yorku, jutri pa boste imeli večerjo že v Jugoslaviji. ?.rjd''“?.i,te sf. tej' skupini tudi Vi ter se za vse potrebne formalnosti zglasite, pišite ali kličite zanesljivo tvrdko STEVE F. PIRNAT C0. 6516 St. Clair Ave. Cleveland 3, Ohio HE 1-3500 .