GLASILO OBČINE DOMŽALE 12. november 2004 - letnik XUII, št. 14 MUZEJSKO DRUŠTVO Ne samo teden, vsak dan bi moral biti DAN otroku, nam pišejo iz vrtcev, kjer so TEDNU OTROKA namenili posebno skrb in o njej napisali tudi vrsta prispevkov, od katerih nekatere tudi objavljamo. Oh tem vse pisce prispevkov iz vrtcev in šol obveščamo, da jih je za vsako številka tolika, da hi z njimi napolnili kar nekaj sirani m ne le ene. Tradicionalni plakat na naslovnici prejšnje številke Slamnika vas je spomnil, da /<• oktober mesec požarne varnosti. O aktivnostih v njem pišemo na posebni strani, kjer boste našli tudi druge zanimivosti iz življenja gasilcev, posebej pa vas opozarjamo tudi na obširno predstavljeno temo o problematiki požarne varnosti v SPB. Obnovljena hala Komunalnega centra Domžale Pred tekmo Košarkarskega kluba Helios Domžale in K K Zagreb v ligi Goodyear (Helios je izgubil z rezultatom 85:97) je v obnovljeni hali Komunalnega centra Domžale 16. oktobra 2004 potekala krajša slovesnost, s katero je bila obnovljena dvorana predana svojemu namenu - košarkarskim tekmam, večjim kulturnim in drugim prireditvam ter srednješolcem za vsakodnevno telesno vzgojo. PLINSKI GRELNIKI caldafe KREDIT - 0% OBRESTI Zastopa /T/T/] AL WAGI 15. številka SLAMNIK a v letu 2004 bo Izšla 3. decembra 2004, zato vaše prispevke pričakujemo do vključno 22. novembra 2004 - po elektronski pošti vera.voJska@domzale.sl in lnfo@kd-domzale.sl aH na disketah. Ne pozabite na fotografije. Hvalal Poglejte na www.domzaie.si. kjer boste našli vse, kar morate vedeti o življenju In delu Občine Domžale. ŠTAMPILJKE in VIZITKE JL1 721-91-70 into@8-grat.si Stave, Polo in klub sedaj tudi v vaši trafiki J DOMŽALE Ljubljanska 69 MENGEŠ Slovenska 67 Ob požaru v velikem SPB se je odprla vrsta vprašanj, povezanih /, varnostjo v tem poslovno stanovanjskem objektu. Ta so povezana tako s protipožarno in varnostno ureditvijo znotraj objekta, kakor tudi z možnostmi reševanja v primeru različnih nesreč. Tudi tokrat se je pokazalo, da lestev, s katero bi lahko reševali iz višjih nadstropij vseh naših visokih objektov, nujno potrebujemo. Potrebujemo pa tudi celovito varnost tako v gradbeno, tehničnem, varnostnem in organizacijskem smislu. Veliko o tem je povedala županja s sodelavci na tiskovni konferenci, o kateri lahko berete na straneh 4 in 5. DOMŽALE Muzejsko društvom Domžale vabi na ogled prve razstave, ki prikazuje najnovejša arheološka odkritja na trasi AC Trojane Ljubljana skozi našo občino, z naslovom ZEMLJA POD VAŠIMI NOGAMI. Razstava je v Galeriji Domžale odprta do 3. decembra 2004. Stran Občinski svet 3 20. oktobra 2004 je Občinski svet Občine Domžale na 19. seji sprejel sklep o povečanju cen vrtcev, sprejeti so bili nekateri odloki, svetniki in svetnice pa so postavili tudi vrsto predlogov, pobud in vprašanj Stran Okrogla miza o razširitvi CČN Občina Domžale in Centralna čistilna naprava Domžale Kamnik sta pripravili dobro obiskano okroglo mizo v zvezi s problematiko izboljševanja tehnologije čiščenju odpadnih vod in predvideno rekonstrukcijo z uvajanjem sodobnejšega postopka čiščenja Stran Nezavarovani železniški prehodi ■'jjjjjjff jjjjjjjjjjjjjjjjjjjjjjjjjjjjjjjjjjjjjjjjjjjjjjjj V današnji številki smo kar celo stran namenili problematiki nezavarovanih železniških prehodm v DefKili vasi. kjer je pred kratkim v nesreči izgubil življenje mlad voznik Preberite, kaj vse skuša narediti občina skupaj s krajani, da hi bili prehodi čim prej zavarovani. Stran Najboljši športniki se predstavijo E Morda ne veste, da smo pred kratkim dobili svetovne, evropske in državne prvake Županja Cveta Zalokar Oružem je skupaj s podžupanom Tonijem Drugurjem pripravila sprejem, na katerem smo lahko čestitati plesalcem Plesne šole in Plesnega kluha Miki. kara-teistom KK Atom Domžale ter šahovski sekciji Društvu upokojencev Domžale Preberite, zakaj! Stran Nagradna križanka V današnji številki Slamnika boste našli imena in priimke izžrebanih zu zadnjo nagradno križanko, za katere je nagrade prispevala IfONDA A MUKO/, iz Radomelj Srečni reševalci današnje križanke pa lahko računajo na katero od osmih knjig Študentske založbe Litcra iz Maribora Stran 7,28 Javna povabila in obvestila Vdanašnji številki ne smete prezreti RAZPIS-a za dodelitev neprofitnih stanovanj v najem, objavljamo pa tudi J A VNO POVABILO za prijavo programov sofinanciranju miklavževanja. božičnih in novoletnih prireditev ter JAVNI RAZPIS za sofinanciranje športnih in rekreutiv nih programov v Občini Domžale za leto 2005 t* Indijanski totem je Matevž Zupan naslovil svojo umetnino iz buč in zanjo na razstavi, ki jo je že tretjič pripravilo Športno društvo Preserje, prejel prvo nagrado. Našim bralcem in bralkam želimo, da ob pogledu na umetnino iz jesenskih pridelkov obudijo prijetne spomine na letošnjo lepo jesen. DOMŽALE Dober dan, dragi bralci in bralke, smo It sredi novembra in počasi, a zanesljivo se nas loteva nalezljivo pričakovanje praznikov. A vendar boste o teh lahko več brali v naslednji številki, saj že pred prvim, za večino otrok (naj) bolj pomembnim decembrskim praznikom, pridemo še enkrat. Današnji »pogovor« z Vami bi rada pričela z zahvalo vsem, ki ste si ob izidu prejšnje številke vzeli čas in poklicali, povedali svoja mnenja, tudi pohvalili in bili kritični, hvala tudi za dobre želje. Na moje presenečenje vas je bilo veliko in večina je pozitivno ocenila prejšnjo številko Slamnika posebej zaradi Številnih fotografij, opozorili pa ste tudi na nekatere po vašem mnenju predolge prispevke, ki naj bi jih skrajšali. Prepričana sem, da vsaj kdaj pa kdaj to rubriko preberejo tudi naši dopisniki, in bodo poskušali biti v prihodnje krajši. Sama si zelo prizadevam za to in navadno mi tudi uspe, le Če ni vsebina preobširna za eno tipkano stran, kar je navadno tudi merilo za prispevek o posameznem dogodku. Če gre za predstavitev življenja posameznika ali več ljudi, potem to seveda ni mogoče, kljub temu da se človek trudi. Upam, da razumete. Tudi v današnji številki boste našli številne prispevke, med njimi nekatere tudi daljše, vendar upam. da kljub temu zanimive. Naslednja, 15. številka Slamnika, pride v vaša gospodinjstva 3. decembra 2004, zato ne pozabite, daje zadnji rok za oddajo vaših prispevkov in fotografij 22. novembra 2004. Če ste slučajno pozabili, vas obveščamo, da morajo biti na disketah, lahko pa jih pošljete tudi po elektronski pošti info@kd-domzale.si. lahko pa tudi na vera.vojska@domzale.si. Tudi v Slamniku se bomo skušali potruditi, da bomo posebej za vas, spoštovani bralci in bralke, tudi na straneh našega časopisa pripravili prijetna presenečenja, ki vam bodo polepšala praznične dni. Zato bodite pozorni, podrobno preberite tudi današnji Slamnik in prepričana sem, da ne boste izpustili priložnosti, ki bodo tudi vam polepšale zadnji del novembra lahko pa vam obljubimo, da bo teh presenečenj v decembru še več. Do tedaj pa prijazen pozdrav ter želja, ki naj vam polepša jesensko-zimske dni: Nikoli ne nehajte iskati in spraševati; iščite in našli boste nekaj, kar vas bo razveselilo, in odkrivajte, kaj želite početi, in počnite to dobro! Odgovorna urednica O razširitvi in obnovi hale Komunalnega centra Domžale Med investicijami, ki so letošnje poletje zaposlovale vodstvo Občine Domžale, je bila tudi razširitev in obnova hale Komunalnega centra Domžale, s katero se je ukvarjal predvsem podžupan Toni Dragar, tudi sicer, med drugim, zadolžen za družbene dejavnosti. Zaprosila sem ga, da mi za začetek pove nekaj o zgodovini hale Komunalnega centra Domžale. Hala Komunalnega centra Domžale je bila zgrajena v letu 1963 in je namenjena organizaciji večjih kulturnih, športnih in zabavnih prireditev; vadbi športnih klubov, med njimi so v dvorani ves čas košarkarji, nekaj časa so bili tudi kotalkarji, manjši del stavbe pa' uporabljaja tudi TAK Domžale. V hali poteka tudi redna športna vzgoja Srednje šole Domžale. V njej tako poteka pouk športne vzgoje za Srednjo šolo Domžale, treningi vseh selekcij košarkarjev in večje družabne prireditve in proslave, spominjani pa se, da smo imeli v hali včasih tudi zasedanja nekdanje Skupščine občine Domžale - tako redne, predvsem pa slavnostne seje, marsikdo pa se z veseljem spomni tudi plezalne stene, ki je bila postavljena za potrebe Planinskega društva Domžale in takrat prvega pokritega igrišča za tenis. Zakaj smo na celovito prenovo čakali več kot štiri desetletja? Na kratko zato, ker je bila hala primerna za dejavnosti, ki so se dogajale v njej. Seveda je bilo potrebno skoraj vsako leto zagotoviti finančna sredstva za manjša popravila in obnove, kaj več pa ne, čeprav so prav organizatorji velikih koncertov in prireditev opozarjali, da dvorana postaja premajhna, tovrstna opozorila pa so na občino v zvezi z organizacijo košarkarskih tekem naslavljali tudi košarkarji. Občinski svet Občine Domžale je o prenovi hale Komunalnega centra v Domžalah razpravljal že .večkrat, prvič v letu 1997, ter kasneje tudi potrdil idejno zasnovo prenove omenjenega športnega objekta. Glede na odločitev v strategiji razvoja občine Domžale, da se v Domžalah zgradi nova športna hala, ni prišlo do realizacije omenjene idejne zasnove. V letu 2004 pa je bila odločitev o večji obnovi vendarle sprejeta? Seveda, saj je pristojna inšpekcijska služba že predhodno izdajala pogojna dovoljenja za uporabo hale, sredi letošnjega leta pa je na osnovi strokovnega mnenja o stanju jeklene konstrukcije hale izdala odločbo o takojšnji izvedbi vzdrževalnih del na jekleni konstrukciji objekta, dan je bil tudi pogoj, da moramo dela izvesti do zimskih razmer 2004/ 2005, sicer uporaba hale ni možna. Tako smo morali sklicati izredno sejo občinskega sveta, ki je sprejel sklep o pogodbi o prenosu inve-stitorstva na košarkarje in določil višino sredstev, do katerih bo halo v prvi fazi obnovila občina. Ob tem pa se je v letošnjem letu Košarkarski klub Helios Domžale uvrstil v ligo Goodvear, ki zahteva drugačne pogoje, kot jih je zagotavljala dosedanja hala Komunalnega centra Domžale in še vedno so bile težave pri izvajanju športne vzgoje na srednji šoli. Mimogrede, tudi tu bomo poskusili zadevo rešiti v Košarkarji o novi dvorani: Aljaž lan/a - kapetan ekipe: "Kakšna je bila že stara hala, ha, ha, ha ... V Domžalah smo končno dočakali povečanje dvorane. Dvorana je fantastična, samo škoda je, da ni končana južna tribuna, kar bi že tako lepi dvorani dalo še večji čar." Jure Močnik: "Objektu sedaj lahko rečemo dvorana. Toda te dvorane se moramo sedaj navaditi, da dobimo občutek, da je naša in začnemo dihati z njo. Sedaj je čisto drugačna, zaradi česar smo na prvi tekmi imeli občutek, da gostujemo." Samo Grum: "Domžalska dvorana seje zelo povečala in polepšala. Stare dvorane se spominjam z gostovanj v Domžalah. Vedno ste imeli dobro in bučno podporo s tribun. Zato mislim, da domžalski navijači in košarkarji potrebujejo tak objekt." Peter spodobnem kratkem času z izgradnjo telovadnice, zemljišča je občina že odkupila, sedaj je potrebno samo pridobiti sredstva od države, saj je gradnja telovadnic pri srednjih šolah stvar ministrstva oz. njihovih planov in financiranja. Katere so bile največje težave pri pridobivanju dokumentacije? Glede investitorstva ni bilo nobenih težav, saj je občinska uprava skupaj s Košarkarskim klubom Domžale sklenila pogodbo o prenosu investitorstva, več težav, ki pa smo jih uspešno rešili, je bilo pri pridobivanju gradbenega dovoljenja, kjer lahko pohvalim sodelovanje Vele oz. Tuša pri zagotavljanju služnosti. Naj se na tem mestu še enkrat zahvalim upravi in lastnikom Veleja za izredno razumevanje in sodelovanje pri obnovi. Pridobljena so bila vsa upravna dovoljenja ter izbrani najugodnejši ponudniki za izvedbo razširitve in obnove. Dela so se pričela izvajati konec avgusta 2004. pripravljalna in gradbena dela je izvedlo Gradbeno podjetje Graditelj Kamnik, nadzor pa opravil N-invest Domžale. Pri prenovi so sodelovali v glavnem domači izvajalci, obrtniki in firme, ki so pokazali res veliko znanja, spretnosti in želje, da ta, skoraj nemogoč projekt, uspe. Zaključek del je bil sicer predviden za 5. oktober, vendar se je malce zavlekel, predvsem zaradi dolgega pridobivanja vseh potrebnih dokumentov za pričetek, tako daje bila prva tekma v dvorani 14. oktobra 2004. Pri tem ne bi navajal imen vseh, ki so sodelovali, saj je bilo volje in želje pri posameznikih toliko, da je pravzaprav nemogoč projekt skoraj moral uspeti. Hvala vsem, ki ste sodelovali pri obnovi. Kaj vse je obsegala prenova oz. razširitev hale? Prenova in razširitev hale Komunalnega centra Domžale, treba je povedati, daje to prva faza prenove, sta obsegali: obnovo strešne konstrukcije in prenovo strehe, s čimer je zagotovljeno spoštovanje veljavnih tehničnih predpisov in sodobnih standardov s področij varnosti in stabilnosti, potresne varnosti, požarne varnosti, gradbene fizike itd. S prenovo in razširitvijo hale se poleg zagotovitve vseh zahtevanih varnostnih ukrepov dodatno pridobi blizu 1000 sedežev, kar pomeni, da bo posamezne košarkarske tekme lahko obiskalo več kot 2000 gledalcev, ostale prireditve pa več kot 2500 obiskovalcev. Delno se sanirajo tudi obstoječi pomožni prostori (fitnes, slačilnice ...), hala pa je dobila tudi več preurejenih dostopov v dvorano. Seveda pa je bilo potrebno opraviti tudi tehnični pregled in pridobiti uporabno dovoljenje. Kako je s finančnimi sredstvi? Občina Domžale je zagotovila do 160 mio sit, ki bodo Košarkarskemu klubu Domžale nakazani najkasneje v proračunu občine 2005, do tedaj SLAMNIK Slamnik je glasilo Občine Domžale inje nadaljevalec tradicije časopisa Domžalec, ki je izhajal v letih 1925 (5 Številk), 1929 (2 Številki), 1934 (1 številka), 1935 (1 Številka). Domžalec je izSel Se v letu 1958 (1 Številka), nato pa je 5.11.1962 pričel izhajati Občinski poročevalec inje redno izhajal vse do 21. marca 1991, ko seje preimenoval v Slamnik Medij SLAMNIK je pisan v razvid Medijev, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo RS. pod zaporedno številko 355. Odgovorna urednica: VERA VOJSKA Tel.: 72-20-100 (041) 634 505. Pomočnik odgovorne urednice: ŽIGA ČAMERNIK, člaru uredništva: SAŠA KOS, JANEZ silliKlć:. BOGDAN OSOLIN, DAK.IA ANDREJKA, URBAN ŽNTDARŠIČ, METKA ZUPANI,K in ROK RAVNIKAR. Lektorica: IRENA STARIČ Uredništvo glasila SLAMNIK je na Ljubljanski četi 61 v Domžalah. Uredništvo ERNA ŽABJEK - KOČAR, 722-50-50, fax: 722-50-55, e-mail: info@kd-domzale.si t RADNE URE: od ponedeljka do petka od 9. do 13. ure, ob sredah tudi od 14. do 16. ure Glasilo izhaja v nakladi 12 000 izvodov in ga prejemajo vsa gospodinjstva brezplačno. Na podlagi Zakona o DDV (Ur. list RS, Stev. 89/98) sodi časopis med proizvode, za katere se obračunava DDV po stopnji 8.5%. Priprava za tisk: IR image do.o., Podgorje 6lb, 1241 Kamnik. Tisk: Set d.d.. Vevška c. 52, 1260 Ljubljana - Polje. Pa še izjava g. Uroša Slavinca, predsednika uprave glavnega sponzorja naših uspešnih košarkarjev: Vesel sem, daje llelios sponzor domžalskih košarkarjev, ki v slovenskem prostoru najdlje košarko igrajo brez prekinitev. Podjetje llelios skuša vplivati na koncept kluba, ki svoj uspeh, svoje aktivnosti, svojo vizijo skuša graditi na domačih igralcih. Pomembna je torej vzgoja lastnega kadra in morda pomoč katerega od tujcev. Košarkarski klub Helios je z uvrstitvijo v ligo Goodvear dosegel višek in kot sponzorji smo na ekipo ponosni ter jo bomo tudi v prihodnje podpirali, ne nazadnje tudi zato, ker se omenjena liga igra na območju, kjer je naš I lelios zelo aktiven. pa je klub kot pooblaščeni investitor potrebna finančna sredstva zagotovil s kreditom ene od bank. Ker vemo, kako težko je razporejati sredstva iz proračuna in še težje pridobiti večje sponzorje, smo se tudi na občini odločili, da skupaj z Zavodom za šport pripravimo vso potrebno dokumentacijo za prijave na sredstva države. Tako smo že pridobili sredstva iz razpisa Ministrstva za šolstvo in šport v letih 2005 in 2006 (2. faza prenove), prav tako pa sedaj pripravljamo dokumentacijo za razpis na fundacijo za šport, kjer pričakujemo dodatna sredstva. stran Govorimo o prvi fazi razširitve in obnove, ki zagotavlja možnost za nadaljnjo razširitev hale. Kaj vse še lahko pričakujemo? Da, res je. Kot sem že omenil, gre za prvo fazo prenove. Sedaj imamo v proceduri spremembo urbanizma na območju DI/4 Vele, kjer bomo predvideli še širitev na južni del, torej bo enaka podaljšana nivojska tribuna še na drugi strani. V drugi fazi so poleg tribune predvideni tudi podaljški v smeri proti zdravstvenem domu, in sicer zaradi ureditev klubskih prostorov, strojnice za energetsko osamosvojitev hale, priklop na plin, sanacija obstoječih prostorov na tej strani. Na stran, kjer mejimo z Vele, pa se ne bo posegalo, razen ureditvenih in vzdrževalnih del. Prav tako ostane nespremenjena tudi Likovna galerija Domžale, razen da smo tam zamenjali centralno ogrevanje, kije bilo, milo rečeno, »dotrajano«. Na tem mestu je potrebno ponovno poudariti, da se Občina Doorrtžale ni odrekla tudi gradnji nove večnamenske športne dvorane v športnem parku, vsi postopki tečejo, sicer po novem zakonu, tako da predvidevamo, da bodo dokumentacija in program financiranja pripravljeni do konca mandata v letu 2006. In kaj od Košarkarskega kluba llelios Domžale, glede na dosedanje rezultate, pričakuješ do konca letošnje sezone? Seveda želim, da bi se uvrstili na zaključni turnir osmerice, kar pa je pravzaprav znanstvena fantastika za športne navdušence. Želim, da bi ostali pri svoji strategiji razvoja lastnih kadrov. Ob tem pa seveda razumem, da je potrebno v klub privabiti tudi kakšnega tujega košarkarja. Do sedaj rezultati niso bili najboljši, upam na boljše nadaljevanje, predvsem pa na to, da se bodo fantje na terenu borili s srcem in vsem svojim znanjem in prepričan sem, da na uspeh ne bo potrebno dolgo čakati. Po mojem bi morali biti cilji letos realni, to pa je nekaj zmag v ligi, uvrstitev v polfinale državnega prvenstva in predvsem igrati dobro, lepo, atraktivno košarko, da bodo gledalci radi hodili na tekme in da se bo kmalu ponovilo dejstvo, daje kot na prvi tekmi doma. i/ven dvorane ostalo približno 500 navijačev. Kot pravijo »tam dol«, da se bo tudi v Domžalah iskala karta več za vstop v dvorano. Zaupam v fante in vodstvo in jim želim obilo uspeha. Mi vemo, da zmorejo. Hvala. Odgovorna urednica JU;i u ! V prejšnji številki smo pisali o polaganju temeljnega kamna za bodočo devetletno Osnovno šolo Dragomel), danes pa vam predstavljamo prve spremembe na območju, kjer se gradi. Na javnem natečaju Izbran Izvajalec Vegrad Velenje pospešeno pripravlja vse potrebno za začetek gradnje. V jesenskem času je tudi na domžalskem tržnem prostoru zelo živahno. Tokrat smo v objektiv ujeli dopoldanski utrip domžalske tržnice, ki je odprta prav vsak dan, razen nedelje. Dobrodošli! _ stran DOMŽALE 20. oktober 2004 -19. seja Občinskega sveta Občine Domžale Povečanje cen programov vrtcev, popravljeni odloki, seznanitev z dokončnimi poročili nadzornega odbora 19. sej« Občinskega sveta Občine Domžale seje 20. oktobra 2004 pričela s čestitko predsedujočega podžupana novima poslancema Državnega /bora RS, Cveti Zalokar Oražcm ter Robertu Hrovatu, nadaljevala pa s sprejemom zapisnika I K. seje ter določitvijo dnevnega reda. V okviru točke Volitve in imenovanja je bil po razpravi Romana Kurmanška, SDS, ki je predstavil funkcije, ki jih opravlja Robert llroval, sprejet sklep 0 potrditvi mandata Robertu HROVATU, stan. Dob, III. 7. avgusta 15, 1233 I )ob, /a preostanek mandatne dobe, seja pa se je nadaljevala / obravnavo predloga povečanja eeu programov vrtcev, ki jo je obrazložila Kristina Slapar, načelnica Oddelka za družbene dejavnosti. Pojasnila je, daje potrebno cene programov vrtcev povečati izključno zaradi povečanja stroškov plač, ki imajo zakonsko osnovo v Aneksu h kolektivni pogodbi za dejavnost vzgoje in izobraževanja. Predlog sta pojasnili tudi I )ark;i llilene, ravnateljica Vrtea 1 Irša, ter Marija Jcrina, ravnateljica Vrtca Domžale, ki sla kasneje skupaj s Kristino Slapar odgovarjali na vprašanja. V razpravi so sodelovali: Janez Stibrič, SDS, ki je postavil Se nekatera vprašanja, postavljena tudi na seji Odbora /a finance, predvsem pa v zvezi z Vrtcem Mali princ, ki ni posredoval predloga za povečanje ter deležem staršev k plačilu vrtcev; Saša Kos, LDS. je predlagala, da bi, podobno kot na področju osnovnega izobraževanja, plače zaposlenim v vrtcih zagotavljala država; Majda Pučnik Rudi, SDS, je želela izvedeti skupno število odklonjenih otrok in ukrepe, ki bodo to število zmanjšali; za število odklonjenih je vprašal tudi mag. Milan Pirman, LDS; mag. Marko Vresk. 1.1 )S, seje zavzel za enake cene storitev v vseh vrtcih, zanimalo pa gaje tudi, kdaj se bomo odločili za diferencirane cene. podprl je predlog uprave; Franci Gerbec, ZI.SD, je predlagal povečanje cen do ravni, kot je dovoljeno ter temeljitejše gradivo v primeru odločanja za diferencirane cene; županja Cveta Zalokar Oražcm je podprla povečanje v višini, kot jo omogoča veljavna zakonodaja. Po odmoru, ki ga je predlagal mag. Marko Vresk, LDS, je bil na njegov predlog sprejet naslednji sklep: Cene programov vrtcev se povečajo od 01.11.2004 dalje in znašajo mesečno: • za otroke I. starostnega obdobja je cena programa 85.800,00 SIT, • za otroke II. starostnega obdobja, kombinirani oddelek in oddelek otrok starih od 3 do 4 leta je cena programa 63.800,00 SIT, • za družinsko varstvo je cena programa 90.051,30 SIT, • stroški živil v ceni za otroke I. starostnega obdobja znalajb 4.000,00 SIT in • stroški živil v ceni za otroke II. Starostnega obdobja znaiajo 4.700,00 SIT. Peter Gubane, načelnik oddelka za premoženjske zadeve. Je podal uvodno informacijo o predlogu (klloka o razveljavitvi Odloka o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem in Odloka o dodeljevanju socialnih stanovanj. Po predlogu Simona Mavsarja, LDS, naj svetnikom uprava posreduje pravilnike, ki urejajo to področje, je Občinski svet s 26 glasovi ZA sprejel naslednja sklepa: 1. Občinski svet Občine Domžale sprejme Odlok o prenehanju veljavnosti Odloka o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem. 2. Občinski svet Občine Domžale sprejme Odlok o prenehanju veljavnosti Odloka o dodeljevanju socialnih stanovanj v najem. Uvodno informacijo k predlaganemu Odloku o prenehanju veljavnosti Odloka o turistični taksi v Občini Domžale ter Sklepu o določitvi višine turistične takse za območje Občine Domžale je podala Darinka Žagar, pomočnica načelnika Oddelka za finance in gospodarstvo, ki je povedala, da se prihodek v proračun iz naslova turistične takse v posameznem letu ocenjuje v višini 2.500.000,00 sit, da za celotno območje občine, ne glede na sezono, velja enotna turistična taksa v višini 10 točk. vrednost točke pa je 22 sit. Brez razprave sta bila sprejeta naslednja sklepa: 1. Občinski svet Občine Domžale sprejme ()dlok o prenehanju veljavnosti ( klloka o turistični taksi v < tbeini Domžale. 2. Občinski svet Občine>Domžale sprejme Sklep o določitvi višine turistične takse za območje Občine Domžale. Darinka Žagar, pomočnica načelnika Oddelka za finance in gospodarstvo, je podala tudi daljšo uvodno informacijo o Odloku o spremembah Odloka o določitvi pogojev za prodajo blaga zunaj prodajaln v Občini Domžale, ob tem pa predstavila tudi dejavnosti na domžalskem tržnem prostoru. V razpravi so sodelovali: Simon Mavsar. LDS. Roman Kurmanšek. SDS, Iranci Gerbec, ZI.SD in Janez limhek. N.Si. odgovarjala pa sta Darinka Žagar in Kdvard Ješclnik. direktor Občinske uprave. Soglasno je bil sprejel naslednji sklep: Občinski svel Občine Domžale sprejme Odlok o spremembah Odloka o določitvi pogojev za prodajo blaga zunaj prodajaln v Občini Domžale. Objavljamo spremenjena 12. in 15. člen: »V zakup se daje prodajni prostor in 17 stojnic, od tega praviloma za: a) vse vrste kmetijskih pridelkov in sadja, lil živila, za katera so izpolnjeni zdravstveno tehnični in higienski pogoji za prodajo zunaj prodajaln. e) suho robo. d) izdelke domače in umetne obrti, e) cvetje, gozdni sadeži, f) razne sadike, g) promocijo Občine Domžal (društva, šole, ...), h) sveče, i) galanterijo in pletenine lastne proizvodnje, j) druge izdelke kulturnega, vzgojnega, etnološkega ali estetskega pomena, če zakupna mesta niso zasedena za prodajo artiklov od a.), do i.) tega člena.« »Zakupniki so lahko trgovci, ki imajo lastno proizvodnjo, razen v primeru, da gre za prodajo ekoloških živil ali prodajo izdelkov navedenih pod točko j.) iz. 12. člena tega odloka ni potrebno, da ima trgovec lastno proizvodnjo « Zakupniki so lahko tudi kmetovalci ali drugi posamezniki, če izpolnjujejo pogoje za prodajo na premičnih stojnicah v skladu z veljavnimi predpisi. Po kratici informaciji Mitje Dobnika, predsednika Nadzornega odbora Občine Domžale, ter razpravah Romana Kurmanška, SDS, ki je poudaril zgledno gradivo ter opozoril, da je sedanje dobro delo uprav rezultat opozarjanja prejšnjega nadzornega odbora ter predlagal dodatni sklep, ki je bil kasneje tudi sprejet, ter Majde Pučnik Rudi, SDS, ki je opozorila na potrebo po še boljšem gospodarjenju, so svetniki in svetnice s 25 glasov ZA sprejeli naslednje sklepe: 1. Občinski svet Občine Domžale se seznanja z Dokončnim poročilom o opravljenem nadzornem pregledu izgradnje kanalizacije Dragomelj Pšata - postavki 5204 in 5299 Proračuna Občine Domžale za leto 2003 in 2004 2. Občinski svet Občine Domžale se seznanja z Dokončnim poročilom o opravljenem nadzornem pregledu poslovanja javnega podjetja Centralna čistilna naprava Domžale-Kamnik d.o.o.. 3. Občinski svet Občine Domžale se seznanja z Dokončnim poročilom o opravljenem nadzornem pregledu postavke 6206 - Obnova in izgradnja komunalnih vodov Proračuna Občine Domžale za leto 2003 in 2004. 4. Občinski svet Občine Domžale se seznanja z. Dokončnim poročilom o opravljenem nadzornem pregledu namenskosti porabe proračunskih sredstev v Glasbeni šoli Domžale v letu 2003. 5. Občinski svet Občine Domžale se seznanja z Dokončnim poročilom o opravljenem nadzornem pregledu poslovanja s proračunskimi sredstvi Občine Domžale, ki so dodeljena Srednji šoli Domžale za leto 2002, 2003 in 2004. 6. Občinski svet Občine Domžale se seznanja z. Dokončnim poročilom o opravljenem nadzornem pregledu poslovanja Občinske gasilske zveze Domžale v letu 2003. 7. Občinski svet Občine Domžale se seznanja z Dokončnim poročilom o opravljenem nadzornem pregledu koriščenja sredstev sofinanciranja dejavnosti osnovnega izobraževanja na Osnovni šoli Roje Domžale v letu 2003. 8. Porabniki proračunskih sredstev naj dosledno upoštevajo predloge in priporočila nadzornega odbora. Pri točki Vprašanja, pobude, predlogi in zahteve so sodelovali: Franci Gerbec, kije v imenu svetniške skupine ZLSD predlagal, da Občinski svet sprejme izjavo v zvezi z vandal-skimi poškodbami nekaterih spomenikov ter drugih javnih objektov v mestu Domžale; Janez Stibrič, SDS, je opozoril, da osnove za sprejem tovrstne izjave v statutu oz. poslovniku ni; sam obsoja tovrstna dejanja, vendar jih je treba obravnavati celovito; nato seje Franci Gerbec, ZLSD, odločil, da bo svetniška skupina ZLSD. ki je predlog pripravila, ker je želela reagirati takoj, predlagala, da se omenjena problematika uvrsti kot točka dnevnega reda naslednje seje; Janez Stibrič, SDS, je postavil vprašanje vsebine vabila svetnikom na slovesnost ob spominskem obeležju pod Sumberkom; ter vprašanje v zvezi z ravnanji z odsluženimi avtomobili Janez Limbek, N.Si, je opozoril na nesprejemljiv termin za sklic seje Odbora za prostor v delovnem času ter predlagal naročilo študije za ugotovitev geometrijskega središča občine; Simon Mavsar, LDS, je povprašal po aktivnostih občinske uprave v zvezi s problematiko financiranja Novic; dr. Marka Slarbka. N.Si, je zanimalo, kdaj bo obnovljena cesta Vir (mimo kapelice) Dob, kar je bilo obljubljeno že avgusta 2004; mag. Marko Vresk, LDS, je predlagal, da občina naroči izdelavo študije za upravičenost cestninske postaje v Krtini; Darka Bitenc, LDS, pa je dala pobudo za elektronsko povezavo javnih zavodov z domačo stranjo Občine Domžale, hkrati pa opozorila tudi na termin pionir, pionirka v povezavi z urnikom vadbe TVD Partizan Domžale Odgovorna urednica Svetniki SDS: Janez Stibrič, Robert Hrovat. tudi novi poslanec DZ RS, in mag. Lovro Lončar, novi generalni sekretar Državnega zbora RS. Javno naznanilo O javni razgrnitvi podatkov za odmero Ji nadomestila za uporabo nezazidanega stavbnega zemljišča Občina Domžale obvešča občane, ki so lastniki nezazidanih stavbnih zemljišč (zavezanci za plačilo nadomestila za uporabo nezazidanega stavbnega zemljišča), o javni razgrnitvi podatkov za odmero nadomestila za uporabo nezazidanega stavbnega zemljišča. Javna razgrnitev bo v času od torka 26.10.2004 do četrtka 25.11.2004 v prostorih Občine Domžale, Oddelek za prostor in varstvo okolja, Savska cesta 2, 1230 Domžale. V času javne razgrnitve lahko zavezanci za plačilo nadomestila za lastna nezazidana stavbna zemljišča podajo pripombe na podatke. Pripombe podajo zavezanci na obrazcu, ki ga pridobijo v času javne razgrnitve. Pripombi morajo zavezanci priložiti ustrezne priloge (npr. izris iz zemljiškega katastra, lokacijsko dokumentacijo, lokacijsko, gradbeno ali uporabno dovoljenje, drugo upravno dokumentacijo ali izpis iz uradnih evidenc). Občina Domžale je na osnovi ZOO-1 in odloka vzpostavila novo evidenco nezazidanih stavbnih zemljišč. Evidenca nezazidanih stavbnih zemljišč je vzpostavljena na podlagi uradnih državnih in občinskih prostorskih evidenc: zemljiškega katastra, katastra stavb in občinskih prostorskih aktov. V skladu z zadnjo spremembo ZGO-1 (Uradni list RS št. 43/2004) je občina dolžna vzpostavljeno evidenco javno razgrniti. Občina Domžale bo javno razgrnitev vzpostavljene evidence nezazidanih stavbnih zemljišč izvedla v času od 26.10.2004 do 26.11.2004. V tem času imajo zavezanci za plačilo nadomestila za uporabo nezazidanih stavbnih zemljišč pravico preveriti lastne podatke ter v primeru nestrinjanja z vzpostavljeno evidenco podati pripombe. Poudarjamo, da je potrebno pripombe argumentirati z ustreznimi dokumenti (izrisom iz zemljiškega katastra, lokacijsko dokumentacijo, lokacijskim ali gradbenim dovoljenjem, drugo), ki utemeljujejo podano pripombo. Če lastniki nezazidanih stavbnih zemljišč ne podajo pripomb na podatke predstavljene na javni razgrnitvi, pomeni, da se z vzpostavljenimi podatki občine strinjajo in da so podatki občine pravilni. Vzpostavljeni podatki z morebitnimi popravki bodo pojavni razgrnitvi posredovani Davčni upravi RS. Izpostavi Domžale, ki bo izvršila odmero nadomestila. Občina Domžale torej poziva lastnike nezazidanih stavbnih zemljišč v občini Domžale, da v času javne razgrnitve preverijo podatke vzpostavljene evidence za lastna nezazidana stavbna zemljišča ter s tem prispevajo k pravilnosti in ažurnosti po-dafkov ter se s tem izognejo morebitnim kasnejšim sporom, kijih bodo zavezanci morali voditi v skladu z davčno zakonodajo. Več na spletni strani www.domzale.si. Občina Domžale, Oddelek za prostor in varstvo okolja Rekonstrukcija Centralne čistilne naprave Domžale - Kamnik Občina Domžale ter Javno podjetje Centralna čistilna naprava Domžale - Kamnik sta 25. oktobra 2004 pripravila okroglo mizo v zvezi s problematiko izboljševanja tehnologije čiščenja odpadnih vod in predvideno rekonstrukcijo Centralne čistilne naprave Domžale - Kamnik, z uvajanjem sodobnejšega postopka čiščenja za doseganje kakovostnejših parametrov izpusta čiščene vode. Okrogla miza je bila zelo dobro obiskana. Udeležili so seje predstavniki občin lastniki, predstavniki nekaterih podjetij, zavodov, inštitutov, fakultet, velikih čistilnih naprav, vodje svetniških skupin, predsedniki krajevnih skupnosti, društev in druge zainteresirane javnosti. Uvodoma je vse prisotne pozdravil podžupan Občine Domžale ter predsednik komisije Vinko Juhart ter poudaril namen okrogle mize, ko naj bi ob pomoči strokovnih komentarjev in usmeritev izboljšali koncept posodobitve CČN Domžale Kamnik in izbrali ttajoptimalnejJo opcijo bodoče posodobitve naprave, ki bo lahko uspešno odgovorila na povečane zahteve po kakovosti čiščene vode in varstvu okolja, na zahteve rasti prebivalcev in gospodarstva ter izboljšala stanje okolja najbližjim krajanom ob lokaciji. Moderator Anton Preskar, tudi član Komisije, je predstavil lastninsko strukturo CČN (občina Domžale (40.5% lastnik infrastrukturnih objektov CČN), Kamnik (40%). Mengeš (15%) in Trzin (4,5%) ter povedal, da so občine /e v letu 2003 podpisale dogovor o izvedbi rekonstrukcije infrastrukturnih objektov Centralne čistilne naprave Domžale-Kamnik. S tem dogovo- rom so občine za pooblaščenega predstavnika vseh strank pri pridobivanju s strani Republike Slovenije in (ali) Skladov evropske unije ter za vodenje postopkov izvedbe projekta posodobitve in dograditve infrastrukturnih objektov potrdile občino Domžale. Hkrati so se pogodbene stranke zavezale, da bodo vsa vlaganja prispevale v enakih deležih, kot so njihovi lastninski deleži predvsem iz amortiziranih sredstev, dobička, cene čiščenja odpadne vode, udeležbe na razpisih za nepovratna sredstva in druge načine. Županja je v zvezi z rekonstrukcijo CČN imenovala Komisijo za nadgradnjo infrastukturnh objektov za čiščenje odpadnih voda (vodi jo podžupan Vinko Juhart), katere naloga je predložiti lastnikom zakonito in primerno odločitev v obliki invest - progra- ma, ki bi ga lastniki skupno potrdili in izvedli, komisija pa tudi spremlja in daje usmeritve Javnemu podjetju CČN d.o.o. za vodenje projekta. Doslej je bil v mesecu septembru sprejet dokument identifikacije investicijskega projekta in (potrjena) pripravljena analiza variant rekonstrukcijske naprave, kot tudi izdelan scenarij oz. analize vpliva investicije na cene. O namenu okrogle mize pa je moderator med drugim dejal: »Pred nadaljnjimi koraki smo želeli predstaviti načrtovane rešitve strokovni javnosti, največjim uporabnikom in predstavnikom občin in krajevnih skupnosti s ciljem, da prisluhnemo razpravi na okrogli mizi, katere rezultati bodo vodilo oz. smernice za nadaljnje delo komisije« Nato so številni prisotni z velikim zanimanjem prisluhnili dr. Olgi Burica, direktorici CČN, ter drugim strokovnjakom, ki so predstavili sedanje delovanje CČN, cilje investicije nadgradnje CČN, ob kateri bo izveden tudi sanacijski program rekonstrukcije obstoječe naprave, prisluhnili smo strokovni predstavitvi možnih variant nadgradnje CČN, v razpravi pa je bila podana vrsta konkretnih predlogov v prid eni ali drugi predstavljeni varianti ter tudi nekatere nove pobude. Več o predvideni rekonstrukciji Centralne čistilne naprave Domžale - Kamnik, kakor tudi o dejavnosti CČN v sedanjem obsegu, boste lahko prebrali v naslednji številki Slamnika. Odgovorna urednica DOMŽALE Da bi bili celovito informirani O požarni varnosti v SPB, potrebi po lestvi ter nezavarovanih prehodih v Depali vasi V drugi polovici oktobra 2004 sta se v naši občini zgodila dva dogodka, ki sta Domžale prinesla na naslovne strani medijev, smrtno nesrečo na železniškem prehodu v Depali vasi in požar v velikem SPBI pa smo lahko spremljali tudi kot osrednjo novico na radiu in televiziji. Pri tem bi radi opozorili, da so novinarji oba dogodka predstavili necelovito, delno tudi nekorektno, ob prispevkih pa so zapisali tudi stališča, ki so bila videti kot občinska, čeprav se prav nihče ni pogovarjal z vodstvom občine in skušal pri tem dogodka opisati celovito - torej tudi z vidika mnenja in doslej opravljenih aktivnostih v okviru Občine Domžale. Dogodka sta bila opisana enostransko, brez preverjanja in pridobitve informacij s strani občine, saj smo ugotovili, da ni bilo s strani poročevalcev oz. novinarjev nobene želje, da bi tudi npr. županja oz. podžupani povedali svoje mnenje. Županja je tako 28. oktobra 2004 pripravila tiskovno konferenco o obeh temah: - o problematiki zagotavljanja požarne varnosti v občini Domžale - pri reševanju iz višjih stanovanjsko-poslovnih objektov, kjer so ob županji Cveti Zalokar Oražem ter podžupanu Vinku Juhartu, celovito informacijo, ki jo je pripravil podžupan Ioni Dragar (tiskovne konference se zaradi bolezni ni udeležil), predstavili še: Marjan Slatnar in Janez Breceljnik, Gasilska zveza Domžale, Rudi Volčini, Center požarne varnosti Domžale, ter Franci Gerbec in Vitomir Rupnik, predsednik in član Projektne skupine za prenovo SPB-1, Peter Gubane, načelnik Oddelka za premoženjske zadeve Občine Domžale; - o problematiki zagotavljanja varnosti prehodov ter prevozov čez železniško progo v Depali vasi, kjer sta sodelovala asist. Nada Ke-celj, dr. med., ter Jože Cuzak iz Depale vasi. Odločili smo se. da zaradi celovite informiranosti bralcev in bralk Slamnika pripravljeno gradivo objavimo ter zagotovimo celovito predstavitev obeh problemov, predvsem pa dosedanje aktivnosti Občine Domžale na obeh področjih. Na tiskovni konferenci je županja poudarila, da občina Domžale že vrsto let skuša problem SPB razrešiti v okviru strokovnih in finančnih možnosti občine Domžale, hkrati pa se zaveda, da objekt v celoti ne bo nikoli varen, kljub upoštevanju vseh zakonsko določenih ukrepov in dokumentov. Občina si prizadeva za celovit načrt zaščite, reševanja in evakuacije v primeru požara in drugih nesreč, zato je bila prva naloge Projektne skupine naročilo študije požarne varnosti, s katero je bilo ugotovljeno, da Za uspešno posredovanje ob požaru v SPB se iskreno zahvaljujem za požrtvovalno opravljeno delo vsem gasilcem, tako iz prostovoljnih gasilskih društev kot iz Centra za polarno varnost Domžale, pripadnikom Civilne zaščite in medijem, posebej Radio HIT in Radio Slovenija, za posredovanje sporočil prebivalcem naše občine. Še enkrat vsem in vsakemu posebej hvala Županja Cveta Zalokar Oražem objekt ni zgrajen v skladu s tedanjimi predpisi, ki bi zagotovili gradbeno tehnično zaščitno varnost (požarne stopnice, dostop ob pozami nevarnosti), posebej pa je opozorila na naloge stanovalcev in lastnikov poslovnih prostorov na tem področju. Zelo pomembna je njihova osveščenost, njihova zavest, da največ lahko prispevajo sami, tako pri zagotavljanju odprtja intervencijskih izhodov, kot pri preventivnem delovanju. Predsednik Projektnega sveta za prenovo SPB, Franci Gerbec, je povedal, da je potrebno požarno varnost zagotoviti v gradbeno, tehničnem, varnostnem in organizacijskem smislu in čim prej izboljšati sistem varnosti. Naročen bo elaborat, ki bo pokazal, katere investicije in ukrepi so potrebni za dolgoročni dvig požarne varnosti in bo zanje potrebnih veliko finančnih sredstev, ter kratkoročno, kar se da urediti brez velikih sredstev, le z boljšo organiziranostjo in nakupom najnujnejše potrebne opreme. Ocenil je tudi, da so zadnji dogodki pokazali, da bo občina morala speljati postopke sprejema lokacijskega ureditvenega načrta, ki bo osnova za sodelovanje lastnikov pri celoviti zagotovitvi varnosti v SPB-ju. Da so za to so v prvi vrsti zadolženi lastniki, je poudaril tudi Vitomir Rupnik, član komisije in stanovalec. Zahvalil seje za vso pomoč in poudaril, da je ustanovitev in delo projektne skupine pomagalo k razreševanju problemov v SPB-ju. hkrati pa povedal, da se pozitivni odmevi kažejo že tudi v samem objektu, kjer so že izboljšali nekatere organizacijske in druge zadeve (seznami stanovalcev, ureditev kletnih prostorov ipd). Svoje poglede so predstavili tudi drugi prisotni in poudarili, da je nakup primerne lestve le en od nujnih ukrepov, ki bodo zagotovili večjo varnost - tako v SPB kot tudi v drugih objektih. 0. U. Problematika zagotavljanja požarne varnosti v občini Domžale - pri reševanju iz višjih stanovanjsko-poslovnih objektov Projektna skupina za prenovo SPBI Zaradi številnih problemov, na katere so opozarjali zlasti stanovalci SPB-ja, posamezne pa je ugotavljala tudi Občina Domžale, je županja Občine Domžale aprila 1999 ustanovila Projektno skupino za prenovo SPB-ja. Njen namen je bil oblikovati stališča in predloge za celovito prenovo stanovanjsko-poslovnega kompleksa, ena izmed pomembnejših nalog pa tudi izdelati zasnovo celovite rešitve varnosti v kompleksu. Ugotovljeno je namreč bilo, da je pozama varnost pomanjkljivo urejena, da ni izdelan celovit sistem - elaborat o ukrepih požarne varnosti, niti v skladu s predpisi ni urejenih niti požarnih stopnišč. V letu 2002 je komisija predlagala županji, da v breme proračuna naroči izdelavo posebne požarne študije glede SPBI, ki bo osnova za izdelavo bodočega požarnega reda za zagotavljanje požarne varnosti v SPBI, ki so ga sicer dolžni izdelati lastniki oz. upravniki. Študija je bila narejena v letu 2003. Leta 2004 so na predstavitvah idejnega projekta za ureditev SPB-ja udeleženci poleg ostalega izpostavili tudi problem zagotavljanja požarne varnosti, ki se mora nujno upoštevati že v prvi fazi (dostopnost gasilskih in reševalnih vozil, način evakuacije, cvakuacijske poti, požarne stopnice ...). Projektna skupina jc zelo aktivna, naslednji teden pa je sklicana tudi izredna seje komisije. Študija požarne varnosti v SPB-ju Študija obsega posnetek stanja, s predpisi določen nivo varnosti - ukrepi, posebne zahteve za instalacije, opremo, zahteve za vgrajene sisteme aktivne protipožarne zaščite vključno s krmiljenjem v primeru požara, vrstami in načini gašenja ter potrebne naprave in sredstva za gašenje, intervencijske površine in dovozne poti, organizacijske ukrepe, posebne zahteve glede varstva okolja pri požaru, oceno požarne ogroženosti, tudi kratek povzetek in ukrepi po prioritetah. I Jkrepi so razdeljeni na: ukrepe v kletni etaži in instalacijski del objekta, poslovni del objekta in stanovanjski del objekta in pod opombo na koncu ukrepov izdelovalec študije navaja, da ustrezno dolge gasilske lestve lahko povečajo požarno varnost, saj lahko služijo za gašenje z zunanje strani stavbe, v manjši meri pa tudi za evakuacijo ogroženih oseb. Požar 22.10.2004 Poročilo v zvezi s požarom je priloga. Za Občino Domžale jc pomembna ugotovitev, da sistem požarne varnosti deluje. Gasilci CPV in alarmirana prostovoljna gasilska društva so bila hitro na mestu požara, kije bil lokaliziran, takoj pa seje pričelo z. reševanjem. Prav tako so bile v pripravljenosti strukture civilne zaščite, občinsko vodstvo, pripravljeni pa so bili tudi ukrepi v primeru nadaljnjega aktiviranja intendantskih, logističnih in ostalih enot civilne zaščite. Ocenjujemo, da je bila lestev iz Ljubljane pravočasno na mestu požara, pa tudi, da v primeru, ko bi gorelo v katerem od »notranjih« stopnišč, dostop kamiona z lestvijo glede na strukturo prehodov ni možen. Pregled aktivnosti v zvezi z nabavo motorne lestve in varstva pred požarom v SPBI Ukrepi Občine Domžale: - županja Cveta Zalokar Oražem se je 27. oktobra 2004 že sestala z. župani sosednjih občin in jih ponovno seznanila z nujnostjo nakupa ustrezne požarne lestve za reševanje iz višjih nadstropij stanovanjsko-poslovnih objektov. Županja pričakuje, da bodo župani z. območja vseh občin, ki jih s svojo dejavnostjo pokriva Center požarne varnosti Domžale, pristopili k sofinanciranju omenjene lestve. Finančna obremenitev posamezne občine bo izdelana na osnovi posebnih kriterijev. Občina Domžale bo skupaj s Centrom požarne varnosti Domžale v najkrajšem času organizirala sestanek vseh, ki bi v primeru požarne in druge nevarnosti, potrebovali tovrstno lestev (industrija, občine, zavarovalnice, gasilska Kaj se je pravzaprav dogajalo Požar na objektu Domžale. 