mentov in konceptov, ki so prišli v Gutmannove roke iz posmrtne zapuščine njegovega prijatelja Fr. Levstika. Zaznamovani so listi s črkami po abecedni vrsti od a do m, toda manjkajo listi a, f, g, h, 1. Te pogrešane liste je pa dr. Žigon srečno našel v licejski knjižnici, kamoir so spadali tudi vsi drugi listi, ki si jih je pa Levstik izposodil. Pisec podrobno dokazuje, da je vsa zbirka ena sama celota, ki jo je Levstik označil s črkami abecede, le črka a je obsmrtni list Prešernov.
—  Dr. Jos. Mantuani objavlja članek »Ob osvoboditvi in ujedinjenju« (117—121), ko je v vsem svojem poteku čudovita zgodovina jugoslovanskih rodov dobila še čudovitejši zaključek — zedinjenje in samostojnost. — Dr. Fr. Bučar priobčuje: Račun Fab. Kirchbergera u pogledu hrvatske i slovenske protest, tiskare u Urachu
—  Tiibingenu za goid. 1562/63 (135—145). — P. Robert Senn (37—43) govori o ustanoviteljih zatiškega samostana, meneč, da so bili iz rodu višnjanskih pleme-nitnikov. To mnenje je pa dr. Fr. Kos na drugem mestu že popravil. — Med krajšimi zapiski se nahajajo še razpravice: P. Hugo Bren: Abbe Mart. Kuralt med 1. 1815—1823, Stara izjava o naših frančiškanih (iz 1. 1654.), Za zgodovino akademije ljubljanskih operozov; Viktor Steska: Kranjski zvonovi na Hrvatskem; Fr. Podkrajšek: Kam so prišle slike iz nekdanje bolniške cerkve sv. Križa na Dunajski cesti? Dr, Jos, Lesar: Peter Pavel Vergerij Starejši.
Letnik 1918 obiluje zlasti življenjepisov umrlih pisateljev in udov. Dr. Mantuani je popisal delovanje prof. Alf. Mullnerja, dr. M. vit. Wretschka, dr. Evg. Lampeta, Jan. Mervca, Karla Zotmana, prol Fr. Re-bola, prelata Jan, Flisa; Albin Seliškar: prirodopisca Jos, Stussinerja, dr. J. Šlebinger dr. Karla Kovača, Jos. Konst. Jirečka, Antona Trstenjaka, V. Steska M. Stani-slavo Skvarča, P. Vincencij Kunstelj slavista P. Stanka Škrabca, Iv. Vrhovnik Frana Podkrajška, dr. Gvido Sajovic Kajetana Stranetzkega. — Nove knjige zgodov. vsebine ocenjujeta dr. Mantuani in dr. Debevec, dr. J. Šlebinger pa podaja bibliografijo za 1. 1917 in 1918,
Tudi prirodopisni del obsega več razprav. Ferd, Seidl poroča (43—60) o zemeljskem potresu pri Brežicah in Krški vasi dne 29, jan, 1917; dr, Fr. Heritsch o okameninah iz gornjega karbona na Javorniku in Jesenicah (60—67); dr. J. Ponebšek nadaljuje svojo' razpravo o naših ujedah (67—84, 158—176), popisujoč rjavega lunja, pepelastega splinca, lunja beloritca in dolgorepca; Seidl-Teppner razpravljata o diluvijskem jezeru pri Prečni na Dolenjskem; dr. Gv, Sajovic objavlja zapiske iz ptičjega življenja na Kranjskem v 1. 1917-—1918 in popisuje skalni podor v Kokrski dolini 1. 1917,; Ljudevit Kuščer slika Frana Erjavca kot jamarja ali preiskovalca podzemeljskih jam ter prinaša donesek k jamski favni. O prirodopisnem slovstvu poročata dr. Jos. Mantuani in Anton Melik. — Vestnik nam sporoča o" notranjem gibanju Muz. društva, ki bo z letom 1919. spremenilo ime v »Muzejsko društvo za Slovenijo« in društveno glasilo v »Glasnik Muz. dr. za Slovenijo«.                                                          it  ^
Dr. R. N a c h t i g a 11: Južno-slovansko-italijansko sporno vprašanje. Izdala in založila Omladina. 1919, Str. 19.