2210.04. ob 09.14 uri je prišlo do požara v eni izmed kletnih drvarnic SPB-ja kar je preko l hi zveze v CPV sporočil varnostnik. Takoj po izvozu poklicnih gasilcev na kraj so bila aktivirana še okoliška prostovoljna gasilska društva iz: Domžal, lira. Doba. Studenca, Homca, Prevoj in OB iz Ljubljane zaradi pomoči pri evakuaciji stanovalcev iz višjih nadstropij z avta lestvijo. Na kraju je bil izveden notranji napad v kletne prostore, ogenj kljub gostemu dimu najden in pogašen v 20 minutah po vstopu. Zaradi močnega zadimljenja je bilo potrebno odpreti vrata na vrhu stopnišča na teraso in pričetek prezračevanja z izpihovalniki zraka. Potem se je začelo reševanje ogroženih stanovalcev iz višjih nadstropij. Evakuirani so bile: štiri starejše osebe, dva invalida, enaindvajset oseb, ki so imele težave z dihali in petintrideset oseb, ki so brez pomoči gasdcei' zapustile objekt, ko sta bila hodnik in stopnišče dobro prezračena. Na požarni straži je ostalo domače (ID Domžale mesto do poznih večernih ur. (iz poročila CPV za oktober 2004) Ob 09.12 smo dobili obvestilo, da se kadi iz kletnih prostorov stanovanjskega bloka na Ljubljanski cesti, občina Domžale. Aktivirali smo poklicne gasilce CPV Domžale. Ogenj je povzročal močan dim, ki seje hitro širil po celotnem stopnišču večnadstropnega bloka. Zaradi zahtevnosti gašenja smo dodatno aktivirali še naslednja prostovoljna gasilska društva: Domžale-mesto, Vir, Dob, Homec in Studenec. Vodja intervencije je za pomoč pri evakuaciji stanovalcev iz višjih nadstropij prosil tudi za lestev, ki je prišla iz GB Ljubljana. Zagorelo je v eni od priročnih drvarnic v kleti bloka. V kleti je bilo veliko navlake (plastike, gum in drugih hitro gorljivih predmetov), ki so povzročili močan dim. V intervenciji gašenja in reševanja je skupaj sodelovalo 86 gasilcev z 22 vozili. Evakuiranih je bilo 62 oseb, od tega je šest oseb iskalo prvo pomoč. O požaru so bile obveščene pristojne inšpekcijske službe, reševalna postaja Domžale, policija, vodja izpostave URSZR Ljubljana in namestnik poveljnika štaba CZ občine Domžale (Iz dnevnega informativnega biltena Ministrstva za obrambo, Uprave RS za zaščito in reševanje. Izpostava Ljubljana -23. 10. 2004) zveza idr.) - sestanek je bil že sklican; - Občina Domžale bo v najkrajšem možnem času zagotovila polovico finančnih sredstev (cca 40 mio SIT) za nakup lestve, hkrati pa bo predlagala, da dejavnosti v zvezi z. nakupom lestve ob aktivni udeležbi občine vodi Center požarne varnosti Domžale; - Na izredni seji se jc že sestala Projektna skupina za obnovo SPI) ter po preučitvi študije požarne varnosti predlagala ukrepe za zagotovitev požarne varnosti znotraj SPB-ja, kar naj bi po našem mnenju pomenilo tudi največjo učinkovitost. Predlagali bodo tudi angažiranje sredstev rezervnega sklada, zbranih s strani stanovalcev SPB-ja. Pripravil Toni Dragar. podžupan DATUM AKTIVNOST OPOMBA September 1999 Na podlagi naročila občine Domžale je izdelana študija možnosti reševanja ob požarih na območju občin Domžale, Mengeš, Lukovica, Moravče in Trzin. Študija analizira možnosti reševanja ljudi iz visokih objektov ter v indusUiji Študija pokaže potrebo po motorni lestvi na območju vseh občin s poudarkom na SPB-1 in industriji. Oktober 1999 Občina Domžale pripravi finančno konstrukcijo nabave lestve ob upoštevanju vseh potencialnih softnancerjev in jih povabi k sodelovanju. Glavna sofinancerja sta Občina Domžale in llelios. Nabava lestve je predvidena v letu 2000. Vsak soinvestitor naj bi podpisal pismo o nameri ter sredstva prispeval v poseben sklad po zaprtju finančne konstrukcije. November 1999 Predstavnika Občine Domžale in Centra požarne varnosti obiščeta vse potencialne soinvestitorje in jih seznanita s problematiko ter jim v podpis izročita pismo o nameri. Odziv večine je pozitiven, vsi obljubilo sodelovanje, vendar pismo o nameri podpišejo samo nekateri. Leto 2000 Dejanski odziv softnancerjev je minimalen, zato ni možno sestaviti finančne konstrukcije za nabavo lestve. V proračunu /a letu 20(10 Občina Domžale zagotovi sredstva za sofinanciranje nakupa. Zaradi nesodclovanja potencialnih sofinancirajev. Občina Domžale nabavo lestve preloži v naslednje leto, z razpoložljivimi finančnimi sredstvi pa dodatno opremlja in usposablja predvsem gasilske ter druge reševalne enote (CZ) za ukrepanje ob požarih in nesrečah v visoki stavbah. Med drugimi organizira in izvede tudi zaščitno-reševalno vajo »Domžale 2000«, v kateri preizkusi delovanje gasilskih enot ter enot CZ za ukrepanje ob večji nesreči v SPB-1. Marec 2002 Občina Domžale na podlagi analize požarov in drugih nesreč ponovno začne /. aktivnostmi za nabavo motorne lestve. April 2002 Občina Domžale dobi možnost nabave rabljene in cenejše motorne lestve iz Gasilske brigade Kranj. Na območju občin Domžale, Trzin, Mengeš, Lukovica in Moravče se Z lestvijo naredi preizkus za ukrepanje, ki pokaže da je lestev primerna za ukrepanje na ogroženih območjih Maj 2002 Občina Domžale ponovno pripravi finančno konstrukcijo ter k sodelovanju povabi potencialne soinvestitorje. Finančna konstrukcija sofinanciranja lestve je narejena na novo in sicer tako, da Občina Domžale prevzame še večji delež kot leta 1990. 2002, 2003 Odziva na povabilo ni bilo, zato tudi tokrat Občina Domžale odstopi od investicije, z razpoložljivimi finančnimi sredstvi pa dodatno opremlja in usposablja predvsem gasilske ter druge reševalne enote (CZ) za ukrepanje ob požarih in nesrečah v visoki stavbah. Med drugimi organizira in izvale tudi zitSčitno-reševalno vajo »Domžale 2003«, v kateri preizkusi tudi uspo-sobljenost tehničnega reševanja ob nesreči v SPB-1. stran 5 DOMŽALE Javni agenciji za železniški promet Republike Slovenije Maribor, Cankarjeva 5 2000 MARIBOR Protestno pismo Vodstvo Občine Domtale je enako kot občani in občanke z veliko prizadetostjo sprejelo informacijo o hudi železniški nesreči s smrtnim izidom na enem od treh nezavarovanih železniških prehodov na območju Depale vasi. Naša prizadetost in ogorčenje sta toliko večja, ker si vodstvo občine Domžale že vrsto let prizadeva, da bi obstoječe prehode čez železniško progo v naselju Depala vas uredili, saj jih za vsakodnevno pot v šolo uporabljajo tudi učenci bližnjih osnovnih šol, dijaki in študentje. Pri tem pa se zavedamo, da Zakon o železniškem prometu (Uradni list RS. štev. 92/99. J J/01 in 33/01) določa, da je javna železniška infrastruktura grajeno javno dobro v lasti države, torej občina nima niti pristojnosti niti odgovornosti za reševanje tovrstne problematike, ki pa je v našem primeru zelo aktualna in zahteva takojšnje reševanje. Zato protestiramo proti počasnemu reševanju tovrstne problematike in zahtevamo, da Javna agencija za železniški promet Republike Slovenije takoj pristopi k zavarovanju prehodov z najprimernejšimi ukrepi, ki bi zagotovili celovit varen železniški in cestni promet na tem območju. Občina Domžale je kljub temu, da v skladu z zakonodajo nima na tem področju nobenih pristojnosti in odgovornosti, tudi v prihodnje pripravljena sodelovati pri reševanju teh problemov, v kolikor ocenjujete, da je naša pomoč potrebna. Predlagamo čimprejšnji skupni sestanek ter sprejem konkretnih dogovorov - s terminskim planom, za razrešitev omenjene problematike. Pričakujemo takojšen odziv na naše pismo ter vas pozdravljamo. Županja Domžali. 25.10.2004 Cveta ZALO KAR ORAŽEM Občina skupaj s krajani zahteva ureditev prehodov Vodstvo Občine Domžale je enako kot občani in občanke z veliko prizadetostjo sprejelo informacijo o hudi železniški nesreči s smrtnim izidom na enem od nezavarovanih železniških prehodov na območju Depale vasi. Dolgoročne rešitve Občina Domžale omenjeno problematiko razrešuje že od leta 1999, ko je za celovito ureditev prometnega omrežja znotraj Depale vasi naročila idejno rešitev za rekonstrukcijo cest naselja Depala vas. Na osnovi javne razgrnitve, razprav z občani ter njihovih predlogov ter usklajevalnega sestanka predstavnikov občine, K.S Venclja Perka, gradbenega odbora In projektanta je bil v januarju 2000 pripravljen idejni projekt, kije predvidel osrednjo lokalno cesto ter ukinitev dveh nezavarovanih železniških prehodov (vzhodnega in zahodnega) ter ureditev enega - v celoti zavarovanega prehoda. Na enem od sestankov je bil tedaj s strani Slovenskih železnic tudi dana obljuba, da bodo osrednji železniški prehod tudi primemo uredili z vso potrebno signalizacijo ter zapornicami. Občina Domžale je na osnovi s pripombami iz razprave dopolnjenega idejnega projekta naročila P(il) in P/l projekt za ureditev osrednje ceste skozi Depalo vas, aktivnosti pa so bile upočasnejene zaradi začetka urejanja oz. rekonstrukcije križišča R2-447/0294, ki jih vodi Ministrstvo za promet. Direkcija RS za ceste. Sektor /a investicije v letu 2002. Občina je bila seznanjena o pripravi idejnega projekta za ureditev omenjenega križišča. Pri projektiranju križiščajc Občina Domžale vseskozi zastopala stališče, da se v tem okviru uredijo tudi lokalne prometne povezave znotraj Depale vasi s ciljem, da se zagotovi večja celovita prometna varnost. Občina Domžale je ob prošnji za potrditev projektne naloge (01. 08. 2002) že 21. 08. 2002 investitorju tudi predlagala, da se kot stranko v postopku za posredovanje smernic za izdelavo idejnega projekta rekonstrukcije omenjenega križišča, zaradi neposredne bližine nezavarovanih prehodov vključi tudi SLOVENSKE ŽELEZNICE. Občina Domžale je v dopisu v letu 2003 (19. 03. 2003) tudi Ministrstvo za promet in zve/e. Direkcijo RS za ceste, opozorila, da je potrebno problematiko križišča Depala vas Zakon o železniškem prometu (Uradni list RS, štev. 92/99, 11/01 in .3.3/01) določa, da je javna železniška infrastruktura grajeno javno dobro v lasti države, torej občina nima niti pristojnosti niti odgovornosti za reševanje tovrstne problematike, ki pa je v našem primeru zelo aktualna in zahteva takojšnje reševanje. AGENCIJA ZA ŽELEZNIŠKI PROMET RS Kopitarjeva 5 2000 MARIBOR Peticija prebivalcev Depale vasi! Depala vas je razdeljena z. železniško progo, ki povezuje Kamnik z Ljubljano. Gre za poseben primer, ko je vas razdeljena z železniško progo tako rekoč po sredini in se pri tem križa S tremi cestami, ki potekajo vzporedno. Vsi trije prehodi so slabo zavarovani, kar smo že večkrat opozarjali. Vzrok za tako stanje bi naj bilo pomanjkanje denarja! Čez te prehode se vsak dan odvija gost promet z vozili, prečkajo pa jih tudi pešci, med njimi tudi otroci, ki obiskujejo šolo. Te poli so tudi t.im. šolske poti in jih vsak dan uporablja kar 62 osnovnošolcev! V zadnjih nekaj letih je bilo na železniških prehodih v Dcpali vas vsaj 5 smrtnih žrtev, med njimi tudi otroci! Da je slabo zavarovan prehod lahko smrtno nevaren smo ponovno doživeli 20. 10. 2004. (iospod, ki je s prevoznim sredstvom ra/va/al kruh, je okoli enajste ure dopoldan želel obiskati svoje stalne odjemalce, pa na žalost tega ni dočakal.Na slabo zavarovanem zadnjem prehodu v I )epali vasi se je vanj zaletel vlak in kmalu po nesreči je umrl. Že velikokrat smo opozarjali, da svetlobni in zvočni signali niso dovolj za varen prehod čez železniško progo! Ali je bilo res po- Zavarovanje železniških prehodov v Republiki Sloveniji Območje Prehod z Andrejevim križem Vsi prehodi Celje 136 205 Ljubljana 39 106 Maribor 161 239 Nova Gorica 21 44 Novo mesto 264 324 Postojna 33 58 SKUPAJ 654 976 (Vii. Dnevnik) trebao še eno človeško ŽIVLJENJE!, da ponovno potrdimo naše trditve" Ali sploh lahko primerjamo stroške, ki bi bili potrebni, da bi vse prehode uredili tako, kol je to potrebno, s človeškim življenjem oz. z vsemi tistimi življenji, ki so bili zgubljeni na teh neurejenih prehodih! /a varen prehod čez železniško progo so nujno potrebne poleg vidnih in zvočnih signalov predvsem zapornice! Pa naj še kdo trdi, da za to nimamo denarja! Koliko človeških življenj bo še potrebno, da se bo ta denar našel! Prebivalci Depale vasi smo pretreseni in ogorčeni hkrati. Veliko razumevanja in obljubljeno podporo smo dobili pri županji Občine Domžale Sveti Za-lokar-Oražem, za kar se ji zahvaljujemo! Obračamo se še na Agencijo za železniški promet RS, ki odloča o ureditvi železniških prehodov v Sloveniji, s prošnjo, kije hkrati že kar klic. naj končno uredijo vse prehode v Depali vasi tudi z zapornicami! Predlagamo, da se vse tri prehode v I tepali vasi uredi z zapornicami, ki bi bile priključene na samo en elektronski sistem. I Ipamo.da tokrat ne bomo naleteli na gluha usesti. Hvala za razumevanje asist.Nada Kecclj, dr. med., I.r. g. Jože Cuzak, l.r. g. Anton Dime, l.r. in podpisi skoraj vseh vaščanov Depale vasi! /upanju ('vela /alokar Oraiem seje s predstavniki podpisnikov peticije iz Depale vasi ie sestala na daljšem pogovoru, kjer so se dogovori/i, da bodo skupno sodelovali in se trudili, da bi bili čimprej realizirani ustrezni ukrepi za povečanje prometne varnosti na območju Depale vasi. 28. tO. 2004 obravnavati kratkoročno v smislu čimprejšnje rešitve obstoječe prometne situacije, ki je neugodna, ter dolgoročno v smislu končne rešitve prometne situacije območja Depala vas. kar naj bi vključevalo tudi ureditev problema nezavarovanih prehodov - med njimi so trije nezadostno urejeni ter trije povsem nezavarovani prehodi Direkcija RS za ceste je kot investitor pripravila primerjalno študijo ter analizo optimalne navezave naselja Depala vas na regionalno cesto R2-447 na odseku 0294 Trzin - Domžale ter najprej tri variante možnih rešitev. Kasneje pa tudi na pobudo Občine Domžale, ki je ugotovila, da nobena od variant v celoti ne upošteva že omenjenega idejnega projekta za rekonstrukcijo cest naselja Depala vas, pripravila še dve varianti možnih rešitev. V zvezi z nadaljevanjem aktivnosti za rekonstrukcijo križišča Depala vas smo po ponovni predstavitvi variant s strani projektanta ugotovili (7. 6. 2004), da je najugodnejša varianta štev. 5, ki je le delno usklajena s ponujeno celovito rešitvijo lokalnega prometnega režima znotraj Depale vasi. saj je Direkcija RS za ceste s primerjalno študijo in analizami dokazala, da rešitev lokalnega prometa v obsegu, kot gaje načrtovala občina, ni mogoče prilagoditi njihovi strokovno utemeljeni rešitvi rekonstrukcije križišča za navezavo Depale vasi na regionalno cesto. V omenjenem dopisu je Občina Domžale tudi predlagala, da se za pešce in kolesarje ob severni strani železniške proge zgradi nova povezava od Depale vasi do Domžal in tako zagotovi tudi večjo prometno varnost. Ob tem je pomembno, da varianta štev. 5 predvideva med drugim tudi ukinitev dveh neustrezno zavarovanih železniških prehodov, pa tudi nezavarovanega prehoda, ki je že na območju Občine Trzin, na karem se je zgodila zadnja prometna nesreča. Občina Domžale tej problematiki namenja posebno skrb. to dokazujejo tudi rešitve na področju zagotavljanja varnih šolskih poti za šolobvezne otroke iz Depale vasi, ki obiskujejo pouk v svojem šolskem okolišu. Občina Domžale namreč zagotavlja organiziran prevoz za 35 učencev iz Depale vasi od 1. do 4. razreda v Osnovno šolo Venclja Perka Domžale, čeprav smo po zakonu dolžni skrbeli le za brezplačni prevoz, če je učenčevo prebivališče oddaljeno od šole več kot štiri kilometre oz. v drugih primerih, ki jih določa zakon. 27 šoloobveznih otrok na željo star- šev obiskuje Osnovno šolo Trzin, ki je v drugem šolskem okolišu. Občina Domžale si bo tudi v prihodnje prizadevala, da v sodelovanju z Ministrstvom za promet, Direkcijo RS za ceste ter Slovenskimi železnicami čim prej uskladi ugotovljene najboljše rešitve ter tako poskrbi za celovito prometno varnost na območju Depale vasi. Glede na že ugotovljene možnosti je najboljša rešitev uskladitev vseh prometnih tokov - navezava na regionalno cesto, ureditev lokalnih poti znotraj Depale vasi na tak način, da bo promet možen le čez en zavarovan železniški prehod, ostala dva nezavarovana pa se ukineta. Ob tem želimo javnost seznaniti tudi s tem. da je Občina Domžale Slovenske železnice zaprosila tudi za sodelovanje pri določitvi pogojev k prostorsko izvedbenemu aktu - Zazidalnemu načrtu območja Nova Depala vas in da je v postopku za pridobitev njihovega mnenja 14. oktobra 2004 nezavarovane železniške prehode na tem območju, tudi tistega, kjer se je zgodila nesreča, pregledovala Komisija za ugotavljanje dejstev, na podlagi katerih bo odločeno o načinu izvedbe nivojskih križanj cest z železniškimi programi v RS in načinu njihovega zavarovanja. Omenjena komisija je ob tem ugotovila nekatere nepravilnosti, ki jih bo Občina Domžale skupaj s Slovenskimi železnicami skušala čim prej odpraviti, predvsem pa je ugotovila, da je na območju med Domžalami in Trzinom glede na veljavni Pravilnik število zavarovanih in nezavarovanih prehodov čez progo preveliko. Kratkoročne rešitve Občina ugotavlja, da bo opisano dolgoročno rešitev zaradi zapletenosti postopkov (sprejem sprememb Dolgoročnega prostorskega plana, izdelava lokacijskega načrta, odkup zemljišč, sprememba namembnosti zemljišč iz kmetijskih v stavbna idr), možno realizirati najhitreje v petih letih, če ne bo dodatnih zapletov. Zaradi omenjene ugotovitve ter gostote vsakodnevnega železniškega prometa (do 40 vlakov), stalnega povečevanja prometa znotraj Depale vasi, ogroženosti kolesarjev in pešcev, med njimi zlasti šoloobveznih otrok ter smrtnih žrtev, je Občina Domžale Javni agenciji za železniški promet Republike Slovenije 25. oktobra 2004. posredovala protestno pismo (v prilogi) zaradi počasnega reševanja tovrstne problematike in zahtevo, da agencija takoj pristopi k zavarovanju prehodov z najprimernejšimi ukrepi, ki bi zagotovili celovit varen železniški in cestni promet na tem območju. Prepričani smo, da je edina prava rešitev postavitev zapornic na vseh neustrezno zavarovanih in nezavarovanih prehodih. Urad županje OD TU IN TAM Srečanje v mestni 1 »v • nisi V sredo, 27. oktobra 2004 sem se udeležila srečanja v Mestni hiši Ljubljane kot koordinatorica Občine Domžale. Vsebina se je nanašala na neuravnoteženo zastopanost žensk in moških v politiki. Politika je tvegano, umazano in agresivno početje. Tega bistva politike ni mogoče spremeniti, zato se ji ni vredno pridružiti, politika je neznosna potrata časa, denarja in energije, politika ti vzame zasebnost. To so vse argumenti, zaradi katerih se ženske težko odločajo za politiko. Moški princip in ženski princip morata sodelovati, saj se življenjski i/k umi 11 moških in žensk sicer bistveno razlikujeta, pa vendar le skupaj dosežeta harmonijo, ravnovesje v družbi, po katerem vsi hrepenimo. Politika brez žensk je kakor ptica, ki poskuša leteti z enim samim krilom. Obsojena je, da strmoglavi. Pozdravni nagovor je imel podžupan občine Ljubljana Miloš Pavlica, ki je vsestransko podprl enako zastopanost žensk in moških v politiki. Predavateljica Sonja Robnik z Urada za enake možnosti se je dotaknila: - ustavnih in zakonskih določil; - kršitev načela enakosti; - Zakona o enakih možnostih žensk in moških; - odprave predsodkov in stereoti- Državna svetnica Marta Turk pov. to je družinskega življenja, oglaševanja delovnih mest in postopkov za sprejem v službo in vzgoje za enakost. Liana Kalčina iz Koalicije za uveljavitev uravnotežene zastopanosti žensk in moških v javnem življenju in direktorica Informacijskega centra Sveta Evrope je spregovorila o neuravnoteženosti zastopanosti žensk in moških v političnem življenju in na kakšen način lahko tudi ženska vstopi v politiko. Predstavila je tri možne načine vstopa in sodelovanja žensk v politiki. Obrazložila je tudi sedanji položaj v Sloveniji, ki je katastrofalen, kar potrjujejo tudi zadnje volitve (žensk 11 %). Novinarka Metka Šišernik Volčič je pripravila pregled moči in nemoči televizije in kolikšen delež krivde nosijo mediji pri ustvarjanju zlagane podobe sodobne ženske. Državna svetnica Marta Turk pa je posegla v področje poklicnega uveljavljanja žensk in pripravila dosedanje rezultate v programu Poklicno uveljavljanje žensk. Program srečanja je bil zelo zanimiv, tudi udeleženke smo dodale svoja mnenja, stališča in prepričanja ... Saša Kos Znanje, mladi in turizem Koristna izmenjava izkušenj Osnovna šola Rodica in Komisija za turizem Oddelka za finance in gospodarstvo Občine Domžale sta pred kratkim pripravila okroglo mizo o mladih in turizmu ter nanjo povabila mentorje turistične vzgoje ter učitelje izbirnega predmeta z osnovnih šol nekdanje Občine Domžale ter predstavnice vrtcev, gostiteljica pa je ob domači OŠ bila Nevenka Narobe, predsednica Turističnega društva Jarše-Rodica. Vsebina okrogle mize je bila povezana z obravnavo teme mladi in turizem ter turistično vzgojo kot iz- birnim predmetom oz. krožkom, posebej pa so bili prisotni pozorni na predstavitev tovrstne dejavnosti na OŠ Rodica in OŠ Janko Kersnik, kjer dosegajo odlične uspehe tudi v okviru naše države. Po uvodnem pozdravu pomočnice ravnateljice OŠ Rodica Anice Čeme ter daljšem prispevku Igorja Kuzmiča, predsednika komisije, kije širše predstavil p< imen vzgoje in izobraževanja mladih kot turističnih delavcev ter bodočih turistov, smo prisluhnili predstavitvi turistične dejavnosti na posameznih šolah, kjer so le na dveh organizirano pristopili k turizmu kot izbirnemu predmetu, zadovoljni pa ne moremo biti niti s številom turističnih krožkov na posameznih osnovnih šolah. Zanimivo je bilo prisluhniti mentoricama Ani Medved in Dragi Jeretina Anžin. ki za to dejavnost skrbita na OŠ Rodica ter sc pri tem odlično povezujeta s TD Jarše-Rodica, dragocene pa so bile izkušnje mentorice Marjane Flis Lederer, ki tovrstno dejavnost uspešno vodi na OŠ Janko Kersnik Brdo. V razpravi je bilo ugotovljeno, daje delo na tem področju delo na dolgi rok. katerega učinki se bodo pokazali v prihodnje, podrobneje pa so bile predstavljene tudi posamezne aktivnosti s področja organizacije prireditev, skrbi za varovanje okolja, vodenja turistov, prometne varnosti, povezovanja med posameznimi dejavniki, pri čemer se posebna skrb posveta daje pridobivanju znanja, kakovosti storitev ter gostoljubnosti, saj je to najpomembnejše pri turistični ponudbi. Ob koncu so bili sprejeti naslednji dogovori: - zagotoviti, da bodo turistični krožki delali na vseh osnovnih šolah v občini Domžale; - zagotoviti sodelovanje med Komisijo za turizem, krožki na osnovnih šolah ter najbližjimi turističnimi društvi; - dati pobudo, da turistična vzgoja kot izbirni predmet v okviru možnosti najde pot na vse osnovne šole; - zagotoviti sodelovanje vseh turističnih krožkov na tekmovanjih Turizmu pomaga lastna glava; - Turistični zvezi Slovenije je potrebno predlagati ustreznejše nagrajevanje najboljših ekip ter čimprejšnjo zagotovitev ustrezne literature za turistično vzgojo kot izbirni predmet; - preučiti možnost primernega nagrajevanja mentorjev turistične vzgoje na posameznih osnovnih šolah; - posebno skrb nameniti tudi turistični vzgoji v vrtcih. Vera Vojska Povabilo k zbiranju starih predmetov Wl en ač ni kova domačija Zadnje dni v septembru je prenovljena Menačnkova domačija odprla svoja vrata za obiskovalce. Ker želimo, da bi hiša kar najbolj pričala o tedanjem načinu življenja, vas vabimo, da sodelujete v akciji zbiranja starih predmetov. 5. državni turnir Specialne olimpiade v namiznem tenisu na OŠ Roje - Domžale 2004 Gostja olimpijska zmagovalka v namiznem tenisu Mateja Pintar Osnovna šola Roje je bila tudi letos odličen gostitelj Specialne Olimpiade Slovenije in v njenem okviru 5. Državnega turnirja v namiznem tenisu Domžale 2004. 17 ekip s skoraj 100 tekmovalci in tekmovalkami iz vse Slovenije se je pomerilo v tej igri z belo žogico, za katero jim je dr. Janez Drnovšek, predsednik države, v prijaznem pismu napisal, da želi da bodo tekmovalce ubogale, hkrati pa zaželel vsem. da bi bile to igre tovarištva, zadovoljstva in veselja. Tekmovanja so potekala v OŠ Roje in sosednji OS Domžale, učenci in učitelji pa so pripravili tudi otvoritveno slovesnost, ki je minila v znamenju veselja in navdušenih »planincev« Osnovne šole Roje. Ti so namreč pod vodstvom svojih mentorjev pripravili pravi plesno-glasbeni spektakel in tako prisrčno dobrodošlico vsem. ki so prisluhnili tudi najboljšim željam ravnateljice OŠ Roje, Marjance Bogataj, ter pokroviteljice turnirja, županje Občine Domžale. Cvete Zalokar Oražem, ki je tudi uradno odprla tekmovanje ter vsem udeležencem zaželela lep in vesel dan. veliko prijetnih trenutkov ter športne sreče. Med gosti je Občino Lukovica zastopala Stana Stopar, mlade pa je nagovoril tudi predstavnik Specialne olimpiade. Ljubo Miličevič. Po dvigu zastave in igranju slovenske himne smo prisluhnili tudi olimpijski zaprisegi ter olimpijski himni, nato pa so se začela športna srečanja. V njih so prav vsi tekmovalci in tekmovalke pokazali veliko srčnosti, veselja prav ob vsaki dobri ali boljši potezi, predvsem pa veliko navdušenosti ob uspešnih igrah in veselja, da se lahko družijo. Čeprav rezultati niso najpomembnejši zapišimo, da imajo najboljše namiznoteniške igralce na VIK' Murska Sobota Enota Ljutomer ter CUDV Črna na Koroškem, najboljše igralke pa VDC Golovec Celje in Cl !|)V (ina na Koroškem, najboljši vozičkar in najboljša mešana dvojica pa sta prišla iz CJPV Vipava. Po končanem športnem tekmovanju je bila v telovadnici OŠ Roje tudi svečanost ob zaključku ter prisrčno druženje z ansamblom Borisa Razpotnika. Posebno priznanje in čast je s svojim prihodom na 5. državni turnir v namiznem tenisu Domžale 2004, na Osnovni šoli Roje, dala zmagovalka paraolimpijskih iger Mateja Pintar. Zlato medaljo je pred kratkim v Atenah osvojila prav v namiznem tenisu in je s svojo srčnostjo in borbenostjo svetal zgled, kaj lahko športnik kljub invalidnosti doseže. Mladi tekmovalci in tekmovalke so bili nad njo in trenerjem Veckom navdušeni in bi jo prav radi vsi posnemali. Osnovna šola Roje se pokroviteljem, donatorjem ter vsem ostalim, ki so kakorkoli pomagali pri izvedbi turnirja, katerega tradicionalni organizatorji so, iskreno zahvaljuje. Vera Vojska Vse izbrane predmete bo skupina strokovnih navdušencev za kulturno dediščino pogledala in evidentirala. V kolikor menite, da bi lahko spodaj našteti predmeti iz začetkov 20. stoletja našli svoje mesto v domačiji, pokličite Olgo Pavlin na telefon 041-256-327 in se dogovorite o podrobnostih. Že v naprej se vam zahvaljujemo za sodelovanje! Večja hiša in spalnica: - javorjeva miza in klop, - klop okoli peči, - stoli okrog klopi (kmečki stoli, štokrli), - stara luč iz stekla cca. vse iz okrog leta 1930 (oz. pred 2. svetovno vojno), - star štedilnik, - stare vtičnice oz. stikala. Veža s črno kuhinjo: - kotel za kuho (za prebivalce hiše oz. živino), - omarica z zaveso - za kuhinjo, - polica za priročna živila (nad črno kuhinjo), - kuhinjska posoda iz začetka I. 1900, - sklednik, žličnik, škaf za vodo. M.P. Velik odziv za obisk Heliosa Komuniciranje z lokalno javnostjo je za vsako gospodarsko družbo pomembna sestavina poslovnih opravil, ki lahko veliko prispeva k dobrim medsebojnim odnosom in zaupanju. Tega se v Heliosu v celoti zavedajo, zato že vrsto let organizirajo DNEVE PEDIKURA PANČUR Vlasta 01/72 45 106 ■ MEDICINSKA NEGA NOG kmmmo nopaioi - KLASIČNA NEGA NOG (v kleti zdravstvenega doma Domžale) Popoldne: ponedeljek, sreda Dopoldne: torek, četrtek, petek ODPRTE I VRAT, ki so v prvi vrsti namenjeni okoliškemu prebivalstvu in vsem tistim, ki jih llelios zanima in želijo s prve roke slišati in na kraju samem videti, kaj se v tem velikem in uspešnem podjetju proizvaja in kakšni so njihovi načrti za prihodnost. Letošnjemu povabilu na dan odprtih vrat 16. oktobra 2004 se je odzvalo nepričakovano veliko obiskovalcev, ki so si z velikim Zanimanjem ogledovali notranjost tovarne in procesov, ki potekajo v proizvodnih obratih. Ob tem je vsak imel tudi veliko priložnosti, daje dobil pojasnila in odgovore na zastavljena vprašanja, ki so bila v ospredju njegove pozornosti. Vsekakor je bil dan odprtih vrat v Heliosu uspešno izveden, kar je potrdila tudi večina obiskovalcev. M.B. Hvala vsem, ki ste pomagali Sponzorji Menačnikovc domačije Pri urejanju Mcnačnikove domačije v I )oinžalali. na ( ankarjevi ulici, so sodelovala tudi nekatera preljetja, katerih imena boste našli na posebni ploščici ob vhodu v bodoči elno grafski muzej. Vsem sponzorjem ter vsem ostalim, ki ste kakorkoli pomagali pri urejanju Menačnikovc domačije, se Občina Domžale iskreno zahvaljuje! Zlati sponzorji 1. ) SAM d.o.o.. Prodajni center z gradbenim materialom, Prescrska cesta 1, 1235 Radomlje, tel: 729-88- 00. e-mail: dom@sam.si, material za streho 2. ) Llcktro Počivalšek d.o.o., Ljubljanska cesta 119, 1230 Domžale, tel: 721 -61 -06,031 -615-278. e-mail: elcktro.pocivavsek(«!siol.net, clcktni inštalacije, delo in material 3. ) Arboretum Volčji Potok, Volčji Potok 3. 1235 Radomlje, tel: 839 45 33,c-mail: arboretumfi/iarboanum-vp.si, zunanja ureditev objekta Srebrni sponzorji 1. ) Pečarstvo Hrovat Jurij s.p., Gro-beljska cesta 2, 1234 Mengeš, tel: 720 II %,04l 62S88S. izdelava in montaža lončene peči 2. ) Matjaž Slrušnik s.p, Škrjančcvo 8.1235 Radomlje, tel: 041-892-703, 722-81-98, projektiranje vodovodnih in plinskih inštalacij 3. ) EVO d.o.o., Podjetje za inženirske storitve, Študljanska 21, 1230 Domžale, tel: 01 7213 164, 7214 820,e-mail: cvoCr/cs5.net. projektiranje vseh vrst clektroinštalacij Vseskozi smo zelo uspešno sodelo-vali z JKP Prodnik d.O.O., Savska c. 34, Domžale, skupaj z Društvom narodnih noš Domžale pa se zahvaljujemo še Matjažu Brojanu, Milanu l^ivriču, lxnči Kancilija, Stanetu llrojanu, Jožetu lomgu, Janezu luvaiiu ter Aeu Majhcničii in vsem članom in članicam Društva narodnih noš i tanžak za pomoč pri urejanju Menačnikovc domačije in njene okolice. Odgovorna urednica stran 7 Z NAŠIMI POSLANCI 0 OBČINA DOMŽALE Javno povabilo za prijavo programov sofinanciranja miklavževanja, božičnih in novoletnih prireditev 1. Občina Domžale poziva vse fizične in pravne osebe, da pred-loŽijO programe za popestritev kulturnega, tradicionalnega, turističnega in zabavnega decembrskega utripa občine Domžale, ki jih bomo sofinancirali iz občinskega proračuna. 2. Prijavitelj v svoji vlogi obvezno navede ime, sedež in status ter priloži podatke, na podlagi katerih bo mogoče odločiti o vlogi, npr.: - opis programa, - kraj in čas izvedbe programa - predračunsko vrednost izvedbe programa, - vire financiranja in pričakovani delež občinskega proračuna, - drugo, kar bi lahko vplivalo na dodelitev sredstev. 3. Prednost pri sofinanciranju programov bodo imeli programi, namenjeni otrokom, tradicionalne prireditve ter prireditve s priznano kvaliteto. 4. Vloge z. obrazcem, ki je obvezen del prijave, s pripisom »za javno povabilo .št. 61901-5/04« lahko vložile osebno na Vložišču Občine Domžale (soba 4) ali pošljete priporočeno po pošli najkasneje do 25.11.2004 na naslov: OBČINA I)()MŽALE, Oddelek za družbene dejavnosti, Ljubljanska 69, 1230 Domžale Obrazec prijave lahko dvignete na Vložišču Občine Domžale ali na spletni strani: www.domzale.si pod rubriko Razpisi. Vse dodatne informacije dobite na tel. št. 7220-100, interni 152 ali 151. Županja Cveta Zalokar Oražem, l.r. 0 JAVNI RAZPIS Za sofinanciranje športnih in rekreativnih programov v občini Domžale za leto 2005 Oddelek za družabne dejavnosti Občine Domžale na podlagi 5. člena Odloka o vrednotenju in sofinanciranju športnih in rekreativnih programov v Občini Domžale (Uradni vestnik Občine Domžale, št. 1/03) razpisuje kandidaturo za sofinanciranje športnih in rekreativnih programov v Občini Domžale za leto 2005. 1. Občina Domžale bo iz sredstev proračuna sofinancirala naslednje vsebine: - Športna vzgoja otrok, mladine in študentov zunaj obveznega izobraževalnega programa: - interesna športna vzgoja otrok, mladine in študentov, - Športna vzgoja otrok in mladine s posebnimi potrebami, - športna vzgoja otrok in mladine, usmerjenih v kakovostni in vrhunski Spori. - Športna rekreacija, - Kakovostni šport, - Vrhunski šport, - Šport invalidov. Vsebine oziroma programi, ki so predmet tega razpisa, bodo vrednoteni na podlagi Pravilnika o pravilih in merilih za vrednotenje športnih in rekreativnih programov v Občini Domžale (Uradni vestnik Občine Domžale, št. 9/03). 2. Iz proračuna Občine Domžale za leto 2004 se za vsebine iz prejšnje točke nameni 41.000.000,00 SU V primeru, da bo proračun Občine Domžale za leto 2005 različen od proračuna Občine Domžale za leto 2004, sc sorazmerno spremenijo odobrena sredstva. 3. Na javni razpis lahko kandidirajo naslednji izvajalci programov: - športna društva, - zveze in združenja športnih društev, kijih ustanovijo športna društva s sedežem na območju občine Domžale, - zavodi, gospodarske družbe, zasebniki in druge organizacije, ki so na podlagi zakonskih predpisov registrirane za opravljanje dejavnosti na področju športa, - zavodi za področja vzgoje in izobraževanja, ki izvajajo program na območju občine I »omžale. 4. Izvajalci programov morajo izpolnjevati naslednje pogoje: - da so registrirani kot pravni subjekti, - da imajo zagotovljene materialne, kadrovske In organizacij ske pogoje za uresničitev načrtovanih programov, - da imajo organizirano redno dejavnost in vadbo. - da imajo urejeno evidenco o udeležencih programov, - da delujejo na območju občine Domžale. 5. Rok za prijavo je 26.11.2004. 6. Vlagatelji bodo o izidu javnega razpisa obveščeni najkasneje do 11.01.2005. 7. Obrazec za prijavo na javni razpis je na voljo potencialnim kandidatom na naslovu Občina Domžale, Oddelek za družbene dejavnosti. I juhljnnska 69, I »omžale. Potencialni kandidati lahko dobijo navedeni obrazec tudi na sedežu Zavoda z.a šport in rekreacijo Domžale, Kopališka 4, Domžale ler na spletnih straneh: www.donizale.si in www.zavod-sport-donizale.si. X. Popolne vloge s pripisom »za javni razpis« pošljite s priporočeno pošiljko ali oddajte osebno na naslov: OBČINA DOMŽALE Oddelek za družbene dejavnosti. Ljubljanska 69, 1230 Domžale 9. Vse dodatne informacije lahko dobite osebno ali pisno na (>d-dclku za družbene dejavnosti ali na telefonski številki: 01/7241-305 ter na sedežu Zavoda za šport in rekreacijo I »omžale, Kopališka I, Domžale in na ki si 01/7216-862 in 041/966-192. Evropska poslanka dr. Romana Jordan Cizelj med delom v poslanski pisarni v Domžalah (foto: Janez Stibric) Pogovor z Evropsko poslanko SDS, dr. Romano Jordan Cizelj Slovenija je ena od 25-ih držav, ki ima vse možnosti, da enakopravno sodeluje pri oblikovanju politike v Evropski uniji V Sloveniji smo letos prvič volili poslance in poslanke v Evropski parlament. Od sedmih poslancev, kolikor jih zastopa Slovenijo v Evropskem parlamentu, prihajata dva iz naše občine, oba iz Slovenske demokratske stranke (SDS). To sta dr. Miha Brejc in dr. Romana Jordan Cizelj. In prav slednjo smo povabili na krajši razgovor, ki sc mu se je rade volje odzvala. Dr. Romana Jordan Cizelj, ste poslanka v Evropskem parlamentu, in sirar v najštevilčnejši poslanski skupini EPP-ED (Evropska ljudska stranka - Evropski demokrati), ki ima večino v Evropskem parlamentu. Kes je, delujem v okviru poslanske skupine EPP-ED, ki ima večino v Evropskem parlamentu in tudi večina (štirje od sedmih) izvoljenih poslancev in poslank iz Slovenije smo člani le poslanske skupine. To seveda saino po sebi pomeni, da imamo ti štirje poslanci (pravzaprav sva dve poslanki in dva poslanca) neposredne informacije iz centra odločanja v Evropskem parlamentu. Vsekakor pa je vaše tovrstno delo nekaj povsem novega, saj verjetno ni primerljivo z dosedanjim (političnim) delom, ko ste bili med drugim tudi predsednica Nadzornega odbora Občine Domžale in do nedavnega tudi članica domžalskega Občinskega sveta. Političnih izkušenj v samem Evropskem parlamentu seveda nimam, ker so bile letošnje volitve pač prve, ko smo tudi v Sloveniji volili poslance in poslanke V Ev-ropski parlament. Vsekakor pa so mi pri mojem sedanjem delu evropske poslanke zelo dobrodošle tudi izkušnje, ki sem jih imela ž delom v okviru občinskega sveta. (llede na to, da že 14 let delam na področju raziskav v energetiki, in ker sem sedaj v Evropskem parlamentu članica (tdbora za industrijo, raziskave in energijo, pa moram priznati, da so mi tudi izkušnje ter spoznanja z mojega preteklega strokovnega delovnega mesta na Institutu »Jožef Štefan« bistvene tudi pri mojem novem vsakodnevnem delu. Kako pa se bo to vaše delo poznalo pri nas v Sloveniji; med ljudmi občasno krožijo govorice, da 7 poslancev nima oz. ne more imeti nobenega vpliva v Evropskem parlamentu ... Že prej sem omenila, da štirje od sedmih poslancev in poslank (poleg mene še moj strankarski kolega dr Miha Brejc, pa g. 1 ojze Peterle in ga. Ljudmila Novak, oba iz Nove Slovenije) pripadamo največji poslanski skupim v Evropskem parlamentu. Naš vpliv se (orej še kako pozna, saj pripadamo poslanski skupini, ki ima večino v Evropskem parlamentu Odločitve, sprejete v Evropskem parlamentu pa sc dotikajo vseh nas, čeprav se največkrat tega niti (še) ne zavedamo. Nam lahko na kakšnem konkretnem primeru razložite to vašo trditev? Seveda, vzemimo recimo kar zelo aktualen primer. Trenutno (med dragim seveda) v Evrop- skem parlamentu obravnavamo obveščanje potrošnikov o prehrani, o tem, s čim vse morajo biti prehrambeni artikli označeni in kako naj se ti izdelki oglašujejo. To bo vsekakor zelo vplivalo na naše vsakodnevno življenje, saj smo navsezadnje vsi potrošniki in na nas ter našo izbiro še kako vplivajo reklame, saj se na njihovi podlagi odločamo za nakup posameznih izdelkov. Zelo zanimivo ... Nam lahko zaupate še kakšen podoben primer? Takšnih oz. podobnih primerov je seveda veliko. Naj omenim recimo oblikovanje politike na področju ravnanja s kemikalijami (t.i. REACH), kar bo posledično imelo vpliv na celotno kemično industrijo v Sloveniji (ter seveda tudi v ostalih državah članicah EU). Nato recimo, če omenim področje raziskav; določa se usmeritve evropskega raziskovalnega prostora v prihodnosti ter kvota finančnih sredstev, ki bodo namenjena raziskavam. Na ta način Se kako lahko posredno vplivamo na povečanje višine finančnih sredstev za posamezne raziskave, s tem pa tudi na to, katera področja našega življenja naj hi sodobna znanost olajšala Prej sva se že malo dotaknila vašega dela v okviru posameznih odborov v Evropskem parlamentu. V katerih odborih torej delujete? Sem članica v že omenjenem Odboru za industrijo, raziskave in energijo ter nadomestna članica v Odboru za proračun. To sta dva odbora z izredno širokim področjem pristojnosti. Sta izjemno pomembna, zahtevata pa tudi dobro strokovno znanje ter presojo. Poleg teh dveh odborov pa sem tudi članica v Delegaciji za odnose z Združenimi državami Amerike ter nadomestna članica v Delegaciji za odnose s Kanado. Nedavno pa sem bila imenovana tudi za nadomestno članico v novo imenovanem Začasnem odboru za politične izzive in proračunska sredstva razširjene unije 2007-2013. Že iz imen teh odborov in delegacij se da razbrati njihov osnovni namen delovanja ... S čim pa sc bo ukvarjal Začasni odbor za politične izzive in proračunska sredstva razširjene unije 2007-2013? Odbor je ustanovljen z namenom, da sooblikuje temeljno razvojno strategijo Evropske Unije za obdobje od 2007 do 2013. Sprejete strateške usmeritve b(xlo odločilno vplivale na razvoj posameznih politik skupnosti, odbor pa bo tako tudi glavni sogovornik Svetu EU pri oblikovanju prihodnje finančne perspektive. Odbor bo posebno pozornost posvetil trem vsebinskim področjem, pomembnim za uspešno nadaljevanje evropske integracije: trajnostnemu razvoju, prednostim evropskega državljanstva ter krepitvi vloge Evropske Unije kot globalnega partnerja. Dela vam torej nikakor ne zmanjka. Kje pa dobite vsa ustrezna gradiva za pripravo na sejah odborov, komisij ler seveda tudi samega zasedanja Evropskega parlamenta? Mogoče bo marsikomu povsem nerazumljivo, ampak večina gradiv se nahaja na spletnih straneh Evropskega parlamenta in so torej dosegljiva prav vsakomur, lako lahko vsakdo, ki si želi spremljati razvoj evropskih politik, najde ustrezne podatke, dokumente in gradiva na spletu. In kogar zanimajo gradiva, mu svetujem, naj se sprehodi po spletnih straneh Evropskega parlamenta in zagotovo jih bo našel. Evropski parlament deluje po načelu odprtosti in dostopnosti in takšen način dela ima zagotovo mnogo prednosti. Kakšen pa je vaš rokovnik oz. planer sestankov v Evropskem parlamentu - je to določeno precej vnaprej ali imate seje, ki so sklicane »v zadnjem hipu«? I Irnik sestankov in zasedanj Evropskega parlamenta je sestavljen za leto dni vnaprej in objavljen na spletni strani Evropskega parlamenta. Podobno velja za seje odborov ui delegacij lako si lahko dovoli zgodaj organiziramo in prilagodimo urnike Kje pa potekajo seje Evropskega parlamenta oz. odborov in delegacij? Zasedanja Evropskega parlamenta so enkrat mesečno v Strassbo-urgu, krajša dvodnevna zasedanja tudi v Bruslju. Seje odborov in delegacij potekajo v glavnem v Bruslju. Delo Evropskih poslancev in poslank torej večinoma poteka v teh dveh mestih Veliko pa vas je videti tudi v Domžalah ... Tako je. Tiste dni v tednu, ko imam sestanke bodisi v Bruslju bodisi v Strassbourgu, sem seveda v tujini, sicer pa sem dosegljiva v moji poslanski pisarni v Domžalah. Menim, da je prav, da sem si izbrala sedež poslanske pisarne v naši občini, saj izhajam iz Domžal in to je tudi moj doprinos mestu Domžale. Uradne ure so prilagojene uradnim uram občinske uprave oz. upravne enote, poslanska pisarna pa se nahaja v neposredni bližini občinske stavbe (Ljubljanska 67) in prijazno vabim vsakogar, ki ga zanima kakršnokoli sodelovanje, da me obišče ali pa se dogovori za sestanek z menoj preko mojega asistenta v pisarni. Telefonska številka v poslanski pisarni pa je 724-45-86. Bi za zaključek želeli povedati še kaj? Mogoče to, da smo Slovenci znani kot bister in priden narod in da znamo realno ocenjevati situacije, vendar pa se tu potem ustavimo. Nekako nam je vcepljena ideja, da se ne da nič premakniti, da smo premajhni, da nas nihče ne bo upošteval. To pa nikakor ni res, še posebej tega ne opažam pri delu v Evropskem parlamentu Naučiti se moramo sodelovati v evropskem prostoru in izkoristiti priložnosti, ki se nam ponujajo. Zavedati se moramo, da je Slovenija ena od 25-ih držav, ki ima vse možnosti, da enakopravno sodeluje pri oblikovanju politike v Evropski uniji. Janez Stibrič Robert Hrovat, izvoljeni poslanec SDS v Državnem zboru Republike Slovenije »Ostal bom taksen, kot sem bil« Na volitvah poslancev v Državni zbor RS je bil z našega volilnega območja zagotovo najuspešnejši kandidat iz SDS, g. Robert Hrovat, saj je dobil skoraj 1/3 vseh oddanih glasov. Za njim je že prva seja v Državnem zboru Republike Slovenije in za Slamnik smo z njim naredili krajši intervju, kjer je strnil nekaj svojih vtisov in pričakovanj... Kakšni so vaši prvi vtisi po izvolitvi za poslanca v Državni zbor? Vsekakor zelo pozitivni. Seveda pa sem z izvolitvijo prevzel tudi veliko odgovornost, ki sejo zavedam in jo bom vsekakor upravičil. Dejstvo pa je, da tako dober volilni rezultat ni prišel sam od sebe, ampak je bil plod uspešnega dela Slovenske demokratske stranke in njenega predsednika g. Janeza Janše v preteklem obdobju ter seveda tudi mojega predhodnega dela v stranki SDS ter v KS Dob, katere predsednik sem. Zadovoljen sem tudi z volilno kampanjo, saj je potekala malo drugače kot v preteklih letih in prav vesel sem, da smo v Domžalah oz. na področju, kjer sem kandidiral (tudi v občinah Lukovica in Moravče), prvič dosegli bistveno boljši volilni rezultat, kot ga je dosegla SDS v okviru povprečja v celi Sloveniji. Za vami je že prva seja v Državnem zboru. Lahko smo jo spremljali tudi preko IV ekranov in vsakdo si je sam lahko ustvaril svoj vtis. Kako pa ste to sejo videli vi, kot novoizvoljeni poslanec SDS? Uvodoma naj povem, da do izvolitve še nikoli nisem bil v stavbi našega parlamenta. Izredno me je fascinirala sama velikost zgradbe, arhitektura in seveda tudi funkcioniranje samega administrativnega aparata v parlamentu. Že pred prvo sejo smo imeli tisti poslanci in poslanke, ki smo prvič sedli v poslanske stole, uvodno seznanitev z nekaterimi napravami, predvsem seveda z glasovalno napravo v veliki sejni dvorani. Sama prva seja Državnega zbora v novi zasedbi je potekala povsem v skladu z našimi in mojimi pričakovanji, edino nekatere stranke oziroma njihovi posamezniki se še niso navadili na to, da so sedaj v opoziciji. Poslanska skupina SDS, katere član ste, je najštevilčnejša, v njej je kar 29 poslancev in poslank. Vam je že znano, kako boste funkcionirali oz. kako se boste medsebojno usklajevali ter dopolnjevali? V okviru naše poslanske skupine, pravilno ste navedli, da nas je 29, smo že izvolili vodjo poslanske skupine. To je g. Mirko Zamernik. Prepričan sem, da smo se odločili za pravo osebo, saj je g. /smernik znan po tem. da ljudi združuje in iz vsakega potegne tisto najboljše. To je lep obet A naše delovanje, ki bo vsekakor jasno razvidno iz naših nastopov v razpravah. Sedaj nas čaka še notranja razdelitev dela po posameznih področjih in glede na sestavo naše poslanske skupine sem prepričan, da bomo izredno dobro sodelovali ter se dopolnjevali. Imate morebiti že vašo pisarno v Državnem zboru ter telefon? Tovrstne tehnično-operativne zadeve se še urejajo, vendar sem prepričan, da bom v času izida te številke Slamnika že imel pisarno v Državnem zboru (ki jo bom delil še z nekaterimi poslanci SDS), ter tudi telefonsko številko in naslov elektronske pošte. Seveda pa si želim tudi osebnejšega stika z državljani V ta namen ima vsak poslanec ali poslanka na območju, kjer je bil izvoljen, možnost urediti svojo poslansko pisarno in jaz že urejam vse potrebno. Morebiti veste, kje bo sedež vaše poslanske pisarne, kje boste na voljo državljanom? Za stike z državljani in delo poslanskih pisarn so namenjeni ponedeljki, zato ob ponedeljkih ni zasedanj v Državnem zboru ločno lokacijo ter vse informacije bom objavil tudi v Slamniku (verjetno že v naslednji številki), ko bodo (predvidoma) že urejene vse formalnosti. Kot zaenkrat kaže, bom imel sedež poslanske pisarne v Domžalah, saj ocenjujem, da precej državljanov iz Lukovice in Moravč vsakodnevno prihaja v Domžale, predvsem seveda zaradi urejanja opravkov na upravni enoti. Prizadevam pa si, da bi vsaj enkrat na tri mesece imel kakšen dan poslansko pisarno v Lukovici in v Moravčah dogovori o tej možnosti potekajo in upam. da se bodo ustrezne osebe v teh dveh občinah odzvale pozitivno. Kot pa sem že prej navedel - vsekakor bom pravočasno obvestil vse. kje, kdaj in na kakšen način bom dosegljiv kot poslanec. Robert Hrovat, poslanec SDS, bo imel kmalu poslansko pisar no tudi v našem volilnem okraju (foto: Janez Stlbrlč) Sedaj, ko delava ta intervju, intenzivno potekajo pogovori o sestavi nove vlade. Pričakuje se, da bo mandatar postal predsednik SDS, g. Janez Janša. Vaš komentar na to ... Glede na to, da g. Janeza Janšo zelo dobro poznam, sem prepričan, da bo Slovenija z izvolitvijo g. Janše na mesto predsednika Vlade RS zagotovo imela doslej najboljšega mandatarja v svoji zgodovini. Na ta način bodo bistveno lažje uresničljive tudi predvolilne obljube SDS ter tudi moje, na katere nikakor ne mislim pozabiti. Kar smo obljubili, bomo vsekakor skušali uresničiti. Na naslednjih volitvah pa bomo videli, kako uspešni smo bili Z izvolitvijo g. Janeza Janše na mandatarski položaj pa bo naša občina pridobila še enega poslanca v Državni zbor, to bo mag. Tomaž Štebe. Kaj pa privatno, ste še vedno Robert Hrovat, takšen, kot smo vas poznali pred volitvami? Ne glede na to, da sem sedaj poslanec v Državnem zboru, pa sem še vedno Robert Hrovat. človek, kakršen sem bil pred izvolitvijo In tak bom zagotovo tudi ostal. Edina razlika je morebiti v tem, da sem sedaj poleg vseh ostalih odgovornosti prevzel tudi odgovornost pri ustvarjanju in vodenju naše države. Ker pravijo, da sem precej »ljudski« človek, da se znam pogovoriti tudi s povsem navadnimi ljudmi in sprejeti njihova, včasih tudi drugačna razmišljanja, sem prepričan, da bo ta mandat precej pripomogel k prijetnejšemu in boljšemu življenju naših državljank in državljanov. Ne samo zaradi mene, temveč tudi zaradi politike naše stranke, ki je že v osnovi bistveno bolj prijazna in dostopna ljudem kot do sedaj vladajoča stranka. Na teh volitvah smo od volivcev prejeli odgovorno nalogo vodenja države in prepričan sem, da jo bomo opravili z odliko. Janez Stibric SLAMNIK - novambor 2004 Območno združenje veteranov vojne za Slovenijo Domžale Pomniki vojne za samostojno Slovenijo »Minljiv si, le tvoja dela so tvoj spomin. V zahvalo in spomin na dejanja v vojni za samostojno Slovenijo. Postavila: Zveza veteranov vojne za Slovenijo,« je zapisano na pomnikih vojne za samostojno Slovenijo, ki so od 23. oktobra 2004 na vseh objektih - zgradbah, v katerih se je leta 1990-1991 tajno skladiščilo orožje in strelivo za enote manevrske strukture narodne zaščite na območju nekdanje Občine Domžale, enega od pomnikov pa je ob obeležju v spremstvu Dominika Cirmeka, predsednika območnega /druženja, odkril Srečko Lisjak, predsednik Združenja veteranov vojne za Slovenijo. Območno združenje veteranov vojne za Slovenijo je namreč 23. oktobra ob »obeležju braniteljem slovenske samostojnosti« v parku OD TU IN TAM ob Občini Domžale v spomin na 14. obletnico formiranja manevrske strukture in 13. obletnico odhoda JLA iz Slovenije pripravilo slovesnost, ki so se je poleg veteranov udeležili tudi županja Občine Domžale, Cveta Zalokar Oražem, podžupan Toni Dragar, mag.Tomaž Štebe, župan Občine Mengeš ter občani in občanke. Po krajšem koncertu Domžalske godbe, simbolnem veteranskem dejanju ter nagovorih Dominika Grmeka, predsednika Območnega združenja veteranov vojne za Slovenijo Domžale, ter predsednika republiškega združenja. Srečka Lisjaka, so zaslužnim posameznikom, ki so sodelovali pri skladiščenju orožja v obdobju 1990-1991, podelili spominske plakete. Prejeli so jih: Domžale, Breznikova 5 - Drago Anžin; Dom športnega društva Dob - Božo Cerar; Biotehniška fakulteta Groblje - dr. Franc Habe (prevzel dr. Andrej Orešnik); Domžale, Pod hribom 6 - Janez Hribar; Kolovec 12 - zakonca Ka-stelic; Domžale, Ljubljanska 112 - Stane Kovač; Domžale, Sejmi-ška 3 - Alojz Pichler; Mengeš, Te-stenova 50 - Janez Pirnat; Skrjan-čevo 20 - Marjan Pohlin; Homec, III. ulica 2 - Franc Semprimo/nik, Dolenje 5 - Janez Štele; Mengeš, Zoranina 5 - Marko Trampuš; Osnovna šola Janko Kersnik Brdo - Marjan Vesel; Domžale, Ljubljanska 25 - Dominik Grmek. »To so pokončni ljudje, ki so tedaj ilegalno opravljali tvegano, odgovorno in nevarno nalogo, ki je kasneje pomenila možnost odpora agresorjem,« je poudaril Srečko Lisjak in dejal, da so oni in vsi, ki so se uprli, imeli hotenje, znanje in pogum. Brez pokončnih ljudi ni pokončnega naroda, ni varne, samostojne, svobodne in demokratične domovine, je med drugim dejal predsednik Združenja veteranov vojne za Slovenijo in končal nagovor z besedami, da je potrebno vsem, ki so v vojni sodelovali, zagotoviti spoštovanje in spomin. Na slovesnosti so srebrno plaketo kot znak zahvale Združenja veteranov vojne podelili Bojanu Končanu; bronaste plakete pa so prejeli: Jože Kosmač, Dušan Grošelj, Janez Gregorič. Čestitamo! Vera Vojska Praznik Krajevne skupnosti Jarše-Rodica Krajevna skupnost Jarše-Rodica praznuje krajevni praznik 28. oktobra. Posvečen je spominu padlim možem tega okoliša v bitki na Gol-čaju. Ob praznovanju je potekalo več prireditev. V petek. 22.10.2004 je PCD Jarše-Rodica priredilo sektorsko vajo pred Kulturnim domom Groblje, nato je bila slavnostna seja. Istočasno je Osnovna šola Rodica pripravila razstavo buč v drevoredu pred domom. V soboto, 23.10.2004 je potekal 3. Jegličev spominski pohod, ki ga je pripravilo Turistično društvo Jarše-Rodica, v večernih urah pa koncert baritonista Luke lX'bevca iz Argentine, v organizaciji Kulturnega društva Groblje. 29.10.2004 se je KS v sodelovanju z Zvezo borcev Jarše-Rodica. spomnila padlih za svobodo s komemoracijo pri spomeniku pred tovarno Induplati v Zgornjih Jaršah. Osrednji dogodek je bila slavnostna seja, ki je potekala v kulturnem domu v Grobljah. Predsednik sveta KS Anton Košenina je poudaril, daje sodelovanje vseh društev, šole. vrtca, dobrodelnih organizacij in župnije zelo dobro. Tisti, ki so pripravljeni karkoli prispevati za napredek kraja si zelo prizadevajo, tisti, ki ne mignejo niti s prstom, pa vidijo same napake in predstavnike ustno in pismeno obrekujejo. KS si prizadeva za čim večjo ureditev infrastrukture. V izdelavi je plinifikacija po KS, zamenjava vodovodnih ceni na Rodici, razširitev križišča v Zg. Jaršah ter delna ureditev Jarčeve ulice na Rodici. Pripravljeni pa so tudi projekti za ureditev Mlinske ceste, most čez Mlinščico, projekt ureditve pešpoti od šole Jarše do šole Rodica ter ureditev Prežihove ulice. Želja vseh je tudi pridobitev zemljišča za športno rekreativno dejavnost, saj je edino igrišče pozidala obrtna cona Jarše. KS si želi nekoliko več sredstev za urejanje obrobja in ne samo centra. Slavnostni govornik je bil podžupan občine Domžale gospod Vinko Juhart. Poudaril je, da je KS Jarše-Rodica ena izmed najbolj aktivnih v Občini Domžale in da je vzorno vzdrževana. Zahvalil se je za uspešno sodelovanje in krajanom zaželel prijetno praznovanje. Prireditev pa ni potekala brez podeljevanja priznaj. Za aktivnosti v kraju so že pred 40 leti poskrbeli gasilci, ko so ustanavljali PGD Jarše-Rodica. Priznanja so bila podeljena vsem še živečim gasilcem. Prejeli so jih: Janez. Juhant st., Marija Ravnikar, Franc Urbanija in Alojz Vrtar. Posebno priznanje sta prejela Ani in Marijan Lavrič za podaritev zemljišča za izgradnjo gasilskega doma. Imenovanim sta se zahvalila podžupan občine Domžale Vinko Juhart in predsednik KS Anton Košenina. Turistično društvo Jarše-Rodica ima v svojem okrilju tudi odbor za ocenjevanje domačij. Letos so si ogledali starejše domačije. Odločitev je bila težka, vendar je predsednica Mihaela Uršič s pomočjo predsednice Turističnega društva Nevenko Narobe podelila priznanja. Za tretje mesto vzorno urejene domačije je priznanje prejela Elizabeta Škofic, za drugo mesto Francka Habjan, prvo mesto sta si prislužila Ljudmila in Albin Jeglicev pohod na Rašico \ spomin na velikega alpinista Janeza Jegliča - Johana, ki se je pred sedmimi leti smrtno ponesrečil v daljni Himalaji, naše TI) Jarše Rodica vsako leto v mesecu oktobru organizira že tradicionalni Jegličev pohod na Rašico. Silna skalna piramida, odeta v bel pajčolan ledenikov, je postala njegov mrzli grob in večen spomenik. Zavijanje in bučanje vetrov, grmenje plazov in žuborenje potokov na Nuptseju je bila njegova posmrtna koračnica. 23. oktobra se nas je preko petdeset pohodnikov zbralo v Kulturnem domu v Grobljah, kjer smo si ogledali film o njegovih vzponih. Janez je ljubil zvoke narave in rad je v soncu stopal na vrhove kamnitih velikanov. Užival je v širnih razgledih in iskanju zadnjih meja. Ljubil pa je tudi življenje, vse njegove radosti in izzive. Gore. plezanje in narava so mu dajali moč in spodbudo. Preplezal je že mnogo sten, v katerih so drugi omagali, zato se je podal tudi SLAMNIK - november 2004 na Nuptsej, saj je želel opraviti le še zadnji veliki vzpon in izpolniti dolgoletne sanje. Po ogledu filma in jutranjem okrepčilu s sladkimi dobrotami smo se podali na pot. Ob prijetni hoji in klepetu so kilometri hitro minevali. Občudovali smo čudovite jesenske barvne gozdove, ki so se kot mavrica lesketali v prelepem sončnem vremenu. Poskrbeli smo tudi za avto-spremstvo z okrepčili, v kolikor bi kdo na poti omagal. S prijetnimi občutki na našo lepo pokrajino smo se vzpenjali proti Dobenem, kjer nas je naša ekipa pričakala z golažem, pripravljenim v gostilni Bunkež, z narezki, damačimi sladicami, aperitivi ter kavo in čajem. Po okrepčilu in prijateljskem klepetu o našem alpinistu Jegliču, saj so se pohoda udeležili tudi njegova družina in sorodniki, smo pot nadaljevali do Rašice, kjer smo si z razglednega stolpa ogledali vso našo okolico, nato pa je sledil povratek na Dobeno. Tu so se nam pridružili tudi krajani, ki so izkoristili prelep jesenski sprehod v naravo. 30. oktober bo za vedno ostal spomin na žalostno izgubo velikega alpinista in spomin na mojega nadvse prijetnega bodočega soseda, saj je prišel graditi hišo, v kateri bi s svojo družinico užival življenje. Za vedno je ostal med gorami, ki jim je posvetil življenje, saj je zanje živel, se razdajal in zanje umrl. Nevenka Narobe I Iribar. I .epota je pravzaprav vse, kar je opaženo in vzdrževano z. ljubeznijo. Vsem prejemnikom priznanj čestitamo. Slavnostna seja je bila podkrepljena s kulturnim programom, predvsem s krajevnega območja. Mladi fantje iz. Pirnat Kvarteta so za uvod zapeli slovensko himno, v nadaljevanju pa še pesem Je pa davi slanca pala in Na poljani. Zgled kulturnega udejstvovanja v KS sta tudi brata Uroš in Andrej Irnanuel Cotman ter mlada pianistka Jana l.amberšek. Uroš se je predstavil s finsko narodno Ob samotni obali ob klavirski spremljavi Andreja, ter Nocoj je svetla noč ob spremljavi Jane. Iz hiše učenosti iz Rodice je prišla tudi gledališka skupina pod vodstvom Drage Jeretina Anžin, ki se je predstavila s skečem. Mlada talentka Eva Čeme je zapela pesem Sama. Je uspešna gimnazijka in učenka glasbene šole, kjer se uči klavir in violino. Izdala je že samostojni album in tudi večkrat zmagala na posameznih tekmovanjih. Za dobro voljo je poskrbel še ansambel Svetlin. Program je povezovala Barbara Košenina. Udeleženci so bili povabljeni, da se še naprej poveselijo ob prigrizku in dobri kapljici. Izvedbo vseh prireditev je omogočila Občina Domžale, ki se ji lepo zahvaljujemo. Vsem občanom želimo, da bi se dobro počutili v KS in jih vabimo k sodelovanju v posameznih organizacijah, kajti skupno delo in pot k sodelovanju sc začne v srcu vsakega posameznika. A.K. Razstava in odprtje novih pridobitev v Domu upokojencev Domžale Rožmarin ima svoj duh Prav poseben praznik je bil v Domu upokojencev Domžale sredi oktobra, ko so pripravili slovesno odprtje razstave ročnih del varovancev pod naslovom ROŽMARIN IMA SVOJ DUH, odprtje pa združili s predajo obnovljene kuhinje in nekaterih novih pomožnih prostorov. V večnamenskem prostoru je bilo poleg varovancev tudi kar nekaj gostov, med njimi podžupan Ioni Dragar, predsednik Društva upokojencev Domžale, Nande Starin, Majda Hrovat, Center za socialno delo Domžale, dr, Bogdan Dolenc in Ivan Kepic, ki so v prijetnih nagovorih pozdravili prisotne ter jim vsak na svoj prijazen način zaželeli prijeten ta in vse druge dni v Domu upokojencev Domžale. Posebej so prisotni pozdravili dobro-tnico Francko Pezdirc ter nekdanje sodelavke doma ter druge goste. Prijetna prireditev seje pričela s pesmijo »Za prijatelje si je treba čas uzet« pevskega zborčka zaposlenih Rumene vrane, ki jih je s kitaro spremljal glasbenik Milan Kokalj, nato pa smo prisluhnili direktorju doma, Francu Gostinčarju, ki je predstavil dejavnost v domu in poudaril pomen organizirane skrbi za starejše, posebej pa povedal, da so za celovito preureditev kuhinje in nekaterih pomožnih prostorov zagotovili 50 mio sit. Pohvalil je vse osebje in varovance v domu, ki so z razumevanjem spremljali obnovo ter posebej pohvalil prizadevanja in pomoč vseh. Varovanka gospa Katja Oražem je v čustvenem nagovoru, ki je bil večkrat prekinjen s spontanim aplavzom, pohvalila vse osebe in dogajanje v domu. posebej prizadevanja ata Franca in mame Danice ter se zahvalila za dobro oskrbovan dom, prijaznost, požrtvovalnost in pestrost jeseni življenja vseh, ki so na starost našli svoj prijeten kotiček v domu. V kulturnem programu so pele Spominčice, nastopila je domska folklorna skupina, oskrbovance pa sta s svojim humorjem razveselila tudi člana Kulturnega društva Miran Jare Škocjan, Stane Masclj in Janez Hafner. Obiskovalci so si nato ogledali razstavo, kjer so ob pogledih na različna ročna dela, kijih oskrbovanci izdelujejo v okviru delovne terapije, komaj verjeli, da je to vse delo pridnih rok starejših ljudi. Naslov razstave Rožmarin ima svoj duh pove, da so precej pozornosti namenili tudi zdravilnim zeliščem in čajem ter oh tem obiskovalcem predstavili tudi nekatere stare recepte za različne čaje in napitke, ki krepijo življenje varovancev. Dom upokojencev Domžale je po mnenju vseh, ki v njem preživljajo jesen življenja, pa tudi gostov tokratne prireditve, prijetna oaza, topel drugi dom, v katerem je tudi za starejše veliko priložnosti za kvalitetno preživljanje starosti, za samopotrjevanje, za toplino in iskreno sodelovanje, torej za ustvarjalno življenje, v katerem sodelujejo vse generacije. To pa je pot, na kateri bomo nekoč, ko bomo potrebovali, tudi današnje mlajše generacije našle toplo zavetje na starost. Vera Vojska Narodna noša je naše bogastvo in predstavlja velik del kulturne dediščine, ki neguje in ohranja izročilo. Z njo oživljamo zapuščino naših staršev in prednikov m kar homo prenesli na mlajše rodove. Tega se zavedajo tudi člani Turističnega društvu Jarše-Rodica, ki se radi udeležujejo različnih slovesnosti. Tudi na dnevih narodnih noš i' Kamniku niso manjkali. Kar 50, med njimi najmlajša noša 9-mesečna Klara Strajnar in najstarejši 91-letni Franc Košenina, seje predstavljalo in potrjevalo spoznan/c. da moramo ohranjati tradicijo in skrbeti, da ne bo šla v pozabo ter to prenašati na mlajši rad. Skupna druženja, prepletena s plesom in zabavo, papestnin in obogatijo življenje slehernega posameznika. Nevenka Narobe stran PREDSTAVLJAMO Predstavljamo in čestitamo Domžalski mladi arhitekti uspešni doma in v tujini Absolventi Fakultete za arhitekturo Iva in I ca Smrkc ter Darko Vasilje-vič so Domžalčani, ki kot skupina že vrsto let tekmujejo na strokovnih natečajih v Sloveniji in tujini, s svojimi predlogi in rešitvami pa so že bili uspešni. Zaprosila sem absolventko Ivo, ki arhitekturo trenutno spoznava v Švici, da nekaj več pove o njihovem dosedanjem študiju, za začetek pa, kako so se našli. Smo kolegi od prvega letnika fakultete, Vsak' je kot posameznik nabiral izkušnje pri raznih uveljavljenih slovenskih arhitektih, kot skupina pa smo se skoraj naključno našli in ugotovili dobro, homogeno skupinsko delo. Kje v tujini ste že pridobivali znanja? Fakulteta v Ljubljani je na visoki ravni in vsi vztrajamo v našem šolskem sistemu. Arhitektom je konstantno razmišljanje, učenje. Ogromno inspiracije, znanja in razumevanja pridobimo iz potovanj, ekskurzij, knjig, revij ... Večinoma p:t se učimo iz lastnih izkušenj, ki jih pridobivamo kot posamezniki ali kot skupina, .laz se trenutno n.ihajam v Baski, v Švici, kjer Opravljani prakso pri ariiitektumem biroju Herzog&dcMcu-ron, enem od najbolj svetovno znanih arhitekturnih birojev. Vaša prva udeležba na profesionalnem natečaju za Ureditev Trga tal- Darko VASI LJ EVI C TeaSMRKE IvaSMRKE cev v Kamniku pod mentorstvom prof. Ravnikarja, leta 2002, je bil prvi vaš uspeh, saj ste prejeli prvo nagrado. Kaj bi lahko rekli o tem projektu? Konkurirati arhitektom kot študentje in dobiti prvo nagrado je bil zares velik uspeh in velika izkušnja. Nagrajeni projekt ne bo oživel, na žalost za Kamnik in njegove meščane, kajti naša zasnova je ponujala povezavo med starim in novim delom Kamnika, oživljala trg. vabila ljudi na rabo prostora. Revitalizacija. Oživitev je bila dosežena. A žal le na papirju lig je isti kot dve leti prej, preden je bil razpisan natečaj. Služi parkiranju, je mrtev in hladen, brez življenja. Po uspešnem uveljavljanju doma ste se udeležili mednarodnega arhitekturnega natečaja La Vilic Urbainc Francija. Projekt ste opravili brez mentorjev in prišli od 595 študentov iz 45 različnih držav v ožji krog in bili med 20 projekti, ki so bili nagrajeni. Lahko poveste več o njem? Natečaj je bil namenjen razmišljanju 0 moderni vili in današnjem življenjskem slogu. Razumevanje preteklosti in razvoja vil je bil pogoj za ustvarjanje dobrega projekta. Naša rešitev je bila koncipirana na stopnjevanju zasebnosti in intime na različnih nivojih. Stopnjevanje zasebnosti v večjem merilu - od ulice, ki jc javni prostor, preko pločnika, ograje, travnika, do vrat, kjer je že zasebni prostor in istočasno stopnjevanje intime v manjšem merilu znotraj hiše - od prvega nivoja 'filtracije' vhoda, vertrolova, hodnika. v k i Složnost je temelj vsakega napredka ... Iskrena voščila ob zlati poroki Ga. Minka in g. Lojze Gostinčar s Pšate Minka in Lojze Gostinčar s Pšate Pri vzgoji otrok jima je izdatno po sta 6. novembra obhajala petdesetletnico skupnega življenja. Lojze izhaja iz številne Slovenče-ve rodbine, iz. katere je izšlo šest otrok, pet bratov in ena sestra. Zaposlen jc bil pri svojem očetu, ki jc imel ccmciitninursko obrt. Minka pa je bila trgovska pomočnica in je delala pri Zelc-znini v Ljubljani. Spoznala pa sta se v Zadobrovi, kjer je Minka živela s svojo mamo; lam sla tudi po poroki živela še šest let. V tem času sta začela graditi hišo na Slovenčevi domačiji na Pšali. V Zadobrovi sla se jima rodila hči Marjanca. leta 1955. tri leta kasneje pa še sin Janko. Leta 1960 so se preselili na Pšato, kjer je Lojze po očetovi smrti prevzel teracersko obrt, v kateri je delal vse do upokojitve. Minka je tudi ostala zvesta svojemu podjetju, v katerem je začela delati že kot vaJenka. Oba naša slavljenea sla s težavo gradila hišo iz skednja, z rabljeno opeko. Minka se je vsak dan vozi ki tU Pšato čistit opeko. Lojze pa je pri zidanju pomagal tudi sam. prav gotovo |c oboje terjalo veliko truda. Kasneje je Lojze kupil motor, kar je bila za družino velika pridobitev, saj SO se vsi štirje spravili na motor v Domžale v kino, ki ga danes ni več. magala Minkina mama, s katero so skupaj živeli. Ko se slavljenea spominjata prehojene poti, sta med drugim povedala, da je bilo veliko lepega, a tudi grenkega, toda kljub vsemu sla vztrajala Ponosna sta na svojo družino, zlasti na vnuke, vsi se med seboj lepo razumejo, kar je za družino prav gotovo velik blagoslov. Vsa okolica JU zelo lepo sprejema. Lojze je za heee. kakor pravimo. Ima veliko voljo do življenja in jc v bolnišnici hrabril celo druge, namesto da bi oni njega. Minka je izredno delavna in požrtvovalna ter rada priskoči na pomoč, kjerkoli je to potrebno. Oh vsem domačem delu je še članica Župnijskega pastoralnega sveta in Župnijske karitas. Šestega novembra sta tudi v župnijski cerkvi v Šentjakobu ob Savi potrdila svojo zakonsko zvestobo, kar je bilo posebno za vnuke veselo doživetje. Posebej je treba poudarili, da sta zlaloporocenca zelo ponosna nanje in jima izkazujeta vso pozornost. (iospa Minka in gospod Lojze, vse najboljše in obilen Božji blagoslov Ob Vajinem jubileju, kakor tudi v prihodnje Ivan Kepic dnevnega prostora, preko servisnega dela hiše v spalni del. kjer je intima največja. Naš cilj je bil ugotoviti, kako takšnemu značaju skladno zasnovati arhitekturo. Razmišljanje o vsakdanjem življenju nas je pripeljalo na idejno zasnovo, kije bila nagrajena in je trenutno razstavljena v mestu Lambersart, Francija. i Ste morda kdaj razmišljali o arhitekturi našega mesta in vašem sodelovanju v posameznih projektih? Absolutno. Človek najbolje opazi svoje okolje, ker v njem živi in tako vidi vsakodnevnost - takrat lahko ocenjujemo, predlagamo, kvalitetno posegamo. Kot mladi ustvarjalci imamo veliko idej, vizij. Ima pa vsak posameznik svojo interpretacijo mesta. Namen arhitekta je graditi živečo arhitekturo. V svetu in pri nas se na žalost velikokrat gradijo 'slike', ki se dobro prodajajo, ne služijo pa svojemu namenu. Arhitektura je izkušnja ena na ena. ne izkušnja slik. ker drugače ne preživi. Pravijo, ] da Domžalam manjka duša. Bi lahko povedali kaj več? Arhitektura je skladnost prostora in življenja v njem Brez ljudi ni dobre arhitekture Dušo mesta lahko interpretiramo kot obisk na tržnici, posedanje na trgu. letne festivale, tradicionalne in druge dogodke. Arhitektura mora ponujati kakovostno bivanje v vseh merilih (od javnih do zasebnih prostorov). Domžale imajo velik potencial. Seveda pa ne smemo pozabiti domžalske okolice; integracija zaledja v celoto je pomembnejša kot blišč centra. Kakšni izzivi so pred vami? Izzivi so enaki za nas, skupino, in vsakega od nas kot posameznika - dobro, uspešno delo in živeča arhitektura kot cilj. Osnova našega dela kot skupine je dobro znanje, zaupanje, prijateljstvo, odkritost ter spoštovanje. Namen dela skupine mora biti dobro delo in ne posameznikov blišč. Mi delujemo kvalitetno in imamo potencial, ki ga bomo v prihodnosti tudi izkoristili Vsak deluje kot posameznik in se tako lahko oblikuje kot lastni značaj. Kol skupina pa z različnim znanjem in izkušnjami lahko proizvedemo kvalitetnejše zasnove in rešitve. I Ivala in še veliko uspešnih arhitekturnih rešitev in nagrad. Lep pozdrav iz Basla v Domžale. Vera Vojska Čestitamo! Zlatoporočenca Ana in Stane Kramberger iz Zgornjih Jarš V poročni dvorani Kulturnega doma Franca Bcrnika Domžale je 16. oktobra 2004, po petih desetletjih skupnega življenja, županja ( veta Zalokar Oražem čestitala zlatoporo-čencema Ani in Stanetu Kramberger iz Krožne ulice 22 v Zgornjih Jaršah ter jima zaželela veliko sreče, zdravja in prijetnih trenutkov na nadaljnji skupni življenjski poti. Mladostnima zlatoporočencema v narodnih nošah so čestitali tudi njuna sinova Stane in Martin, ki sta bila njuni priči, sorodniki in prijatelji ter predstavniki Turističnega društva Jarše-Kodica. Županja Cveta Zalokar Oražem je v začetku svojega govora poudarila, da zakonca Kramberger sodita med tiste srečneže, ki jim je usojeno, da skupaj prehodijo pol stoletja dolgo skupno življenjsko pot. nato pa seje zaustavila na postajah, ki so oblikovale njunih 50 skupnih let. Zlatoporočenka Ana Kramberger je bila rojena 22. marca 1933. leta v Palovčah v družini Pavlic. Skrbni oče, ki je hodil v službo, in ljubeča mama sta v skromni hiši, ki sta jo naredila iz nič, vzgajala devet otrok. Dela so bili navajeni od rane mladosti, saj je bilo temelj domače vzgoje, po vojni pa je gospa Ana pomagala doma in hodila k sosedom v »taberh«, da seje lažje živelo. Ker je bila »tastara«, je šla leta 1950 v službo v Induplati. po letu dni pa v tedanjo gozdno na Kolovec. kjer je skupaj z drugimi čistila gozd, odstranjevala robidovje, žela praprot ter skrbela za mlado drevesnico. Po letu dni se je vrnila v Induplati in tam ostala vse do upokojitve. Delala je v proizvodnji, v predilnici, tiskarni, npletnetilnici, pa na veliki ekonomiji, kot so imenovali skoraj kmetijsko posestvo, s katerim je upravljal tedanji Induplati Spominja se ekonoma Fdija Rojca, pa glavnega šefa Otmarja Lipovška, predvsem pa mladega Staneta, saj sta se spoznala prav pri delu na posestvu. Zlatoporočenee Stane Kramberger rad pove, da je pravi bratranec znamenitega Ivana Krambergerja iz Negove in da se je prav tako rodil Negovi - 15. oktobra 1931. Vtničarska družina seje preživljala z delom pri bogatejših posestnikih. Sest otrok tako ni poznalo drugega kot delo in skromnost, težko življenje pa je otežila še druga svetovna vojna, po kateri so se morali mladi fantje odločiti: delat v mladinske brigade, v gozdove ali v tovarne. Gospod Stane se je odločil za Induplati. kjer je že delal eden izmed njegovih bratov in leta 1949 prišel v občino I lomžale, njegova življenjska pot pa je od tedaj tesno povezana z Induplati. V začetku je delal vse od kraja na dvorišču, na vrtu. na njivah, kasneje je veliko mislil na svojo željo, da postane natakar. Začela se je pot učenja ob delu, ki gaje pripeljala do izobrazbe višji gostinski tehnik in do dela natakarja v Počitniškem domu Induplati v Umagu, kjer je bil 18 let. »Se srečamo na cesti in mi povedo, da se me spomnijo iz Umaga ali pa z Velike planine, kjer sem bil par zimskih sezon v Jarški koči.« se spomni. Sedem let je bil zaposlen v Gostinskem podjetju Ljubljana in je z enim od najbolj znanih kuharjev nekdanje skupne domovine Ivanom Ivačičem predstavljal Jugoslavijo na mednarodnih srečanjih kuharjev v Londonu in Avstriji. Od tedaj je tudi velika ljubezen do narodne noše. saj je bil na omenjenih prireditvah vedno v narodni noši. Upokojitev je dočakal kot gostinec v induplati Srečala sta se leta 1949, ob delu na nekdanji ekonomiji v Jaršah, ter se po prihodu gospoda Staneta iz Titove gar- nesljivo prispeva tudi njuna ljubezen do nabiranja zdravilnih zelišč za čaje. Vsako jutro začneta s pitjem mešanice rmana Čaj je njuna življenjska tekočina, ki je v hiši nikoli ne zmanjka. Njune zdravilne čaje pozna veliko ljudi, ki so kadarkoli obiskali katero od prireditev Turističnega društva Jarše-Rodica, se zaustavili ob njihovi stojnici na katerem od sejmov ali predstavitev ali le obiskali katero od številnih prireditev Iako počez povesta, da so lani na različnih prireditvah spili več kot 200 litrov zdravilnih čajev Najraje se spominjata tradicionalne čajanke v Kulturnem domu Groblje, kjer s čaji vedno navdušita obiskovalce. Svoje skrivnosti o nabiranju čajev in zelišč gospod Stane deli z ostalimi člani društva predvsem pa s člani Turističnega društva na Osnovni šoli Rodica. »Čajev ne prodajam, samo hobi so.« pravi gospod Stane in ne pozabi pohvaliti ženine skrbi za vrt in rože, s katerimi že več kot 10 let krasi kapelo v župnišču. Da gospa peče čudovita peciva in piškote, se je lahko prepričal vsak, ki je obiskal njuno gostoljubno hišo. povedati pa je potrebno, da doma niso nikoli brez pravih domačih »nudelnov«. da o drugih dobrotah ne govorimo posebej Povesta nam tudi. da imata dobre sosede, veliko dobrih prijateljev in znancev, da ničesar ne pogrešata in da sama ne moreta verjeti, da je od prvega DA minilo de, v kateri je služil vojsko, odločila za poroko 16. oktobra civilno v Kamniku, cerkveno na Vranji Peči. Prava ohcet je bila pri Pavličevih. Prvi skupni dom sta si ustvarila v Zgornjih Jaršah pri teti Rezi in se veselila rojstva prvega sina Staneta v letu 1955 ter sina Martina v letu 1961 Vmes je bila gradnja hiše. toplega doma. za katerega sta storila prav vse. kar sta lahko. Ob delu v Induplati sta si znala poiskati različna dela tudi sredi noči. le daje hiša rasla in daje bilo za preživetje, se spomni gospa Ana kako skromno so žtveli in koliko moči sta porabila za prijeten dom, v katerem ju radi obiskujejo vnuki Helena m Ana ter Blaž Ob tem pn nikoli ne pozabita na umrlega vnuka Petra v spomin katerega se še danes zasvetijo solze. Življenje ni vselej lepo. pa če si še tako želiš in se trudiš, skušata potolažiti drug drugega. Oče Stane je ponosen, ker je s svojim zgledom pomagal, da sta šla oba sinova po njegovi poti - oba sla namreč gostinca. Mladostna zlatoporočenca sta na zlato poroko prišla v narodnih nošah in tako dokazala, daje narodna noša njuna velika ljubezen. Gospod Stanejo nosi že tri desetletja in pravi: »Najraje se oblečeva za domače, krajevne priložnosti, odzovem pa se tudi na vsa povabila,« in pove, daje bilo prireditev zelo veliko. Zgodba o tem, kako sta kljub majhnim dohodkom zbrala dovolj denarja za nakup narodnih noš. pa bi zahtevala že kar majhno knjigo. K njunemu mladostnemu videzu za- že pet desetletij. Kako jih dočakati? »S potrpljenjem, z razumevanjem, s skromnostjo, ki sta se je naučila v otroštvu od staršev, z veseljem ob drobnih uspehih, pa tudi kakšno tmjevo in križevo potjo,« ne čisto resno pove mama Ana ki nas je opozorila še na eno od navad svojega zlatoporočenca: vsak dan se z vlakom odpelje v Ljubljano, si ogleda »plac«, popije kavico in se z. avtobusom ali peš napoti do železniške postaje. Potem se z vlakom odpelje v Jarše in peš do doma, kjer ga okoli tretje ure že čaka pripravljeno kosilo. Navada, ki ga spremlja že vrsto let in je ne bo opustil, kot je moral /aiadi zdravili pred kratkim opustiti kolesarjenje. Ob izročitvi darila jima je županja tudi v imenu Občine Domžale zaželela, naj jima bo lepo tudi v prihodnje, naj ju spremljata sreča in zdravje, predvsem pa prijetni trenutki v narodnih nošah, ob nabiranju zdravilnih zelišč, pitju čaja, v turističnem društvu ter doma med najbližjimi. Zapišimo še, da sta imela zlatoporočenca Kramberger po cerkveni slovesnosti v Grobeljski cerkvi, v Kulturnem domu (ironije nepozabno slavje, ki se je začelo že prejšnji večer s postavljanjem mlajev pred njunim domom. Številnim čestitkam se pridružuje tudi uredništvo. Vera Vojska Visoka jubileja male in velike mature V začetku oktobra so se zbrali sošolci in sošolke oh 55-lctnici končanega šolanja na domžalski nižji gimnaziji. Junija 1949 jih je nižji tečajni izpit oziroma malo maturo opravljalo kar 74 iz dveh tretjih razredov. Z nadaljnjim šolanjem so se usposobili za različne poklice, večina pa se jih jc zaposlila v podjetjih, obrteh in ustanovah na domžalskem in mengeškem območju. Prijateljstvo, ki se je stkalo med njimi, je ostalo trajna vrednota, poglabljajo pa ga tradici- onalna srečanja ob vsaki petletnici te pomembne prelomnice na njihovi življenjski poti. Na pobudo prof. Milana llerina je iz te generacije več dijakov nadaljevalo petletno šolanje na višji gimnaziji v Kamniku in skupaj s sošolci s kamniškega območja maturiralo leta 1954. Petdesetletnico velike mature so proslavili s kulturno prireditvijo 22. oktobra in z izidom jubilejne publikacije. Iz nje se vidi, da so se po nadaljnjem študiju na različnih visokošolskih ustanovah uspešno uveljavili v gospodarstvu, zdravstvu, šolstvu in znanosti ter da je bila med njimi četrtina dijakov iz domžalske nižje gimnazije. Jubilantom je čestitala tudi domžalska županja Cveta Zalokar Oražem, ki je po ugotovitvi, da so se na kamniški gimnaziji šolali številni dijaki iz domžalske občine, izrazila željo po sodelovanju med to uveljavljeno izobraževalno ustanovo z dolgoletno tradicijo in novoustanovljeno domžalsko gimnazijo. M. S. stran 10 Ob tednu otroka Naj ne bo samo en teden v letu Večkrat se mi poraja vprašanje: Zakaj je Teden otroka tako poseben? Ali otroci opazijo, da je ta prav njim namenjen teden, drugačen od drugih dni v letu? Pa zakaj bi pravzaprav moral biti drugačen? Vsi, ki delamo z otroki, se trudimo, da bi bili vsi dnevi v letu enako privlačni in polni za vse otroke, da vsakdan ne bi sel mimo prazen in siv, da bi se vsak dan dogajale otrokom lepe stvari, ki bi jih bogatile in jim dajale občutek sprejeto-sti in pomembnosti. Otroci, kijih dobro poznamo in jim znamo prisluhniti, nam sami dajejo izhodišča kako, kaj in kam. Otroci sami veliko pripomorejo h kakovosti življenja - le pustiti jim moramo, da se razvijajo v pravo smer. In ko v našem vrtcu načrtujemo delo, prisluhnemo otrokom. Njihove ideje in želje vpletemo v program tako, da jim je zanimiv sleherni dan, ki ga preživijo v vrtcu. V mesecu, ki je za nami, smo organizirali veliko dejavnosti: - dneve smo popestrili s skupnim druženjem vseh otrok, petjem, plesom, delavnico z naravnimi materiali; v goste smo povabili animatorje McDonaldsa Domžale, ki so otroke razveselili z rajanjem, pijačo in baloni, ki so jih otroci odnesli domov ... - s Plesno šolo Miki so otroci skozi ples odpotovali v vesolje - tudi vrnili so se in zdaj že pridno nabirajo prvo plesno znanje. - posebno mesto in navdušenje pri vseh otrocih vsako leto najdejo tudi krajevni gasilci. Letos smo si ogledali pravo gasilsko vajo, opremo na in v tovornjaku. Ko so nas obiskali v vrtcu, pa smo se z njimi pogovarjali o varnosti pred požarom in ugotovili, da kar veliko vemo. Za svoje likovne izdelke smo tudi letos dobili v dar lepe in poučne knjige ... - nikakor ne smem pozabiti tudi na starše naših otrok, ki se letos še posebno trudijo, da s svojim sodelovanjem pri programu bogatijo dneve, ki vse prehitro minevajo. V vrtec pridno prinašajo košarice s sadjem, gozdnimi plodovi in zanimivostmi, ki jih očarajo na njihovih popotovanjih. Jesen so nam pričarali z bučo velikanko.veeeliko kostanja in pravo Botro jesenjo, ki je svoj prostor našla na razstavni polici ... - ena izmed mamic je otrokom pričarala čarobno potovanje malega ko-stanjčka - otroci pa so svoje občutke izražali v likovni delavnici. - pohvaliti moram navsezadnje tudi vreme, ki nam je omogočilo veliko gibanja in dela na prostem, raziskovanja okrog vrtca in v njegovi neposredni bližini. In ne pozabimo: Naj bo vsak dan narejen po meri otroka in ne samo takrat, ko nam to narekujejo drugi, kajti minuta izgubljena, ne vrne se nobena... Andreja Matkovič Vrtec Domžale. Enota KRTEK Ihan IZ SOL IN VRTCEV Osnovna šola Rodica predstavlja Od čebelnjaka do medenjaka Slovenci imamo bogato naravno in kulturno dediščino, v kateri se odraža naša marljivost, natančnost in občutek za urejenost. Del te dediščine je tudi sloveča K K A VI !