Nasproti zgodovinarjem, ki trdijo, »da so Slovani izpodrinili romansko  prebivalstvo ob  Adriji,  ki  se  je
vzdržalo le v nekaterih mestih« (dr. Gruden, Zgod. slov. nar. I, 16), dokazuje dr. Nachtigall, da ta trditev ni resnična (1). V Dalmaciji so bivali Iliri, a stara romanizacija prvotno ilirskih mest nima zveze z Italijani. Tu opazujemo še popolnoma svojevrstne, samostojne romanske jezike ali elemente, pa si jih more Italija prav tako malo svojiti kakor Francoze, Špance in Portugize (2). Italijani so se pričeli šele pozneje priseljevati, V Dalmaciji soi se priselili prvi Benečani šele ok. 1. 1000. Isto velja o Istri, kjer prebivajo Italijani le v mestih ob morski obali in se le umetno množe s priseljevanjem iz Italije. Trst so Benečani prvič napadli šele 1. 1202. Vojne in kužne bolezni so razredčile prebivalstvo zahodne Istre tako, da soi bili Benečani prisiljeni naseliti celo Hrvate iz pazinske okolice, iz Dalmacije, Bosne in Hercegovine (14). L, 1750. so se istrski Slovani pritožili, kako se Lahi naseljujejo na njihovi zemlji, Kakor v Dalmaciji, so Italijani tudi v Istri tuj priseljen narodni element, Slovani pa prvotno ljudstvo (15). Po etnografskem načelu, da daje kakemu teritoriju njegov narodni znak le stalno naseljeno z zemljo zvezano in zemljo obdelujoče kme-tiškd ljudstvo, je Istra vseskozi hrvatskoslovenska. Za Goriško govori že ime Gorica. Zahodna slovensko-romanska meja se jezikovno pravzaprav nikjer ne dotika pravih Italijanov, temveč le retoromanskih Fur-lanov (16). Rezijani bi se pa morali že iz znanstvenih razlogov priklopiti južnoslovenskemu narodu, ker je malokateri dialekt dosegel toliko slavo v znanstvenem svetu kakor rezijanščina, katere preiskovalec je zlasti bil J. Baudouin de Courtenav (17), Razprava torej kaže: 1. da Slovenci niso nikdar mejašili na prave Italijane, temveč le na Retoromane; 2, da se njih meja proti Italiji od časov priselitve ni več bistveno spremenila; 3. da so sedanji Italijani na slovenskohrvat-skem ozemlju poznejši priseljenci (18).               y   o
Fran Erjavec: Naša Istra. V Ljubljani, 1919, Tiskala in založila Zvezna tiskarna.   Str. 20.
Ko sega po Istri grabežljiva roka italijanskega imperijalizma, se zavedamo, da tvori Istra s Trstom in Gorico vred vogelni kamen naše nove države; sedaj spoznavamo, da je Istra ud našega telesa in da so Istrani kri naše krvi in oni del našega naroda, ki je ohranil našo besedo kljub trdemu boju z nerodovitno zemljo in z nasilnimi tujimi izkoriščevalci (str, 1). Pisatelj Naše Istre nas vodi po tužni Istri, nam razkazuje siromašne njive med kraškim kamenjem, zidane, neometane enonadstropne hiše brez kleti; govori o kmetijah in poljedelstvu in razlaga, zakaj hodijo moški v Ameriko in drugam. Kako bi mogla kamenita zemlja prerediti vse prebivalstvo? Delo na tem kršnem svetu je težko, znojno; gozdov je malo, izsekavanje neprevidno, živinoreja malo razvita; najbolje uspeva ovčjereja. Ribištvo bi nosilo še največ dobička, ko bi bilo organizirano. Ceste so zanemarjene. Vlada se ni menila za tiho in mirno ljudstvo. Trgovino je skoro vso prevzel Italijan. Zadnja leta se je pričelo Judi Istrijanom svitati. Pot k napredku jim je pokazal dr. Janez Ev. Krek, Nastajale so rajfajznovke, zadruge, kmetijska društva in druge gospodarske organizacije, Vse to pa je šele skromen začetek. Narodnostni problem in vsi drugi temu sorodni problemi so le vprašanje  gospodarske  osamosvojitve   (10).    Slovenski   del
238