< A, ki jo marsikdo ne pozna, čeprav je med svojimi sorodniki najbolj razširjena prebivalka v Evropi in druga na svetu. To je KRANJSKA ČEBELA ali KRANJSKA SIVKA, ki jo odlikujejo podobne lastnosti - marljivost, mirnost in varčevanje s hrano. Mar ji nismo Slovenci podobni ali pa ona nam? Najverjetneje je kar ona kriva, da smo Slovenci že od nekdaj sloveli kot dobri čebelarji. To je vedela že cesarica Marija Terezija, koje na Dunaju, na novoustanovljeni čebelarski šoli, imenovala za prvega čebelarskega učitelja našega slovitega čebelarja Antona Janšo (l 734-1783). Rada bi vam predstavila, kako smo učenci in učiteljice drugih razredov kot marljive čebelice celo leto spoznavali zanimivosti iz čebeljega panja in ugotovili, da v njem ne najdemo samo čebel in medu. Vsebine smo vpletli v letni načrt dela in iz meseca v mesec z zanimanjem ugotavljali, kaj se dogaja s čebelami in kako čebelar skrbi zanje. Teorijo nam je uspelo združiti s čebelarskimi izkušnjami in projektu smo namenili dva kulturna dneva, naravoslovni dan in ekskurzijo. Obiskali smo Čebelarski center Slovenije na Brdu pri Lukovici, kjer je sedež Čebelarske zveze Slovenije, uredništvo revije Slovenski čebelar, opazovalno napovedovalna služba, svetovalna služba za čebelarje in apiterapevtske dejavnosti. Prijazno so nam razkazali lepo urejen dom in povedali marsikaj o razvoju čebelarstva in čebelah. Ogledali smo si tri lepe čebelnjake in izvedeli, da so takšni čebelnjaki izum slovenskih čebelarjev in še ena slovenska posebnost. Prijetno urejeno je gostišče Pri čebelici in razstavno prodajni salon Čebelama, kjer smo kupili medene spominke. V tovarni Medex smo si pogledali predelavo čebeljih pridelkov v izdelke čebelje lekarne in naravna kozmetična sredstva. Opazovali smo velike sode medu, točenje medu v lončke, pečenje piškotov na tekočem traku ter se veselili darila - vreče okusnih medenja- kov. Svoje znanje smo uporabili tudi v pripravah na šolski božič-no-novoletni sejem: naredili smo lepe ikebane, okrasili pa smo jih s svečami in okraski, ki smo jih naredili iz voščenih satnic. Zares so bile lepe in šle so za med. Sami smo izdelali nov koledar, ga poslikali z motivi čebel v vseh letnih časih ter ilustrirali Dnevnik čebelice Medke. Kot malo večje čebelice, ki so po dolgi zimi lačno grizljale medenjake in pozdravljale navdušene obiskovalce, smo nastopili na karnevalu na Viru. Za materinski dan smo mamice razveselili z dražgoškimi kruhki, ki so bili poleg škofjeloških kruhkov in lecta včasih edino sladko pecivo na številnih sejmih po Sloveniji. Mojstrica te domače umetne obrti gospa Cirila Šmid je pomagala, da smo tudi mi postali takšni mojstri. Zanimiv je bil obisk domačega Obisk šolarjev v Vrtcu Urša V vrtcu Urša imamo različna sodelovanja na nivoju Občine Domžale Eno od njih je sodelovanje z osnovno šolo, ki uspešno poteka že več let V mesecu oktobru so otroke iz naše igralnice obiskali prvošolčki iz Osnovne šole Domžale. Pozdravili smo jih in jim za dobrodošlico povedali dve deklamaciji. Pripravili in povabili smo jih k različnim ustvarjalnim delavnicam, v katerih smo z veseljem ustvarjali. Naštele so zanimive ogrlice, zapestnice in slike iz naravnih materialov. Skupaj smo zapeli pesmico »Ko si srečen« in se poslovili. Marinka Jurčič In Mojca Juras Vrtec Urša Domžale čebelarja in njegovega čebelnjaka v 200 let stari kašči v Zgornji Jevnici. Čebelar nas je popeljal k čebelnjaku in prijazno odgovarjal na naša vprašanja. Čebelnjak pa, ja, zares je nekaj posebnega. Poslikan je celo s prelepimi novimi panjski-mi končnicami z izvirnimi starimi motivi. Na koncu smo se posladkali s pravimi domačimi medenjaki in sladkim medenim napitkom. V zahvalo smo zapeli pesem Prva čebela in se poslovili s čeblarskim pozdravom NAJ MliDI! ( Sestra naše učenke Nine, ki se poklicno ukvarja s poslikavo panjskih končnic in drugih »starih« predmetov, nam je pokazala postopek poslikave in predstavila motive Večina končnic krasi stene slovenskih domov in vnaša vanje domačnost. Vsak čebelnjak je moral imeti Marijo (verjeli so. da jih bo varovala pred vsemi tegobami). Sv. Joba (zavetnika čebelarjev). Sv. Florjana (da jih bo varoval pred požari) in čebelarjevega patrona. Poslikave smo se lotili tudi mi. Za dan odprtih vrat nam ni bilo težko pripraviti lepe in obširne razstave, saj sc je čez leto nabralo kar precej »čebeljih« izdelkov. Uspelo nam je, da smo na koncu staršem zanimivo in atraktivno predstavili projekt. Na začetku smo mislili, da se bomo veliko naučili o čebelah, kaj kmalu pa ugotovili, kako neprecenljiva je naša čebelarska dediščina in da sc v čebeljem panju skrivajo zakladi, ki smo jih do sedaj premalo poznali. Upamo, da jih bomo ohranili za naslednje rodove. Predstavitev projekta si lahko ogledate tudi na spletnih straneh naše šole: http://www2.ames.si/--osljro2s/ Ani Jeretina. OŠ RODICA Ob Tednu » >**v Nov avto Tovota Bučavota Večna tema o branju Če želimo, da bi naši otroci razvili naklonjen odnos do knjige, se starši potrudimo: • da jim čim večkrat beremo, • jih poslušamo, ko berejo sami, • se z njimi pogovarjamo o branju, ko so starejši, • jim omogočimo mirne trenutke, primerne za branje, • skupaj kupujemo knjige in nekaj po svoji želji. Pritegne jih tudi to, da si bralno mesto izberejo kjerkoli v razredu. Največkrat se »zložijo« v kote na tleh. Na voljo jim je tudi pisalni ali risalni pribor, rešujejo križanke, kopirajo, po dogovoru jih spremlja tiha glasba. V razrede se » vtihotapijo » še kuharica, hišnik, logopedinja, ravnateljica... Tudi oni berejo, ugotovijo učenci. Te ure so uspešne, toliko bolj, če se na njih pripravimo in z učenci o tem tudi pogovorimo. Nekateri so izjavili, da bi tako uro imeli velikokrat v letu. To pa mi štejemo že za napredek! Dragica Langerholc Zlato in bron ekipi najmlajših otroka Prvi teden v oktobru je v znamenju otrok. Je teden vseh otrok. Malih, velikih, črnih, rumenih, pegastih in bolnih... Pri nas, v vrtcu Urša, je vsak dan v znamenju otrok, prvi teden v oktobru pa sploh. Zelo smo se vsi družili in se imeli radi. V ponedeljek, prvi dan v tednu otroka, smo si priredili pravi ples v garderobni avli. Pa tudi zapeli smo tiste naše najljubše. Po kosilu smo se posladkali s sladoledom. V torek smo se igrali z žogami, napihovali smo balone in spuščali milne mehurčke. Ob igri smo tudi peli in se predvsem veliko sladkali. V sredo so nam vzgojiteljice odigrale lutkovno predstavo »Pod medvedovim dežnikom«, za kosilo pa nas je čakala pica. V četrtek smo pripravili sami, vsak zase, pravo pravcato sadno solato. Sadje smo tudi poimenovali in vzklikali, da je tako sladko. V petek pa smo si v garderobni avli ogledali čisto pravo modno revijo, ki so jo za nas pripravili malo večji otroci. Teden otroka v vrtcu Urša je bil zares pester. Naš vhod je v tem tednu zares užival. Prav tako pestro in luštno pa je bilo tudi drugod po vrtcu. Naslednje leto ga prav gotovo spet ponovimo. Ali pa jutri, saj je vsak dan - otroka dan. Marijana In Metuljčki Dne 21.10.2004, smo imeli učenci OŠ Rodica tehnični dan na temo Strahovi - buče. Naš razred, 9. b, je tehnični dan izpeljal na domu na|e-ga učenca Gašperja Gorjupa, kjer smo imeli vse pri roki za izdelavo avtomobila iz buč. Z delom smo začeli že mnogo prej. Najprej je Gašper naredil iz lesa ogrodje, nato pa smo se vrgli na lov za bučami. V četrtek se je cel razred zbral pri njem doma in resno smo se lotili dela. Dekleta smo rezale buče, fantje pa so jih »montirali« na avto. Kasneje smo z ovijalkami in listi naredili streho in zapolnili manjše luknje. Nato smo pritrdili še volan, ogledalo, sprednje in zadnje luči, brisalce ... Ko smo končali, smo bili z našim delom zelo zadovoljni. Avto je bil na pogled zares nekaj posebnega. Morali smo ga le še pripeljati do šole. Ker je bil na kolesih, smo ga enostavno potiskali do šole (800m). kar ni bil mačji kašelj, saj je bila skoraj vsa cesta naša. Imeli smo kar nekaj težav pri zavijanju v križiščih, toda na koncu smo le prišli. Zvečer smo se vrnili v šolo in na tekmovanju buč zasegli l. mesto in si zaslužili trinadstropno torto. Po končani prireditvi smo ga odpeljali na razstavno mesto v bližnji avtosa-lon, kjer je na ogled tudi ostalim. Naš lepi avto iz buč dela družbo ostalim avtomobilom. Ajda, 9. b OŠ Rodica revije, • skupaj obiskujemo knjižnico, • sodelujemo z njihovimi učitelji, • z lastnimi bralnimi navadami smo jim zgled. Tudi šole izvajajo mnoge aktivnosti, s katerimi poskušamo učencem tudi skozi neformalni pouk približati branje. Fina od dejavnosti je URA BRANJA, ki smo jo na šoli Roje izvedli v začetku oktobra. Rečemo, da bere cela šola. Učenci si v šolo prinesejo svoje knjige ali pa si v pripravljenem naboru knjig, revij in časopisov izberejo V tednu otroka smo sc še posebno potrudili našim otrokom polepšati vsakodnevno bivanje v vrtcu. Najmlajši so si ogledali prvo predstavo hišnega lutkovnega abonmaja Pod medvedovim dežnikom, pihali smo milne mehurčke in ustvarjali s tempera barvami Starejši otroci so obiskali živalski vrt, preostale dneve pa so ustvarjali z naravnim materialom in delali poizkuse z vodo, na željo otrok pa gledali tudi risanke. Velik poudarek je bil dan sodelovanju med skupinami ter pomoči starejših otrok mlajšim pri vsakodnevnih opravilih. Pravo presenečenje je bil obisk Klovnese Princese, ki nas je zabavali s svojimi vragolijami, nismo pa pozabili tudi staršev, družili smo se na Kostanjčkovem pikniku. Otroci In vzgojitelji Atletski klub VELE DOMŽALE je organiziral jesenski kros za predšolsko in šolsko mladino na Viru pri Domžalah. Otroci vrtca Cicidom so sc povabilu z veseljem odzvali. Kar devet jih je zavzeto sodelovalo. Skupaj s starši smo si ogledali progo, nato se ogreli, razgibali, sc pogovorili o pravilih , ki veljajo na progi. Prvi so se pognali fantje. Gal, Jan, Luka, Peter, Vid so pogumno tekli po travnati površini in glasno navijanje staršev je pripomoglo, da so bili fantje zares odlični. Najmlajši so pritekli do cilja, najstarejši pa so osvojili medalje, Gal zlato in Jan bron. Ob naslednjem poku so deklice preizkusile svoje moči. Tinkara, Kim, Teja in Iajda so kljub svojim mladim letom pritekle do cilja in se veselile uspehov. Vsi naši mladi upi so se lahko na koncu okrepčali s sokom ter drobnim presenečenjem. Pohvaljeni čisto vsi predšolski otroci za sodelovanje na jesenskem krosu, vaš pogum pa naj ho vzor tudi starejšim otrokom, nam vzgojiteljicam in staršem pa v ponos. Komaj čakamo na spomladanski kros 2005. Mojca GROJZDEK Zasebni vrtec Mali princ Pester teden otroka J Gasilska akademija v Ihanu Ihanski gasilci so tudi letos organizirali gasilsko akademijo, trenutno edino tovrstno kuho i no prireditev na Slovenskem. Na tem že tradicionalnem (sedemnajstem) srečanju gasilcev in krajanov se je 8. oktobra zvečer zbralo toliko ljudi od blizu in daleč, da je bila dvorana Gasilskega doma pretesna za ljudi željne kulturnega užitka. Na ta račun so se slišali predlogi, da je treba dvorano povečati, kar je domačemu 1't.l) dalo misliti o iskanju ustreznih rešitev. Kot mnogokrat prej je akademijo v svojem zabavnem stilu odprl in vodil domačin in kulturnik s TV ekranov in radia Boris Kopitar. Po nagovoru prizadevnega dolgoletnega predsednika PGD Ihan Nandeta Starina, v katerem je pozdravil tudi goste: županjo Oražmovo, predsednika GZ Domžale Slatnarja, podžupana Dragarja, predsednika KS Ložarja in predse-dnika PGD iz Libeličev, so v bogatem in skrbno pripravljenem kulturnem programu nastopili učenci Osnovne šole iz Ihana. Za njimi so se zvrstili: Ansambel Vrhovci z. Vira, harnionikarke Zupan iz Mengša, duet Tine in Neža, pa Kopitar sam in nato s svojo hčerko Hano. Med programom je imel predsednik GZ Domžale Marjan Slatnar krajši govor v počastitev oktobra, meseca požarne varnosti. Iz njega povzemam nekaj bistvenih poudarkov. Zanimivo je namreč vedeti, da je po zadnjem statističnem popisu na Slovenskem več kot 123.000 gasilcev, samo mladih je okrog 30.000. Vodstva te množične humane organizacije namenjajo veliko pozornost šolanju novih vodilnih kadrov in občasnem izpopolnjevanju strokovnega znanja. Letos so pod geslom »Da ne bi zagorelo« posebno pozornost posvečali preprečevanju požarov na kmetijah, zato ker požari (strele, človeška malomarnost in otroške igre) letno delno ali popolnoma uničijo mnoge kmetije. Zahvaljujoč večji protipožarni ozaveščenosti, usposobljenosti gasilcev in vzornemu sodelovanju PGD s CPV Količevo, je bilo letos nekoliko manj protipožarnih in drugih intervencij. »Kot vsako leto smo tudi domžalski gasilci napravili obsežen načrt aktivnosti, ki se ne odvija samo v tem mesecu, pravzaprav dosega kulminacijo naših aktivnosti. Tako smo ta mesec pričeli s to svečano akademijo, ki ni samo akademija krajanov Ihana, ampak je že prerasla v občinsko akademijo,« je med drugim povedal predsednik GZ Domžale, ki je sponzor te, med gasilci in krajani priljubljene prireditve. Slatnar je napovedal, da bodo gasilci tudi v le- tošnjem oktobru po vseh društvih izvajali vaje z uporabo gasilske tehnike. »Vrhunec pa bo nedvomno gasilno - reševalna vaja na kmetiji v Dobu«. Gasilska zveza daje poudarek delu z mladino in pozornost gasilskim veteranom in veterankam. Na temelju njihovega dela mlajše generacije gradijo boljše in bolj učinkovito gasilstvo. Ob koncu je Slatnar omenil vzorno sodelovanje GZD s pobratenimi GZ Koprivnice in Lendave ter s PGD Libeliče, Potoče in Otranci. Pohvalil je ihanske gasilce na čelu s predsednikom Nande-tom Starinom in voditelja akademije Kopitarja. Veliko odobravanja je občinstvo namenilo edinemu še živečemu ustanovnemu članu in voditelju (iZD g. Aleksandru Rihtarju, ko mu je predsednik PGD Ihan Starin podelil priznanje za življenjsko delo. Po poltretji uri programa so domači gasilci pogostili udeležence hvale vrednega kulturnega večera. dr. Vellmlr Vuliklč Center požarne varnosti Domžale Poročilo o intervencijah v oktobru 2004 Skoraj nc mine dan, da ne bi CPV Domžale moral posredovati ob najrazličnejših dogodkih. Mesečno poročilo, ki smo ga povzeli predvsem z dogodki I območja naše občine, pripravlja Viktor Svetlin (CPV), ki prispeva tudi fotografije. Domžale 01. 10. 04 ob 5.39. uri so mimo vozeči opazili na (ravniku vozilo Citroen AX11 prevmjeno na streho in obvestili 112. < insilci ob ogledu v vozilu in v okolici niso našli potnikov, avlo je bil zaklenjen. Vozilo so gasilci s pomočjo mehanske hidravlične dvižne roke postavili na kolesa in preprečili iztekanje motornega olja in goriva v podtalnico. AC Domžale - Šentjakob 04. 10. ob 19.00. uri so gasilci pohiteli na kraj prometne nesreče, kjer se je osebno vozilo R-19 iz neznanega vzroka zaletelo v bok češke avtocistemc. Osebno vozilo je bilo prevmjeno na streho na sredinski črti dvopasovnice, voznik je sam zaposlil vozilo. Gasilci so vozilo s pomočjo mehanske hidravlične dvižne roke postavili na koles:! zaradi preprečitve nadaljnjega iztekanja nallnih derivatov po cestišču, (Kiklopih akumulator in z ahsorbcnloni posuli bencinski in oljni madež. Radomlje 12. 10. ob 20.1 S. uri je pri kurjenju peči na trda goriva prišlo do prekoračitve temperature v peči centralne peči, zato je začel varnostni ventil puščati vodno paro, ki se je širila po celotnem stanovanju. Po prihodu domov je lastnica opazila pan>, zajela jo je panika in na pomoč je poklicala gasilce, ki so s stikalom vklopili črpalko v centralnem sistemu. nekaj vroče vode so odločili iz bojkrja v kopalno kad in stvar se |c normalizirala. Gasilci SO le prezračili, pregledali okolico kurišča in svetovali strokovni pregled naprave. Trojane 15. 10. ob 05.25. uri je CPV posredovala zaradi razlitja dizelskega goriva, ko se je prevrnila avlocisleina Na kraju so gasilci najprej podslavili posode pod vsa tri inesla iztekanja goriva, s pivniki in opojnimi črevesi zajezili del Cestišča in začeli prečrpavali s posebnimi črpalkami za nevarne snovi gorivo v Posode. Na pomoč je prišla še ekološka skupina Kcmisa iz. Preserij s specialnim vozilom za pobiranje oljnih madežev iz gladine rek in potokov, prispela pa jc tudi 1'etrolova cisterna. V katero so gasilci pre-črpali ujeto dizelsko gorivo. Voznik je bil lažje poftodovan in prepeljan v bolniško oskrbo, prevmjeno nvlocislcrno pa jc dvignilo posebno dvigalo, Dcpala vas 20. 10. ob 10.44. uri seje zgodila huda nesreča na tretjem nezavarovanem železniškem prehodu v omenjenem kraju. Potniški vlak iz smeri IX»mžal proti Trzinu je zadel v VW-1 ransporter, last pekarne Mokronog in vozilo pred seboj rinil še približno 50 m po tirih. Gasilci so s hidravličnim orodjem razprti zveriženo pločevino vozila, iznesti voznika, kije kljub oživljanju - tako ob pomoči gasilcev in reševalcev, žal, umrl. Domžale 22. 10. ob 09.14. uri je prišlo do požara v eni izmed kletnih drvarnic SPB-ja o tem pišemo posebej. AĆ Šentjakob - Domžale 22. 10. ob 14.24. uri je ogenj zajel motor vlačilca MAN romunskih registrskih tablic in se hitro ra/.širil na celo kabino in na prvi del priklopnika, kjer so bile naložene prazne steklenice za šampanjec. Ogenj je bil hitro omejen z dvema vodnima topovoma, dokončno pa pogašen z vodno prho. za radi visoke temperature pa jc bilo potrebno še prečrpavanje dizelskega goriva Domžale 28. 10. ob 22.09. uri je na 112 občanka sporočila, da ne more vstopiti v blok zaradi gostega dima. ki se vali skozi vhodna vrata bloka. Gasilci so takoj izvozili z dvema gasilskima voziloma, na kraju so najprej pozvali stanovalce, da ostanejo v zaprtih stanovanjih pri odprtih oknih. Obenem je bilo vzpostavljeno prezračevanje stopnišča in hitri notranji napad, ogenj je bil v kleti hitro odkrit in ludi pogašen. Požarno stražo je prevzelo domače gasilsko društvo. Homec 29.10. ob 12.00. uri sta v se- maforiziranem križišču trčila osebno in tovorno vozilo. Gasilci so s hidravličnim orodjem osvobodili dva rK>nesrečenca in pomagali reševalcem pri oskrbi poškodovanih oseb. ki jih je reševalno vozilo odpeljalo v bolniško oskrbo. Pšata 29. 10. ob 18.16. uri - pri preiz kasu plinskega cevovoda je počila cev pod asfaltno prevleko, zato je bil asfalt dvignjen za pet centimetrov. Zaradi vonja plina so kraj zaščitili in o dogodku obvestili Petrol plin. Domžale - Mengeš 29. 10. ob 20.33. uri je voznik osebnega vozila Opel-Astra med vožnjo izgubil oblast nad vozilom, ki se je večkrat prevrnilo po njivi Poškodovanega voznika je odpeljalo reševalno vozilo. Vir 30. 10. ob 21.55. uri so na ekološkem otoku št. 6 goreli štirje zabojniki za ločeno zbiranje odpadkov, ogenj so pogasili poklicni gasilci z vodno prho in obvestili policijo. Gasilski veterani vZejah Starejši gasilci in gasilke iz občin Domžale in Trzin, ki so večinoma operativna dela prepustili mlajšim generacijam, so se že osmo leto, v mesecu požarne varnosti, srečali v Domu gasilce in krajanov v Zejah. Pravzaprav so se srečanja udeležile le ekipe po trije veterani iz vsakega PGD in industrije. Tako se je 29. oktobra zvečer zbralo trinajst moških in ena ženska ekipa, del Predsedstva GZ Domžale, predstavniki veteranov iz občin Mengša, Moravč, Litije, Kamnika. Lukovice, Komende in Šmartnega pri Litiji ter še nekaj drugih gostov. Žal pa vabljenih predstavnikov iz obeh občin ni bilo. Srečanje je odprl in vodil tajnik domačega PGD Franc Pirnat. Predsednik komisije za veterane GZD, Marjan Ručigaj se v pozdravnem nagovoru zahvalil GZD za skrb, ki jo vsa leta posveča nekdanjim svojim aktivnim članom. »Veterani in veteranke so v svojih tvornih letih nosili težo razvoja gasilstva. Ni bilo lahko s skromnimi sredstvi graditi naših domov, nabavljati prepotrebno opremo in skrbeti za izobraževanje. Vse to smo zmogli, saj nas je vodila misel, kako pomagati ljudem v nesreči,« je med drugim povedal Ručigaj. Z zadovoljstvom je ugotovil, da je še vedno nekaj veteranov in veterank aktivnih v prenašanju svojih bogatih izkušenj na mlajši rod gasilcev. Ob končuje izrazil željo veteranov, naslovljeno na GZD, da bi se ob 50 - letnici GZ Domžale, leta 2005, združili pod svojim praporom, kar so navzoči toplo pozdravili. Kot vsakokrat prej je tudi tokrat predsednik GZD Marjan Slatnar v svojem daljšem govoru med drugim povedal: »Namen naših vsakoletnih srečanj je. da vas seznanimo z delom nase zveze, kasneje pa ob kulturnem programu ter v prostem pogovoru obudimo spomine na naše nekdanje skupno delo, ki smo ga dali so- človeku takrat, kadar nas je najbolj potreboval«. V nadaljevanju je Slatnar poudaril, da so pod letošnjim geslom »Požarna varnost na kmetih«, veliko pozornost gasilci posvečali preventivi in gašenju požarov tudi na kmetijah, ki predstavljajo našo osnovo za preživetje. Pogosti vzroki požarov na domačijah so, poleg strel tudi človeška brezbrižnost in malomarnost ter otroška igra. Tako je v letošnjih devetih mesecih bilo 53 vseh požarov. 11 intervencij in 56 tehničnih akcij Opozoril je na slabšanje požarne varnosti v podjetjih. Navzoče je seznanil tudi z uspelo gasilsko akademijo v Ihanu, o planu nabave opreme po društvih do leta 2009, o programu nadaljnjega izobraževanja članstva, o pripravah na gasilsko olimpiado v Varaždinu v naslednjem letu. V drugem delu srečanja so gasilske trojke tekmovale v kvizu. Na pisni testni nalogi so morali odgovarjati na številna vprašanja s področja poznavanja vnetljivih snovi ter načinih in sredstvih gašenja teh in drugih požarov. Ob koncu uradnega dela srečanja pa so na majhnem prostoru v polni dvorani ljudi izvajali tekmovanje v pravilnem in hitrostnem začetnem delu gašenja požara s tlačnimi cevmi in drugimi pripomočki. Zmagovalne ekipe so bile PGD Rova, drugo mesto je zasedlo PGD Trzin in tretje PGD Domžale. >^a njimi je komisija ugotovila, da ženska tekmovalna ekipa ne zaostaja. Za zaključek so tudi letos z rožami nagradili najstarejšo navzočo veteranko Rozalijo Pefrič in najstarejšega veterana Cirila Kapljo. Tudi dobrotnici domačih gasilcev, gospe Mici Rapetovi so se zahvalili s šopkom rož. V kulturnem programu so nastopali nam znani ansambel Sonček pod vodstvom Boštjana Cerarja s soigralcema Urošem Sitarjem in Marjanom Petrovičko z Vira ter recitatorki in pevki Maja Orehek in Alenka Rožič. Veterani so, ob postrežbi domačih gasilcev, sproščeno nadaljevali z družabnim večerom. Ob tem so se menili, da bi se naslednjega oktobra pod svojim prvim praporom devetič ponovno srečali v žejskem domu, ki jim nudi vse ugodnosti za trenutke počitka in tovariškega druženja. dr. Vellmlr Vullkić P** Naslednji bo Hyundai! Izjemni prihranki do 400,000 SIT ćretz, funky 1.1 GL že za 1.605.920 SIT, črGŽZ. funky 1.3 s klimo že /a 1.935.680 SIT. Center požarne varnosti v oktobru Pohitite! Do odprodaje zalog veljajo izjemni nakupni pogoji tudi za vse ostale modele. Atos Prime prihranek do 220.000 SIT. Accent prihranek do 347.000 SIT. Bantra prihranek do 350.000 SIT, M strte prihranek do 400.000 SIT. www.avtoceirter-tubelj.al PRODAJA: tel.: Ot 72 18 221 tminuni Mesec oktober je mesec požarne varnosti in ves mesec so se v Centru požarne varnosti vrstile različne dejavnosti. Obiskali so jih otroci iz vrtcev in šol, kjer so bile organizirane večje skupine - tudi več kot sto otrok, pa so jih gasilci obiskali s svojimi vozili. Na povabilo prostovoljnih gasilskih enot so se udeležili šestih gasilsko reševalnih vaj, g. Rudi Volčini pa je organiziral dobro obiskiuio predavanje na zanimivo temo Petana varnost pri delu z (Klprtini plamenom. Izpeljiuia je bila prireditev tekmova-lnega značaja za zaposlene delavce v Heliosu in okoliške otroke. 29. oktobra so se tri gasilske dvojice iz CPV udeležile tekmovanja poklicnih gasilskih enot Slovenije (vseh je 41) Fine combat v Kopru, ki izhaja po zamislih ameriških poklicnih gasilcev. Tekmovanje poteka v popolni gasilski delovni zaščitni opremi z dihalnim aparatom in masko na obrazu. Tako opremljen gasilec mora brez napak premagati več zahtevnih preprek. s katerimi se gasilci srečujejo na pravih intervencijah. Na tem tekmovanju so gasilci iz CPV dosegli vzpodbudne re- zultate: v kategoriji od 30 do 40 let sta Milan Petere in Jani Jeraj dosegla prvo mesto, druga sta bila Martin Juteršek in Robert Zaviršek, v kategoriji od 40 do 50 let pa sta Matjaž Korošec in Viktor Svetlin dosegla drugo mesto. V mesecu novembru bo v okviru iole požarne varnosti potekalo predavanje Mihe Pirca na temo Požarna varnost v laboratoriju. Predavanje bo v prostorih CPV 17. oktobra 2004 ob J6.00 uri. (za vse udeležence je predavanje brezplačno) Vabljeni! CPV stran 12 Društvo izgnancev Domžale Pred praznovanjem 60-letnice vrnitve Kmetica leta 2004 DPŽ Domžale je letos predlagalo Polonco j^vnikar V letu 2005 bo osrednja prireditev, namenjena 60-letnici vrnitve iz izgnanstva in begunstva, 4. junija 2005 na rajhenburškem gradu. Množično naj bi jo obiskali tudi izgnanci z območja nekdanje občine Domžale, ki vas že danes vabimo, da ob letošnjem prazničnem srečanju prispevate tudi za obnovo nekdanjih grajskih hlevov, kjer bo urejen muzej. Hkrati vas poseben odbor prosi, da prispevate tudi spominske slike in predmete, vezane na izgnanstvo. O svojih darovih lahko obvestite vodstvo domžalskega društva. Hkrati vas obveščamo, da bo letošnji občni zbor. povezan s tradicionalnim prazničnim srečanjem. 21. decembra 2004 Vsi člani in članice boste prejeli vabila. Društvo izgnancev Slovenije nas je obvestilo, da članarina v Območno združenje borcev in udeležencev NOB Domžale, občinske in krajevne organizacije so tudi letos organizirale tradicionalni jesenski izlet v Dobrniču. združen z obiskom slovesnosti v spomin na prvi kongres slovenske protifašistične ženske zveze oktobra 1943. Prireditev sta pripravila trebanjska občina. Območno združenje Zveze borcev in Društvo Ižobmič. katerega predsednica Danica Simšič je opozorila, da so se ženske že od nekdaj morale boriti za svoje pravice, še danes pa niso v enakopravnem položaju, kar potrjuje tudi letu 2005 ostane enaka, torej 1800 sit, od česar krajevni organizaciji ostane 1000 sit, preostali znesek pa se nakaže Društvu izgnancev Slovenije. Enak ostane tudi znesek za naročilo Vestnika - 900 sit. Še posebej bi vas radi opozonli. da Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje rente ne bo več všteval v dohodek, zaradi katerega nekateri niso prejemali varstvenega dodatka. Svetujemo vsem, ki so vam zaradi rente jemali varstveni dodatek, da se oglasite na Območni enoti pokojninskega zavarovanja v Domžalah in uredite, da vam varstvenega dodatka ne bodo več odtegovali. Prijetne prihajajoče zimske dni in na-svidenje na tradicionalnem prazničnem srečanju. D. I. sestava slovenskega parlamenta. Prisluhnili smo tudi drugim govornikom, tudi županji Občine Trebnje, ge. Marici Škoda, ki je v imenu občine obljubila, da bodo poskrbeli za kulturni dom v Dobrniču, v katerem so dan prej odkrili doprsni kip sekretarke prvega kongresa Mare Rupena Tudi mi smo si ogledali spominsko sobo in razstavo likovnih del lani umrlega slikarja Lucijana Reščiča, baročno cerkev sv. Jurija z doprsnim kipom in krstnim kamnom Škofa Barage in druge znamenitosti. Po prijetnem kosilu in druženju smo se odpravili domov. Tekst in loto Jože Novak Zveza Kmetic Slovenije je ne-vladna organizacija, ki združuje DRUŠTVA KMETIC IN PODEŽELSKIH ŽENA iz cele Slovenije. V 70 društev je včlanjenih okoli 10.000 članic. Zveza je bila ustanovljena leta 1995 v Gornji Radgoni in predstavlja in zastopa interese kmetic in podeželskih žena na državni ravni in se povezuje ter sodeluje tudi s sorodnimi organizacijami kmetic in podeželskih žena v Evropi. Kruh v slovenskem ljudskem izročilu Kot organizatorka šolske prehrane skušam učence motivirati za zdravo prehranjevanje. Vzpodbujam jih, da bi cenili slovensko kulturno dediščino, zato sem se odločila za naravoslovni dan z naslovom Kruh v slovenskem ljudskem izročilu. Moj namen je bil, da se učenci seznanijo s pomenom kruha v prehrani naših prednikov, s predprazničnim vzdušjem v nekdanji slovenski družini, s tradicijo domače obrti in s pripomočki za pripravo kniha nekoč. Želela sem, da učenci oblikujejo odnos do življenja v preteklosti in primerjajo družinsko življenje nekoč in danes. Moje glavno vodilo pa je bilo, da bi razmišljali o kruhu kot dobrini in o svojem ravnanju z njim. Naravoslovni dan smo izvedli v Budnarjevi hiši v Palovčah, kjer so učenci na plakatih predstavili gradivo, ki so ga pripravili doma in v šoli. Teme so bile raznolike, in sicer: Ljudska pripoved o pšeničnem zrnu, Cilji Zveze kmetic Slovenije so: izboljšanje socialno - ekonomskega in pravnega položaja kmetic in žena s podeželja; soustvarjati možnosti, da kmetice in ženske ustvarjajo dohodek na kmetiji oz. na podeželju; izboljšanje možnosti za združljivost profesionalnega dela in dela v družini in socialno priznavanje dela za družino; več možnosti za delo kmetic in podeželskih žena v javnem življenju. Zveza kmetic Slovenije skrbi za promocijo dela kmečkih in podeželskih žena tudi v okviru akcij Mlada kmetica in Ižobrodošlica s kruhom. Otroške pesmi o kruhu, Žetev in košnja. Božični kruh. Kultura slovenske kmečke mize, Opojni vonj iz krušne peči in'ostale. Vita Mlkllč V hiši Budnarjevih V mesecu oktobru smo učenci sedmih razredov z učitelji Vito Miklič, Lidijo l.cban in Vinkom Cedilnikom odšli na ogled Budnarjevc hiše v Zgornje Palov-čc. Ko smo se pripeljali do hiše, mi je bila že na prvi pogled zelo všeč. Oskrbnica hiše, ga. Iva Šuhelj Kramar, nas je Kmetica leta, ki jo pripravljamo same, kot tudi s predstavljanji na sejmih in drugih priložnostih. Članice Društva podeželskih žena Domžale smo na letošnji razpis za kmetico leta prijavile Polonco Ravnikar s Svete Trojice pri Dobu. Polonca Ravnikar, z dekliškim priimkom Orehck, se je rodila 7. februarja 1951 na majhni hribovski kmetiji pri Jurkovc v Račnem vrhu. Bila jc četrti otrok sedemčlanske družine. Štiri razrede osnovne šole je obiskovala na po-družnični šoli Sv. Trojica, od 5. do 8. razreda pa je hodila v OŠ Dob. Bila je ena najboljših učenk, za kar ima tudi priznanja in pohvale. Po končani osnovni šoli je ostala na kmetiji in opravljala vsa kmečka opravila. Konec leta 1968 se jc poročila in se preselila k možu Francu Ravnikarju na hribovsko kmetijo »Pr' Čajž« na Sv. Trojico. Ker sc je odločila, da ne bo hodila v službo, se je leta 1971 pokojninsko in invalidsko zavarovala kot kmetica. Dela, ki je bilo predvsem ročno, je bilo na kmetiji s 16 ha zelo veliko. Kot vsi ljudje sta si z možem postavila cilje in se odločila za veliko družino. Tako seje leta 1969 rodil prvi sin Klemen, hčerka Marija je prijokala na svet leta 1971, tretji otrok, sin Franci, sc je rodil leta 1974 in najmlajši sin Rok leta 1977. Infrastruktura vasi Sv. Trojica jc bila takrat zelo slaba. Kmetija, ki sc nahaja poleg cerkve Sv. Trojice, je bila težko dostopna, ludi vodovoda šc ni bilo. Ob štirih majhnih otrocih je bilo delo zares fizično zelo zahtevno. Vedno jc poskrbela, da so bili otroci urejeni in čisti, za kar jc morala hoditi po vodo do več 100 metrov oddaljenega studenca in to v vsakem vremenu. Polonca je bila vedno polna novih idej, zelo ambiciozna, željna napredka, zato čakala pred hišo, ki seji po domače reče "pr MATJAŽ". Ko je odprla vrata hiše, je iz nje prihajal za nas čuden, nekoliko starinski vonj. Spominjal nas jc na suhe prekajene klobase. Ko sem vstopil v hišo, me je prevzelo vse, kar sem videl. Nikjer ni bilo nič iz mrzle plastike ali iz umetnih snovi, le glina in les. Najprej smo bili v črni kuhinji. Vsi učenci smo bili navdušeni nad njo. Sam še nikoli nisem videl črne kuhinje, zato je bilo to zame še bolj razburljivo, (iospa Iva nam je povedala vse 0 preteklosti hiše, kdo je tukaj živel, koliko je bilo članov družine in še drugo. Iz čmc kuhinje smo se preselili v malo večji prostor, imenovan hiša, kjer so postelja, štiri mize in krušna peč. Nad mizo smo opazili lesenega ptička, ki se dvigne in spusti ob odpiranju in zapiranju vrat. Tako gostom izreka dobrodošlico. Vzdušje učencev je bilo zelo veselo. Tudi učitelji so se po obrazih sodeč dobro počutili. Ko nam je gospa Iva povedala skoraj vse o hiši, nas je za nekaj časa pustila same, da smo lahko nadaljevali s svojim programom. Vsak od nas jc predstavil svojo temo. Učitelji so bili z našim delom zelo zadovoljni. Nadaljevanje dneva jc bilo zelo zanimivo. (Iospa Iva je na mizo prinesla posodo, moko, kvas in še nekatere sestavine. Zamesila je kruh in nam razlagala postopek. Pri tem opravilu smo ji učenci z veseljem pomagali. Gnetli smo testo in ugotovili, da le ni tako preprosto, kot je izgledalo. Iva je bila naše pomoči zelo se jc zelo zavzemala za izboljšanje infrastrukture vasi in prispevati čimveč pri razvoju kmetijstva na podeželju. Leta 1986 in 1987 je veliko pripomogla k izgradnji vodovoda in prav tako leta 1989 pri asfaltiranju ceste. Kot izjemno sposobna in udarna krajanka je bila leta 1991 izvoljena za članico sveta KS Dob, kjer ji letos teče že tretji mandat. Prav tako je od leta 1991 članica upravnega odbora RK Dob. Že od leta 1968 pa je tudi članica GD Žeje - Sv. Trojica, od katerega je 2002 prejela zahvalo. Je ustanovna članica Športno rekreativnega društva Konfin - Sv. Trojica, ki je bilo registrirano leta 1992. Pri Društvu podeželskih žena pa je tajnica že od leta 1999. Tajniška dela ji niso tuja, na kar kažejo dobro izdelani zapisniki. Je zelo dobra kuharica, saj je obiskovala kuharske tečaje. Polivali se lahko tudi s peko kruha iz moke različnih vrst žitaric. Vseskozi se je zavzemala za zdravo pridelano hrano, od leta 1998 pa je kmetija usmerjena v ekološko kmetovanje s certifikatom in rednim nadzorom. Kmetija se poleg poljedelstva ponaša z lepo in urejeno okolico, po kateri se pasejo krave, konji, prašiči, kure, koze ... Poleg vseh obveznosti sta z možem ponosna na dosežke svojih otrok, ki so vsi visoko izobraženi. Kljub temu šc vedno pomagajo na kmetiji pri vsakodnevnih opravilih. Tudi vnukinje, ki živijo pri njej, so ji v veliko pomoč in veselje. Polonca je dobra, resnicoljubna, pametna. Jc vesele narave, rada pleše, poje in se zabava v prijetni družbi. Ima izkušnje in dosežke, s katerimi se lahko pohvali redko katera ženska. Rada jc urejena, kar k njeni vztrajnosti in pokončnosti tudi pristoji. Ančka Kodrlč, DPŽ Domžale vesela. Oblikovala je majhne žemlje in jih dala v krušno peč, ki je v prostor žc oddajala toploto. Deležni smo bili tudi okusne malice, ki je bila pripravljena iz. domačih sestavin. Ko smo se okrepčali, smo odšli v kletne prostore, kjer smo razstavili najlepše plakate. Med peko žcmelj smo se pogovarjali, igrali, opazovali predmete v hiši in oskrbnico šc kaj povprašali. Po celi hiši je prijetno zadišalo. Zemlje so bile pečene Čas našega odhoda sc je bližal prehitro. Gospe Ivi smo se zahvalili za lep sprejem, malico in prijetno družbo. Avtobus nas jc odpeljal nazaj proti šoli. Dan je bil za nas poučen in prijeten, čeprav smo na začetku mislili, da bo dolgčas. Tja se bomo šc vrnili. Na poti domov so nas spremljale besede go. Ive: »Če kruh pade ti na tla, poberi in poljubi ga.« Jernej Perušek In ostali sedmošolci z OŠ Dob Društvo upokojencev Domžale vabi v svoje vrste upokojence, ki bi želeli popestriti svojo jesen življenja z različnimi dejavnostmi, tudi športnimi. Ustanavljajo balinarsko in namiznoteniško sekcijo, pričakujejo pa tudi druge pobude vseh, ki bi želeli delati z njimi. Pričakujejo vas ob ponedeljkih in petkih od 9. do 12. ure v njihovih prostorih v Domžalah, na Ulici Simona Jenka 11, lahko pa jih pokličete tudi po telefonu 724 19 04. Vabljeni pa tudi na martinovanje in silvestrovanje, kjer je še nekaj prostih mest. V Dobrniču so bili tudi novoizvoljeni župan Občine Moravče Martin Rebolj, ob njem Danica Simšič, županja Mestne občine Ljubljana, ter drugi gostje. Jesenski izlet v Dobrnič Razstava buč v Preserjah pri Radomljah lesen nas je prav hitro obiskala. Deževni dnevi so se v oktobru vrstili in sonce tudi v soboto, 16. oktobra ni moglo pregnati oblakov. Športno društvo Preserjc jc že tretjo jesen pripravilo razstavo izdelkov iz buč. Buče, ki so se potegovale za izvrstne nagrade, so se zvrstile vzdolž Vaške ulice. Vsak, kdor ima veselje in malo potrpljenja je lahko prinesel pokazat, kaj je nastalo iz buče. Bilo je več kol petdeset izdelkov. Odločitev, katera je največja najlepše izrezljana, katera je predstavljala najbolj izvirno idejo, katera zahtevala najbolj spretne in potrpežljive roke. ni bila lahka. Izbrane buče so bile nagrajene. Hvala vsem, ki ste prispevali nagrade. Ker pa nam jesen poklanja tudi kostanj in najboljši je pečen, so si ga vaščani lahko postregli. Na voljo je bilo različno pecivo iz kostanja in buč ter seveda - palačinke. Ne samo za otroke, tudi za odrasle jih je bilo dovolj. Koje pečenega kostanja zmanjkalo in ko smo pojedli vse palačinke, je bil čas, da zaključimo zabavo. Dež nas je počakal. Tako smo kljub pusti soboti imeli lep večer. Naslednje leto se opogumite in postavite na razstavo svoj izdelek. Mogoče nagrada doleti tudi vašo družino. Barbara Peterlln Na Sveti Trojici Pletenje kit iz pšenične slame Slamnikarstvo je ena izmed slovenskih mlajših domačih obrti. S pletenjem slamnatih kit in šivanjem slamnikov so pričeli v 18. stoletju. Zanimivo je, da Valvasor slamnikarstva šc ne omenja, a jc malo verjetno, da hi ga spregledal. Pa kakorkoli žc, kot vsako leto, je bila tudi letos organizirana delavnica pletenja kit, ki jo je priredilo ŠRI) Konlin Sv. Trojica. In kako je bilo? Zbrali smo se v kmečki hiši, kjer smo že prej pripravili pšenično slamo. Slama mora hiti lepa, pravilno odstrižena in namočena v vodo, da se lažje plete kita in da se ne lomi. Vse to so nam pokazale naše starejše žene, ki so v mladih letih s pletenjem kit tudi nekaj zaslužile. Slavka Pustotnik iz. Vin j in Marija Koderman iz. Sv. Trojice sta nam pokazali pravilni postopek pletenja kit. Vsi ostali smo vse to "z zanimanjem spremljali ter se trudili, da bi nam kar najbolje uspelo. Zanimivo je bilo. Čeprav so nam slame švigale sem in tja in niso ubogale naših okretnih prstov, smo se na koncu delavnice vseeno lahko pohvalili vsak s svojim izdelkom. Bilo je kot v starih časih, kot nekoč, sta potrdili tudi dve naši starejši članici. Peli smo, sc pogovarjali, obujali spomine, preleteli zgodovino, se učili pletenja in uživali ob zares prijetni družbi. Tudi naši najmlajši so nam sledili in nas spremljali ter pridno pobirali slamo, ki je ležala vse naokrog. Rok Ravnikar Delavnica pletenja kit stran 13 IZ NAŠIH DRUŠTEV IN ORGANIZACIJ 2. Dekanijski pastoralni dan Naj živim le zase? Osvojili smo Mangrt Člani TRI) TUrnšc-Čcšenik smo sc letos odločili, da se povzpnemo na tretji najvišji slovenski vrh - Mangrt. Sobota 28.8.04 je bila kot nalašč za planinske ture. Vrhovi gora so bili še rahlo pobeljeni od snega, toplo sonce pa ga je vztrajno talilo. Zgodaj zjutraj seje skupina štiriindvajsetih hriholazcev odpeljala proti goratemu predelu Slovenije. Slmia ovinkasta eesta nas je pripeljala do Mangrtskega sedla, od koder smo pot nadaljevali peš. Da bi pot lažje premagali, smo se podkrepčali z okusnim golažem. Potem pa veselo naprej. Na vrh Mangrta vodita dve smeri. Slovenska, bolj strma in plezalna, ter italijanska, ki je daljša in tehnično manj zahtevna Razdelili smo se v dve skupini, bolj izkušeni so pot premagovali po slovenski smeri, ostali pa po italijanski Po dobrih dveh urah hoje smo sc dobili na vrhu. Naš trud je bil poplačan z lepim razgledom po slovenski, avstrijski in italijanski deželi. Zadovoljni obrazi osvajalcev pa so izražali veselje nad uspehom. Najbolj je bila vesela najmlajša udeleženka, sedemletna Katja. Spust v dolino je bil tekoč, čeprav smo se morali umikati številnim obiskovalcem Mangrta. Domov smo se vračali po dolini Soče do Mostu na Soči in čez Cerkno preko Poljanske doline. Izlet smo zaključili v Iiirnšah z željo, da nam naslednje leto uspe še kakšen planinski podvig. L. Ž. Društvo Konfin - SV. Trojica Na Dolenjskem Na lepo sončno soboto v oktobru smo sc člani Športno rekreativnega društva Konfin - Sv. Trojica odpravili na strokovno ekskurzijo po Dolenjski. Prvi postanek smo napravili na Muljavi, kjer smo si ogledali rojstno hišo pisatelja Josipa Jurčiča (z izvirno notranjo opremo), čebelnjak (s prelepimi panjskimi končnicami), kaščo, sušilnico za lan, kozolec, Krjavljcvo kočo ter čudovit naravni amfiteater (letno gledališče). Kot drugo znamenitost kraja pa smo si ogledali šc poznogotsko cerkev Marijinega vnebozetja iz leta 1456. Pol smo nadaljevali proti Žužemberku, kjer nas je pričakal lokalni vodnik II) Suha krajina. Najprej nas je popeljal k obnovljeni cerkvi Sv. Mohorja in Fortunala, tam pa nas je sprejel tudi župnik g. Povirk. Po ogledu notranjosti in zunanjosti smo odšli na sosednji hrib, kjer je spomenik 1300 borcem, ki so v času NOV padli na tem območju. Za zaključek nam je vodič razkazal eno najslikovilejšili in tipičnih srednjeveških trdnjav na Slovenskem Žužcmbcrški grad. Njegovi ostanki sc mogočno dvigajo na strmem skalovju nad reko Krko. Po krajšem postanku ob vodnjaku na Zoženiherškem trgu smo se podali proti Čatežu ob Savi, se ustavili v gostilni »les«, od koder so nas pospremili v njihovo 3 km oddaljeno zidanico »Žic-garjev breg«, kjer smo imeli kosilo, po-kušino novega vina ter ogled okolice. Ekskurzijo smo zaključili v gostišču »Vegov hram« v Dolskem. Tam smo si udeleženci izmenjali svoja mnenja in doživetja z. našega potovanja po Dolenjski ter se pomerili v družabnih igrah. Rok Ravnikar Z darovanjem svete maše ob desetih dopoldan se je 2. oktobra 2004 pričelo srečanje verujočih iz 17 župnij, ki so združene v domžalski dekani ji. Somaševalo je 10 duhovnikov, glavni pridigar pa je tokrat nagovoril ljudi z mislimi o duhovnih in redovnih poklicih, ki so v sodobni družbi premalokrat izbrani kot način življenja in darovanja za druge. Pri maši je sodelovalo okoli 50 ministrantov ter redovnice in redovniki, ki so izšli iz dekanije. Po maši so sledila pričevanja, kosilo, festival vere v dvorani kulturnega doma, športno-družabno srečanje in za zaključek še pete litanije Matere Božje. Po syeti maši je redovnica, sestra Svetega Križa Helena Furar, predstavila podatke o duhovnih poklicih v dekani ji. V štirih župnijah nimajo teh poklicev, v preostalih trinajstih pa je duhovni ali redovni poklic sprejelo 66 ljudi, od tega je 33 škofijskih duhovnikov, 12 redovnikov in 21 redovnic. Le v župniji Mengeš imajo trenutno 2 bogoslovca. Udeleženci so se nato razporedili po skupinah k pričevanjem, ki so jih pripravili mladi, predstavniki župnij in redovnice ali redovniki. V uri in pol, kolikor časa so imeli na voljo, je stekel pogovor o redu, odločitvi za poklic in še marsičem. Pričevanja so potekala v župnišču, kulturnem domu, gasilskem domu in V šoli. Celo kosilo je bilo imenitno družabno srečanje, zaznamovano z mnogimi pogovori Festival vere so oblikovali člani molitvene skupine iz. Starega trga. Že vodja skupine, župnik Janez Kebe, je z umirjeno, preprosto in narečno obarvano pripovedjo vnesel posebno domače vzdušje, vendar se je jasno čutila njegova molitvena moč, ki se je prenašala na poslušalce. Njegovo zavzetost so potrdile tudi pripovedi štirih žensk različnih starosti, ki so zaradi vztrajne molitve dosegle osebno rast, ozdravljenje in vidno spremembo v odnosu do soljudi. Frančiškan Janez Ferlež pa je v slovenskem prostoru znano ime. S pesmijo zna in prepriča, da je to jezik, ki ga vsi razumejo. O svoji vlogi v cerkvi in družbi so spregovorili tudi stegi skavtov iz Domžal, Moravč, Doba in Vira. Poslušalce v dvorani so uspešno tudi razgibali z igro konjske dirke. V pogovorih z voditeljem Vitom Kotnikom so nastopajoči spregovorili tudi o sebi in svojem delu. Na družabnih igrah so svojo domiselnost ponovno pokazali skavti, ki so vsako ekipo na igrišču za šolo dodobra preizkusili, preden so razglasili zmagovalce, ekipo župnije Dob. Ko1 pika na i pa so bili deški glasovi fantovskega zbora iz Doba, ki so prepevali litanije in tako slovesno zaključili srečanje. Komur pa se le ni preveč mudilo domov, je sobotno pozno popoldne preživel ob pogostitvi s pecivom in pijačo ter v razgovorih z ljudmi iz celotne dekanije. Uspeh dneva je gotovo to, da je skupina ljudi iz različnih župnij uspela pripraviti tako raznolik potek dogajanja, ki pa se je odvijal po programu in brez zapletov. Zadovoljstvo bi bilo zagotovo še večje, če bi se na mnoga vabila odzvalo še več ljudi in morda bi kdo resneje prisluhnil klicu, ki bi se oglasil nekje v najbolj skriti notranjosti, mu dovolil, da se razbohoti in končno odloči. Naslednja priložnost bo kmalu tu, že naslednje leto. Boste zraven? Mal, loto: Nada Prašnlkar Izlet v deželo Petra Klepca in na Kofce lep pogled na okoliške vrhove (videl se je tudi Triglav) in možnost uživanja na soncu. Čeprav je bila sama pot kar dolga, pa smo sc vseeno imeli zares super, tako da so bili pozabljeni vsi žulji, ki smo jih utrpeli na poli. Na obeh izletih smo se vsi imeli lepo in komaj čakamo na naslednje. Vlvlja Kolar & Anže Vlrk Taborniško leto se je ponovno začelo in s tem tudi vsakoletni izleti, ki se jih vsi taborniki radi udeležujemo. V soboto, 23.10. se nas je nekaj več kot 90 domžalskih tabornikov, polnih pričakovanj, odpravilo na letošnji prvi izlet. Najmlajše MC-ke je pol zanesla do krajev ob reki Kolpi, kjer so doma pravljični junaki, legende in prelepa pokrajina, ki te preseneti prav na vsakem koraku. Najprej smo se po ozki poti povzpeli do izvira slapa Nežice, za katerega legenda pravi, da je dobil ime po deklici, ki je tu utonila skupaj s svojimi voli, ki jih je pripeljala k napajališču. Sprehodili Smo se tudi po gozdnem rezervatu, o katerem nam je več povedala vodička. pod gradom Kostel, ki so ga v preteklosti z, zvijačo zavzeli Turki, pa smo si privoščili malico m se na koncu še malo pozabavali na bližnjem travniku, kjer smo se v miru lahko družili s prijatelji, odigrali kakšno igrico in se prepustili sončku, ki nas jc grel od začetka in vse do konca našega izleta. Starejši < i( i-ji pa so se odpravili raziskovat lepote Košute, najdaljšega gorskega grebena v Karavankah, čeprav le iz planinske koče na Kolcah. Na srečo je bilo na naši sirani lepo vreme in sonce, tako da smo imeli Pri Škandrotrih na domačiji Janka In Marije JeraJ v Turnsah Ja Turistično društvo Turaše Ćešenlk pripravilo tradicionalno lickanje. Več kot 60 prisotnih - starih In mladih, Je v prijetnem večeru, ki se Je potegnil pozno v noč ollčkalo In zvezalo zajeten kup koruze. Ob harmoniki In pesmi Je bil to večer, ki Je marsikoga spomnil na preteklost, ko Je bilo lickanje ena Izmed priložnosti za srečevanja vašča-nov In vaščank ter pravcate praznike v vaseh. Prijazen večer so zaključili z malico In kramljanjem pozno v noč. Lovska Družina Domžale, obvešča lastnike kmetijskih zemljišč, da škode po divjadi po letu 20(15 prijavijo na naslov: LD Domžale, Kolovec 3, 1235 Radomlje MENS SANA IN CORPOBE SAN Srečanje z domžalskim župnikom In motoristom gospodom Janezom Šimencem Pota do boga so lahko zelo različna Ne gre brez uvoda pri nas odraslih, je zapisal pisatelj Pavle Zidar v svoji knjigi Barakarji. Tako želim tudi sam v prvih besedah pojasniti, zakaj latinski nadna-slov, v prevodu ZDRAV DUH V ZDRAVEM TELESU. Prvič zato, ker je izvirni pregovorni jezik latinski. In drugič? Drugič pa zato, da vsaj delno oziroma postopoma rehabilitiramo latinščino. Komunistični režim je, kot je znano, na slovenskih srednjih šolah latinščino ukinil, očitno predvsem zato, ker je komunistom dišala po religiji in jo je bilo treba likvidirati, da bi se s tem mladim otežil, če ne preprečil študij teologije. In kaj bodo nosilci takšnega uštelega vzgojnega ideala porekli danes, ko se katoliška Cerkev lahko »pohvali« tudi z duhovniki, ki nezavidljivo obvladajo latinščino? To naj bo uvod v moj pogovor z gospodom Janezom Šimencem. Razgovor z njim so že pred ne tako davnim objavile domžalske Novice, zato bo nekatere reči treba osvežiti in nekatere na novo spoznati. Zanj (za razgovor) sem se odločil predvsem zato, čeprav seveda ne samo zato, ker je župnik organiziral motoriziran »pohod« na Grossglockner, kar gotovo ni bilo ravno enostavno. Gospod župnik, prav gotovo vsi ne berejo domžalskih Novic, ali se hočete vsaj kratko predstaviti? Prihajam iz kmečke družine v Podgori pri Dolskem, župnija in občina Dol pri Ljubljani. Nekako 37 let je, kar mi je tam začela teči zibka. Imam še dva brata in dve sestri, starši so, hvala Bogu, še vedno živi. Kar velikokrat so nas opravki zanesli tudi v Domžale. Po osnovni šoli sem nadaljeval na bežigrajski gimnaziji, ki seje v času usmerjenega izobraževanja imenovala Srednja naravoslovna šola. Moja posebna pozornost je veljala biologiji in kemiji. Ob koncu sem se vpisal na kemijsko tehnologijo. ki pa je od znotraj nisem videl, saj sem v času služenja vojaškega roka prišel do odločitve za duhovniški poklic. Uresničevati sem jo začel takoj po prihodu iz vojske z vpisom v Bogoslovno semenišče in na Teološko fakulteto v Ljubljani. Duhovniško posvećenje sem prejel leta 1993, nato bil tri leta kaplan v župniji Sv. Petra v Ljubljani, zatem še leto v Trnovem. Leta 1997 sem bil imenovan za župnika v Mirni Peči na Dolenjskem, sorazmerno hitro, po šestih letih, pa me je nadškof povabil, da postanem župnik v Domžalah. Ali Vam je bilo težko naslediti Vašega predhodnika, gospoda Toneta Kompareta, ali je šlo to kakor samo od sebe? Msgr. Tone Kompare je v župnijo v malo letih vnesel veliko novih idej in poleta. Zavedal sem se, daje njegova dediščina velika. Obenem pa sem vesel, da lahko nadaljujem vse dobro, kar je on začel. Seveda pa se je treba vsak dan odločiti, da ga želim čim temeljiteje preživeti. Zamisel o tako imenovanem pastoralnem centru v Domžalah, ki jo je gojil gospod Kompare, je nekako utihnila. Če bi jo opustili ali nenadzirano prepustili času. hi bila, vsaj po mojem mnenju, strateška napaka. Pa me zanima, kakšno je Vaše osebno mnenje o tej zadevi, oziroma kako je sedaj s tem? Vesel sem, da so ob nedavni razgrnitvi zamisli o oblikovanju centra Domžal, ki je bila v mesecu juliju 2004 predstavljena kot sintetični načrt, kar tri od petih delavnic oziroma skupin arhitektov v koncept mestnega središča vključile tudi potrebo po pastoralnem centru Obenem pa se nove prostorske potrebe pojavljajo zelo hitro. Ivan Kepic Nadaljevanje prihodnjič Domžalski Poslanci kozmosa drugi Skupina domžalskih skavtov pod imenom »Poslanci kozmosa« (Boštjan Jelovčan, Jaka Pavli, Tadej Bolta, Jernej Girandon in Lenart Girandon) smo letos na nočnem orientacijskem teku Jakec 2004, ki se vsako leto tradicionalno dogaja v gozdovih okoli Logatca, dosegli odlično 2. mesto v kategoriji popotnikov in popotnic. V noči iz 16. na 17. oktober 2004 se je za zmago potegovalo 64 skupin po- potnikov in popotnic iz vse Slovenije Poleg naše ekipe sta se orientacijskega tekmovanja udeležili še dve domžalski ekipi, domžalska ekipa odraslih skavtov pa je v svoji kategoriji zmagala. Vreme nam ni prav nič prizanašalo, saj je celo noč deževalo in nam oteževalo iskanje kontrolnih točk. Celoten dogodek je potekal na strokovnem nivoju z visokimi zahtevami po poznavanju orientacije. Poleg resnih kontrolnih točk ni manjkalo zabavnih kontrolnih točk Tako smo morali sestaviti živo piramido in z vrha izvajati proste mete na koš, plesati kan-kan v krilih in se izkazati s spretnostno vožnjo samokolnice. Dosegli smo najboljši čas proge od vseh ekip in kljub dežju očarali občinstvo na kontrolni točki v plesanju kan-kana, dobro pa smo se odrezali tudi na ostalih kontrolnih točkah in prejeli srebrni pokal. Ižrugo leto naša domžalska ekipa cilja na prvo mesto. Skavti stran 14 DOMŽALE LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE Pred kongresom LDS LDS je odprta za pogovor Čas po volitvah v Državni zbor RS je vodstvo Liberalne demokracije Slovenije izkoristilo za ustanovitev posebne komisije, ki pripravlja analizo volitev in strategijo delovanja stranke v prihodnjem obdobju. Omenjena komisija bo pripravila tudi obširno vsebinsko gradivo, ki ga bo LDS Slovenije predvidoma obravnava na kongresu, ki je načrtovan za december oziroma januar in na katerem bodo izvedene volitve celotnega vodstva LDS. V priprave na omenjeni kongres se vključuje tudi LDS Domžale, ki enako pripravlja oceno doseženih rezultatov v delu četrte volilne enote, oblikovali pa bodo tudi predloge, pripombe in pobude na gradivo, ki bo posredovano za kongres. LDS Domžale spremlja tudi do- gajanja v zvezi z oblikovanjem sedanje koalicije v Državnem zboru RS, kjer vodja poslanskega kluba in hkrati predsednik LDS mag. Tone Rop zastopa stališče, da se je LDS pripravljena pogovarjati z vsakim, odločitev pa bo sprejela na podlagi programa vladne koalicije. V kolikor bo ta vlada z resnim programom, ki bo odprla projekte, ki jih odpira tudi LDS in bodo dobri za Slovenijo, potem tudi mi ne vidimo razloga, zakaj ne bi tudi kot opozicija konstruktivno podprli teh projektov. Obenem pa bo naša stranka in njena poslanska skupina, kije dobila tudi dva podpredsednika in sekretarja, zelo natančno spremljali in preverjali, ali se in kako se ti projekti izvajajo. Pri tem nam bo v veliko pomoč naša poslanka v Državnem zboru RS Cveta Zalokar Oražem, ki ji ob izvolitvi iskreno čestitamo. Enako spremlja in preverja uresničevanje svojih usmeritev v okviru Občinskega sveta Občine Domžale tudi svetniška skupina LDS, ki jo vodi mag. Marko Vresk. Ta se praviloma sestaja pred vsako sejo Občinskega sveta, posamezna pomembnejša vprašanja pa obravnava tudi posebej ter se trudi, da bi čim več naredila za nadaljnji razvoj naše lokalne skupnosti. LDS NSi HOV - Predsednik Nove Slovenije Dr. Andrej Bajuk postal vodja poslanske skupine NSi Na oktobrski seji (26. 10. 2004) seji poslancev Nove Slovenije krščansko demokratske stranke se je konstituirala poslanska skupina Nove Slovenije. Za svojega vodjo so poslanci soglasno izvolili dr. Andreja Ba-juka, za njegovega namestnika pa mag. Janeza Drobnica. Poslansko skupino Nove Slovenije tako sestavljajo: dr. Andrej Bajuk, mag. Janez Drobnič. Jožef Horvat, Anton Kokalj, Drago Koren. Mojca Kucler Dolinar. Martin Mikolič, Alojz Sok in Marjeta Uhan. Za sekretarja poslanske skupine je bil imenovan Marko Štrovs. Vodstvo in članstvo Občinskega odbora NSi Domžale jim želi v naslednjih štirih letih dela v slovenskem parlamentu (v Koaliciji Slovenija) veliko uspehov pri uresničevanju programa stranke in doslednem spoštovanju strankinih vrednot na vseh področjih svojega političnega delovanja in ustvarjanja slovenske ter evropske politike. 00 Msi Domžale SDS Domžale zadovoljna z rezultati volitev v Državni zbor Sedaj, ko so znani tudi uradni rezultati volitev, je vodstvo SDS Domžale opravilo analizo letošnjih volitev v Državni zbor. Kot vam je verjetno poznano,' je SDS postala zmagovalka volitev, Robert Hrovat je bil direktno izvoljen za poslanca v Državni zbor, mag. Tomaž Štehe pa bo sedel v poslanske klopi, ker je Janez Janša postal mandatar Vlade Republike Slovenije. V 10. in 11. volilnem okraju 4. volilne enote smo v SDS Domžale izredno zadovoljni z rezultatom volitev. SDS Oba naša kandidata bosta sedela v poslanskih klopeh, po rezultatu smo (letos prvič - kar kaže na odlično izpeljano volilno kampanjo) presegli strankino povprečje v Sloveniji, poleg tega pa se lahko pohvalimo tudi s tem, da je mag. Lovro Lončar, ki prihaja iz našega občinskega odbora, z večino glasov bil imenovan za generalnega sekretarja Državnega zbora. Če k temu prištejemo še dejstvo, da sta tudi oba poslanca SDS v Evropskem parlamentu (dr. Miha Brejc in dr. Romana Jordan Cizelj) iz našega občinskega odbora, imamo razlogov za dobro voljo vsekakor dovolj. Kljub temu pa ne mislimo spati na doseženih lovorikah, zato zavzeto in trdo delamo naprej, saj so pred nami lokalne volitve. Janez Stlbrlč, tajnik In tiskovni predstavnik SDS Domžale Poslanec v Državnem zboru, Robert Hrovat, predsednik SDS Domžale, Aleksander Kabaj. ter (bodoči) poslanec v Državnem zboru, mag. Tomaž Štebe. (foto: Janez Stlbrlč) SLOVENSKA DEMOKRATSKA STRANKA Občinski odbori Domžale, Mengeš, Trzin SDS Iskrena hvala vsem, ki ste glasovali za SDS. Še posebna zahvala vsem, ki ste s svojim delom pripomogli k volilni zmagi SDS. Dano zaupanje pomeni za nas veliko odgovornost. Z znanjem, izkušnjami, delavnostjo in poštenostjo se bomo trudili po najboljši moči. Vaš kandidat za poslanca, mag. Tomaž Štebe e.: tomaz.stebe@menges.si, t.: 040 852350, www.sds.si/tomaz.stebe November 2004 Vabilo centra za mlade VABILO V naših prostorih si lahko ogledate razstavo ilustracij dipl. slikarke Mojce Vilar. ŠOLA ZA STARŠE - od novembra do maja 2005 vsak tretji teden v mesecu Srečanja bodo v Knjižnici Domžale ob 19.00 uri. Vodile jih bodo: - v ponedeljek, 15. 11. - Bojana Mirtič (za starše osnovnošolcev), - v torek, 16.11. - Pavla Klinar (za starše predšolskih otrok), - v sredo, 17. 11. - Lili Jazbec (za starše adolescentov). MEDGENERACIJSKE KREATIVNE DELAVNICE OSNOVE KALIGRAFIJE: mentorica Mojca Grilj V četrtek, 18.11. ob 13.00 - 1. skupina ob 18.00 - 2. skupina PEŠČENE SLIKE : mentorica Tatjana Jarc V četrtek, 25.11. ob 13.00 - I. skupina ob 18.00 - 2. skupina Obvezne prijave do zasedbe mest na tel.: 722-66-00. TEHNIKE UČINKOVITEGA UČENJA Vodi mag. Stanka Polajžer. Osnovnošolce in srednješolce vabimo k vpisu na tečaj, kjer se bodo naučili tehnik za bolj učinkovito učenje. Srečanja bodo potekala v CZM, o datumih pa se bomo dogovorili po zaključku prijav, ko se bodo oblikovale starostno homogene skupine. Prijave do konca novembra. USTVARJALNE DELAVNICE za mlade Vsak torek med 16.00 in 17.30 uro za otroke od 7 do 13 let, od 18.00 do 19.30 ure za mlade od 13 do 25 let. Ob sredah med 15.00 in 16.30 uro se ustvarjalno izražajo mladi s posebnimi potrebami. Še vedno se nam lahko pridružite vsi, ki se želite družiti in ustvarjati z različnimi materiali in kreati-vnimi tehnikami. Delavnice vodi Mateja Absec. Prijave po tel.: 722-66-00 ali osebno v CZM-ju. VABILO MLADIM USTVARJALCEM V okviru torkovih kulturnih večerov odpiramo mladim ustvarjalcem možnost, da predstavijo svoje delo širši javnosti. Zato vabimo vse, ki delujete na kateremkoli področju ustvarjalne izraznosti (literarni, likovni, fotografski, glasbeni,...), da se odzovete. VABILO PROSTOVOLJCEM Če te osrečuje družba mladih, imaš nove ideje, hočeš pomagati pri učenju, želiš svoj čas nakloniti drugim ali si želiš novih izkušenj, se oglasi v CZM- ju ali piši na e-mail:czm@siol.net. ŠPANŠČINA Pod vodstvom Irene Grmek se z jesenjo nadaljujeta začetni in nadaljevalni tečaj španščine. SVETOVALNICA je namenjena mladim in njihovim staršem. Če se želite pogovoriti o svojih stiskah, smo vam pripra-vl jeni prisluhniti, anonimno in brezplačno pomagati, iskati odgovore in usmerjati vašo prihodnost na bolj prijazno in svetlejšo pot. Dobrodošli vsak dan med 8.00 in 16.00 uro, ob torkih in sredah do 18.00 ure. Oglasili se bomo tudi na telefon: 722 - 66 - 00. Pišete lahko na e-mail: czm@siol.net. SKUPINA ZA SAMOPOMOČ odvisnikom, svojcem in prijateljem. Vsak drugi ponedeljek v mesecu med 19.30 in 21.00 uro, pod vodstvom Lili Jazbec. Novembrski dogodki v MKC Akumulator Domžale 21.11.2004 ob 19. uri KUD Groblje IVcmicni politično erotične farse »DENIS IN DITKA« avtorja Toneta Partljiča. Igrata Jernej Kuntner in Mojca Partljič 12.-21. II. 2004 MKC Akumulator in prizorišča v Domžalah FESTIVAL VIZUALNIH UMETNOSTI »NECIiN/.IIR1RANO" ( hipi i j,-12.11. ob 20. uri v MKC Akumulator 21.11.2004 MKC Akumulator FILMSKI SKMINAR 27.11.2004 >mžalah, kamor sem šel obiskat svoje starše in sorodnike in sem bil le tih opazovalec demonstracij.« Ker ni dokazov, je oproščen 2. Ivan Polak obtožen po * II. (ilavar: »Ali ste bili v Domžalah!« Obtoženi: »Bil.« (ilavar: »Po opravku?« Obtoženi: »Ker se mi je ljubilo, pa tudi opravke sem imel.« Izjava: Dne, 1 .junija Ll. bil sem v Domžalah po opravkih, demonstracije sc nisem udek-žil, tudi nisem kričal niti vpil. Oproščen. Op. ()ritožcnca: Opomniti moram, da sem opozoril žandarma Vovka na to. daje iz vrta. kjer se je vršila slavnost. priletel kamen. 3. Iv. I \lcr lesni trgovec, ovaden po * 11. Izjava obtoženca: Jaz sem šel dne 1. junija ti v Domžale v kupčijskih zadevah in sc demonstracije nisem udeležil. Nisem niti kričal niti vpil in se nisem nedostojno obnašal, ob poj, 8. uri sem se odpeljal v Radomlje radi kupčije (tproščen 4. Ant. Pintar. ovaden po * II. Izjava obtoženca: Dne I. junija bil sem i svojo rodbino v Ihanu z lastnim vozom. Nazaj grede slišim v Domžalah kričanje, sem .se oiuli ustavil in bil lu le tih opazovalec demonstracij. Oproščen. 5. Antonija Osolnik. kuharica. * II. Izjava obtoženke: Bila sem dne I. junija s svojo gospodo na izletu v Domžalah v gostilni pri Kuharju. Ko sem slišala kričanje, sem prosila gospo, naj mi dovoli, da grem pogledat demonstracije. Šla sem tje k zbrani množici, a nisem nič vpila in nič kričala. Ko zapazim, da prileti en kamen iz vrta. kjer seje vršila slavnost, opozorim na to okr. glavarja z besedami: Poglejte, gospod glavar, tuje priletel kamne ven. A gospod glavar sc za to ni zmenil. Obsojena na 24 ur zapora. Sc pritoži. 6. Avgust Fik. pek iz Domžal. * 11. Izjava obtoženca: Jaz sem bil dne 1. junija popoldne v Domžalah med demonstranti, a nisem niti vpil niti kričal in sem samo gledal, ne da hi vedel, kaj da jc in kaj da bo. Obsojen na 50K in stroške. Se pritoži 7 Marija Klcmcnčič. 55 let stara, kajžarica. Izjava: Prišla sem iz cerkve ob 4. uri popoldne, dne 1. junija. Jaz se izgredov nisem udeležila, nisem kričala, nisem vpila. Obsojena na 48 ur in stroške. Se pritoži. Zakaj ohranjati kraške jame? V domžalski občini so jame na območju t.i. domžalsko moravskoga osamelega krasa. Kaj je osameli kras? Osameli kras je svet prepustnih ali za vodo topnih kamnin sredi neprepustnega sveta. Vode, ki pritečejo po neprepustnem svetu po površju na stiku s prepustnimi kamninami, poniknejo. Ali pa se pojavijo na površju kot kraški izviri, ko vode iz prepustnega sveta naletijo na neprepustno podlago. Jame in brezna se pojavljajo na območju hriba Komovca nad Studencem, na območju hriba Sumberka, na območju okrog Krumperka, med Brdom in Ihanom ter na območju Sv.Trpjice, povsod tam, kjer so prepustne karbonatne triasne in kredne kamnine srednjega zemeljskega veka (mezozoika). Te jame so dokaz za to, da se površje v tem delu počasi znižuje tudi zaradi delovanja podzemnih tokov in zakrasevanja. Jame na domžalskem so brezna ali pa vodoravne jame. Kroglaste vdolbinice (fasete) na jamskih stenah so sledi vi tinčenja nekdanjega vodnega toka, torej dokaz za vodni nastanek jame. Jame so nastale tudi ob prelomnicah med skladi kamnin. Med najbolj znanimi jamami na domžalskem sta prav gotovo Babja jama in Železna jama na Gorjuši. Slednja je urejena kot turistična jama zavarovani sta kot naravna spomenika v okviru Spominskega parka revolucionarnih tradicij Domžale. Jamarji Društva za raziskovanje jam Simon Robič so na Gorjuši postavili Jamarski dom. kjer so poleg jamarske zbirke (Hohenwartova zbirka kapnikov) še Robičeva zbirka jamske favne, arheološka in slamnikar-ska zbirka. Jame so izredno občutljive in ranljive, ker so za podzemlje značilni počasni procesi v primerjavi s procesi na površju. Na površju padavine razredčijo vode, sperejo in odplaknejo snovi. Skozi podzemlje pa se voda le pretaka. V jamah človekove sledi ostanejo, lame iiodi|o življenjski prostor redkim in ogroženim živalskim vrstam, kot so netopirji, jamski hrošči, pajki, kobilice, mehkužci. Med njimi so pogoste različne vrste polžev. V jame se zatekajo tudi sove, ki so med ogroženimi vrstami ptic. Med hrošči omenimo endemično vrsto komaj 2mm velikega jamskega Robičevega hroščka (CeuOimonocharis robici), ki je dobil ime po domačem raziskovalcu in jamarju Simonu Robi-ču. Te živali so izredno ogrožene, ker so prilagojene na zelo ostre, skromne razmere v jamah (pomanjkanje svetlobe, pomanjkanje hrane, pomanjkanje vode. težke razmere za razmnoževanje) Netopirje na primer vznemiri alt prizadene že osamljen obisk človeka v jami Človek prizadene jame tudi s svojimi dejavnostmi: z odplakami s površja, ki onesnažijo vodo. ki teče skozi podzemlje, z odmetavanjem odpadkov v jame. med katerimi so prisotne škodljive snovi, ki zastrupijo podzemne vodne vire ali pa jamske usedline, sigo in kapnike ter posledično jamski živi svet. Tudi obiskovanje kraških jam in brezen lahko jame poškoduje. Obiskovalci v jamah puščajo blatne sledi na jamskih tleh, na kapnikih in drugih sigastih tvorbah, poškodujejo kapnike. Mnogi obiskovalci odbijajo kapnike, ki se znajdejo kol okras skalnjakov v vrtovih ali na okenskih policah kot »trofeje«. V resnici gre za »mrtev« okras, ki kaže le na pomanjkanje poznavanja procesov zakrasevanja. »Živi« kapniki v jami rastejo zelo počasi, saj se siga nalaga nekaj mm v nekaj desetletjih. Zato moramo biti do jamskega sveta spoštljivi Naravni videz jame prizadenejo tudi umetne razširitve jamskih vhodov in jamskih prostorov s kopanjem ali celo z razstreljevanjem. Zaradi takih razlogov je potreben nadzor obiskovanja jam s fizičnimi zaporami in omejevanjem števila obiskovalcev. Človek bo ohranil naravo prihodnjim rodovom, kamor spadajo tudi jame. le s premišljenimi posegi: s čiščenjem odpadnih vod. z urejenimi odlagališči odpadkov, z urejeno kanalizacijo, s premišljenim usmerjanjem poselitve Nedotaknjeno življenje v jamah prispeva k biotski pestrosti. Z uničenjem jamskih živali pa nasprotno, tvegamo, da za vedno izginejo. Maja Brozovlč. unlv.dipl. geog Zavod RS za varstvo narave. 0E Kranj 75 let domžalskega godbenega doma Da je domžalski godbeni dom res nekaj posebnega, poleg zavidljivo starosti o tem priča vrsta (neaktivnosti, ki so se v njem skozi vsa leta odvijale. Od slovesnosti oh vgradnji vogelnega kamna do praznika ob odprtju doma; od dramskih predstav do skladišča neuporabnih pisarniških pripomočkov in navsezadnje do knjigarno, ki daje danes domu posebno noto. In kar jo najpomembneje - godbeni duh v domu ni nikdar zamrl, saj vsa leta v njem še vedno živi in uspešno deluje domača godba. Nekaj zgodovine Preden so se domžalski godbeniki odločili za gradnjo doma. so vaje potekale v beneficiatovem stolpu taborskega obzidja cerkve na Gori-čici. Godba se je širila in vadbeni prostori so kmalu postali premajhni, zato so leta 1925 stekle priprave za gradnjo. 19. aprila 1926 seje prvič sestal gradbeni odbor in od Vinka Riedla so godbeniki kmalu odkupili zemljišče ob kamniški progi. Zidarska dela so se začela 26. junija pod taktirko mojstra Ivana Sršena in zapisi kažejo, daje šlo na nedeljo 58 okrašenih vozov, z godbo na čelu, po opeko v mengeško opekarno. Mengeški župnik se je ob tem menda pritožil domžalskemu, da so motili božjo službo. Po končanju temeljnih del so godbeniki 12. septembra organizirali slovesnost ob vzidavi vogelnega kamna, pri kateri je bil slavnostni govornik skladatelj Emil Adamič. Gradnja doma je načeloma potekala brez večjih zapletov, če izvzamemo velike finančne težave, ki so spremljale dograditev. Pripravljalni odbor je za pomoč prosil rojake v Ameriki in dom je bil uspešno končan že čez tri leta. Pred samim odprtjem doma je odbor 16. in 27. julija 1929 izdal dve številki glasila Domžalec. Odprtje 4. avgust 1929 seje začel z budnico domače godbe, ki ji je sledila vrsta drugih prireditev: kolesarsko tekmovanje Ljubljana - Vransko - Domžale: sprevod društev (orlov, sokolov, zborov, narodnih noš) ter gostujočih godb iz Cerkelj. Zidanega Mosta in Mengša, blagoslovitev doma s strani domačega župnika Franca Bernika in končna popoldanska slovesnost s slavnostnim govornikom dr. Valentinom Rožičem. Po govoru so godbe izmenoma izvajale koračnice, vse skupaj pa je preko mikrofona prenašal Radio Ljubljana. Zapisi poročajo, da so ljudje v slavnostne Domžale prihajali od vsepovsod, tudi z vlakom, in Domžale so bile kmalu nabito polne. PAT0 NAJBOLJŠI ŠPORTNIKI Čestitamo! Sprejem za državne, evropske in svetovne prvake Županja Občine Domžale, Cveta Zalokar Oražem, je skupaj s podžupanom Tonijem Dra-garjem pripravila sprejem za športnike, ki so v zadnjem času s svojimi uspešnimi nastopi ponesli ime naše občine v svet. V svojem uvodnem nagovoru je najprej čestitala šahovski ekipi Društva upokojencev Domžale - regijskim in državnim prvakom med društvi upokojencev Slovenije, za katero so igrali: mojster Vladimir Ivačič, Vide Vavpetič, Vitomir Janjič, Anton Je-rina, Janez Bizjak, sprejema pa se je udeležil tudi predsednik društva Nande Starin. Čestitk so bili nato deležni člani Karate kluba ATOM. Članica Tamara Kokalj je že drugič postala evropska prvakinja med mladinkami, evropsko prvenstvo v Ukrajini pa je uspeh prineslo tudi Mihi Gavezu, članu slovenske reprezentance, ki je med moškimi ekipno kate osvojila 3. mesto, Ta-mari Kokalj, Tjaši Gavez in Sonji Cerar, ki so bile ekipno v katah tretje, in Gregorju Trillerju, ki je kot član ekipe v katah prejel srebrno medaljo. Žal je na sprejemu manjkal Lovrenc Kokalj, ki je bil na evropskem prvenstvu med veterani tretji, sta pa tekmovalce zato na sprejem pospremila njegova Dvakratna mladinska evropska prvakinja Karateistka Tamara Kokalj karateistka Tamara Kokalj je članica Karate kluba Atom Shotokan Domžale in je na evropskem prvenstvu v l krajinskem mestu Odessa že drugič postala evropska mladinska prvakinja. Priložnost za Lskrene čestitke in najbolj standardno vprašanje: Si ponovni naslov mladinske evropske prvakinje pričakovala? Glede na to, da sem letos nastopala v višji kategoriji (starejše mladinke) in je bila tudi konkurenca večja, bi bila zadovoljna že z uvrstitvijo v finale. Medalje pa sem si zelo zelo želela. So bili občutki tokrat drugačni kot prvič - kje in kdaj si že postala prvič evropska prvakinja? Evropska prvakinja sem prvič postala na Danskem leta 2001. Od takrat se je spremenilo veliko, saj sem si v teh treh letih pridobila kar nekaj izkušenj na mednarodnih turnirjih in s tem tudi zaupanje vase. Se morda spominjaš prve medalje - je morda to tudi tvoje doslej najljubše tekmovanje ali je to drugo - katero? Prvo medaljo sem osvojila leta 1998 v kategoriji mlajše deklice. Moje doslej najljubše tekmovanje pa je bilo na Danskem, saj sem takrat ugotovila, da sem zmožna po najboljših mestih poseči tudi v tujini. Kakšno je bilo tvoje otroštvo? Si že tedaj vedela, da se boš ukvarjala s karatejem? V otroštvu sem bila bolj mirna in tiha deklica. Ko sem vstopila v osnovno Sonzorjl Karate kluba ATOM: Občina Domžale. Tovota Lovše d.o.o.. Inštalacije Urbanifa s.p. Radoml|e. Delta d.o.o., Adapta d.o.o.. Semenarna LJubljana. Plzzerija Rustlkana. Tesnila Trzin, Gradbeništvo Mulallč. Hrlbernlk. Gostilna Keber. Tinino d.o.o.. TIr TUR agencija. Zenmedla d.o.o.. Plastenka Radomlje. Hvala vsem! šolo, sem začela trenirati veliko športov in poleg vsega tudi karate. Kasneje ni bilo več časa za vse te dejavnosti. Karate mi je bil med vsemi temi najljubši in ga treniram še sedaj. Prav nič nenavadno vprašanje - te je za karate navdušil oče, je morda tudi tvoj vzornik? Zaradi očeta sem spoznala, kai karate sploh je. In če ne bi bilo njega, verjetno sploh nikoli ne bi pomislila na ta šport. Kako je videti dan Tamare Kokalj, ki je hkrati tudi odlična učenka 3. letnika Gimnazije Ledina? Odlična ravno nisem, res pa je, da imam veliko petič. Zjutraj grem tako kot vsi najprej v šolo, ko popoldne (včasih tudi zvečer) pridem iz šole, najprej pojem kosilo in če je čas, naredim vse za šolo. Nato grem na trening, po treningu se stuširam. Potem gledam televizijo ali pa se učim. Ostane še kaj časa za druge stvari? Med tednom za druge stvari ponavadi nimam časa in tudi med vikendom ga nimam veliko. Če pa se že najde prosta sobota ali nedelja, jo najraje preživim v družbi prijateljev. Si s klubom ATOM, katerega članica si, zadovoljna? Ker je naš klub letos do sedaj v SKI zvezi Slovenije na tekmovanjih osvojil vse skupne pokale za 1. mesto, sem ponosna, da treniram v takem klubu. Je življenje v družini, kjer ste vsi karateisti »borbeno«? To me vsi vedno sprašujejo. Ne, mislim, da smo SKORAJ čisto običajna družina. Je morda kdo, ki bi se mu ob tej priložnosti še posebej rada zahvalila? Najbolj bi se rada zahvalila staršem, ki me ves čas podpirajo in pa prijateljem, ki me razumejo. Pa seveda svojim sponzorjem. Katerih ciljev še nisi dosegla, pa so v tvojih načrtih? Evropski naslov je skoraj največ, kar lahko dosežeš in v prihodnje mi je cilj. da bi ta dosežek še kdaj ponovila. To bo v prihodnosti še večji izziv, saj bom tekmovala v članski konkurenci. Hvala in veliko uspešnih borb ti želim. Bojana žena, tudi mami uspešnih karatei-stov Tamare in Timoteja Kokalja, ter predsednik kluba ATOM, Tine Grošelj. Čestitk je bila deležna tudi Plesna šola oz. Plesni klub MIKI. Ta je po osvojitvi državnih naslovov potoval na svetovno prvenstvo na Madžarsko in v zelo močni konkurenci dosegel izjemna uspeha. Njihova ekipa je postala svetovni prvak med velikimi mladinskimi formacijami, pet deklet pa si je z odličnim nastopom priborilo tudi naslov svetovnih prvakinj med show malimi skupinami. Predsednica kluba, Saša Eminič, je povedala, da je to največji uspeh v šestletni zgodovini kluba, sad trdega treninga in velike ljubezni vseh plesalcev do plesa, ki prav po zaslugi Plesne šole Miki in Plesnega kluba Miki v zadnjem času žanje velike uspehe in premaguje dosti bolj znane plesne šole. Po predstavitvi posameznih uspehov smo lahko ugotovili, da so prav vsi rezultat trdih in rednih treningov, veliko odrekanja - zlasti tekmovalcev in tekmovalk, pa tudi njihovih staršev in vodstev klubov ter velike srčnosti in požrtvovalnosti posameznikov, 0 kateri so posebej govorili člani šahovske ekipe DU Domžale, ki so poudarili tudi pomen ukvarjanja s športom za siceršnje življenje. Ob tem pa je bilo ugotovljeno, da so mladi, ki ves svoj prosti čas namenjajo športu in je to postal način njihovega življenja, navadno zelo uspešni tudi v šolah. Ob koncu sprejema je županja ponovno čestitala vsem prisotnim, se jim zahvalila za njihovo pomoč pri promociji Občine Domžale ter jim zaželela tudi v prihodnje veliko uspešnih nastopov. Čestitkam se pridružuje tudi uredništvo. Vera Vojska Šahisti Društva upokojencev Domžale regijski in državni prvaki Najboljši v Sloveniji Ekipa Društva upokojencev Domžale je v postavi Vladimir Ivačič, Vid Vavpetič, Vitomir Janjič in Janez Bizjak na regijskem tekmovanju v šahu v Komendi premočno osvojila prvo mesto, saj je premagala vse sodelujoč ekipe. »Pri Domžalčanih ni bilo slabega igralca, tako da so - vsi zaslužni za ta uspeh, s katerim so se uvrstili na državno prvenstvo,« je povedal že za prejšnjo številko Slamnika gospod Nande Starin, predsednik Društva upokojencev Domžale, in ekipi čestital za uvrstitev na državno prvenstvo, ki je bilo pred kratkim v Ljubljani. Na njem je šahovska ekipa Društva upokojencev Domžale ponovno blestela. Mojster Vladimir Ivačič, Vide Vavpetič, Vitomir Janjič in Anton Jerina so z borbeno igro osvojili naslov državnih prvakov. Eden najbolj znanih domžalskih šahistov, Vide Vavpetič, je ob pomoči Nandcta Starina, predsednika Društva upokojencev Domžale, sestavil ekipo, pomagal je tudi vodja Janez Bizjak, tudi rezervni igralec, vsi skupaj pa so šc enkrat več dokazali, da odličnega igranja šaha nikoli nc pozabiš in da je šah zelo priljubljena igra med starejšimi. Preberite, kaj so povedali člani zmagovite šahovske ekipe: Vide VAVPETIČ - vsi fantje smo bili borbeni in v težkih bojih, ki so trajali vse do konca prvenstva, med 13 ekipami zasedli prvo mesto. Tekmovali smo prvič in prvič tudi zmagali ter si tako pridobili pravico sodelovanja na prvenstvo tudi prihodnje leto. Čestitam vsem fantom! Mojster Vladimir IVAČIČ (prva deska) - vsako tekmovanje v življenju, posebej ekipno, vzamem enako resno in zavzeto. Med igralci so bili dobri znanci s prejšnjih turnirjev. tudi uspešni veterani. Tudi tokrat meje spremljala želja, daje rezultat dober. Igranje mi jc pomenilo tudi srečanje z nekdanjimi znanci in prijatelji. Vitomir JANJIČ - osvojeno prvo mesto na državnem prvenstvu me je presenetilo. Vsi fantje smo igrali s srcem, borbeno in smo uspeli. Nobene tekme nismo izgubili, z dvema remijema smo osvojili naslov ter premagali tudi drugouvrščeno ekipo Maribora. Anton JERINA - zmaga je bila za vse nas prijetno presenečenje, saj nihče ni računal, da smo lahko najboljši. Res pa je, da še vsi igramo v okviru Šahovskega društva Vele Domžale in da smo pridobljeno znanje s pridom uporabili tudi na prvenstvu, kjer ni manjkalo nekdaj uspešnih igralcev. Predsednik Društva upokojencev Domžale, Nande Starin, je skupaj z vodstvom društva, za zmagovalec pripravil slovesen sprejem ter jim čestital za zmago ter zaželel, da bi enako uspešno nastopali tudi v prihodnje. Čestitamo! Vera Vojska Cestno hitrostni motociklizem - Moto društvo Depala vas Brata Jerman v sezoni 2004 ponovno odlična Igor in Marko Jerman sta uspešna hitrostna motociklista Moto društva Depala vas, ki sta tudi v letošnji sezoni odlično tekmovala in posegala po najboljših mestih na vseh dirkah, kjer sta vozila svoja konjička. Preberite, kaj sta povedala o letošnji sezoni: Igor: Letošnjo sezono sem odpeljal z avstrijsko ekipo Yamaha Austria in sotekmovalcem Horstom Saiger-jem in Thomasom Hintcrrciterjem. Končni rezultat je skupno četrto mesto za svetovno prvenstvo cestno hitrostnega motociklizma kategorije endurance. Moram priznati, da z letošnjo sezono nisem povsem zadovoljen, saj smo še pred zadnjo tekmo v italijanski Vallelungi v skupnem seštevku držali drugo, mesto. Treba gaje bilo ubraniti na zadnji tekmi, saj smo bili z nekaj ekipami uvrščeni kar na tesno tja do petega mesta. Ker sva bila kar dva tekmovalca poškodovana, smo za zadnjo tekmo najeli dva druga voznika, ki pa nista bila kos tako zahtevni nalogi in nista zdržala pritiska. Posledica je bila slabša uvrstitev na tekmi, kar nas je v skupnem potisnilo dve mesti nazaj. Kljub temu je vodstvo ekipe zadovoljno in naslednje leto startamo v isti zasedbi in pričakujemo boljši rezultat oziroma uvrstitev skupno do 3. mesta. Marko: Letošnja sezona je bila zame in moja starša dokaj naporna. Za razliko od brata Igorja, ki je v avstrijski ekipi in se na tekme odpravlja sam oziroma s svojim dekletom, mene vedno spremljala starša. I,etos sem odpeljal skupaj 15 tekem in sicer z motornim kolesom Kavvasaki v kategoriji 600 Supersport. Udeležil sem se kompleta tekem, ki štejejo za Evropsko prvenstvo in v končnem seštevku zasedel šesto mesto. Na vseh tekmah za državno prvenstvo sem brez težav zmagal in osvojil naslov državnega prvaka za leto 2004. Enako sem se na zmagovalne stopničke zavihtel na vse tekme, ki štejejo za pokal Alpe Adria. žal sem dve tekmi zaradi poškodb izpustil in Nakaje kitam ob sebi svoje dekle Katarin, ki me Je spremfala tud na startu v Spari tako na koncu osvojil skupno drugo mesto, kar je lep uspeh, saj se je za točke in zmago v prvenstvu potegovalo kar 80 tekmovalcev. Za sezono 2005 se že resno pripravljam. Stekli so pogovori z nekaterimi novimi sponzorji. Dosedanjim sc lepo zahvaljujem in upam na sodelovanje tudi vnaprej. Zagotovo v letu 2005 še ne bom prestopil v nobeno tujo ekipo, čeprav Marko: Vesel sem, da me na tekmah redno spremlja moje dekle Petra. sem imel že kar nekaj ponudb. S starši menimo, da šc nimam dovolj izkušenj in kilometrov na dirkališčih. O tem koraku bom intenzivneje razmišljal čez kakšni dve leti. Naslednje leto bo poudarek na tekmah za evropsko prvenstvo, poskusil pa bom osvojiti skupno tretje mesto, morda pa celo zmago. Hvala in iskrene čestitke obema. B. ZIMSKI POPUSTI ŽIVIM, DA VOZIM KOLIČINA OMEJENA OUTLANDER 2.0 COMFORT Popust do 683.000 SIT CC7ffl/kml-2?4 i/1QOu«-9.4 KOLIČINA OMEJENA CARISMA 1.6 COMFORT 3.490.000 SIT popust 394.000 srr CtriB/kml- 174 l/KMtfn-74 COLT že od 2.490.000 SIT CO(ft/kml - 130 1/ lOOkm • 6,6 KREDIT NA POLOŽNICE • BANČNI KREDIT DO 72 MESECEV • STARO ZA NOVO MITSUBISHI MOTORS ^cet^L*«! 1:5525 www.avtocenter-subelj.si Obrtniška 8, Domžale PRODAJA: tel.: 01 72 16 221 SERVIS: tel.: 01 72 15 666 november decemb Kulturni dom Franca Bernika Domžale - \m ponedeljek, 15. november 20.00 - abonma ORANŽNI in IZVEN torek, 16. november 20.00 - abonma RUMENI in IZVEN torek, 23. november 20.00 - abonma RDEČI in IZVEN sreda, 24. november !!! 20.30 - abonma ZELENI in IZVEN Tim Firth: NEVILLOV OTOK Mestno gledališče Ruj > komedija Štirje poslovneži, navajeni udobnih pisarn, mobilnih telefonov in mestnega življenja, se udeležijo tečaja za krepitev skupinske zavesti. Slediti morajo preprostim navodilom, ki jih bodo od ene postaje do druge pripeljala na cilj, četverica pa namesto tega zaide na megleni otoček sredi jezera, ki zanje postane najbolj nevaren otok sredi oceana. V naravi se poslovneži ne znajdejo najbolje, saj se morajo za preživetje zanesti na lastne sposobnosti in se spopasti z lastnimi strahovi in frustracijami. Odvreči morajo maske poslovnežev in se pokazati kot povsem navadni ljudje. petek, 19. november 20.00-za IZVEN DEJAN PEČENKO KVARTET jazz koncert Dejan Pečenko klavir Traja Brizani električni bas Jaka Kopač saksofon Žiga Kožar bobni Nino Mureškič tolkala Dejan Pečenko je kot jazzovski pianist dejaven že od leta 1981, nastopal pa je že na vseh pomembnejših evropskih jazzovskih festivalih. Posnel je več kot trideset zgoščenk in je prvi slovenski jazzovski pianist, ki je izdal že drugo solistično ploščo z izključno avtorskimi skladbami. Od leta 1989 je redni profesor jazz klavirja na Brucknerjevem konzervatoriju v Linzu in na Univerzi za glasbo v Grazu. S kvartetom, v katerem muzicira tudi stari znanec našega odra, basist Traja Brizani, igra pisan in ritmični glasbeni izbor, ki se pogosto zateče tudi k spretni improvizaciji. Poslastica za vse ljubitelje jazza. sobota, 20. november 10.00-za IZVEN > lutkovna predstava Nina Kokelj: ZAJEC ZDRAVNIK Gledališče Glej V Gozdu za hribom živi Zajec Zdravnik, ki zdravi bolezni gozdnih živali. Nekega dne pa ga obišče fantek Žiga s kužkom Ozom, ki je hudo bolan. Po skrbnem pregledu Zajec Zdravnik ugotovi, da je kužek Oz zbolel zaradi žalosti. Bo Zajcu Zdravniku uspelo pozdraviti bolezen, ki se imenuje žalost? Predstava traja 40 minut in je primerna za otroke od 2 leta dalje. INFO brošura: Urekulture internet: www.kd-domzale.si e-mail: info@kd-domzale.si telefon: 01 / 722 50 50 četrtek, 25. november 20.00 - za IZVEN > komedija Milan Grgic: LJUBO DOMA, KDOR GA IMA Moj teater 18 letna visoko noseča Lidija se po poroki s svojim možem Markom odseli k novopečenemu tastu (vdovcu s prostornim meščanskim stanovanjem in mlado ženo) in njena starša si malce oddahneta. Vendar mlada dva se že po nekaj dneh vrneta, saj so odnosi z mlado gospodarico nevzdržni. petek, 26. november 20.00 - za IZVEN > koncert ALEKSANDER PIROŽENKO Aleksander Piroženko je eden od najboljših in najbolj obetavnih ruskih pianistov. Rodil se je leta 1979 v St. Petersburgu, ko je leta 1998 končal študij klavirja na liceju v St. Peterburgu, je nadaljeval na tamkajšnjem državnem konzervatoriju. Že zgodaj se je začel udeleževati različnih tekmovanj, na katerih je osvojil številne prve nagrade. Igral je s številnimi vrhunskimi ansambli. I torek, 30. november ' 20.00 - za IZVEN > komedija Milan Grgić: JUHICA Moj teater Arhitekt Saško se je pravkar poročil z veliko mlajšo Vesno in odpravljata se na poročno potovanje. Ampak njega zgrabi v hrbtu in neizkušena Vesna, ki mu ne zna niti juhice skuhati, na pomoč pokliče njegovo bivši ženo. Ta pa bi si ga rada še malce privoščila ... in zapleti se začnejo. 11. november - 3. december 10.00-12.00 in 15.00-19.00 - VSTOP PROST TLA POD NAŠIMI NOGAMI Arheološko in s tem tudi zgodovinsko podobo nekdanje in sedanje občine Domžale in širše okolice ob glavni prometnici, ki od antike do sedanjosti povezuje Ljubljansko in Celjsko kotlino, so arheološke raziskave na in ob trasi avtoceste Ljubljana - Celje postavile na novo. Poselitveni materialni dokazi v tem prostoru so dokaz globokih korenin, ki jih je domžalsko območje na tem prometnem zgodovinskem prepihu ohranilo. Želimo jih ohraniti tudi v prihodnje. Razstava bo s slikovnim gradivom, multimedijsko predstavitvijo in prvič na našem območju tudi z nekaterimi originalnimi izkopaninami prikazala novo arheološko in zgodovinsko podobe domžalske občine. Brez korenin drevo ne more imeti krošnje, tudi v 21. stoletju ne! NAPOVEDUJEMO V DECEMB ponedeljek, 6. december 20.00 - IZVEN Gregor Čušin: HAGADA, Mestno gledališče ljubljansko sreda, 15. december 20.00 - IZVEN PIAF EDITH PIAF, večer šansona igralke Vesne Pernarčič petek, 17. december 20.00 - IZVEN BUDAPEST VVORLD MUSIC, operetni in baletni večer Galerija ItnmiuU- .cf.0 OHO. <%. Kulturni dom Franca Bernika Domžale Vstopnice so v prodaji 14 dni pred prireditvami, ob delavnikih od 10:00 do 12:00 (v upravi, vhod z dvorišča), 16:00 do 18:00 (blagajna, glavni vhod z Ljubljanske) in uro pred predstavo. Razstava o (v) najstarejšem godbenem domu Razstava o gradnji godbenega doma pred 75 leti je našla svoje mesto, kje drugje kot v godbenem domu, natančneje v Knjigarni Beseda. Odprtje 8. oktobra je privabilo mnogo obiskovalcev, ki so ob ogledu razstave lahko uživali v zvokih Godbe Domžale in zanimivih podrobnostih, ki jih je iz množice zgodovinskih podatkov izluščil Matjaž Brojan. Knjigama Beseda je dejansko del dvorane starega godbenega doma, ki jo je leta 2001 pred propadom rešil Roman Kos, v sodelovanju z domžalsko godbo pa je razstavo tudi pripravil. Koncept razstave je slonel predvsem na dokumentaciji in ohranjenih posnetkih iz časa gradnje doma (1925-1929). Gre za izredno zanimiv koncept takratnega gradbenega odbora godbenega društva, ki je potreboval nove prostore za vadbo. Za takratne razmere ogromen dom z dvorano in spremljajočimi vadbenimi prostori je bil finančno in gradbeno izredno zahteven projekt. In kar je mogoče najpomembneje, ob odprtju 4. avgusta 1929, je bil domžalski dom prvi godbeni dom v takratni Jugoslaviji. Razstava je postregla s slikovitimi dokumenti, fotografijami in predmeti, ki nam prikazujejo zahtevnost projekta gradnje doma. Na odprtju je Matjaž Brojan vse skupaj pospremil z izbranimi komentarji in citati zapisnikov takratnega gradbenega odbora in še enkrat več dokazal, da mu na domžalskem ni para v poznavanju zgodovine našega mesta in občine. Dirigent Gregor Vidmar in za v Knjigarno Beseda prilagojena zasedba domžalske godbe so odprtje pospremili z izbranim glasbenim programom. Še danes ima Godba Domžale dom, ki mu ga zavida marsikatera slovenska in tuja godba. Vzdrževanje takšne stavbe je izjemno zahtevno, zato domžalska godba kot društvo vedno težje premaguje njen finančni vidik. A se članice in člani zavedajo pomena doma za domžalski prostor, zato dom še danes zelo polno živi. PATO Drama o samotah Začetek gledališke sezone jc v Kulturnem domu Franca Bcrnika v Domžalah otvorila predstava Dvoboj med črncem in psi avtorja Bernard-Marie Koltesa v izvedbi SNG Drame Ljubljana. Prevod je delo Suzane Koncut, režije pa se je lotil Ivica Buljan. V vlogi Horna se je domžalskemu občinstvu predstavil tudi letošnji dobitnik Borštnikovega prstana Bine Matoh. Igra Dvoboj med črncem in psi je kljub temu, da jo je Koltes napisal že leta osemdeset, še vedno v stiku z današnjim časom. V ospredju so ljudje, ki so zaradi tuje kulture prisiljeni razmišljati d lastnem življenju. To razmišljanje še dodatno spodbudi smrt črnca, ki ga jc zaradi neposlušnosti ubil inženir Cal. Zgodba se približa tragediji Antigone, ko se pojavi Albourv in zahteva bratovo truplo, da bi ga lahko dostojno pokopal. Voditelj gradbišča I lom ga poizkuša pregovoriti, naj sc vrne naslednji dan, saj mu poizkuša prikriti dejstvo, daje Cal truplo odvrgel v odtočni kanal. Simfonični orkester Domžale-Kamnik v cerkvi na Kodeljevem Simfonični orkester Domžale-Kamnik z oktobrskim koncertom v Cerkvi Sv. Terezije deteta Jezusa na Kodeljevem ohranja 10-letno tradicijo sodelovanja z Župnijskim zborom Rakovnik in Župnijskim zborom Kode-Ijevo. Ob godu mlade svetnice Terezije, ki je za župnijo Kodeljevo pomemben praznik, je v izvedbi orkestra in združenega zbora zazvenela Mavova maša Nepremagljivi kralj. Slovesno mašo je vodil don Pascual Chavez, vrhovni predstojnik salezi-lanske družbe iz Rima, kije pohvalil izvedbo vseh skladb. Hkrati pa je tudi blagoslovil obnovljene prostore pod cerkvijo, ki bodo namenjeni novim veroučnim učilnicam, v katerih bodo potekali tudi različni sestanki skupin in družabni dogodki. Sodelovanje Simfoničnega orkestra Domžale-Kamnik s kodeljev-sko-rakovniškim mešanim pev- skim zborom seje začelo leta 1994 ob 75-letnici prihoda Salezijancev na Kodeljevo. Od takrat naprej orkester redno spremlja zbor ob vseh večjih dogodkih. Lansko leto so tako skupaj pripravili polnočnico ob božiču. Pridružili so se jim tudi New Svving kvartet in skupina Pi-nocehio, ki so bili kljub amaterski ravni orkestra in zbora s sodelovanjem in izvedbo glasbenega večera zadovoljni. Peter Rojko, zborovodja Župnijskega zbora Kodeljevo, poudarja, da mu je v veselje delati s simfoničnim orkestrom. Meni, daje »orkester vedno pripravljen pomagati zboru in vsakič pokaže zavzetost za nastop«. Hkrati pa se kljub svoji amaterski ravni potrudi in skladbo odigra natančno. Prepričan je, da se bo uspešno sodelovanje tako s Strani združenega zbora kot Simfoničnega orkestra Domžale-Kamnik še nadaljevalo. flnja Frišek Vprašanje resnice na ozadju jeze V prvi letošnji abonmajski predstavi se je na odru Kulturnega doma Franca Bernika Domžale predstavilo Mestno gledališče ljubljansko s predstavo Dvanajst jeznih mož v režiji Matjaža Zupančiča. Predstava v današnjem času odpira vprašanje o iskanju resnice in poti, ki pripelje do nje. Sprva je Reginald Rose napisal Dvanajst jeznih mož kot epizodo za CBS-ov Studio Ena in jih je tri leta kasneje predalal za film, ki gaje zrežiral Sidney Lumet, vlogo osmega porotnika pa je odigral Henry l;onda. Leta 1964 je napisal njihovo odrsko različico, 22. januarja 2004 pa je na velikem odru Mestnega gledališča in v prevodu Mate Dolenca doživela svojo prvo slovensko uprizoritev. Na odru domžalskega kulturnega doma pridobi predstava malce drugačne razsežnosti, saj se dvanajst igralcev oz. porotnikov spoprime s primerom na sorazmerno majhnem prostoru, katerega središče zavzema miza (scenografija in kostumografija je delo Janje Korun), ki je razdeljena na dva dela in napeljuje na to, da vsekakor porotniki nc bodo enakega mnenja. Predsednika porote odigra Tone Kuntner, ostalih enajst porotnikov pa: Silvij Božič, Evgen Car. Jožef Ropoša, Aljoša Ternovšek, Boris Kerč, Gašper Tič, Slavko Cer-jak, Matjaž Turk, [-'rane Markovčič, Milan Štete in Uroš Smolej. Njihova naloga je, da sc enoglasno odločijo o krivdi - s čimer nastopi smrtna kazen - ali nedolžnosti fanta, ki naj bi z nožem ubil očeta. Edini, ki se ob prvem glasovanju izreče za oprostitev, je osmi porotnik (v suvereni upodobitvi Slavka Cerjaka) in sc tako postavi nasproti enajsterici, ki je v začetku predstave prepričana v fantovo krivdo. Sam se ne opredeli za fantovo nedolžnost, temveč za diskurz, preko katerega se dokazi za umor i/kažejo za vedno bolj dvomljive. Preko njihovih pogovorov se kažejo njihove lastnosti, strahovi in jeza, ki jih nosijo s sabo. Igro ansambla Mestnega gledališča lahko označimo kot kolektivno. Založba Miš z Gorjuše predstavlja Zvezdana Majhen: Moja prva šola Založba Miš z Gorjuše je pred kratkim v Društvu slovenskih pisateljev v Ljubljani "predstavila slikanico s pesmicami Zvezdane Majhen MOJA PRVA ŠOLA, ki jo je ilustrirala Mojca Svetic Radočaj, predstavitev pa je vodila Aksinja Kermauner. MOJA PRVA ŠOLA želi podpreti prizadevanja staršev in šolskih strokovnjakov, da bi prvošolec šolo čim prej vzljubil in s pomočjo literamo-didaktičnih vsebin utrdil socialna spoznanja o vlogi in nalogah posameznih ljudi, s katerimi se v šoli redno ali občasno srečuje. Tako šola kot omenjena knjiga naj bi za učenca pomenili: »Sprejet sem, radi me imajo ... Povabljen sem, da v knjigo tudi sam kaj narišem in napišem ...« Zato je v knjigi prostor posebej zanj, na katerega bo nalepil fotografijo razreda, narisal risbo in v knjigo zapisoval tudi prijazne dogodke iz prvih let šolanja. Knjiga mu ponuja priložnost, da se bo počutil suverenega in pomembnega ter bo resno soudeležen ustvarjalec svoje prihodnosti. Dečki in deklice mest in vosi V šolo prihajajo prvič te dni. V živiavasto gnečo skuštranih glav Še sonce za srečo pošilja pozdrav. Pravi avtorica prijetne slikanice s pesmicami, ki tudi vašemu prvo-šolcu lahko polepša njegovo prvo šolsko leto in vsa naslednja. V. Vojska podrejeno predstavi sami, iz katere morda še najbolj izstopata Gašper Tič in Evgen Car. Tičeva igra sc i/ izstopajočega trgovca, ki si noče vzeti časa za premislek, lepo zlije s koncem, kjer ostane Car sam pred enajstimi porotniki, ki verjamejo v upravičen dvom. Carjeva igra od začetnega zasmehovanja nedolžnosti prehaja do tragičnega spoznanja o svojem propadlem odnosu do lastnega sina. Matjaž Zupančič spretno izpostavlja dvoboje posameznih porotnikov, ki preraščajo v že skoraj (i/ične konfrontacije. V trenutku, ko pri- dejo do spoznanja o svoji zmoti, jih Zupančič i/postavi, tako da ostanejo sami, brc/ opore drugih, lak je tudi vrhunec predstave, kjer Zupančič izpostavi oz. izloči Carja in Cerjaka, ki mu poizkuša dopovedati, da fant, ki jc obtožen, ni njegov sin. Ta dogodek je intenzivno koncentriran le na ta dva igralca, medtem ko drugi nepremično stojijo v ozadju tako. da se naša pozornost posveča le njima. Igra je predvsem vpogled v deformacijo pravičnosti oz. deformacije človeške duše zaradi nasičenosti /, jezo in strahom. Matjaž Marlnlč Medtemm ko Cal išče truplo, prispe na gradbišče Leone, Hornova nevesta in počasi se pred nami odkrivajo individualizirani liki, ki jim režiser Ivica Buljan posveča vso pozornost in s tem izolira podobo sveta zunaj gradbišča na svet znotraj vsakega posameznega protagonista. Ti ostajajo sami, saj sc nc sporazumevajo z. dialogi, ni odnosa do drugega, temveč si zagotavljajo svojo individualnost, svoj svet s kvazimonologi, ki jim onemogočajo, da bi prisluhnili drugemu. Edini, ki je izvzet iz tega je Albourv, ki kot predstavnik črnega kontinenta lahko govori in ravna le tako kot misli. Pri vsem tem jc jasno, da se bo drama stopnjevala do trenutka, ko bo llorn končno našel pogum in povedal Albourvju, kaj seje zgodilo z njegovim bratom in se končala s smrtjo morilca. Ilorn, ki ga upodobi Bine Matoh tako niha med stvarnostjo in Željo, da bi končno (za)živel v smiselnem redu civiliziranega sveta. Vlogo Leone, ki je v predstavi s svojo preteklostjo večja neznanka in se spopada tako s fascinacijo nad črnim kontinentom kot lastno izgubljenostjo, upodobi Nataša Tič Ralijan. Ta vidi prihodnost v Al-bourvu in njun svet se začne povezovali znotraj železne ograje, kjer besede nosijo le tolikšen pomen, kolikor je v njihovem jedru resnice. Tako začne ona govoriti nemško oz. recitirati Goetheja, medtem ko Afričan govori v svojem jeziku - in ravno ta trenutek je eden redkih, ki je poln razumevanja. Svojo dokončno predanost pa potrdi, ko sc pridruži Alhourvu pri ritualnem plesu (odlična glasbena podlaga jc delo Mitje Vrhovnika Smrekarja). Presenetljiv jc Alboury v interpretaciji .losa, ki ga je izoblikoval Z izjemno močnim temperamentom in odličnim občutkom za ritem, ki ga stopnjuje in zadrži do samega konca. Najbolj tragičen lik pa odlično upodobi Alojz Svete. Njegov (al premore nianse od nasilneža do S prikrito nežnostjo in v brezizhod-nost ujetega človeka, čigar bolečina jasno privre na dan. Režiser predstavo zaključi na precej abrupten način. O umoru Cala in njegovega psa nam sporoči pripovedovalec preko zvočnega posnetka. S tem nas režiser obdrži v primarnem stanju predstave in nam ne pusti možnosti za nek trajen zaključek, saj dobimo občutek, kot da smo ga zamudili. Atmosfera in ritem predstave tako ostaneta nespremenjena in nas zadržita v mističnem stanju. Matjaž Marlnlč Recenzija filma Atanarjuat: hitri tekač Režiser Zacharias Kunuk nam v svoji zgodbi približa življenje eskimov na Arktiki. Gre za pravi ep, z vsemi elementi velikih tragičnih zgodb: junak in anti-junak, velika ljubezen, boj za ohranitev pravih vrednot, itd. Ne glede na to, da je prizorišče dogajanja postavljeno v drug, nam zahodnjakom, popolnoma neznan svet, Ktinuktt uspe gledalcem približati svojo vizijo na način, ki je vse prej kot tuj. Pravzaprav imamo med ogledom te triurne odisejade, večkrat občutek neke nerazložljive domačnosti. Morda gre za na videz primitiven, domala barbarski način življenja, ki pa je vendarle do te mere rudimentaren, da fascinira s svojim sinergičnim načinom bivanja z materjo naravo, ki je pač del vseh človeških bitij. Pogoji za preživetje so domala nemogoči: kamorkoli se obrneš samo led, temperatura krepko pod ničlo, omejena možnost gibanja in še bolj redek ulov kakšne živali, nasititi pa je potrebno celo Hipnotična belina daje temu izdelku še poseben pridih, čas namreč teče počasneje. Ritem filma je rahlo stopnjujoč, igra igralcev pa minimalna, brez balasta in odvečnih besed. Vse situacije se vrstijo ena za drugo v neki »kozmični spokojnosti,« vendarle pa napetost neprenehoma narašča. Zapleti so hitri in nepredvidljivi, dialektika se naglo obrne. Celotno dogajanje spremlja meditativno petje, predvsem starejših in TRGOVINA z AVTODELI - potrošni material - zavore - sklopke - filtri - amortizerji - metlice, brisalci RADOMLJE trgovina 01/722 72 33 delavnica 01/722 78 94 pleme. Atanarjuat je mlajši od dveh bratov, ki sta na »pravi strani,« zato so njune odločitve sprejete z odobravanjem starejših, spoštovanjem mlajših ter z občudovanjem nežnejšega spola. Vse skupaj ni prav nič všeč Okiju, sinu vaškega poglavarja, ki snubi isto dekle, poleg tega pa ima tudi on številne privržence, saj izhaja iz številčne in tradicionalno močne družine. Stvar se zaplete, ko se obljubljena mu nevesta, kljub dogovoru njunih očetov, odloči za Atanarjuata. Za nameček je Atanarjuat poročen tudi z Okijevo sestro, saj hignmični odnosi med eskimi niso nič neobičajnega. Spopad za čast je neizbežen. izkušenejših, ki na ta način kličejo in odganjajo duhove svojih umrlih sorodnikov. Dokler duša nc najde miru, se namreč ne more naseliti v drugem telesu. Duše se v njihovo sredino zato neprenehoma vračajo. V dinamiki medsebojnih odnosov ni prav nobenih olepšav, jasnost je na meji infantilnosti, vendar prav to je tisto, kar privlači. Preprostost kol ključ do sprejemanja življenja. Sleherna sprememba, za razliko od našega sveta, teži k razrešitvi situacije, kakršnakoli naj si že je. Včasih je slednje nekoliko bolj boleče, vendar Štejejo predvsem dolgoročni učinki. Žiga Čamernlk stran 19 KULTURA Pregled 39. Borštnikovega srečanja Pod vodstvom predsednika BS Toneta Partljiča se je s slovesno podelitvijo nagrad najboljšim konec preteklega meseca končal osrednji festival slovenskega gledališča - 39. Borštnikovo srečanje. Selektor festivala Marko Sosič je zapisal, da mu je bil kriterij za izbor predstav predvsem gledališče, ki seje s svojo govorico dotaknilo miselnih in čutnih razsodnosti sodobnega človeka. Zapisal je tudi, da se je soočal z destrukcijo že uveljavljenih igralcev, ki sodelujejo pri vse bolj uveljavljeni, lahko prodajni podobi gledališča. Kljub vsemu je bil izbor predstav zelo raznolik iti je vseboval veliko tem in motivov, ki so skupaj tvorili zgodbe 0 iskanju, ohranjanju in razkroju identitete v konfliktu Z družbenimi in političnimi konvencijami. Na podlagi teh dejstev je v tekmovalni program dramskega gledališča uvr- stil naslednje predstave: Čakajoč Oodota, Gorje Pametnemu, Poroka, Pohujšanje v dolini šentflorjanski. Smrt trgovskega potnika. Nekaj eksplicitnih fotk, Krst pri Savici, ledra. Dvoboj med črncem in psi. Iskanje izgubljenega časa. Izmed teh predstav se je domžalskemu občinstvu v sezoni 2003/4 predstavila predstava Čakajoč Godota, v letošnjem letu pa si je že bilo možno ogledati Dvoboj med črncem in psi. v abonmajski sezoni pa čaka na uprizoritev še predstava Prešernovega gledališča Kranj Nekaj eksplicitnih fotk. Žal so to tudi edine predstave, ki izmed navedenih lahko (zaradi scene) zasedejo domžalski oder, Prav tako v kategorijo tekmovalnega programa, vendar mejnih oblik gledališča, je Marko Sosič uvrstil naslednic predstave: Ko/a. Medeja Material, Oet I■aiuous or die trving. Elizabeth 2, Tihožitje ter Piaf Edith Piaf. Iz. te kategorije se bo domžalskemu občinstvu decembra predstavila Piaf Edith Piaf v izvedi Vesne Pernarčič Žunić. Strokovna žirija je letos podelila pet enakovrednih igralskih nagrad, ki so jih dobili: Veronika Drolc za naslovno vlogo v predstavi Ecdra, Vlado Novak za vlogo Willyja l.o-mana v predstavi Smrt trgovskega potnika, Vesna Pernarčič Zunie za vlogo Edith v predstavi Piaf Edith Piaf, Igor Samobor za vlogi Bonifacija v predstavi Krst pri Savici ter barona Charlusa v predstavi Iskanje izgubljenega časa, ter Uroš Smolej za vlogo Čackega v predstavi Gorje pametnemu. Nagrado za režijo je prejel Vito Taufer za režijo Beckettove igre C akajoč Godota v izvedbi SNG Nova Gorica in Primorskega poletnega festivala, nagrada za najboljšo predstavo pa je pripadala predstavi Iskanje izgubljchega časa v režiji Dušana Jovanovića in izvedbi SNG Drama Ljubljana Največje igralsko priznanje je letos pripadalo igralcu SNG Nova Gorica Binctu Matohu. V razložitvi je zapisano, da je Bine Maloh »igralec z izjemno odrsko energijo in ustvarjalno domišljijo. Njegovi odrski liki so natančno razčlenjeni, ozemljeni v igralčevem občutenju in razumevanju življenja. Znotraj svoje sugestivne, nemalokrat silovito izražene ustvarjalne svobode zna biti izvrsten partner, igralec, ki sleherno vlogo oblikuje kot sklenjeno celoto, osmišljeno v celoviti interpretaciji uprizarjanega dramskega dela. Ob vlogah, ki jih je ustvaril na odru matičnega novogoriškega gledališča, se Bine Matoh čedalje pogosteje vključuje v številne ansamble od kranjskega Prešernovega gledališča, Mestnega gledališča ljubljanskega in Slovenskega stalnega gledališča v Irstu do ljubljanske Drame SNG vselej z opaznim, nezamenljivim igralskim deležem, izrazito ustvarjalno. Številnim priznanjem, med katerimi so tudi tri Borštnikove nagrade, se tako zasluženo pridružuje najvišje slovensko igralsko odličje - Borštnikov prstan.« MM Fotografsko potovanje po svetovnih tržnicah 19 Člani Foto kino & video kluba MAVRICA so vsem ljubiteljem fotografije in tržnic v ponedeljek, 25. oktobra, v dvorani Kulturnega doma v Radomljah pripravili nadvse zanimivo fotografsko potovanje po svetu, ki smo si ga lahko pričarali s pomočjo živobarvnih diapozitivov s celega sveta. MAVRICA je namreč v počastitev 35-letnice kluba in 40-letnice svojega delovanja organizirala odmevno mednarodno fotografsko razstavo barvnih diapozitivov na temo Tržnice - Open Market.% and Bazaars. Prireditev, kije bila na najvišji mednarodni ravni, sta kot pokrovitelja podprla Mednarodna zveza umetniški' fotografije FIAP in Fotografska zveza Slovenije. Na razpis je svoja dela poslalo 131 ljubiteljskih fotografov iz vse Slovenije. Evrope, Amerike, Afrike, daljne Azije in celo Nove Zelandije. Na razstavo, ki je bila razdeljena na dve temi - poleg naslovne je bila razpisana še prosta tema. je tako prispelo kar 818 fotografij, ki so prikazovale pisan utrip tržnic iz Turčije. Malte. Cipra. Indije. Tajvana. Grčije. Italije in od drugod. Osrednja prireditev v Kulturnem domu v Radomljah Ob osrednji prireditvi si je bilo v Kodrovi dvorani moč ogledati razstavo izbranih in nagrajenih del in letno razstavo članov, ki smo si jo ob čisto pravi stojnici s sadjem in zelenjavo lahko ogledali v Galeriji Dom v spodnjih prostorih. Da so Mavričarji odlični organizatorji, so pokazali že ničkolikokrat in čestitke za jubilej in uspešno prireditev so prihajale iz vseh strani. »Zelo smo ponosni na naš klub Mavrico, ki v Radomljah deluje že 35 let in veseli smo. da je tokratna prireditev z razstavo fotografij lahko videna v lepih prenovljenih prostorih galerije.« je uvodoma poudaril predsednik KS Radomlje. Metod Marčun. S pohvalnimi besedami se mu je pridružila tudi županja Cveta Zalokar Oražem. ki je takoj poudarila, da je ljubiteljica fotografij, tržnic in dela članov Mavrice, ki jim gre velika pohvala tudi za pogum, ki ga potrebuje vsak. ki se loti tako velikega projekta. Govornikom se je pridružila tudi Tadeja Capuder, predsednica Zveze kulturnih društev Domžale, vsi pa so bili mnenja, da so člani Mavrice v vseh teh letih naredili izjemno delo na področju filma in fotografije in izrazili željo, da bi se takšnih projektov lotili tudi v bodoče. Nagrajenci z vseh koncev sveta Nekajkrat pregledati več kot 800 prispelih fotografij in med njimi izbrati nagrajence ni bilo lahko delo, a člani žirije so se ga lotili z vso resnostjo. Najboljše so tokrat izbrali Marjan Kukec, likovni pedagog in kandidat za mojstra fotografije FZS ter Marjan Smerke in Joco Znidaršič. oba mojstra fotografije in nosilca mednarodnega P g razstavljalskega naziva EFIAP. Na osrednji prireditvi so nagrajencem tudi podelili po pet častnih 1 IAP-ovih trakov in po tri medalje v vsaki kategoriji, nagrade pa so odšle v Turčijo, na finsko, v Indijo, Srbijo in Črno Goro. Belgijo, Avstrijo. Združene države Amerike. Nemčijo in Slovenijo. Med nagrajenci je bilo v obeh kategorijah kar 7 slovenskih fotografov, kar nesporno dokazuje, da je fotografija pri nas na visoki ravni. Nagrade najboljšim sta podelila predsednik Mavrice Janez Kosmač in pooblaščenec Fotografske zveze Slovenije za stike s FlAP-om. Peter Pokom. Za prijetno vzdušje med samo prireditvijo so z odličnim nastopom poskrbeli pevci vokalne skupine Klapa Mali grad iz Kamnika. Po podelitvi nagrad pa so si vsi prisotni, ki so napolnili dvorano kulturnega doma. v projekciji izbranih in nagrajenih del lahko ogledali živobarvne tržnice in svet. kakor so ga videli fotografi. Člani Mavrice so še posebej zadtrvoljni. da so se tako zahtevnega projekta lotili mladi člani. Pod vodstvom Bojana leža-ka sta k dobri organizaciji, poleg vedno prizadevnega predsednika Janeza Kosmača, največ pripomogla še Ana Stanovnik in Iomaž l^evstek. Za prihodnost Mavrice se torej ni bati in ob takšnem delu bomo v Radomljah podobne razstave lahko videli še velikokrat Jasna Paladin ** V r« Luka Debevc -Mayer v Grobljah V okviru praznovanja krajevnega praznika je Kulturno društvo (•roblje povabilo v goste slovenskega rojaka, baritonista Luka Debcv-ca. Rodil se je slovenskim staršem v Buenos Aircsu. Čuti pripadnost slovenskim koreninam. Z glasbo se je srečeval žc v otroških letih. Prepeval je tudi v slovenskem šolskem pevskem zboru, ki je v letu 1991 gostoval po Sloveniji. Po poklicu je filozof, vendar jc začutil svoj talent in začel študirati solistično petje na Umetniški akademiji teatra Colon. Veliko je tekmoval v rodni Argentini in tudi po Fvropi. Nastopal je z raznimi orkestri, tudi s slovenskimi lilhai moniki. V soboto. 23.10.2004 se je predstavil s programom samospevov ob klavirski spremljavi Jelene Boljubaš v Kulturnem domu Groblje. Poslušalci so bili navdušeni nad njegovim izvajanjem. Za konec je program popestril še s slovenskimi narodnimi pesmimi. Luku Debevcu-Mayerju želimo še veliko uspehov pri njegovem prepevanju. Koncert so omogočili: Občina Domžale, Toyota Lovšc in Javni sklad za ljubiteljsko kulturo Republike Slovenije, območna izpostava Domžale A.K. Prireditve v Knjigarni in galeriji Beseda, Kajuhova 5, Domžale v mesecu novembru: 17. november ob 19.30 uri Večer z Metko Klavišar in predstavitev knjige Moja četrta kariera 19. november ob 19.30 uri Etno večer - Malkovci v Domžalah 24. november ob 19.30 uri Odprtje likovne razstave očeta in sina - Srečo in Žiga Vojska Ekskurzija dijakov kamniške gimnazije Po stopinjah Primoža Trubarja Dijaki drugih letnikov ŠCRM Kamnik smo se odločili za eno izmed številnih poti, ki jih ponuja šola kot izbirno vsebino. V petek, 8. oktobra smo z avtobusom krenili proti krajem, kjer je Primož Trubar snoval in kasneje tudi izdal prve slovenske knjige. Med potjo smo si ogledali Dachau in Ulm. zvečer pa smo prispeli v Tubin-gen. slikovito univerzitetno mesto z živahnim kulturnim in življenjskim utripom. Mesto ob reki Ncckar nas je prevzelo takoj, saj smo stanovali le nekaj minut hoje od centra. Sprehod med slikovitimi starinskimi fasadami nas je očaral in dobili smo že prve informacije o kraju, kjer je v času reformacije živel naš Trubar. Tu je leta 1550 dal natisniti prvi slovenski knjigi Katekizem in Abecednik. Naslednje jutro smo se odpeljali v predmestje Derendingen, kjer je Trubar med leti 1567 in 1586 vodil župnijo. V tamkajšnji cerkvi svetega (iala nam je prijazna duhovnica Do-ris Buchler spregovorila 0 delu našega rojaka v tej župniji ter o njegovem širšem delovanju na Nemškem. V cerkvi, kjer je Trubar pokopan, so razstavljene njegove knjige in tudi Dalmatinova Biblija. Povedala je. da obišče ta kraj veliko Slovencev (vsaj 10 avtobusov turistov letno; številni so posamezniki, zlasti umetniki, zgodovinarji, knjižničarji in slavisti). Istočasno smo izvedeli, da je začetnik naše knjižne slovenščine poznan tudi med Nemci in drugimi Evropejci, ki se ukvarjajo s kulturno zgodovino. Zanimivo se nam je /delo. da je imel Trubar nad krajem Derendingen tudi svoj vinograd. Zlasti v zadnjih letih ic živel tu kot kak svetopisemski očak na domačiji in v svojem vinogradu, ki gaje sam zasadil. K njemu so hodili od vsepovsod slovenski Študentje, ker je bil zanje v resnici pravi oče. ki je delil modrost in kruh. Ob hiši. kjer jc domnevno živel, pa še danes raste vinska trta. Po Trubarju je v kraju imenovana tudi ulica (Trubarstrasse) in evangeličanski center Trubarjeva hiša V njej smo pred Trubarjev kip. ki ga je naredil Peter Novak, financiral pa Janko Moder, položili venec. Popoldne smo polni vtisov o znamenitem rojaku hodili po Tubingenu in se ustavljali ob stavbah, kjer imajo spominske plošče ustvarjalci, ki so tu bivali: Goethe, Horderlin. Herder. Spoznali smo tudi stavbo, kjer je Trubar poučeval. Danes je tu semenišče in šola za bodoče evangeličanske duhovnike in prav pred njo smo se naključno srečali z rojakom, živečim v tem mestu, ki nam je prijazno odprl vrata stavbe ter povedal nekaj zanimivosti. Tretji dan nas jc pol vodila v Augs-burg. pomembno bavarsko mesto, ki ga je zaznamovala renesančna arhitektura in evropska zgodovina. Seveda smo se tU spomnili tudi sodobnega pisatelja Draga Jančarja, ki ? i > f 1 .M je bil leta 1994 nagrajen za kratko politično pripoved AUSBURG (pripoved o grozečem vračanju vseh strahov preteklosti, njihovega nasilja in njihovih vojn) z nagrado za evropsko kratko prozo mesta Arnsberg. Za sproščen zaključek ekskurzije smo se ustavili še v rudniku soli Hallein. Šele zunaj smo se ob prihajajočem mraku zavedli, da je tridnevna ekskurzija končana. Čakala nas je le še pot do doma. Ob prijetnem druženju s sošolci in ogledovanju znamenitosti smo postali bogatejši za marsikaj Morda je najmočnejše spoznanje, da je tisto, kar smo se učili v prvem letniku o Trubarju in slovenski reformaciji, vredno spoznavanja in razmišljanja. Ne moremo reči, da je bila to naša prva »evropska pot« Bolj mogočno je dejstvo, kako je na Nemškem Irubar v letih od izgona 1548 pa do smrti v Derendingenu 1586 deloval kot pridigar, avtor prvih slovenskih knjig, soustanovitelj biblijskega zavoda v Urachu, vzgojitelj in človek, ki so ga tu občudovali preprosti in učeni ljudje. Ti kraji so bili vredni našega obiska tudi zato, da bi sprejemali slovensko bogastvo kulture, ki se je žal morala prevečkrat zatekati na tuje, da je pokazala svojo moč narodu doma. Videli smo, da ima tudi tam svojo mogočno sled. Novinarji glasila Zaleno ŠCRM Kamnik Likovna razstava v Galeriji Domžale Letna razstava Likovnega društva Petra Lobode iz Domžal Leta 2003 je Likovno društvo Petra Lobode Domžale praznovalo trideseto leto likovnega ustvarjanja pod vodstvom strokovnega vodja, akademskega slikarja Danijela Lovra Fuggerja. Člani društva se pod njegovim mentorstvom tedensko srečujejo v OŠ Domžale, kjer se izobražujejo in ustvarjajo. Ob koncu vsakega šolskega leta se s svojimi deli redno predstavljajo v Galeriji Domžale, vendar so predstavitev člani društva letos prestavili zaradi nepričakovane smrti svojega predsednika, Gorazda Skenderja. Letošnja letna razstava Likovnega društva Petra Lobode Domžale je potekala od 7. do 22. oktobra 2004. Celoten razstaviščni prostor Galerije Domžale je bil zapolnjen z likovnimi deli desetih članov likovnega društva, od katerih so poglavitno izstopala dela umrlega predsednika društva. Poleg Gorazda Skenderja so razstavljali Leoni-da Goropevšek - Kočan, Vinka Končan Trelih. Agata Križnar. Asta Perko - Stante, Ida Rebula, Danica Smrdel, Alenka Sovine. Marjana Tavčar in Jože Vajda Zadnja in hkrati prva razstava nove sezone Likovnega društva Petra Lobode iz Domžal je bila posvečena v spomin ustvarjalnemu ljubiteljskemu slikarju in predanemu predsedniku društva. Gorazdu Skenderju. Prijatelja ne bodo pozabili, a znova se bodo ob ponedeljkih vračali v delovne prostore OŠ Domžale in skupaj ustvarjali nova dela, tudi njemu v spomin. Kot se je izrazila članica društva Agata Križnar: »Pridemo za lepše življenje, oddidemo za lepši jutrišnji dan - za lepši svet!« Katarina Rus AsistencA 10f TEČAJI RAČUNALNIŠTVA VVindovvs, Word, Excel, Acess, Povver Point, Internet, E-pošta,.. UGODNO! 100% JAMSTVO! Paket Office 40 ur 75.600 SIT. /\ Tečaji potekajo v Skupine, upokojenci, študentje do 20% popust. [J Ljub|janj jn Kamnjku Će boste po tečaju menili, da predstavljenega gradiva niste osvojili, se lahko v roku 3 mesecev vi J 031/757 661 tečaja ponovno udeležite brezplačno._Asistenca, d o o , Dunajska 109. Li 9 KULTURA stran 20 Govorica preprostih stvari Vinograd in vinska trta Izraelsko ljudstvo se v Stari zavezi večkrat prispodablja vinogradu, ki ga je zasadil Bog in skrbel zanj v upanju, da bo dajal grozdje, pa je dajal viničje (simbol nezvestobe in neizpolnjenih pričakovanj, prim. Iz 5,1 si). Jezus je to podobo prevzel v priliki o hudobnih viničarjih (Mt 21,33 si.). Ničvredni vi-ničarji pomenijo neverujoče Jude. od katerih sin gospodarja (to je Jezus) ne dobi pričakovanega pridelka (vere). Zato bo gospodar dal vinograd v najem drugim viničarjem (to je poganom), ki mu bodo ob svojem času dajali pridelek. Vinograd torej označuje božje ljudstvo stare in nove zaveze (Cerkev). Kristus varuje ta vinograd pred lisicami (to je krivimi verami), ki ga hočejo opustošiti. Kristus je sebe označil za »resnično vinsko trto«. »Jaz sem trta, vi mladike. Kdor ostane v meni in jaz v njem, ta rodi obilo sadu.« (Jn 15,1 si.) Ta podoba je bila priljubljen motiv v krščanski umetnosti. Jezusovi učenci so včasih prikazani, kako sedijo na vejah te trte. To pomeni, da so povsem odvisni od njega in brez njega ne morejo storiti ničesar. Nekatere slike kažejo, kako iz vinske trte raste križ ali pa je Kristus pribit na les trte. Križ - »drevo življenja« - so si v krščanski umetnosti pogosto predstavljali kot vinsko trto. Vinska trta je v mnogih verstvih veljala za sveto drevo, če ne kar za božje, njen pridelek vino pa za pijačo bogov. Je simbol božjega blagoslova, če je pridelek obilen, ali pa prekletstva, če izostane: » Vinograd boš zasadil in obdeloval, pa vina ne boš pil.« (5 Mz 28,39) Posest vinograda označuje varnost in mirne čase (»Sedeli bodo vsak pod svojo trto«), njegovo opustošenje in zaraščanje pa božjo sodbo. V zadnji knjigi Svetega pisma je trgatev prispodoba poslednje sodbe (Raz 14: angel bo zamahnil s srpom in obral zemeljsko trto. ko bodo njene jagode dozorele). Vinograd je eno najdragocenejših imetij Dobra žena je za moža kot rodovitna trta. otroci pa kot oljčne mladike. Modrost je trta s čarobnimi vejami, ki dajejo bogat sad. Zavetnik viničarjev. vina in vinogradov je sv. Urban, papež, kije živel v 2. stoletju. Razlog je v tem. ker ima god v času. ko viničarji končujejo obdelovanje vinogradov (25. maja). Po vinogradih v Franciji in Nemčiji pogosto najdemo njegove kipe ali slike. Bogdan Dolenc Štiri knjige Janka Štifterja Janko Štifter je v kratkem času napisal štiri knjige. Prvi v nizu je dal naslov PRIJATELJU in jo posvetil vsem, ki trpijo zaradi okov zasvojenosti. V drugi knjigi z velikim rumenim soncem na platnici govori o ljubezni, o otrocih in družinah ter smislu življenja. V DROBTINICAH NA POTI PREBUJENJA, kjer je sodelovala tudi Vesna Rutar, razmišlja o načinih plemenitenja človekove notranjosti. Globoko je prepričan, daje prav plemenitenje človekove notranjosti eden izmed glavnih elementov za doseganje duševnega miru in srečnega življenja. Četrta knjiga SAMO 24 UR je napisana kot priročnik inje namenjena zdravljenju odvisnosti. Avtor seje na poti preobrazbe odprl s svojimi izkušnjami vsem. ki potrebujejo pomoč pri osvobajanju od odvisnosti. Postal je svetovalec in terapevt v skupnosti POGOVORNO MOTIVACIJSKO INFORMATIVNO ZDRUŽENJE - ČLOVEŠKA TOPLINA s sedežem na Dunajski 238 e v Ljubljani. Knjige sem z radovednostjo prebrala, Janka Štifterja pa zaprosila, da o svojih knjigah in delu pove nekaj besed tudi bralcem Slamnika. V vseh štirih knjigah odstirate tančice s svoje življenjske zgodbe. Vrednost vidim zlasti v odkritosti, s katero dosegate prepričljivost, neposrednost. Bralca vzpodbujate, da začenja razmišljati o sebi, o svoji poti, svoji družini, sobivanju oz. vegetiranju, o svojem zadovoljstvu in samoure-sničitvi. J. Š.: Premagujem bolezen zasvojenosti, velik mejni kamen v mojem življenju, ki mi je pomagal pri spreminjanju. Danes gledam na to kot na srečo in darilo. Knjiga »Prijatelju« je motivacijsko naravnana. Zavestno sem ji dodal močan čustveni naboj, ker menim, da človek v stiski, bolnik ali zasvojenec, v prvem hipu ne potrebuje neke logične in strokovne razlage. Zato skušam predvsem igrati na čustva, pregnati otopelost in brezvoljnost. Svetujem, da bi se moral vsak posameznik pogumno lotilti in potruditi ugotoviti, kdo je, od kod prihaja, kam gre in se vprašati, kakšno je njegovo poslanstvo. V procesu samo-spoznavanja bo ugotovil, kaj je tisto, kar ga žene, kaj vpliva na njegovo vedenje. Spoznal bo svojo notranjost in začel reševati svojo osebno križanko. Šele takrat bo lahko začel spreminjati svoje vzorce vedenja. To pa je dolgotrajna in mučna pot. Mnogo ljudi išče hitre rešitve in zadovoljitev, ki pa so pogosto zgolj premor pred novim padcem namesto pred vzpenjanjem, rastjo. Lotiti se moramo čiščenja gnilobe, sežiganja notranjih smeti. Šele potem bomo sposobni jasno določiti cilje in načrtovali pot. Nikoli ne bomo zgrešili, če bomo začeli s sanacijo odnosov z ljudmi, ki nas obkrožajo. Dogaja se, da se vrtimo v krogu in napake po prisegah in samoohljubah ponavljamo. J. Š.: Svetujem, da odpremo svoj disk in spoznamo, kako delujemo. Pomaga vključevanje v terapevtske skupine, v socialno mrežo ljudi, kjer bomo dobili pozitivne vzorce in prepotrebno pomoč. Ljudje, ki so šli skozi podobne težave kot mi, si lahko medsebojno zelo pomagajo. Rezultat ur in ur skupnih prizadevanj in dela na sebi v skupinah za samopomoč je tudi knjiga »24 UR« s priročnikom in osebnim testom. Za mnoge ljudi pogosto nastopajo trenutki, ko življenje izgleda brezizhodno. Nam lahko nakažete pot iz te bivanjske praznine, na katero sta opozarjala že Viktor Franki in Anton Trstenjak? J. Š.: Znano je, da v svetovni populaciji bivanjsko praznino občuti kar dvajset odstotkov ljudi. Bivanjska praznina pomeni pomanjkanje smisla življenja. Človek meni, da nima več za kaj živeti, da je življenje brez vrednosti in smisla. Tudi v tem primeru bo delo v skupini pripomoglo do sprememb v mišljenju. Skupina deluje kot vlečni konj in pomaga pri iskanju življenjskega smisla in odpravljanju brezciljnosti. Gre za skupno ideologijo in pripadnost. Človek začne s plemen itenjem sebe, s tem pa pozitivno deluje tudi na odnose s partnerjem, družino in širšo okolico, v katero je vpet. Skupina daje posamezniku nov zalet, da lahko doživlja svojo dimenzijo in postaja boljši človek. Plemenitenje človekove notranjosti pripelje do duševnega miru. Ko dosežemo notranji mir, smo močni, srečni in zadovoljni. Cilj plemenitenja je prav v iskanju notranjega miru. Brez duševnega miru smo lupine. Lupine pa so brez teže. In v tem primeru nas premetava sem in tja. Svojega notranjega ravnovesja ne moreš doseči, če je tvoj osebni seznam poln stvari, ki obremenjujejo tvojo vest. S plemenitenjem pa se očistimo tega pritiska. Nič hudega, če smo v preteklosti delali napake. Od danes naprej glejmo, da jih ne bomo ponavljali. Zadosti dolgo smo se vrtincih v krogu. Zakaj človek ne more živeti v skladu s svojo »notranjo vsebino«, ko vendar izgleda vse tako preprosto. Samo reči je menda treba: »Jutri začnem!« J. Š.: Veliko vzrokov tiči v primarni dnrži-ni. Iz nje smo prenesli strahove, napetosti, različne oblike tesnobe, anksioznosti, nizko samozavest, samozaničevanje. Vse to so stvari, ki načenjajo naše fizično zdravje. Psihosomatska obolenja, kot so fobije, nevroze, depresije, rane na želodcu, dvanajsterniku, astmatični napadi, vse pogostejše alergije, migrene, razbijanje srca, vrtoglavice in druge, so posledica takih stanj. Truditi se moramo, da poženemo močne korenine. Lahko rečete, da ste zadovoljen človek? J. Š.: Ja, zdaj to lahko rečem. Mislim, da sem prvič v življenju našel delo, v katerem uživam. Uspeva mi celo dosegati ustrezno distanco, da me delo v skupini ne izčrpava, ampak navdaja z zadovoljstvom. To dosegam z veliko mero samodiscipline, v katero vnašam določen red, meditacijo, šport idr. Ugotovil sem, da je potrebno delati predvsem iz srca in ne samo iz uma. Če delaš iz srca, se ne bo zgodilo, da bi se utrudil, pregorel. Delo iz srca prinaša srečo, srečen človek pa na psihičnem nivoju ni utrujen. Naj vam zaželim uspešno delo še naprej in hvala za pogovor. Za zaključek pa še nekaj misli vsem PRIJATELJEM, ki jih je zapisal Janko Štifter: »Zanimivost človekovega bivanja je v tem, da si vedno želi tistega, česar nima in dobi tisto, česar noče.« »Kako zanimivo, v kako malem kozarcu je skrita sreča in uspeh, trpljenje in poguba tebe, tvoje žene in tvojega rodu.« »Krivda nekega nepopolnega odnosa ne pripada le enemu. Krivdo je potrebno prerezati, pošteno razdeliti med udeležence. Jo sprejeti nase, nositi na svojih plečih in odvreči, če ugotovimo, da to res ni naša krivda.« »Stori prvi korak. Pomisli, ali ni noro, da samo zaradi enega preprostega koraka propadaš. Trpiš ti in tvoji ljubljeni. Ali ni noro, da sem potreboval deset let, da sem storil ta korak? Korak, kjer dobim človeško pomoč, kjer sem enak med enakimi.« LIH Jazbec Obisk slovenskih srednješolcev na Danskem Društvo slovensko-danskega prijateljstva, v njegovem imenu pa predvsem njegov predsednik in najbolj zaslužen za naš obisk Igor Gruden, že deveto leto po vrsti organizira potepanje po Kraljevini Danski. Kot predstavnik Srednje šole Domžale-Gimnazija, sem se skupaj s 40 predstavniki dntgih srednjih šol po Sloveniji udeležil tega potepanja, ki je imelo tri cilje: spoznati krajinsko arhitekturo in vizualno drugačnost Danske, odkriti njene kulturne, politične in gospodarske značilnosti, hkrati pa povsod predstaviti Slovenijo. Na pot z. avtobusom smo se odpravili v petek, 3. septembra zvečer. Dolga, pa zaradi odlične družbe prav nič dolgočasna pot, nas je vodila skozi Avstrijo, Nemčijo in se po več kot 20 urah končala sredi Danske, na ljudski visoki šoli v Aaskovu, v vasici sredi Jutlandskcga polotoka. Od tu smo hodili na izlete po okolici in spoznali, da je Danska ravninska dežela. Na prvi, od vseh skupaj treh predstavitev Slovenije, smo v angleščini predstavili nekatere lepote naše dežele, njene kulinarične dobrote, na koncu pa še kakšno /apeli. Podobno je bilo tudi na naslednjih dveh predstavitvah v Nvkorbingu in Koebenhavnu. Povsod smo naleteli na zelo dober odziv večinoma mladih Dancev. Spoznali smo tudi njihov šolski sistem, ki je šolarjem bolj prijazen kot naš, saj so si učitelji in učenci enakopravni. V torek smo se selili na sever polotoka, kjer smo prenočili pri danskih vrstnikih. Danci so zelo zgovorni in do nas so bili še posebej prijazni. Sprejeti smo bili, kot da spadamo v njihovo družino. Kljub gostoljubju pa se na njihovo hrano nisem mogel privaditi. V četrtek smo se selili preko otoka Fyn in mesta Odense, kjer smo si ogledali rojstno hišo in muzej pravljičarja Hansa Christiana Andcrssena. Zadnja postaja obiska pa je bil Koe-benhaven, prestolnica Danske. V več kot milijonskem mestu smo preživeli tri dni in si ga temeljito ogledali. Mesto se širi več deset kilometrov v vse smeri in to predvsem zaradi značilne gradnje. Največ petnadstropne, dobro vzdrževane, stare in tudi moderne stanovanjske ter poslovne hiše delujejo simpatično, nikjer ni niti enega nebotičnika. Da bo predstava o Danski še nekoliko bolj plastična - osvojili smo tudi najvišjo goro Danske, ki sega celih 173 metrov nad morsko gladino. Z Jutlandskcga polotoka, kjer leži večina Danske, smo za pokušino pokukali tudi na bližnjo Švedsko. Že sama pol, tja preko najdaljšega mostu v Evropi, nazaj pa s trajektom, je bila zanimiva, piknik pa pika na i. leden je kar prehitro minil in polni prijetnih vtisov smo se vrnili domov. Zahvala za to gre društvu slovensko-danskega prijateljstva (še posebej g. Igorju Grudnu), našim gostiteljem Dancem in veseli družbi novih popotnih prijateljev. MIha Debeljak Galerija Domžale Razstava likovnih del Radomlje 2004 V skupni organizaciji Likovnega društva »SENOŽETI« iz Radomelj in Javnega sklada Republike Slovenije za kulturne dejavnosti, Območna izpostava Domžale, je v septembru 2004 potekalo Medobčinsko srečanje likovnih skupin »Radomlje 2004« slikarjev iz Domžal, Krašnje, Mengša in Radomelj s podnaslovom »Vode in mokrišča«. Rezultat srečanja je razstava likovnih del vseh udeležencev, ki so se jim pridružili tudi prijatelji iz Kamnika in Ljubljane. Motiv vode lahko razlagamo večpomensko: poglavitno pomeni nenadomestljivi vir življenja, medtem ko v simboličnem smislu izraža izvirnost in čistost samega življenja. Voda kot eden izmed štirih tradicionalnih elementov ognja, zraka ter zemlje je hkrati v pozitivnem smislu simbol materinstva in s tem izvir in začetek življenja sploh (v krščanstvu se izraža kot krst), element vode pa je pomemben tudi v ikonografiji ftndesieclovske umetnosti, ko mnogi simbolisti-čni umetniki na prehodu iz 19. v 20. stoletje izrabijo večpomenskost simbola vode predvsem v mistični kombinaciji življenja in smrti. (L. Menašc: Evropski umetnostno zgodovinski leksikon, Ljubljana 1971) Na ex tempom »Radomlje 2004« so tudi razmišljali o vodi kot simbolu, o vodi kol izvoru življenja in vodi kot neprecenljivi dobrini prihodnosti, seje izrazila Danica Šraj, predsednica Likovnega društva »SENOŽETI« Radomlje. Septembra so tako pripravili program srečanja v Kulturnem domu v Radomljah, ko so se v dveh dnevih zvrstila predavanja priznanih predavateljev. Prvi dan je o osnovah barvnega nauka ter aplikacijah slikanja pokrajine z motivom vode predaval akademski slikar mag. Črtomir Preliti, za njim pa Igor Kuzmič, predsednik turističnega društva Radomlje, o ekoloških in turističnih vidikih ohranjanja voda in mokrišč. Drugi dan sta se zvrstili predavanji akademskega slikarja Janeza Zalaznika, mentorja radomeljskega likovnega društva in tudi strokovnega sodelavca samega likovnega srečanja, o vodah kot metaforah in simbolih v likovnem izražanju ter predavanje dr. Tudi v Beogradu se veselijo monografije Film je življenje, življenje je film Sreča za znance in prijatelje, obogatitev za kulturo V oktobra sta se znana domžalska ustvarjalca, akademska slikarka Vera Terstenjak Jovičič, ter njen mož Nenad Jovičič, eden najbolj znanih jugoslovanskih snemalcev, ki je oral tehnično ledino filmske umetnosti in je ob izidu monografije Film je življenje, življenje je film, Občini Domžale poklonil svoj bogati fotografski in filmski arhiv, predstavila ljubiteljem kulture v Beogradu. Njuni prijatelji in znanci so se iskreno veselili njunega prihoda v Beograd ter jima v Galeriji Sreča pripravili prisrčen sprejem. Na njem so poudarili, da tako kot vsi umetniki, tudi zakonca Jovičič pripadata celemu svetu, kamor koli ju pripeljejo njune poti. Vsak njun prihod v Beograd, od koder so ju pred leti težko pustili v Domžale, je resnična radost, za kulturo pa obogatitev, pa naj gre za novo razstavo akademske slikarke Vere, ali za vedno nove ideje in ustvarjalno delo Nenada Jovičiča. Umetnostna zgodovinarka Adela Mag-dić je nato predstavila monografijo, ki je po njenih besedah namenjena neobičajno bogati ter razburljivi umetniški poti legende jugoslovanskega filma in fotografije Nenadu Jovičiču. Monografija predstavlja krono njegovega ustvarjanja in prav vsak, ki bo imel monografijo v roki, bo priviligiran, »kol smo priviligirani vsi, ki ju poznamo, saj s svojim življenjem nenehno dokazujeta, da brez ustvarjanja ni lepote življenja, je poudarila zgodovinarka V predstavitvi njune življenjske in ustvarjalne poti pa je dejala: Naša prija- telja ni lahko spremljati na njunih poteh, umetniških in geografskim, ni ju lahko spremljati v njunih idejah in uspehih. Tako je Nenadova umetniška pot fascinantna, ne le zaradi obsega, temveč zaradi vrhunskega in fanatičnega profesionalizma, ter zaradi njegove globoke iskrenosti in poštenosti, ki ju je izkazoval v delu. Vera jc umetnica entptivne moči, nepredvidljive moči spreminjanja, ki globoko prodira v najskrivnostnejše svetove splošnega in osebnega notranjega kozmosa in dopušča, da tonemo, a ne potonemo v razmišljanju o smislu človekovega življenja. Brez čopiča si ne moremo predstavljati Vere, brc/ kamere Nenada, križanje nprnih živl|cn|^:kili in umetniških poti pa nas, kdo ve kolikič že, prepriča, da za ustvarjanje ne obstaja čas dneva, ne čas v letu, niti geografska dolžina ali širina, niti nista pomembna barva kože in vera. Umetniški par Vera in Nenad, vedno znova dokazujeta, da za umetnost in srečo ni prostora in časa, povsod sta, če si to želita. Knjiga Življenje je film, film |c življenje je bila predstavljena tudi Beograjskem knjižnem sejmu, kjer jo je skupaj z glavnim igralcem knjige Nenadoni Jovičičem z. ženo Vero, v Beogradu zelo cenjeno slikarko, predstavil založnik knjige Milja Zupančič. Predstavitev pa jc pomenila tudi promocijo Občine Domžale, saj umetnika povsod poudarjata svojo navezanost na mesto I )omžale. Vera Vojska Marte Vahtar o Kamniški Bistrici od izvira do izliva, življenje ob njej in njen vpliv na pokrajino. Naslednji dan so se nato vsi udeleženci likovnega srečanja podali v naravo ter slikali na razpisano temo vode in mokrišča. Na razstavi likovnih del, odprtje jc potekalo 28. oktobra 2004 v Galeriji Domžale, so se udeleženci radomeljskega likovnega srečanja predstavili z enim samim delom, pretežno v slikarski tehniki z oljnimi barvami in akvarelu, pa tudi s poskusi združitve ploskovilega slikarskega platna s plastičnostjo tridimenzionalnih predmetov. Motivno so udeleženci v večini rcalističnego upodabljali vodo in njeno okolico (Arboretum Volčji Potok, mlini na vodi, potoki itd.), medtem ko so nekateri v vodnih podobah iskali sanjski, simbolični predznak upodobitve. Najbolj številno so se srečanja udeležili ljubiteljski slikarji i/ Likovnega društva Mengeš in seveda slikarji iz domačega, radomeljskega likovnega društva, za njimi pa Likovno društvo Petra Lobode in Likovno društvo »LIPA« iz Domžal ter Likovno društvo Krainja ter povabljeni gostje iz Kamnika in Ljubljane. Med vsemi ustvarjenimi likovnimi deli so bila tri s sirani Javnega sklada K S za kulturne dejavnosti. Območna i/postava Domžale, še posebej nagrajena. Naloga selektivne komisije v sestavi dveh akademskih slikarjev Črtomirja Freliha in Janeza Zalaznika ter vodje 01 Domžale Pavla Pevca je bila težka, saj so vsa dela dobro izvedena. Na odprtje razstave je tako predsedniku sveta Ol Domžale, Mihaelu Starbku, pripadla čast podeliti priznanja in knjižne nagrade trem nagrajenkam: Pavli Oblak - za delo »Potopljeni svet«, Idi Rebuli - za »Voda v naravi kroži« in Eli Moravče - za »Apokalipso«, ob tej priložnosti pa se je tudi zahvalil sponzorju prireditve. Javnemu komunalnemu podjetju Prodnik d.o.o. Katarina Rus stran 21 UREDNIŠTVO t pisma V bralcev Pojasnilo Uredništvo je v zvezi s prispevkom Spominska slovesnost ob smrti talcev pod Šumberkom, objavljenim v prejšnji številki Slamnika, prejelo dve pismi. Na Uredništvu smo se odločili, da z objavo obeh prispevkom počakamo do pridobitve informacije o omenjenem dogodku s sirani Arhiva Slovenije. Odgovorna urednica Popravek Po izidu prejšnje številke Slamnika nas je v Uredništvo poklical eden izmed upokojencev, ki se jc našel na fotografiji ob prispevku. Povedal je, da so na fotografiji člani Društva upokojencev Mengeš in naj to popravimo. Popravljamo. Uredništvo Koši za smeti Opažamo, da Karantanska cesta ni tako urejena kot so druge ulice v centru mesta. Že kakih 20 let je, kar jc cesta uzrla podobo, kot jo ima danes, pa v vsem tem času še niso bili postavljeni koši za smeti. Zanima me, kdaj bo Občina Domžale naš denar namenila za postavitev košev na Karanlanski, Kopališki in Cesti talcev, ki jih vsak dan prehodi veliko ljudi'.' Hvala. Mare Hrovat, Domžale Politizacija gorništva V planinski organizaciji je dober mesec in pol potekala razprava 0 nezdružljivosti opravljanja političnih funkcij /. vodstvenimi nalogami v planinski organizaciji. O nekaterih vidikih te razprave so poročali tudi slovenski mediji (Delo, Dnevnik, Večer, Mladina, .lana, POP TV), ki so v svojih prispevkih omenjali tudi vpletenost Planinskega društva Domžale in Boruta Peršolje kot njegovega predsednika. Zaradi številnih vprašanj in ugibanj z dogodki zelo na kratko seznanjamo tudi domžalsko javnost. Planinska organizacija, ki jo sestavlja skoraj 250 planinskih društev z 62.000 člani in Planinska zveza Slovenije, je leta 1999 po treh letih intenzivnih razprav sprejela dokument /, naslovom Vodila pri delu Planinske zveze Slovenije in planinskih društev. V dokumentu smo opredelili, da »se v gorah ne bomo delili po strankarski pripadnosti, ki naj ostane osebno prepričanje vsakega obiskovalca gora. Ni dopustno, da so vodilni strankarski funkcionarji obenem tudi vodilni funkcionarji v planinskih organizacijah.« To določilo, ki ga je sprejel najvišji organ planinske organizacije in določila statuta, ki govorijo o tem, da je planinska organizacija del civilne družbe in da stališča najvišjega organa veljajo za vse, je s Članstvom v Pokrajinskem odboru Liberalne demokracije Slovenije za Gorenjsko, ki ga je podkrepil tudi s kandidaturo /a poslanca na listi iste stranke, prekršil predsednik Planinske /vc/c Slovenije, mag. Franci Ekar. Planinsko društvo Domžale je zato sprožilo postopek za razpravo in odločanje o tem problemu na skupščini Planinske zveze Slovenije, kar je podprlo še 37 drugih planinskih društev. Skupščina Planinske zveze Slovenije, ki jc bila v soboto, 23. oktobra 2004, je z veliko večino glasov podprla sklep: Skupščina Planinske zveze Slovenije ugotavlja, da je v skladu s Statutom Planinske zveze Slovenije in Vodili pri delu Planinske zveze Slovenije in planinskih društev opravljanje limk-cionarskih nalog v politični stranki nezdružljivo z opravljanjem vodstvenih funkcij v organih planinske organizacije. Drugi sprejeli sklep pa jc dokončno odločanje 0 odgovornosti predsednika prenesel na naslednje zasedanje, ki bo maja prihodnje leto. Planinska organizacija je tako dokazala, da zmore ohranjati kritičnost do lastnih potez in pote/ posameznikov, ki so jim zaupana vodilna mesta. Jasno ostaja tudi njeno poslanstvo in način delovanja ter zavedanje, da so gore in njeni člani ter planinska društva vir njenega znanja, moči in ugleda. Planinsko društvo Domžale TODAY TOMORROVV TOYOTA Nagradna križanka Danes AMHI« >Ž, naslednjič LITERA Tudi za tokratno NAGRADNO KRIŽANKO smo v Uredništvo prejeli številne rešitve, največ sreče pri žrebanju nagrad, ki jih je prispevala HONDA AMBROŽ iz Radomelj, pa so imeli: brezplačen vikend najem vozila HONDA CIVIC Mitja Suvorov, Gregorčičeva 19, Radomlje plastična ročka 4 I olja CASTROLTXT Stane Žnideršič, Dragomelj 46, Domžale plastična ročka 4 I olja CASTROL GTX 3 Mirjam Drnovšek, Rojska 27, Domžale preventivni pregled vozila z meritvami Franci lludomal. Ravne 181,3325 Šoštanj Za pravilno rešitev današnje križanke pričakujemo vaše rešitve do vključno 26. novembra 2004 na naslov KULTI IRNI DOM FRANCA MERNIKA IM)MŽAI I.. I )omžale, p.p. 2, 1230 Domžale. Med izžrebance bomo razdelili osem knjig Študentske založbe LITERA iz Maribora. Veliko sreče pri žrebanju! Uredništvo LEKARNA VIR LEKARNA VIR je odprta vsak dan od S. do 14. ure in ob sobotah od 8. do 12. ure je pravilni odgovor na nagradno vprašanje, objavljeno v prejšnji številki Slamnika. Med velikim številom pravilnih odgovorov smo izžrebali tri, ki prejmejo darilne pakete v LEKARNI VIR, 19 .11. 2(104 ob 17. uri. Čestitamo! Edita Trlep, Prešernova 21, Radomlje Marija Metelko, Ljubljanska 104, Domžale Ivanka Breznikar, Depala vas 58, Domžale Uredništvo Naj ne mine dan brez knjige Danes govorim n pesmih, o pesniških zbirkah in pesnikih. Verjamem, kot pravijo, da pesniki ostajajo otroci, kajti le pesniki vidijo svet skozi rožnata očala, ki svet obarvajo s sončnimi harvniki pa tudi skozi očala s temnimi roževinastimi okvirji, ki svetu ničesar ne odvzamejo, ampak ga razgaljajo, tako globoko in brezkompromisno, da včasih od studa in groze onemimo. Naj začnem pri otrocih. Naš veliki pesnik, ki ni maral, da bi ga postavljali ob bok Francetu Prešernu, Oton Župančič, je pisal tudi za otroke. Tokrat je Mohorjeva družba Celje izdala pesniško zbirko CICIBAN, ki bo razveselila vse tiste, ki radi berete pesmi, jih recitirate ali prisluhnete drugim, ki vam s pesnikovo rimo razveseljujejo dan. »Breza, breza tenkolasa, / kdo lase ti razčesava, / da stoje ti tak lepo? / Ali mati, ali sestra, ali vila iz goščav?« Otroci bodo nenasitno uživali ob pesmih, ki štejejo že devetdeset let. Za tiste, ki bi radi izvedeli kaj več iz pesnikovega življenja je Slovenska matica v Ljubljani izdala knjigo PRIPOVEDI O ŽUPANČIČU IN POMENK1 Z NJIM. Skozi eseje, članke, pisma in pričevanja ljudi, ki so živeli v njegovem času, se nam razkriva podoba pesnika ki je bil, kot pravi Cvetko Golar: »Po naravi ... plah fant. Njegovi pesniški vrstniki so mi pripovedovali, da si je v mladih letih komaj upal brati svoje pesmice, ko so jih medsebojno ocenjevali v dijaškem literarnem krožku Zadruga« Joža Mahnič je besedila zbral in uredil ter dodal izčrpna pojasnila, ki bodo v pomoč vsem, ki bi se radi poglobili v čas tega našega pomembnega pesnika, dramatika esejista in prevajalca. »Nekateri od prispevkov, ki smo jih sprejeli v knjigo, segajo globlje, v bistvo stvari, so za bralca zahtevnejši in bodo zanimali predvsem strokovnjake, večina prispevkov pa bo pritegnila pozitivno radovednost širšega kroga izobražencev,« pravi Joža Mahnič. V besedilih beremo o pesnikovi mladosti, njegovem ustvarjanju, odnosu do umetnosti. Prešerna, sodobnikov, beremo o Ljubljani. Beli Krajini, pa tudi potovanjih na sever, v Skandinavijo, London ... Pesnik pred bralcem znova oživi, s svojo odločnostjo, mirnostjo, odkritosrčnostjo' in znova spregovori: »Meni je pesem izziv vse notranjosti, zdravja in moči, tako da se mora sama zapeti; sicer je lažniva in zato slaba... Poezija je neka pot do samega sebe in do človeka neko živo gibanje proti stvarem in središču vsega približevanju centru. V ustvarjanju se človek bliža Bogu...« ČEŠNJE, KAMELIJE, BORI (Mohorjeva družba Celje) je pesniška zbirka Vladimira Kosa, ki je izšla ob njegovi 80-letnici in bo navdušila že s svojim zunanjim izgledom, saj zasluži oblikovalka Veselka Šorli Puc vse pohvale za podobo, ki je tenkočutna, nežna in krhka. V knjigi so natisnjene tri doslej še neobjavljene pesniške zbirke, ki so nastale pred tridesetimi leti V njih začutimo daljavo Japonske, Argentine in se vračamo domov v Slovenijo. »Vedno pojem pesmi ob dotiku s stvarmi in obrazi,« pravi pesnik, esejist in filozof, danes upokojeni profesor jezuitske univerze v fokiu Smiljan Trobiš je vidni slovenski ustvarjalec, ki se je s prvo pesniško zbirko V modro predstavil javnosti pred desetimi leti. Danes je založba (roga izdala njegovo pesniško zbirko ZAVEZA. »Trobišu gre za iskanje »svetosti«, za vztrajanje na pravi poti kljub vzponom in padcem, za spoznavanje velike, prave Ljubezni. V Zavezi laliko beremo izrazito filozofsko - religiozno liriko...« Pesnik je iskren, odkrit in topel, ki nam ne vsiljuje svojega pogleda, ampak ga odkriva s svojo ranljivostjo, občutljivostjo in nežnostjo. In kot pravi Tomaž Koncilija v spremni besedi: »Trobiševo Zavezo bi lahko označili kot zbirko, v katerih pesnik izpoveduje svoja najgloblja spoznanja in postaje s poti, za katero seje odk>čil in se po njej zlagoma, med vzponi in padci, bliža koncu svojega potovanja.« Naj zaključim z delom PLANINSKA ROŽA. Pisatelj Ivan Sivec je pri založbi Karantanija ob 160- letnici rojstva pesnika Simona Gregorčiča izdal delo, ki govori o Dragojili Milek, ne-izpeti ljubezni goriškega slavčka. Ta mlada izobražena učiteljica iz Ljubljane se je s pesnikom, kaplanom, srečala na kobariški šoli. leta 1872, v kateri sta skupaj poučevala. Skupaj sta pripravljala prireditve v Čitalnici, ki jih je vodil Simon (jregorčič. Dragojila pa je bila igralka, režiserka in tajnica. Med njima se je vnela simpatija, saj je bila Dragojila izobražena, duhovita, zabavna, mlada, tako kot on. In začele so se širiti govorice. A obema je bila slast prepovedana. Njega je omejeval celibat, ona bi kot poročena ženska izgubila službo. Ločili soju. On je odšel v Rihenberk. ona je ostala v Kobaridu, zvesta pesnikova planinska roža, vse tja do njene zgodnje smrti. Njuno prepovedano ljubezen zasledimo v pesmih: » A dan je črni moral priti, / bridkosti dan, oj dan solzan; / težko je bilo se ločiti, / a vse solze, ves jok zaman« Tatjana Kokalj Anketa O prenovi hale KC l'o celih Domžalah in širni okolici se govori, da je hala Komunalnega centra končno prenovljena. Tokrat smo torej izvedli anketo na temo te prenove. Zanimalo nas je, kaj o tem menijo Dnmžalčani ... Špela: "Jaz mislim, da to ni to - da, kar se športa tiče, ne bo nobenega večjega uspeha zaradi tega /alo, kci imajo igralci toliko konkurence. Drugače pa jc izgled same hale čisto v redu, vsekakor je lepše kot prej. Se mi pa vseeno ne zdi najboljša investicija saj bi lahko občina ta denar namenila v druge namene, na primer v kak mladinski prostor. Tega manjka v Domžalah." Sandra: "Sam izgled je v redu, se strinjam. To je pač prispevek občine športu, kar je čisto pozitivno. Se bo kmalu videlo, ali je bila to prava poteza. Na primer, prenovili so tudi stadion, pa ni zato nič kaj večji obisk. Če bodo košarkarji dobri, bodo ljudje hodili na tekme in takrat bo investicija popolnoma upravičena. Me pa bolj zanima to, ali bodo zdaj v hali še koncerti in zabavne prireditve - ali je bo sedaj škoda za to." Alma in Natalija: "Notri sicer še nisva bili, misliva pa, daje sedaj prostor večji. Po najinem mnenju je to v redu, da so halo prenovili. Misliva tudi, da bo zaradi tega tudi sam obisk narasel, vsaj na začetku. Žal pa se prenova ne opazi, če ne greš okoli hale. Lahko bi dali vsaj kak napis ali obvestilo o prenovi na sprednji vhod, da bi ljudje to res opazili." <•». Mojca in Matej: " Ja. prenova je zelo koristna poteza s strani občine, le to je, da bi ob takšni prenovi lahko "ne-iz-pustili" tudi zadnjega dela hale, torej prizidka. Hala je sedaj zelo lepa in je prav škoda ker je prizidek ostal tak, kot je bil. Tudi spredaj bi lahko malce uredili - naj se vidi, da je prišlo do prenove. Upamo, da bo tudi obisk kaj večji." Mateja: "Po eni strani se mi zdi to v redu, saj je bila hala majhna in zelo zanikrna, po drugi strani pa ne vem, če je bilo to ravno nujno potrebno - tako da je šlo spet kar precej denarja kar nekam Morda bo obisk res kaj večji, saj se zna zgoditi, da bo ljudi zanimalo, kakšen je izgled hale. Sama od prenove še nisem bila notri, tako da niti ne vem, kako izgleda notranjost, od zunaj sc pa vidi, da so se potrudili" In še mnenji dveh Domžalčanov bolj sramežljive sorte: Ga. Iva: "Prenovo hale podpiram, seveda Saj je veliko tekem. Včasih sem sama hodila tako na tekme kot tudi na zabavne prireditve. Sedaj se žal ne počutim več tako pri močeh, da bi šla... Skratka, prenova je pa lajn. predvsem zaradi mladine." Blaž "Sam sicer Se nisem bil notri, odkar je bila hala prenovljena, od zunaj pa izgleda kar lepo. ja. Mislim, da bo sedaj obisk večji. Drugače pa sem kar dolgo tudi sam iz tribun spremljal košarko, no pa tudi na koncertih, ki so bili v hali, sem že bil. Seveda bo tako ostalo tudi sedaj." Alenka Žumbar Špela in Sandra Alma In Natalija Ga. Mojca In Matej Mateja j.................■ Literina i;| Knjigarna MlkloAlčova 4 Maribor Odprto od c3. n.OV^6IXl.l3I*ci( Vabljeni v ozvezdja živih črk AMERIŠKA ZVEZNA DRŽAVA Z GLAVNIM MESTOM HELENA SODELO VANJE MED SKU-PINAMI ROBERT 0WEN KONEC MOLITVE NALIVNO PERO RUDNIK LIGNITA PNI TUZLI V BOSNI JEtEN NA DALJNEM V7H0DU KUNTNE« TONE ARABSKI SREBRNIK ZASLIŠEVANJE SIDRO, ANKER ROMARSKO MESTO V SA VOSKI ARABIJI V veliko veselje nam je. da vam lahko sporočimo, da smo odprli lastno knjigarno v središču Maribora. Nahaja se na Miklošičevi cesti 4, med Slovenskim narodnim gledališčem Manhor in Univerzitetno knjižnico. Literina knjigama nudi najširši izbor: • leposlovja (izvirnega in prevodnega). • študijske literature. • strokovne literature 17 področja družboslovja m humanistikc, • otroško in mladinsko literaturo. • raznovrstne priročnike. Zavedamo se. da knjiga ni k tržno blago in da jc zelo pomemben tudi njen duhovni vidik, zato ne želimo ustvariti le prodajalne knjig, ampak kulturno središče, v katerem sc bodo srečevali ljubitelji pisane besede in kulture nasploh, kar pa skušamo ob široki NAS PESNIK IN PISATELJ JARE. IMENSKI SLOVAR ALI SEZNAM NIKOI.A TESLA KRITIK FINCI HENRIK IBSEN DANSKA IGRALKA NIELSEN SIU0ENT TEHNIKE PREBI VALEČ VINICE IZRAELSKA PEVKA IDALIAH) NAUKO RAVNOTEŽJU in pestri ponuatii i (literarni večeri, pi različne druge kul iieraiurc aosegan se s Kvaineu 'omocije izidov novih knjig, o [ume ter priložnosTnc prireditv im in pes crogle mu cj. rim oogajainim programom e. razstave, ure pravljic in NAŠ PISATELJ IN DRAMATIK BftUM KRAJ V IRAKU, HUSE1N0V ROJSTNI KRAJ BREZ-B0ŽNIK RENU HRVAŠKA IGRALKA (NINA) POL OPICA Z MADA GASKARJA ŠIKANI KANJE NASELJE MAZILO. MAST ŠVEDSKI MUZEJ NA PROSTEM PAUL ANKA n»«v« NA BLIŽNJEM VZHODU BARVA IGRALNIH KART NIZOZEMSKO IME ZA REKO MEUIE NEMŠKI PISATELJ (TH0MAS) FANT /UIT.N'IV" MICKE ANSLp. AMERIŠKA PLOŠČIN SKA MERA BRKATA PTICA UJCDA UJČEVA ŽENA ROBERT REDE 0RD VODJA DRUŽBENE SKUPNOSTI UNITED NATI0NS NEKDANJA SMUČARKA SITAR 3 ŽOLČA HLADETINA POKRAJINA V IRANU TENORIST DARIAN VARJENI Siv GESLO G0R0V.U v SL0VENUI NAŠ IGRALK. (DARE) ROMAN VVOLEJA S0VINKE GORSKI REŠEVALNI ČOLN 100 CINKOV OKSID 61 MESTO POKRAIINE 1IGPI V ETI0PU1 NOVI SAD UREJEVALEC IZLOZI VESEL ČLOVEK, 1IKAC VRSTA VRBE VENO TALIT 11) AMERIŠKI POLITIK (ABRAHAM) 1ANJA ODER KAZENSKI STREL IZ KOTA PODZEMNI ŽUŽKOJED NAŠ HIBI l'.IS' (ALOJZU) SLIKARSKI ČOPIČ NEMŠKI IZUMITELJ (NIK0LAU5) BIVALIŠČE UMRLIH NAJET OSEBNI AVI0 Z VOZNIKOM VREČICA ZAPRTO-IR0SNIC ANNA KABINA Študentska založba Litera Gosposvetska c. 83, 2000 Maribor Tel.: 02/234-21-39 Fax.: 02/234-21-33 vNww.zalozba-litera.org e-mail: info@zalozba-litera.org NOGO METNI STADION PORTA OSEBNI ZAIMEK LOVEC (P0G0V) Š TU DENTSKAz NALOŽBA mm LITERA SREDOZEMSKA OKRASNA RASTLINA POMOČ: EKSAMINACUA-zasliševanje, INTER AKCIJ A-sodelovanje med skupinami, TIKRIT-rojstni kraj Sadama Huseina, ADUA-gJavno mesto pokrajine Tigre v Etiopiji, SKANSEN-švedski muzej na prostem, ANAlZA-romarsko mesto v Savdski Arabij mM ■ Zmagovalno plezanje Francija Jenstrla Ifoto: Marko Prezelj). IS_ ■ Spominsko tekmovanje v Ospu Sedmi memorial Janeza Jegliča - Johana je v organizaciji Planinskega društva Domžale potekal ob udeležbi šestnajstih povabljenih tekmovalk in tekmovalcev. Smeri v steni nad vasjo Osp, ki jih je pripravil vodja tekmovanja, Silvo Karo. so tekmovalci plezali v obliki težavnostnega in hitrostnega maratona. Atraktivno plezanje v sicer zadržanem vremenu je privabilo številne gledalce, med njimi so bili tudi Mirtam. Ana, Filip in Irena Jeglič. Gletla|(i imajo po tekmi nekoliko daljše vratovi.. (foto: Marko Prezeljk Največ moči in pa seveda borbenosti je pokazal Frenk .lenstrle, ki je splezal vseh pet smeri in na memorialu zmagal že tretjič. Med ženskami sta vse smeri zmogli Mojca Žerjav in Betka Galičič. tako daje na koncu o zmagovalki odločala hitrost plezanja. Betka se je med ženske zmagovalke vpisala prvič. Podelitev denarnih in praktičnih nagrad, plezalski žur in duhovito predavanje Aca Pepevnika so se odvijali v Kulturnem domu Rožar. Dan, prežet s spominom na enega najboljših svetovnih alpinistov, je minil v Johanovem duhu: sproščeno, tekmovalno in zabavno. /V Borut Peršolja Donatorji, sponzorji in pokrovitelji Annapurna way d.o.o., Ljubljana; Banka Domžale d. d., Domžale, Beiersdorf d. o. o., Ljubljana, Centralna čistilna naprava Domžale - Kamnik, Domžale, City Wall d. o. o., Ljubljana; Orasto d. o. o., Domžale; Gorska reševalna služba Slovenije, postaja Ljubljana, Ljubljana; Iglu sport d. o. o.; Ljubljana; Maya maya ITU d. o. o.-, Ljubljana Občina Domžale, Domžale; Okrepčevalnica Viki Burger, Janko Okoren s.p., Črni Kal; Planinsko društvo Domžale, Domžale; Promontana d. o. o., Kranj; Raiftciscn Krekova banka d. d., Maribor; Red Buli Slovenija, Roiss DVA d. o. o.; Ljubljana, Sidarta d. o. o., Ljubljana Vrh Globočnik Zdenka s. p., Tržič in Zavod za šport in rekreacijo Domžale, Domžale. •5 4. * < m STREHOVEC dr. Jagoda Potočnikova 15, 1230 Domžale telefon: 01/721-29-90 Ordinacijski čas: Ponedeljek od 13. -18. ure Torek od 9. -12. ure Sreda od 13. -18. ure Četrtek od 13. -18. ure Petek od 9. -12. ure Košarkarski klub Lastovka Uvrstitve ekip v državnem prvenstvu ČLANI KK LASTOVKA - SMLEDNIK igrajo v 3. SKL - center skupaj z ekipami Podbočja, Žirov, DGN Ljubljane, Krvavca. Medvod, Gorenje vasi, Kamnika in Kranjske Gore - odigrali so dve tekmi - visoko so izgubili s Pod-bočjem, igrali pa so še s Kranjsko Goro. Tekmovanje so v pretekli sezoni zaključili na skupnem 3°. mestu - v drugi ligi na 11. mestu - v svoji skupini so bili šesti - 9 zmag in 9 porazov. MLAJŠI ČLANI so tekmovanje zaključili na 10. mestu brez zmage v skupini na 6. mestu. MLADINCI 90 se dobro pripravili na tekmovanje v prvi ligi, kamor so bili uvrščeni direktno, brez kvalifikacij, zaradi uspešno končane pretekle sezone. Mladinci igrajo v skupini skupaj s I lopsi iz Polzele, Alpos Kemoplastom iz Šentjurja, Pivovarno Laško, Radensko Creativom iz Murske Sobote in KŠ Mariom Primorcem in so na 2. mestu - 2 zmagi, 2 poraza, imajo pa 6 točk. Lani so tekmovanje zaključili na 9. mestu v državi. KADETI so igrali na kvalifikacijskem turnirju v drugem krogu za vstop v prvo ligo na Ptuju, kjer so bili njihovi nasprotniki igralci Litije, poleg te ekipe pa sta igrali še domača ekipa Ituja in Hrastnika in izpadli, tako da bodo igrali v drugi ligi skupaj v skupini s Krškim. Rudarjem, Litijo in Zagorjem s tekmovanjem so pričeli 2.10., so pa na 4. mestu - I zmaga, 2 poraza, so pri 4-ih točkah, lun so tekmovanje končali na 18. mestu. PIONIRU so igrali v prvi ligi center v skupini skupaj z Rudarjem, Slovanom, Ilirijo, Hrastnikom in Bežigradom, končali so na 5. mestu z 2 zmagama in 8-mimi porazi. V nadaljevanju pa so igrali proti Domžalam, Jezici in Vrhniki - tekmovanje se je nadaljevalo 19.9.-končali so pri dveh zmagah in 14 porazih - na 5. mestu. Druga ekipa je igrala v B ligi skupaj z Domžal-čani. Vojnikom in Celjskim Vitezom, tekmovanje so zaključili brez zmage v šestih krogih in so bili na 4. mestu. V nadaljevanju prvenstva so igrali skupaj z Rušami, Vojnikom in ŽKK Mariborom U trenutno so na 4. mestu z I zmago v 10-ih krogih. Lani so bili pionirji prve ekipe v prvi ligi skupno 19., pionirji B pa v drugi ligi skupno na 27. mestu. Urban Žnldaršlč Balinanje Balinarji EIS Budničar tretji v drugi ligi vzhod V vseh balinarskih ligah seje tekmovanje v tej sezoni zaključilo, v drugi ligi vzhod so igrali tudi člani ekipe EIS Budničarja, ki so v osemnajstih krogih premagali Fužine z 18 : 6 in 14:10, Dobrovo s 16 : 8 in 18 : 6, Tržič s 1.3 : II in 18:6, Polje s 17:7, Velenje Premogovnik s 16 : 8 in 13: 11, Sodček dvakrat s 16 : 8, Fužine s 14 : 10 in Čirče Van Den s 21 : 3 in <. K Mengeš s 13 : 11, doživeli pa so poraz z Čirča-mi Van Denom z 15 : 9, Radovljico Alpetour dvakrat s 14 : 10, Mengšem 16 : 8 in Poljem 15:9. Končali so na 3. mestu, takoj za Mengšem in Radovljico - z njimi so imeli enako razmerje zmag in porazov, vendar pa slabšo razliko v igrah. 20. junija sta na državnem prvenstvu dečkov pri dvojicah zelo dobro nastopila Aleš Žavbi in Grega Markič, saj sta osvojila končno 6. mesto, vendar pa sta bila edina predstavnika balinarske zveze Ljubljane na tem finalnem delu. Na balinarskem turnirju občine Rogaške Slatine - imenovanem Anin sklad - je nastopilo 16 moštev - zmagala je ekipa Jesenic - izmed 30 prijavljenih igralo je 127 igralcev - v izbijanju je bil najboljši član kluba Eis Budničarja iz Količevega Uroš Markič. Urban Žnldaršlč Dejan Madjarevič -tretje mesto na EP Domžalski klub Thai-hoxing DEMA sc lahko ponovno pohvali z odmevnimi rezultati iz tujine, ki so za nas in za mesto Domžale velik dosežek. Tokrat ho večina prispevka namenjena predsedniku in trenerju kluba, Dejanu Madjareviču, ki seje 17. septembra 2004 odpravil na kvalifikacijsko tekmo v Nemčijo in tam z absolutno zmago dosegel prvo mesto ter si tako priboril odhod na evropsko prvenstvo v tajskem boksu. Tega je tokrat gostila Češka in je potekalo od 17. do 24. oktobra. Konkurenca je bila na najvišjem nivoju, saj je sodelovalo 199 tekmovalcev iz 19-ih držav cele Kvropc. Dejan seje odrezal več kot odlično in si priboril tretje mesto v svoji kategoriji. Žal jc bil zaradi poškodbe prisiljen soglašati s tem rezultatom, v nasprotnem primeru pa bi se boril za naslov evropskega prvaka v tajskem boksu. Zahvaljujemo se pokroviteljema Varnost Mengeš, d.d., Ivarst d.o.o. ter Občini Domžale, ki so omogočili sodelovanje. Dejan Madjarevič s svojimi varovanci Decembra 2004 pa sc bodo državnega prvenstva v Trebnjem udeležili Matej llrovat (71 kg), Dejan Otrin (71 kg), Anžc Andrejka (75 kg) ter Robert Zupančič (86 kg), ki jim želimo uspešen nastop ter zaključek tekmovalnega leta. Njim srečno, Dejanu pa iskrene čestitke! B. Klub borilnih veščin Domžale - Mladi boksar Dob Uspešni na finalnih turnirjih državnega prvenstva CKB0XIN6 ORŽAVML PRVENSTVO V ptujskem šolskem športnem centru je v oktobru potekal finalni turnir za državno prvenstvo v semi contactu za člane in članice, mladince in mladinke ter deklice in dečke. Iz Mladega boksarja Dob so nastopili trije tekmovalci: mladinec Dejan Merič-Kmc je v kategoriji do 63 kg zasedel četrto mesto ter s tem izboljšal uspeh s prejšnjih dveh državnih turnirjev, ko je bil šesti, mladinka Vesna Tomažič je v kategoriji do 55 kg z uvrstitvijo na tretje mesto ponovila lanski uspeh. Za dečka Sandija Bašagiča (i 165 cm) pa je bil 10. oktober praznični dan, saj je postal absolutni finalist za državnega prvaka dečkov v tej kategoriji in izgubil šele v finalu za eno točko. Konec oktobra pa sta se finalnega državnega prvenstva v Light contactu kickboksu v Ormožu udeležila Tama-ra Radkovič, ki je zasedla drugo mesto. Dejan Meric Krnc pa je bil med mladinci četrti. Čestitamo! Klub se za pomoč zahvaljuje Foto Majhenič, KS Dob, Občini Domžale, Avtoprevozništvu Volk, VVolverk Zaje Vir, Gostilni Ribič in Koželj Dob. Sandi Bašaglč - drugo mesto B. Vesna Tomažič - tretja Kamniški plavalci so se zadovoljni vrnili z mednarodnega tekmovanja v Salzburgu Timotej Pire Podobnik postavil nov državni plavalni rekord Kot z domala vseh mednarodnih tekmovanj v zadnjih letih so se mladi kamniški plavalci in trenerji tudi s Salzhurga vrnili nasmejanih obrazov. Najbolj jc bil zadovoljen Timotej Pire Podobnik, ki jc postavil nov državni rekord na 50m prsno v 25-metrskem bazenu. Po zelo uspešni poletni plavalni sezoni sc je Plavalni klub Kamnik, v katerem plavajo tudi ljubitelji tega športa iz Občine Domžale, 16. in 17. oktobra udeležil dvodnevnega mednarodnega tekmovanja v Salzburgu. Poleg njih so našo državo zastopali tudi plavalci plavalnih klubov Triglav Kranj in Radovljica. Naši plavalci so se pomerili s tekmovalci iz Francije, Italije, Hrvaške, Bosne, Madžarske in Avstrije. V prečudovitem Univerzitetnem športnem centru so poskrbeli za napeto vzdušje v borbi za najboljša mesta. Za nov sijajen dosežek je poskrbel 12-letni Kamničan Timotej Pire Podobnik, ki je odplaval nov državni rekord na 50m prsno v 25-metrskem bazenu v kategoriji mlajših dečkov. Omenjeno razdaljo je preplaval v natančno 34 sekundah in s tem za desetinko izboljšal štiri leta star rekord. Timotej je od julija letos v isti disciplini tudi nosilec državnega rekorda v 5(l-metrskem bazenu. Svojo odlično formo je potrdil šc s prvim mestom na 200m prosto, drugim mestom na 50m prosto in tretjim mestom na 50m delfin. S tem si je prislužil pokal za najboljšega plavalca mitinga v kategoriji mlajših dečkov. Odličja so prejele tudi deklice v mlajši kategoriji do 12 let Patricija Zupan srebro na I OOm mešano in 200m prosto, Janina Lorenci srebro na 50m prosto in bron na 50m hrbet, Tina Tekavčič srebro na 50m delfin in Spela ( 'olnar bron na Mini prsno. Med kadctinj mu je lepi Koželj prejela zlato medaljo na I (K)m prsno. Dobre rezultate so dosegli tudi člani Plavalnega kluba Kamnik iz Domžal in sicer Aleš Kuhar in Martin Plaznik na I OOm prosto in prsno, Tjaša Kcpan-šek na lOOm in 200m prosto in Klara Repanšck na 50m prosto in delfin. Trenerja Vlado llanžekovič in Vlado Vučko sta upravičeno lahko zadovoljna /. rezultati svojih varovancev in s posebno vzpodbudo številnih starše* plavalcev Plavalnega kluba Kamnik. T. P. FE Novice iz AK VELE Domžale Pozor: Sivo-bela nevarnost Člani Atletskega kluba VELE Domžale so v septembru in oktobru 2004 nastopili na nekaterih gorskih tekih in krosih, kjer so v sivo-belih dresih opozarjali na dobro pripravljenost in borbenost tudi ob koncu sezone. Seštevek medalj in pregled uvrstitev bi Domžalam lahko zavidali tudi večji klubi, na rezultat odličnega dela pa kaže tudi šesto mesto Petra Kastelica med mlajšimi člani in 17. mesto Suzi Mladenovič med mlajšimi mladinkami po anketi slovenskih trenerjev, ki jo je izvedla Atletska zveza Slovenije. Cestni tek v Slovenj Gradcu Slovenj Gradec je organiziral državno prvenstvo v cestnem teku na 10.000 m, kjer je nastopila članica AK VELE Domžale, Darja Kokalj. Kaj bi pisali več kot: čestitke /a osvojeni naslov državne prvakinje! Uf, je strma tale Šmarna! Šmarna gora 9. septembra ni bila le sprehajališče, prej drsalnica, bi se verjetno strinjala večina gorskih tekačev, ki so sc pomerili na 25. gorskem teku. ki je štel tudi za Pokal Slovenije v gorskih tekih. Po razmočenih potkah navzgor in navzdol so se najuspešneje podili in ohranjali ravnotežje naslednji tekmovalci: na 650-mctrski progi za najmlajše je bila druga Ajda Sitar, peta je bila Monika Adlcr. takoj za njo je k cerkvici na Goro pritekla Maja lludo-klin, 12. je bila Klara Hribar. 14. Saša Lipovšek, 16. Eva Aljančič, 17. Kim Prokič in 22. Aljn Sitar. Na 2.5 km dolgi poti sta se med starejšimi deklicami pomerili Katja Kosmatin. ki je tek zaključila kot tretja in (ita (Vini, ki je bila peta. Izmed deklet je bila »naj-pogumnejša«. če govorimo o dolžini in zahtevnosti proge, zagotovo Suzi Mladenovič, ki je za srebrno medaljo med mladinkami devetkilometrski tek pretekla v le slabi sekundi manj kot eni uri. V moški konkurenci jc bil na najkrajši razdalji tretji Domen Zupan, v konkurenci mladincev je bil na najdaljši progi šesti Bernard Jarc (50:35,5 min), v konkurenci 63 članov pa je nastopil Peter Kastclic (46:05,0 min), ki je čez. črto pritekel kot 15. in je za italijanskim zmagovalcem zaostal za slabih pet minut. Ljubljanski maraton - kar peš po Dunajski in Celovški Iščete možnost za sprehajanje po največkrat neprevozni in neprehodni Celovški ali Dunajski? Bi si Ljubljano radi clgledali počasi po dolgem in počez? Pojdite na Ljubljanski maraton! 24.10.2004 so se v Ljubljani zbrali ljudje od tsepovsod. Na seznamu smo lahko našli tujce, Slovence, mlade in starejše, rekreativce in tekmovalce, ki so sc pomerili na osnovnošolski in srednješolski razdalji, teku na 6 km. malem maratonu (21 km) in kraljevskem teku na 42 km. V tem ali onem teku so nastopili tudi številni Domžalčani, ki jim čestitamo za prijetno in koristno preživet dan ter nastop na maratonu. Med najboljšimi pa so bili naslednji: med osnovnošolkami letnik 92-93 je bila Urška Testen 10., 14. je bila Monika Adlcr. med letniki 90-91 pa Ajda Sitar 4.. 6. Maja I ludoklin in 14. Sara Lipovšek. Med srednješolkami je bila 4. Suzi Mladenovič, 9. je bila Katja Kosmatin. 14. Cita Cvirn. 18. Manca Vclkavrh ter 26. Nina Fuč-ko. V konkurenci srednješolcev je nastopil Bernard Jarc. ki je tek končal na odličnem 2. mestu. Na rekreativnem teku na 6 km je nastopil zmagovalec tega teka Tomaž Kališnik. na 21 km sta se pomerila Lado Hribar in Gala Nikola. Drugouvrščeno smo imeli Domžalčani v malem maratonu, Darjo Kokalj, le-ta pa je z rezultatom 1:24.45 ure postala tudi državna prvakinja v malem maratonu v kategoriji do 35 let. Bojana Tudi Nanos ni od muhi Za gorske tekače in tekačice je bil Nanos 17.10.2004 postaja, kjer so se pomerili na še zadnjem izmed sedmih tekov, ki so šteli za Pokal Slovenije v gorskih tekih, na 7. gorskem teku na Nanos, memorialu Fabjana Furlana. Tek je bil še zadnja priložnost, kjer so tekmovalci lahko čim hitreje grizli kolena v klanec in nabrali točke, ki so najbolj vzdržljivim prinesle pokal. Po Osolniku. Gradu. Železnikih. Grintovcu. Črni Prsti in Šmarni gori se je tudi na startu teka na Nanos zbralo veliko članov AK VELE Domžale, ki so dosegli dobre uvrstitve tako na tem teku kot tudi v okviru Pokala Slovenije v gorskih tekih. Najmlajši so morali premagati 140 m višinske razlike, malo starejši 220. mladinci in člani pa kar 650. Skupni seštevek Pokala jc postregel z lepimi uvrstitvami Domžalčanov: mlajše deklice (91 in mlajše): 2. Ajda Sitar, 5. Kim Prokič. 6. Maja I ludoklin. 10. Saša Lipovšek. 12. Monika Adler, 14. Klara Hribar. 38739. Eva Aljančič; starejše deklice (89-90): 2. Katja Kosmatin, 3. Cita Cvirn, 13./14. Katarina Robnik; mladinke (87-88): 3. Suzi Mladenovič; članice: 6. Darja Kokalj, 7. Špela Kržan. V moški konkurenci je bil med mlajšimi dečki tretji Zupan Domen. 29.-32. je bil Miha Skoflek. med mladinci je bil Bernard Jarc peti, med člani pa Peter Kastelic deveti. Končno malce bolj po ravnem! Skoraj bi našteli za cel avtobus Domžalčanov, ki so se 16.10.2004 odpeljali na 39. kros občinskih reprezentanc v Maribor! In kar zadovoljni so se lahko odpeljali domov s kar nekaj medaljami v žepu ter ekipno osmim mestom tako v konkurenci fantov kot deklet. Med mlajšimi pionirji in pionirkami A so nastopili takole: 13. Aleš Gre-gorin, 23. Jure Berk. 40 Žiga Štiftar, ekipno 8. mesto, Mateja Testen je bila deseta, Klara Hribar 12.. Katarina Skok 34., ekipno mlajše deklice osme V konkurenci mlajših pionirjev Bje bil Tine Povirk četrti (črto je pretekel skupaj s tretje uvrščenim), deklice, ki so bile ekipno prve. pa so se uvrstile takole: 3. Ajda Sitar. 5. Maja Hudoklin. 6. Sara Globočnik. 27. Eva Aljančič. Med starejšimi pionirkami A je bila Urška Testen osma. med starejšimi pionirkami B pa sta ekipno drugouvrščeni Katja Kosmatin in Nina Fučko osvojili šesto oziroma osmo mesto. Med mlajšimi mladinkami sta ekipno prvo mesto osvojili Manca Velkavrh (2.) in Suzi Mladenovič (3), med članicami pa sta bili ekipno četrti Darja Kokalj (3.) in Anja Cerut (11). Pri fantih je bil Bernard Jarc med starejšimi mladinci deveti. Domžalčani pa smo morali čakati do konca, vse do teka članov na 5000 m. da smo dobili tudi zmagovalca, in sicer je s prednostjo dveh sekund v cilj prvi pritekel Peter Kastelic. ki je z Do-mnom Jarcem (15.) ekipno osvojil četrto mesto. Bojana Nogomet v Zlatem polju PRODNIK uspešen v Zlatem polju I Skupinski posnetek ekip Prodnika In Zlatega polja pred začetkom tradicionalnega srečanja Nogometna ekipa Prodnika iz Domžal se je ob koncu letošnje sezone odločila odigrati nogometno srečanje z domačo ekipo v Zlatem polju. Na že tradicionalnem srečanju smo videli lep nogomet, tokrat bolj uspešen za goste iz Domžal, ki so prepričljivo zmagali. Vidno zadovoljen je bil tudi vodja ekipe Prodnika, g. Andrej Cerar, ki se je po tekmi Zlatopoljcem zahvalil za gostoljubje, povezanost ekip in vzorno sodelovanje, k čemur veliko prispevajo kar štirje zaposleni Zlatopoljci v Prodniku. ()b pogovoru smo v prisrčnem druženju skupaj preživeli prijetne urice jesenskega večera ter se razšli z nasvidenje spomladi. T. Habjanlč Košarka v Domžalah Z ekipo Depale vasi in Elektroinstalacije Skočaj Vir Jesenski nogometni turnir in prijateljska nogometna tekma V okviru meseca športa in rekreativni' dejavnosti smo v Zlatem polju tudi letos organizirali turnir v malem nogometu ter se tako priključili organizirani dejavnosti Športne unije Slovenije. Na turnirju sc je pomerilo dvanajst ekip iz štirih občin, polna zasedba kot v preteklih letih. Nedeljsko tekmovanje je potekalo po razporedu petkovega žrebanja ekip, pa vse od jutranjih ur pa do večera, ko so se najboljši pomerili za zmago. Ta je letos pripadla ekipi KAVA HAR..IUR-CEK - Dcpala vas, druga je bila BLAGOVICA, tretji pa VETERANI VIR. Vse ekipe so prejele pokale in denarne nagrade, ekipi ( ešnjic iz Tuhinja, ki je bila četrta, pa smo pripravili osvežujoč napitek. Ob koncu turnirja se je udeležencem za sodelovanje zahvalil podpredsednik društva g. Janez Pogačar ter jih povabil na turnir v prihodnjem letu. Pred dnevi pa smo na zlatopoljskem nogometnem igrišču gostili nogometno ekipe Elektro instalacije Skočaj iz Preserij pri Radomljah in z. njo odigrali prijateljsko nogometno srečanje. Igralci obeh ekip so se borili za čim boljši rezultat, srečanje jc bilo zelo »fer«, saj je igra minila brez prekrškov, rezultat pa je bil zadovoljiv za obe strani, kar je še pospešilo prijetno druženje po končani tekmi. Zadovoljstva ni skrival niti šef firme g. Matjaž Skočaj, ki je z nekaj besedami izrazil zadovoljstvo nad medsebojnim sodelovanjem ter zagotovil srečanja tudi v prihodnje. Navzoči smo se z njim strinjali in menili, da se medsebojna druženja ohrani, saj nismo pozabili njihove zajetne sponzorske pomoči pri gradnji zlatopoljskega igrišča. Zmagovalna ekipa Iz Depale vasi s svojimi vrstniki Slab začetek zgodovinske sezone KK llelios Domžale v Jadranski ligi - v devetih tekmah še brez zmage -odprtje nove dvorane je bilo 16.10. na tekmi z Zagrebom - slab začetek mladincev in kadetov - konec sezone za pionirsko prvo ekipo - druga ima na sporedu še dve tekmi: MLAJŠI ČLANI: Ti so bili po petih odigranih tekmah državnega prvenstva peti v svoji skupini in so osvojili končno 8. mesto, vendar pa ekipa ni nastopila s tremi najboljšimi, ki so ravno takrat še nastopali za člansko moštvo. MLADINCI: Prijavljeni so za naslednjo tekmovalno sezono, ki se je pričela 3. oktobra - so v skupini skupaj s Krko, Grosupljem, Litijo, Ilirijo in Slovanom -so na 4. mestu - 1 zmaga in 2 poraza - 4 točke. Lani so bili mladinci tretji v državi. KADETI: Prav tako se je sezona začela pri kadetih - igrali so v 2. krogu kvalifikacij in bili uspešni - v dveh tekmah so pravzaprav povozili svoje nasprotnike Grosuplje in Radovljico in se zasluženo uvrstili v 1. SKL, drugače pa letos nastopata kar dve kadetski ekipi - prva ekipa je v skupini še z Jančami, Hrastnikom. Bežigradom. Elektro in Hopsi iz Polzele - so na 4. mestu ter druga, ki ima za nasprotnike Šenčur, Krvavec in Kočevje -so na 4. mestu. Lani je bila kadetska ekipa 21. v državi. PIONIRJI: Domžalčani imajo dve ekipi - starejše in mlajše pionirje, le ti pa nastopajo v prvi ligi in B. ligi, ki tekmovanje nadaljujeta prva ekipa je bila skupaj z Rudarjem. Hrastnikom in Lastovkami - končali so na 2. mestu, 8 zmag 8 porazov, druga pa s Celjskim Vitezom B. Branikom Maribor B in KŠ Mario Primorac B so na 2 mestu 11 porazom v 10-ih tekmah. N.ispi olniki prve ekipe so bili v prvem delu v prvi ligi Vrhnika. Olimpija, Jezica, Janče in Krka. Mlajši pionirji pa so igrali v B ligi skupaj z Lastovko. Vojnikom in Celjskim Vitezom. Lani so bili pionirji prve ekipe 25-ti v prvi ligi, pionirji B pa v drugi ligi 23-ti. Urban Žnidaršič ŠD FAN VIT-AS Svet gibanja in zabave v »Miškinem športnem kotičku« za malčke in njihove starše V naš program »Miškin športni kotiček" vabimo starše (očke, mamice), da se nam s svojimi malčki (med 2. in 3. letom starosti) pridružijo na zabavni vadbi. Otroci se bodo seznanili z naravnimi oblikami gibanja (hoja, tek, plazenje...), igrami z žogo in elementarnimi igrami (tekalne igre. družabne igre...), premagovali poligone, se zabavali ob mišJcinih prigodah, plesali, risali in še in še. Ker smo program zasnovali tako, da na vadbi sodelujejo tudi starši, se malčki počutijo bolj varne in se v program lažje vključijo. Če imajo malčki še bratca ali sestrico, se le -ti lahko pridružijo sovrstnikom v programu »Nosorogov športni svet« (za otroke od 4. do 10. leta starosti), tako da na telovadbo lahko hodi kar vsa družina. Dragi starši, vzemite si čas zase in za svoje otroke. Pridite na vadbo, da boste lahko svojega malčka opazovali in ga spodbujali na miškinih ali nosorogovih podvigih. Iz tedna v teden boste bolj navdušeni, otrok se bo naučil marsičesa, predvsem pa si bo pridobil nove gibalne informacije, ki so osnova za zdrav razvoj otroka. Če smo vas vsaj majčkeno prepričali, se »miškami« pridružite v telovadni Venclja Perka Domžale, vsako sredo in petek ob 17.30 uri Se vidimo v športni opremi! Info: 040/209 066. 040/240 100 Dušan ČLANI KK HELIOS DOMŽALE: V začetku Jadranske lige je llelios v devetih krogih zabeležil prav toliko porazov, vendar pa so bili na vseh tekmah povsem enakovreden nasprotnik ostalim ekipam, razen na prvih dveh proti He-mofarmu in Partizanu. Očiten je velik preskok iz slovenske lige na ligo Goodvear. saj se nekateri nosilci lanskoletne igre Heliosa ne znajdejo na višjem nivoju tekmovanja - predsednik obljublja spremembe, tudi sodniki niso najbolj naklonjeni novincem v tem te-kmovanju. saj so kar nekajkrat razburili domžalsko občinstvo kot tudi vodstvo domžalskega kluba veseli pa dejstvo, da gledalci niso obrnili hrbta domžalski ekipi Očitna pa je sprememba in prva zmaga je vse bližje, saj z igro v zadnjem krogu niso razočarali bili so popolnoma enakovreden nasprotnik Budućnosti na gostovanju v Podgorici - do 39. minute so celo vodili. V naslednjem krogu pa so izgubili tudi doma z. ekipo Crvene zvezde, ki je zamenjala trenerja Sagadina ekipo |e vodil njegov pomočnik Trii unovič. Naporen ritem pa seje tako končal - lahko bi rekli kar ritem NBA-ja - saj je bilo v oktobru odigranih kar 9 tekem - v 4-ih tednih. KSSRHi Sankukai karate klub Domžale Za nami je že prva tekma sezone Ponovno je mesec naokoli in od naše zadnje objave se je zgodilo kar nekaj stvari. Najprej so se konec septembra oziroma v začetku oktobra končali vpisi in treningi začetnih skupin cicibanov, dečkov in deklic, in tudi treningi odraslih članov so že v polnem teku. Nato je bil v mesecu oktobru razpisan dodatni izpitni rok za višje pasove, ki so se ga lahko udeležili tisti, ki zaradi takšnih ah drugačnih obveznosti in težav niso mogli na redni izpit meseca junija. Izpit je kot ponavadi za odrasle člane potekal v Ljubljani, za mlajše pa v prostorih Karate kluba Domžale. Udeležencev sicer ni bilo veliko, ker so ostali člani v glavnem vsi šli na junijski izpitni rok, z veseljem pa lahko povemo, da so bili vsi, ki so polagali za višji pas, uspešni. No, in kot vsako leto tudi letos nadaljujemo s Sankukai pokalnimi tekmami. V mesecu oktobru, in sicer v nedeljo, 10.10., je bila na sporedu prva v letošnji trenerski sezoni, sicer pa že 5. v letošnjem koledarskem letu. Poleg tega je bil isti vikend, torej v soboto, 9.10. organiziran še Sankukai sodniški seminar za člane z višjimi pasovi, kjer smo se najprej teoretično nato pa še praktično naučili sodniških gest, ali pa le obnovili znanje. Sledil je pisni izpit za sodniške nazive in v nedeljo na tekmi še praktični preizkus sojenja. V nedeljo smo se pred tekmo zbrali kot običajno okrog 9.30 ure, opravili ogrevanje ter se nato razdelili po kategorijah. Tokrat se je prijavilo okrog 91 udeležencev in že po prvih borbah je bilo v ideti, da sta za nami dva meseca poletnih počitnic, ter da bo zopet potreben kakšen mesec treninga, da pridemo v formo. Kljub temu so se vsi tekmovalci maksimalno potrudili in na končuje bilo v glavnem na obrazih vseh udeležencev videti zadovoljstvo. Ob koncu smo obnovili dogajanje na tekmi, opozorili na napake, ki so se pojavljale in sledila je še razglasitev rezultatov izpita za sodnike. Iz Karate kluba Domžale so se med boljše na tekmi uvrstili: Člani višja (nad 70 kg): 3-4. mesto: Uroš Košir Člani višja (do 70 kg): 3-4. mesto: Damjan Zore Dekleta (nad 58 kg): 3-4. mesto: Luci-jana Drljepan Dekleta (do 58 kg): 1. mesto: Kristina Otrin Ferlič Vsem čestitamo za uspeh! B.P. KK Pirueta Tej a in Nina v Ameriki Tcja Rus, tekmovalka v umetnostnem kotalkanju, bo v kategoriji članic skupaj s svojo trenerko Nino Grilj nastopila na Svetovnem prvenstvu v umetnostnem kotalkanju, ki bo od 20.11. do 28.11. 2004 v kalifornijskem mestu FRESNO. To bo prvi nastop Teje na tako velikem tekmovanju, kot je svetovno prvenstvo. Nina, njena trenerka, ki je bila večkratna absolutna državna prvakinja, nosilka treh medalj iz evropskih in pokalnih tekmovanj, je že kot tekmovalka tudi sama pred šestimi leti sodelovala na svetovnem prvenstvu v kolumbijskem mestu Bogoti. simax-4o com Masljeva 11, 1230 Domžale tel.: 01 724 16 56 Ljubljanska c. 21 a Kamnik (TPC Duplica), tel: 01 831 17 96 MONTAŽA IN SERVIS -20% POPUST OB NAKUPU PNEVMATIK C97R*!B • PRTLJAŽNIKI IN KOVČKI ZA VSE TIPE VOZIL Akumulatorji, olji. filtri, zavore, tleli podvozia. karoterijski deli jermeni in veliko dodatne opreme Skupaj se intenzivno pripravljata na ta največji izziv v tekmovalni karieri Teje. Vsakodnevni treningi trenutno kažejo na dobro formo tekmovalke kotalkar-skega kluba Piruete iz Domžal. Klub se polno angažira v izvedbi tega projekta, ki potrebuje obilo dela okoli organizacije nastanitve in potovanja, poleg tega so se funkcionarji osredotočili na najvažnejše delo, to je nabiranje finančne pomoči pri najrazličnejših sponzorjih. V senci omenjenega tekmovanja pa so se nekateri mlajši tekmovalci kluba udeležili mednarodnega tekmovanja v umetnostnem kotalkanju za Pokal Račk v Renčah, ki je bilo v nedeljo, 24.10.2004. Ponovno so najmlajši dokazali, da izvrstno napredujejo, saj sta Patricija sniicr in Patricija Žnidaršič osvojili prvi mesti. Patricija Štiftar in I^ara Pavli sta bili četrti. I .ara Dolenc je bila šesta in Eva Mujanovič sedma Prav tekmovalke Patricija Štiftar, Lara Dolenc in Eva Mujanovič so nastopile prvič v tako močni mednarodni konkurenci, saj so na tekmovanju poleg slovenskih tekmovalk nastopile tudi tekmovalke iz Italije in Hrvaške. Letošnji mesec november je poln imenitnih uspehov kluba, saj se tekmovanja kar vrstijo, že naslednjo nedeljo bo tekmovanje v Gorici, kjer ponovno pričakujejo zmagoslavje. Gotovo največji uspeh je uvrstitev Teje v državno reprezentanco v umetnostnem kotalkanju, kjer bo edina tekmovalka iz naše države, na omenjenem svetovnem članskem prvenstvu. Tako Nini kot Teji želimo srečno pot in čim boljšo uvrstitev. Srečno! Nogometni klub Domžale V reprezentančnih selekcijah je bilo kar nekaj igralcev iz domžalskega kluba - omenimo Mitrakoviča v članski, ki se je v reprezentančno selekcijo vrnil po petih letih, v mladi reprezentanci so bili trije ter v reprezentanci do 19 let en - podatek, ki pove s kakšnimi igralci razpolaga člansko moštvo Domžal, in kaže na dobro delo v mlajših starostnih kategorijah. Člani Domžalčani so v 12-ih krogih zabeležili 3 zmage ( Publikum v Celju in Bela krajina v Črnomlju ter Drava doma), 5 neodločenih izidov t Koper in Mura doma, Ljubljana, Maribor in Mura v gosteh) in 4 poraze ( Olimpija, Gorica in Primorje doma ter proti Zagorju v Zagorju), kar jih uvršča na trenutno nepričakovano 8. mesto v Ligi Simobil - lestvica doma jih uvršča na 12. mesto, v gosteh pa na 4. mesto. Trenutno so Domžalčani pri 14-ih točkah in z gol-razliko 16 : 17. Nasprotniki Domžal bodo še Gorica v gosteh, Publikum doma, Koper v gosteh in Ljubljana doma. Trenutni strelci za Domžale - Dvorančič 4 goli, Mitrakovič, Arlič, Ljubijankič in Stevanovič po 2 gola, Varga , Drobne. Junior in Kačičnik pa po I gol. V pokalnem tekmovanju, ki ima po novem sponzorja, pa so doma po 120-ih minutah igre premagali Ljubljano z 2: I in se uvrstili v naslednji krog, kjer pa so prav tako po 120-ih minutah s 4:2 izgubili z Gorico - ključni trenutek jc bila izključitev Juniorja, potem pa so Goričani prek Komca dosegli dva gola in se uvrstili med štiri najboljša pokalna moštva v državi. » V trening tekmi so med reprezentančnim premorom premagali Ihan s 3:0, igrali pa so še z Udinesejem v Italiji in remizirali končni rezultat 2:2. Mladinski pogon V prvi ligi so sedaj mladinci in kadeti v skupni lestvici na tretjem mestu po odigranih I l-ih kolih v obeh tekmovanjih skupno 22 tekem. Mladinci so po 1 l-ih tekmah na 5. mestu - 6 zmag 2 remija, 3 porazi - gol razlika 23:15, kadeti pa so na 3. mestu s 6 zmagami, 1 remijem in 4 porazi - gol razlika 22: 13. V prvi ligi je selekcija do 14 let na 5. mestu s 7 zmagami in 5 porazi gol razlika 31:16., starejši dečki - U 14 let so na 4. mestu - 5 zmag 2 remija, I poraz, mlajši dečki so v prvi ligi na 3. mestu z. 19-imi zmagami, druga ekipa pa je na 2. mestu z.81-imitočkami. Pri cicibanih U 10 je v skupini B prva ekipa na 3. mestu, druga je bila v skupini C prav tako na 3. mestu, v skupini B pa jc ekipa cicibanov U 8 v zadnjem krogu rcmlzirala z Radomljami rezultat je bil 1 : I. Bralkam in bralcem Slamnika in vodji mladinskega pogona NK Domžale g. Kebetu se iskreno opravičujemo, ker je bilo v eni izmed prejšnjih številk pomotoma kot vodja mladinskega pogona NK Domžale poimenovan Kobc, kar pa ni pravilno, saj je vodja mladinskega pogona g. Miha Kebe. Nogometašem pa želimo čim boljše nadaljevanje prvenstva in uspešen jesenski zaključek sezone. Urban Žnldaršič Nogomet v občini Domžale Stanje na lestvicah Nogometni klub Debevec Dob Člani so za Pokal MNZ Ljubljane v predkrogu izgubili doma s Svobodo Ki-sovec, v tretji ligi zahod pa so z desetimi točkami dvanajsti po 12 odigranih krogih - dve zmagi, štirje remiji, pet porazov in gol razlika 15:23 Mladinci so v predkrogu za pokal MNZ izgubili z. Rudarjem Trbovlje, v ligi MNZ pa zasedajo s 14 točkami šesto mesto (4 zmage, 2 remija, 3 porazi) in gol razliko 18:18. Kadeti so v ligi MNZ četrti z osmimi zmagami, dvema porazoma, 24 točkami in gol razliko 46:10; starejši dečki so v 2. ligi MNZ Ljubljana s 16 točkami peti (5 zmag, I remi, 2 poraza), gol razlika 16:15; mlajši dečki so v 2. ligi MNZ osmi z osmimi zmagami, 4 remiji, 16 porazi, 28 točkami ter gol razliko 51:63; cicibani U 10 so v A ligi MNZ Ljubljana peti s petimi zmagami, štirimi porazi, 15 točkami in gol razliko 36:23; cicibani U-8 SO v A MNZ Ljubljana v 9. krogu izgubili z Dolomiti 5:1. Nogometni klub Kalccr Vodotcrm Radomlje Člani so v Pokalu MNZ Ljubljane premagali Ihan 5 : 3 (2 : 0), v osmini finala pa Svobodo Kisovec 0 : 2; v 3. ligi Zahod so šesti s 4 zmagami. 6 remiji, 2 porazoma. IX točkami ter gol razliko 17:16. Mladinci so v Pokalu MNZ Ljubljane v predkrogu izgubili z Zagorjem 4:3(2: 1), v ligi MNZ Ljubljane pa so osmi (3 zmage, 2 remija, 5 porazov), 11 točk ter gol razlika 23 : 29; kadeti so v ligi MNZ Ljubljane štirinajsti (I zmaga, S porazov), 3 točke ter gol razlika 12:56; mlajši dečki so peli v 3. ligi MNZ Ljubljane s 15 zmagami, remijem ter 12 porazi; skupaj imajo 46 točk, gol razlika 87 : 57; cicibani do 10 let so v skupini H lige MNZ Ljubljana osmi z dvema zmagama, enim remijem ter petimi porazi, imajo 7 točk, gol razlika je 26 : 38; cicibani do 8 let so v skupini I! MNZ Ljubljane v 9. krogu remizirali z Domžalami. Nogometni klub Vir Člani so v predkrogu za Pokal MNZ Ljubljane premagali Mengo 28 0 : 4 (0 : 2); v osmini finala pa so izgubili s Cocta Kresnice 1 : 3 (0 : I), v 2. ligi MNZ Ljubljane so prvi s 6 zmagami, 3 porazi, 18 točk, gol razlika pa je 20 : 17. Nogometni klub Ihan Člani so v predkrogu Pokala MNZ Ljubljane izgubili z Radomljami 5 : 3 (2 : 0), v 1. ligi MNZ Ljubljane zasedajo prvo mesto s 6 zmagami, remijem in dvema porazoma, skupaj imajo 19 točk, gol razlika jc 20 : 7. Kadeti so v ligi MNZ Ljubljana 13. z eno zmago, 3 remiji in 6 porazi, imajo 6 točk, gol razlika je 13 : 30; cicibani do 10 let so v skupini C lige MNZ Ljubljane deveti z dvema zmagama, remijem ter 6 porazi; skupaj imajo sedem točk, gol razlika je 7 :25. Bralcem in bralkam Slamnika in zgoraj omenjenim klubom sc opravičujemo zaradi napačne objave rezultatov v prejšnji številki Slamnika. Urban Žnldaršič Plesalca Spela in Matej Kralj Dobre uvrstitve in uspehi Plesni par Špela in Matej Kralj sta letos prestopila v višjo starostno skupino in že kar takoj razveselila z odličnimi rezultati v kategoriji starejših mladincev, kjer bosta ostala tri leta, ko bosta prestopila v članski razred. V avgustu sta tako presenetila z dobrimi rezultati na mednarodnem odprtem prvenstvu Nemčije v Stuttgartu. Po končanih letnih pripravah pa na domačem turnirju Plesnega kluba Urška v konkurenci vseh domačih tekmovalcev in nekaj gostov iz Hrvaške v standardnih plesih slavila zmago, v latinsko ameriških plesih pa zasedla tretjo stopničko. V nadaljevanju priprav na vse težje preizkušnje sta v septembru na mednarodne m 1DSF odprtem turnirju v Beogradu v konkurenci plesalcev iz 16 držav zmagala v standardnih plesih zmagala in dokazala, da sta v tej zvrsti plesa res odlična. V latinsko ameriških plesih, ki niso njuna paradna disciplina, sta bila četrta in prehitela kar nekaj specialistov v tem plesu. Sledili so novi treningi, piljenje plesov do svetovnega prvenstva v Shanghaju, kjer se bodo pomerili najboljši pari s sveta plesa v kategoriji starejših mladincev. S prizadevnim in marljivim treningom sc trudita, da bosta dostojno zastopala barve Slovenije, hkrati pa skrbno zbirata finančna sredstva za pot, kar je kar precejšne zalogaj za mlad par. Upajmo, da jima bo uspelo in bosta 6. novembra zaplesala na prizorišču svetovnega prvenstva ter uspešno zastopala našo državo. V oktobru sta sodelovala na velikem odprtem prvenstvu Londonu in v starostni skupini do 21 leta postala v močni mednarodni konkurenci najbolj uvrščena Slovenca v standardnih ter latinsko ameriških plesih in se uvrstila med znana imena, ki v plesnem svetu že nekaj let krojijo dobre uvrstitve. Trenerja Fredi Novak in Danijela Škofic Novak sta prepričana, daje bilo uspešno sodelovanje v Londonu dobra popotnica za nastop na svetovnem prvenstvu. Ob vrsti tekmovanj in pospešenih treningov sta Matej kot dijak drugega letnika, in Špela, dijakinja prvega letnika, domžalske gimnazije, tudi prizadevna in uspešna dijaka. Čeprav pri pouku kakšen dan ali dva manjkata, vse nadoknadita v času med tekmama, hvaležna pa sta tudi profesorjem, ki jima omogočajo, da se kvalitetpo pripravita na predelano snov in preverjanja znanja. Profesorjem se za razumevanje tako za njuno šolsko kot športno delo, iskreno zahvaljujeta. Plesnemu paru Špeli in Mateju Kralj želimo tudi v prihodnje veliko uspehov. B. Kegljanje VLB kegljaški ligi so ekipe že nekje na sredini tekmovanja v ekipnem delu. Domžalsko-kamniška ekipa je na 6. mestu s štirimi zmagami in tremi porazi -8 točk, razlika 31 : 25. V tretji ligi zahod je domžalska ekipa po slabšem začetku in kasneje boljšem nadaljevanju po sedmih odigranih kolih zadnja- 10. mesto 2 zmagi in 5 porazov zbrali so 4 točke in imajo razliko 20: 36. Tretja članska ekipa pa je v prvi ljubljanski kegljaški ligi po sedmih krogih na prvem mestu s šestimi zmagami in enim porazom, zbrali so 13 točk, razlika je 44: 12. Urban Žnldaršič Ženski košarkarski klub Domžale Kadetinje »A« so se uvrstile v I. ligo Zadnji konec tedna v septembru je pomenil za naš klub začetek sezone kar na treh frontah. Najbolj so bile zaskrbljene kadetinje, saj jc njihova igra odločala o vsto|»i v I. SKL, med najboljše ekipe v Sloveniji. Dekleta se zavedajo, da so tega sposobna toda to je treba dokazati tudi na igrišču. In uspelo jim je, saj so žc v prvi tekmi pokazale, da mislijo /. uvrstitvijo v I. ligo resno in so suvereno premagale Jesenice z rezultatom 76:52 ( 22:12,16:4, 24:20,14:16) Ver-holc 19, l.ukan, Ostcnnaii po 12 in Brate 10 so bile vodilne strelke. Na drugi tekmi, s Tolminom, ki pa je bila precej lažja, so bila naša dekleta boljša v vseh elementih igre in priložnost za dokazovanje so dobile vse igralke. 53:22 (14:3, 17:9, 10:6, 12:4) Brale 14, Verbole 11. Pomembno jc, da so igrale vse igralke in tudi dosegle koše, tako da smo kot dvojni zmagovalec uvrščeni neposredno v I. ligo, enako kot je to uspelo domačinom- ŽKK Šcntjur-Šmarje. Pohvale zaslužijo vse igralke, ki so s pristopom in zavzetim delom pokazale, da bo na njih treba v I. ligi resno računati, prav tako pa tudi njihov trener Jani Čede, ki je pošteno pljunil v roke in prevetril ckirK). Poleg kadetinj so s svojo ligo nadaljevale po poletnem premora tudi pionirke, v Mariboni je »A« ekipa premagala Radio Center Maribor z rezultatom 68:55, naša »B« ekipa pa je v Murski Soboti morala priznati domačinkam premoč / rezultatom 23:68. Kljub vabilom in sestanku s slarši pred tekmami in kljub brezplačnemu prevozu se je ogleda tekem udeležilo zelo malo staršev in navijačev pionirk. Prvo nedeljo v oktohm pa smo duma gostili našo mlajšo ekipo »B« Slovan iz Ljubljane. Rezultat 56 : 35 ne pove vsega, malce grenak priokus je ostal po zadnji četrtini, ko so igralke končno dojele, da so na igrišču in da igrajo tekmo. Pionirke »A« pa so z rezultatom 86:23 visoko porazile ekipo Murske Sobote in se jim oddolžile za poraz, ki gaje ekipa »B« doživela prejšnji teden. Za Žkk Domžale, Karlo Šoper Poraba kalorij Vas zanima, koliko časa morate migali, da pokorite zaužito pregreho? Za vas smo zbrali nekaj podatkov, koliko kalorij se pokuri pri posameznih telesnih aktivnostih. Dobljene kalorije so mišljene za vsaj eno uro določene telesne vadbe. I loja po stopnicah navzgor vas bo stala 864 kalorij, medtem ko boste pri hoji po stopnicah navzdol porabili komaj 204 kalorije. Pri uri igranja namiznega tenisa boste oh 288 kalorij, pri navadnem tenisu pa oh 456 kalorij. Za ples srednjega tempa boste potrebovali energijo v vrednosti 216 kalorij, tek na smučeh pa vam bo vzel 504 kalorije. Najbolj vas bo zagotovo zdelal suuash, saj boste v uri igranja porabili 8X8 kalorij. Hitro plavanje vam bo vzelo 660 kalorij, medtem ko bo za počasno plavanje zadostovalo 540 kalorij energije. Za normalno kolesarjenje boste porabili 264 kalorij, za hitro pa kar 420. Precej energičen šport je tudi judo, saj vas bo ura "stala" 816 kalorij. Pri počasnem teku boste pokurili 564 kalorij, pri hitrem pa kar 1212 kalorij. Učinkovita je tudi hitra hoja, za katero boste porabili 396 kalorij, nič kaj dosti pa z 264 kalorijami v eni uri ne zaostaja niti počasna hoja. Med uro igranja badmintona boste ob 408 kalorij, med jahanjem ob 468 in med veslanjem ob 312 kalorij. ... laku v vednost l'a /ahavno š|)ortanjc vam želimo! Alenka Žumbar r->-r SERVIS \lf jffl'*j */ TRGOVINA Čufarjeva 24, Vir pri Domžalah, tel.: 01/724 65 55 www.veit-team.sl PREIZKUSITE NOVO FIAT MULTIPLO A ftmt^- F,AT PUNT012 *^Zg-% ACTUAL PLUS z 0 km *-^QSBEr*^£mm 2 1 centralno (»klepanje, električni ► ^3"j3jj||^ pomik stekel, KLIMA, kovinska kirva... ^^"^ že za 1.750.000 SIT i PRIHAJA NOVA FIAT PANDA 4X4 stran 25 SPORT Na črnobelih poljih Na črnobelih poljih Na črnobelih poljih V Grižah prvaka Branik in Črepan Na moštvcnem državnem prvenstvu je zanesljivo zmagal mariborski Branik pred Radensko Pomgrad in Novo (iorico. Slednjo bi lahko poimenovali kar Srebrniei, saj so v njej igrali Marko Srehnič, njegov oče Vojko in sestra Ana. Vele Domžale seje med sedemnajstimi ekipami uvrstil na enajsto mesto, likipi nikakor ni sleklo, odločilna sla bila visoka poraza z Radensko Pomgrad v drugem in Branikom v predzadnjem kolu z izidom 0.5:3.5, pa poraza z. Novo (iorico v zadnjem kolu in pred tem nepričakovano Z Velenjem, oba z. rezultatom I ;3. Med posamezniki sta i/, devetih partij Vavpetič na drugi in Jcran na četrti deski zbrala pet in pol točke, Jože Skok pa na tretji deski štiri in pol točke. Sodelovalo je 17 ekip. Vrstni red: Branik 2X.5, Radenska Pomgrad 27.5, Nova Gorica 25.5, Griže 121, Velenje 20.5, Hoče 19.5, Slovence Polj-čane 18.5, Šoštanj, Šentjur, MESSER SLO Ruše 17.5, Vele Domžale 17 itd. Tudi med posamezniki je zmaga odšla v Branik, saj je zmagal njegov član mojster Marjan Crepan, pred Gomboeom in Juretom Zorkom. Seveda je treba opozoriti, da tokrat ni nastopal Domžalčan Luka Lenič, ki bi zagotovo /mešal štrene v samem vrhu. Velovei tudi na prvenstvu posameznikov niso blesteli. Boštjan Jeran se je uvrstil na 30., Jože Skok na 34. in .lanjič na 35. mesto, vsi so osvojili pet toč. Košir je bil s štiri in pol točke petdeseti. Izvrstno se je odrezal Janez 11 ribar iz Črnega grabna, kije s Šest in pol točke pristal na osmem mestu, kar je bila njegova najvišja uvrstitev v tako močni zasedbi. Tudi domžalski mojster Ivačič, ki nastopa za Griže, je dosegel lepo petnajsto mesto. Na prvenstvu je sodelovalo 102 udeležencev. Vrstni red: Črepan 8, (iomboe 7.5. Jure Zorko, Zupe 7, Šchenik, (ijuran. Zupančič, I Iribar 6.5, Kovač, Gnišovnjak, Sakelšck, V. Srchr-nič, Kodrič, Jerič, Ivačič 6 itd. Vete tretj v prvi mladinski ligi V Arehu je potekala prva mladinska liga, na kateri je sodelovalo kar štiriintrideset zasedb. Na odlično tretje mesto so se uvrstili nadebudni domžalski mladi šahisti. Zmagale so Jesenice z odličnima Alenom in Anelom Hasanagičem ter I Ireničem. vsak je oddal le dve točki. Drugi je bil Triglav Krško na čelu s Štaj-nerjeiri in Karmen Mar. Vele je denimo prehitel izjemno močni LŠK Metalko / Bratovičem in Zorkom na prvih dveh deskah. Lkipe so nastopale v tričlanski sestavi. Med Velovei je na pivi deski Matej Filip dosegel šest in pol točke na prvi, Špela Orehek itiri in pol točke na tretji, I ,an Timotej Turek pa šest točk na tretji deski. Odigranih je bilo devet kol. Vrstni red: Jesenice 21, Triglav Krško 18, Vele Domžale 17, LŠK Metalka. Trdnjava, Griže, Novo mesto 16. Milan Majcen Sevnica. Ptuj, Inipol Slovenska Bistrica 15.5, itd. Kristalni pokal velemojstru Zelčiču V < lorišnici nedaleč od Ptuja je potekal 5. mednarodni turnir za kristalni pokal v pospešenem šahu. Na turnirju se je zbralo kar 178 šahistov i/ Hrvaške. Madžarske, Bosne in Hercegovine in Slovenije. Med njimi so bili trije velemojstri in vrsta mednarodnih in fide mojstrov. Zmagal je Hrvat Robert Zelčič pred Pavličičcm. .lankovičem in Črepanom. Šele peti je bil velemojster Mladen Palac, na trinajstem mestu pa velemojster Krunoslav llulak. Velja omeniti izjemno devetnajsto mesto Iretjckategornika Janeza Grčarja iz Zagorja ob Savi. skorajda fanatičnega ljubitelja šaha, ki udeležence turnirjev pritegne tudi med odmori / neumornimi »cuger« partijami. Med Velovei je bil najboljši Jože Skok na 27. mestu, zbral je šest točk. Čokan sc je s petimi točkami uvrstil na 70. mesto, še v prvi polovici udeležencev je bil s polovičnim izkupičkom iz devetih partij Košir na 85. mestu. Vrstni red: Zelčič, Pavličič, Jankovič. Črepan, Palac 7.5, I lorvath, Pandurevič, Košanski, Biti, Kuljašcvič, Devčič 7, Šitnik, Hulak, Teolilovič, Lasič, Saradjcn, Babic, Cojhlcr, < irčar 6.5, Zečevič. Ivekovič, Brlek. NIAN JUNIOR OPF.N. Na že devetem SLOVENIAN JUNIOR OP KN 2004-finalna srečanja FANTJE: Jelenič (Hrv): Golubovič (Slo) 6:1,6:2 DEKLETA: Buratnescu (Rom): Olaru (Rom) 6 : 2, 6 : 4 FANTJE DVOJICE: Kavčič, Golubovič (Slo): Brighiu. Caliciu (Rom) 6 : 1,6: 7,6 : 3 DEKLETA DVOJKI-:: Olaru. Buzamescu (Rom): Lukič, Nakič (Slo) 6 : 4, 6 : 4 Za šahovske sladokusce 36. šahovska olimpiada Naši 17. mesto (med 129. ekipami), naše 18. mesto (87. med ekipami). Obe slovenski šahovski reprezentanci sta se na 36. šahovski olimpiadi od 14. do 31. oktobra v španskem mestu Calvia (Mallorca) uvrstili veliko bolje, kot sta bili postavljeni po svojih rating točkah, moški na 23. mestu, ženske pa na 28. mestu. Najboljša med slovenskimi šahisti (Aleksander Beljavski, Adrian Mihalčišin, Duško Pavasovič, Dražen Sermek, Jure Borišek in Tadej Sakelšck) sta bila velemojstra Aleksander Beljavski in Duško Pavasovič, oba sta zbrala 7,5 točke v 12 odigranih partijah. Za našimi so ostale neverjetno močne reprezentance: Anglija, Madžarska, Francija, Gruzija, Kitajska in Se mnoge druge šahovske velesile. Naša dekleta so si z zaključno zmago nad odličnimi Izraelkami priigrala najbolj So olimpijsko uvrstitev sploh. Delitev osemnajstega mesta (in končno devetnajsto mesto) je prva uvrstitev slovenskih olimpijk (Anna Muzvchuk, Ana Srebrnič, Darja Kapš in Jana Krivec) med prvo dvajseterico. Za nameček je najmlajša, 14-letna Anna Mu/ičuk osvojila naslov velemojstrice, svoj odličen nastop pa zasladila še s čudovito zmago nad svetovno prvakinjo Anlo-anelo Štefanovo v trinajstem krogu in tako postala najmlajša šahislka / zmago nad svetovno prvakinjo v vsej šahovski zgodovini! loki al sem za rubriko Za šahovske sladokusec izbral dve partiji slovenskih šahistov oziroma šahistke i/ šahovske olimpiade, to je zelo zanimivo partijo 11. kroga, ko so naši premagali Estonijo s 3: I, med našim Duškom Pavasovičem in Estoncem Olavo Sep- poffl (MM) in »zgodovinsko« zmago Ane Muzičuk (po slovensko) nad sedanjo bolgarsko svetovno prvakinjo Antoancto Štefanovo. Anloancta Štefanova, (2523) - Ana Muzvchuk (2383) Calvia. Mallorca (Španija) 28.10.2004 l.d4 e6 2.g3 f5 3.Lg2 Sf6 4.Sf3 g6 5.c4 Lg7 6.b4 0-0 7.Lb2 d6 8.Db3 De7 9.Sbd2 Sbd7 10.0-0 Kh8 ll.Tael e5 12c4 f4 13.dxc5 Sxe5 14.Sxe5 dxe5 15,Lc3 g5 16.Db2 Sd7 17.c5 b5 18.Tdl Sb8 19.a4 a6 20.Tal Lb7 21.axb5 axb5 22.Txa8 Lxa8 23.Tal Sc6 24.Sb3 Td8 25.De2 Sd4 26.Lxd4 exd4 27. Dxb5 d3 Glej graf 28. Txa8 I xa8 29.Dxd3 Td8 30.De2 Dc5 31.Sa5 Dali 32.1,f! 6cg3 33.IUCA3 Ld4 34x6 Dc3 35 Kg2 Dxb4 36.Sc4 Dc5 37.Dd2 Lf6 3X.Dct Dxc6 39.fi g.4 40,fxg4 Td4 41.1 (D Ixc4 42.Lxc4 Dxc4 43.DI4 Kg7 44.Kh3 Dc5 45.Dd2 i i i «r ± i S 1 i j i.i i. d o t u h Duško Pavasovič, (258I) - Olav Sepp (2455) Calvia, Mallorca (Španija) 26.10.2004 C45: Škotska partija l .e4 e5 2.SO Sc6 3.d4 cxd4 4.Sxd4 Sf6 5.Sxc6 hxc6 6.e5 De7 7.l)e2 Sd5 X.c4 La6 9.b3 g6 10.f4 f6 ll.cxf'6 I)xe2i I2.l,xc2 Lb4+ !3.Ld2 Lxd2i l4.Sxd2 Sxl4 IVI II Sxe2N |L5...Sxg2i I6.KI2 Sf4 l7.Lg4 0-0-0 IX.Kg3 Sd3 19.SO ThcX 20,'Tadl Tc3 2I.Kh4 T IX 22,Kg5 c5 23.Lxd7+ Kb8 24.Txd3 Txd3 25.Se5 Td8 26.f7 l-O Rublev-sky,S-Tscshkovsky,V/Krasnoyarsk 2003/CBM 98 l5...Sxg2+ l6.Kf2 Sf4 17. Lg4-j l6.Kxe2 Kf7 17.Kd3 Tae8 18. g4h6 l9.h4Tc6 (I9...d5 20.TT2.] STEKLARSTVO IRMI HOMEC; DOMŽALE 01/721 57 17, 01/722 70 89 ISDN 01/722 89 97, 01/722 89 98 - ALU in PVC okno in vroto - izdelava lermopan stekla - brušenje »tekla in ogledal - izdelava izbočenih stekal - peskonje stekel - fuzije - vitroži - uokvirjenje slik i 1 i 4 i 20.g5± hxg5 21.hxg5 Th2? |21...Th5 22.Sf3 Th3 23.Kd2.j 22.Tadl |22.Taell? Th3+ 23.Kc2 Txel 24.Txel Lc8 25.Te7+ Kf8+-| 22...Tg2 |22...Th5 23.SO d6 24.Thl±) 23.SO c5? |a23...Tg3 24.Tf2 Th3±j 24/TdcH-- Td6+ 25.Kc3 Kf8 26.Thl -1-0 Mojteater - gledališče za ljudi, ki se znajo smejati... Mojteater, katerega ustanovitelj in umetniški vodja sem, se bo v tej sezoni predstavil tudi domžalskemu občinstvu. V Kulturnem domu Franca Berni-ka Domžale Vas bomo zabavali s "preizkušeno", več kot 120-krat odigrano komedijo .U HICA. Komičnih zapletov in zadreg polna zgodba o Sašu. arhitektu srednjih let, ločenem in pravkar na sveže poročenem z mlado, lepo, življenja željno študentko, ki pa se ji sanjska predstava o življenju z moškim v "najlepših letih" kaj kmalu začne razblinjati kot milni mehurček. Na srečo ji ob strani stoji Sašcva bivša žena, gospa Kristina... Tudi naša nova predstava LJUBO DOMA. KDOR OA IMA Vas ne bo pustila ravnodušne: 18-letna visoko noseča Lidija se s svojim možem Markom na vrat na nos vrne v objem ljubečih in razumevajoči!] staršev, pa čeprav v skromno dvosobno stanovanjec... Dojenček je na poti, Lidijin študij "odložen za nedoločen čas". Marko ima sicer diplomo, nima pa službe... in starševska (zlasti očetovska) ljubezen in potrpljenje imata tudi svoje meje... V Kulturnem domu Mengeš pa bomo še zadnjič v tej sezoni odigrali komedijo PIŽAMA ZA ŠEST, zgodbo o srečno poročenem Bernardu, ki namerava preživeli prijeten konce tedna v družbi svoje ljubice. Za "alibi" si omisli še družbo svojega najboljšega, nič hudega slutečega prijatelja Roberta, za popolno oskrbo svojih gostov pa najame kuharico. Načrt je sicer briljanten, toda ljuba žena Jacqucline nepričakovano ostane doma, ko sta gosta tako rekoč že na vratih... in tudi kuharica... Poleg vsega pa ima tudi .lacqueline svojo veliko skrivnost, in kuharica ljubosumnega in vročekrvnega moža... Ponosni smo. kadar po hodnikih dvoran, kjer nastopamo, odzvanjajo tihi, a navdušeni in iskreni komentarji občinstva: "Ja, to je tudi moj teater!" Ker Mojteater uprizarja gledališke predstave ne za kulturne politike in ne za kritike, ne za selektorje različnih kulturnih festivalov, nc za Prešernove in ne za Borštnikove nagrade, temveč zgolj in samo za Vas. spoštovane gledalke in gledalci. In zadovoljni bomo le takrat, ko boste tudi Vi zadovoljni in nasmejani odhajali / naših predstav... Zato prijazno vabljeni! Roman Končar turnirju je nastopilo 250 tekmovalcev in te-kmovalk iz 23 držav Lvrope in Azije. Turnir zahteva obilo organizacijskega dela, pomenil pa je tudi velik finančni zalogaj, pri katerem so nam pomagali Občina Domžale, Zavarovalnica Triglav. Banka Domžale, Helios Domžale, BTC Ljubljana, Avis Ljubljana Geograd Ljubljana in Pivovarna Union. Turnir je lepa promocija za domžalsko občino, saj udeleženci turnirja ponesejo ime našega mesta v svet. Na naših turnirjih so tako že igrali Llevton Hevvitt (1. 1996), DanielaHantuchova(l. 1997). Karolina Šprem(l. 2000) in tudi naše najboljše igralke Srebotnikova, Pisniko-va in Matevžičeva. V začetku meseca oktobra je naša veteranska ekipa odigrala prijateljsko tekmo proti ekipi TC Andemach iz Nemčije. V izredno dobrem vzdušju smo tekmece iz Nemčije gladko premagali in se dogovorili, da srečanje čez, leto dni odigramo na njihovem terenu. Med najboljšimi igralci našega kluba je treba posebej omeniti 15-letno MANCO K1INAVAR, ki je dosegla nekaj izredno lepih uspehov, med njimi dve zmagi na odprtih prvenstvih, ki štejejo za slovensko jakostno lestvico in je na koncu sezone v kategoriji do 16 let zasedla 8. mesto v Sloveniji, na lestvici v kategoriji višje do 18 let pa celo 4. mesto. Ker se je sezona zunanjih tekmovanj končala, smo našo dejavnost preselili v teniško dvorano, kjer imamo zelo dobre pogoje za treninge in tekmovanja, pa tudi teniška šola je kar dobro obiskana. Pripravil Sašo Svoljšak De7 46.Dd5 c5 47 Kg2 h6 4X.Dc6 Ld4 49.Kh3 D17 5'0.e5 Dfl+ 51.Kh4 Lxe5 52.g5 hxg5+ 53.Kg4 Ld4 54Dd5 Df7 55.De4 Dd7+ 56.Kxg5 Lf6+ 57.K14 Dd4 0-1 Bogdan Osolin a b c d e I g h NOVEMBp/list^pad DECEMBElVgrtiden www.mojteater.net 16.11. ob 20.00 Ljubo doma, kdor ga ima 19.11. ob 20.00 Pižama za šest - zadnjic! 23.11. ob 20.00 JuMca Franca Bernika Domžale: 25.11. ob 20* kdor ga ima 30.11. ob 20 00 m Pevke Ženskega pevskega zbora Stane Habe Društva upokojencev Domžale prirejamo v spomin na našega dolgoletnega vodjo -profesorja STANETA HABETA KONCERT v petek, 19. novembra 2004, ob 19. uri v avli Osnovne šole Domžale K sodelovanju smo Moški pevski zbor Janez Cerar DU Domžale Otroški pevski zbor Glasbene šole Domžale - Domžalčki Kvartet harmonik Povezovalka Draga Jeretina Anžin Vabljeni! V spomin na našega dragega Nejka prirejata Oktet bratov Pirnat in Pirnat kvartet KONCERT v soboto, 27. novembra 2004, ob 20. uri v Kulturnem domu Groblje. Ob koncertu si boste lahko ogledali razstavo fotografij Nejkove pevske poti ter zgodovinske poti pevskega dogajanja na območju Krajevne skupnosti Jarše-Rodica in občine Domžale. Dobrodošli! \ Domžale Društvo za biološko-dinamično gospodarjenje DOMŽALSKO - KAMNIŠKEGA območja POVABILO: Vse bralce glasila Slamnik vabimo, da se nam pridružijo v društvu Ajda Domžale, ki je v prvi vrsti usmerjeno v širitev biološkodinamične metode za pridelavo zdrave hrane, ki je brez kemikalij in je polna življenjske energije. ZAKAJ: - Z delom v društvu se boste naučili, kako lahko sami ali v okviru društva Ajda izdelate biološkodinamične preparate in jih potem po potrebi uporabite na svojih poljih ali vrtovih. - Na predavanjih, delavnicah in izletih se boste naučili veliko o zdravi hrani, kije vir zdravega življenja. - Spoznali boste pridelovalce, ki po biološkodinamični metodi pridelujejo hrano in jo boste lahko neposredno od njih tudi kupovali - Naučili se boste uporabljati setveni koledar in se ravnati po njem, ko boste obdelovali svoj vrt ali njivo. - Naučili se boste izdelovati kompost na biološkodinamičen način. - Lahko boste izmenjevali svoje izkušnje, ki j ih boste dobili pri delu na svojih vrtovih ali njivah, kijih boste obdelovali po biološkodinamični metodi. KJE SE LAHKO VČLANITE: - Na sedežu društva Ajda Domžale, Podrečje 10, tel.: 01 721 48 00 - Na predavanjih v Knjižnici Domžale KOLEDAR DRUŠTVENIH AKTIVNOSTI V: oktobru, novembru in decembru 2004: - KDAJ: sobota 4.12.2004 ob 9. uri, - KJE: Radomlje, Marčunovi Pot do sadovnjaka bo označena, - KAJ: predavanje: »Zimsko obrezovanje sadnega drevja«, - KDO: g. Purgaj Drago. - KDAJ: sobota 14.12.2004 ob 18. uri, - KJE: učilnica Gasilskega društva Domžale, - KAJ: predavanje: "Ura antropozofije in zaključno srečanje", - KDO: g. Andrej Fištravec, dr. sociologije. KJE LAHKO DOBITE PRIDELKE: vsako soboto na Demeter stojnici na tržnici Domžale na Demeter kmetijah: - Videmšek Cvetka, DOB 01 721 20 03 - Udovč-Gales Marija, KRAŠNJA 01 723 41 60 - Golob Iris in Tomaž, NEVLJE 041 365 618 AMD Zvezda in ZSAM Domžale na skupni poti Združili tradicijo in kvaliteto Pred kratkim je bila ponudba avtošol v naši občini obogatena s prihodom AMD ZVEZDA iz Ljubljane, ki seje ob tej priložnosti združila z avtošolo Združenja šoferjev in avtomehanikov Domžale. Zakaj, smo povprašali Janeza Garbajsa, tajnika AMD Zvezda in vodjo avtošole, ki je inštruktor in predavatelj že od leta 1968, ter Janeza Jegliča, predsednika /.SAVI Domžale, ki na tem področju dela že več kot pet desetletij. Janez Jeglič: lako naša kot avtošo-la AMD Zvezda se lahko pohvalita z več kot štiridesetletno tradicijo in številnimi uspešnimi šoferji. Ker smo mi edini izobraževali voznike za C, E in EkB kategorijo, AMD Zvezda pa teh kategorij ni imela v programu, je združitev razširila njihovo ponudbo z več kategorijami, ZŠAM pa zagotovila boljšo organiziranost in sodobnejše načine izobraževanja. Oboji skupaj pa smo Društvo za izobraževanje za tretje življenjsko obdobje LIPA Domžale vabi na predstavitev literarnega zbornika ČAS TEČE v torek, 17. novembra 2004, ob 16. uri v Kulturni dom Franca Kemika v Domžalah. Predstavitev bodo popestrili: - Pevski zbor I ,ipa - Harmonikarski kvartet Lipa Domžale - Kitaristka in pevka Silva Kosec - Brata Dovžan in pevke likovnega krožka Lipa - Recitator j i Vabljeni! Turistično društvo Jarše-Rodica Vabi v soboto, 13. novembra 2004, ob 19. uri v Kulturni dom v G robijah na VESELO MARTINOVANJE z ansamblom RAZPOTNIK Za domače dobrote (kmečko pojedino) in dobro kapljico bo poskrbljeno. Rezervacije na tel. ( 031 802 795. Vljudno vabljeni! TVD Partizan Domžale, Kopališka 4, Domžale Povabilo k sodelovanju TVD PARTIZAN DOMŽALE v letu 2005 praznuje visok jubilej. Predhodnik Partizana je bilo namreč društvo Sokol in ob koncu leta se spominjamo 100-letnice ustanovitve Sokola, kar bomo tudi ustrezno predstavili in proslavili. Začetki društva se pišejo v leto 1905, ko je bil na koncu leta, natančneje 26. decembra, ustanovni občni zbor društva. Po drugi svetovni vojni se je društvo preimenovalo v fizkulturno društvo Partizan. Pod tem imenom so dolga leta delovale številne športne panoge, v zadnjem obdobju pa je glavna skrb društva mladim pokazati osnovne telovadne veščine, starejšim pa zagotoviti rekreativno vadbo in jih ohranjati v primerni kondiciji. Pomembno je tudi delovanje društva pri ohranjanju zgodovinskih vrednot in udeleževanje na rekreativnih prireditvah v počastitev pomembnih obletnic. V letu 2005 bomo obletnico primerno obeležili: - izdali bomo brošuro v počastitev 100-letnice, - pripravili bomo slavnostno akademijo, - konec pomladi bomo sodelovali na večji skupni prireditvi ob 80-letnici omembe trga Domžale in 125-letnice Gasilskega društva, - v aprilu ob občinskem prazniku bo velik mednarodni turnir v petanki z udeležbo predvsem novih članic evropske skupnosti, - izobesili bomo nov spominski prapor, - pripravili razstavo zgodovine društva. Zato prosimo vse, ki so aii so kdajkoli bili povezani z našim društvom, da nam pomagate pri zbiranju slikovnega in pisnega gradiva na temo, ki je povezana s Sokolom ali društvom TVD Partizan. Če imate karkoli zanimivega, prosimo, da to sporočite Francu Košaku na tel. 724-34-60 ali nam pošljete po pošti na naslov TVD Partizan, Kopališka 4, 1230 Domžale, p.p. 41. Za vsak vaš ohranjen prispevek vam bomo hvaležni in ga bomo uvrstili med obeležje v počastitev jubileja. TVD PARTIZAN DOMŽALE združili tradicijo, izkušnje in znanje za boljše poučevanje. Janez Garbajs: Ker današnji čas ni naklonjen majhnim avtošolam, kot je bila ZŠAM I )omžale. in ker sem tudi sam Domžalčan, sem v združitvi videl priložnost za obe društvi in prvi rezultati kažejo, da je bila odločitev dobra. Za bodoče voznike z območja Domžal se ni nič spremenilo, razen nižjih cen, ugodnejše ponudbe, sodobnejšega načina poučevanja ter modernih metod. Kandidati bodo še posebej veseli naše paketne ponudbe po izjemno ugodni promocijski ceni in plačila na obroke brez obresti. Kaj je z zaposlenimi v ZŠAM? Janez Jeglič: Prczaposlili so se v AMD Zvezda in opravljajo enaka dela kot doslej, enak pa je tudi naš delovni čas v prostorih ZŠAM v Domžalah, na Ljubljanski cesti in sicer vsak dan od 8. do K), ure. popoldne od 16. do 18. ure. Omenjeno je bilo že, da so cene tečajev nižje, skupaj pa smo pripravili tudi vrsto ugodnih paketov za dijake in študente in zagotovili boljšo opremljenost ter logistično podporo AMD Zve/da - sodobne načine prijav in drugih informacij, internetne povezave ter elektronsko pošto. Janez Garbajs: V AMD Zvezda bomo prav kadrom v prihodnje namenjali posebno skrb - poudarek na višješolski izobrazbi z dodatnimi internimi znanji in usposabljanji, s čimer bomo dvignili kvaliteto naših storitev. Se že pripravljate na predvidene nove programe? Priprave so v teku in sicer se intenzivno pripravljamo na bistveno podaljšanje tečajev teorije (CPP) od zdajšnjih 15 ur na 40 ur v novem letu. Zato namenjamo razširjeni vsebini tečajev CPP ter organizacijski izvedbi posebno skrb. Pred nami so tudi pomembne novosti, ki se bodo uveljavile v naslednjih dveh letih - predvidoma do 13. 08. 2006. Prva novost obravnava voznike začetnike, ki bodo morali v enem letu po opravljenem vozniškem izpitu opraviti še 12 ur dodatnega izobraževanja: tečaj odličnosti, trening varne vožnje in skupinsko delavnico na temo odnosov v prometu. Druga novost pa določa pogoje in postopke za vožnjo s spremljevalcem. Kandidati za voznike B kategorije bodo po novem imeli možnost, da od 17. leta do 18. leta in 6 mesecev starosti vozijo osebni avtomobil pod nadzorom starejše osebe skrbnika. Seveda bodo morali v avtošoli prej opraviti celoten predpisan program učenja za B kat. Eden od predlaganih postopkov naj bi bila tudi uspešno opravljena »korekcijska vožnja« v avtošoli za bodočega spremljevalca. Vsekakor bo potrebno predhodno pripraviti in sprejeti ustrezne programe in pravilnike, da bodo lahko te novosti zaživelo tudi v praksi in pripomogle k izboljšanju prometne varnosti. Ali bo ZŠAM še sodeloval v dejavnostih Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu? Janez Jeglič: Seveda, naše sodelovanje se bo nadaljevalo s ciljem, da zagotovimo čim boljšo prometno varnost, zato bi tudi ob tej priložnosti povabil vse udeležence v prometu, da sc obnašamo kot partnerji ter s skupnimi močmi prizadevamo za večjo varnost v cestnem prometu. Janez Garbajs: AMD Zvezda ima na tem področju bogate izkušnje iz sodelovanja s podobnim svetom pri Mestni občini Ljubljana. Pripravljeni smo le-te posredovati tudi Občini Domžale, če bo interes za to. Zaključek razgovora je torej, da smo t /družitvijo pridobili vsi, predvsem pa bodoči šoferji, ki jih vabijo, da jih poiščejo v Domžalah, na Ljubljanski cesti 87. Dobrodošli! V. Turistično društvo Radomlje Vabi na zabavno-glasbeno prireditev Nocoj je pa en lep večer v soboto, 20. novembra 2004, ob 19. uri V Kulturni dom Radomlje Za prijeten večer bodo poskrbeli: Ženska vokalna skupina ODA iz Moravč in Študentski trio iz Moravč Vabljeni! Razveselite svoje drag masažo, pi Izkoristite NIČN PRAZ - KLASIČNA MASAZtf - AROMATERAPIJA -TAJSKA MAS/EŽk. - REFLEKSNA MASAŽA1 Naročite se pri Vesni na telefon 031 356 970 Zasebna ambulanta MDPŠ, Matije Goška, dr. med., Ljubljanska c. 104, Domžale AKCIJA B-LINE d.o.o. AKCIJA M.BUNDA Ž. JAKNA JOPA,PULOVER JEANSJAKNA 6.000 SIT 7.000 SIT 4.000 SIT 4.000 SIT JEANS HLAČE 4.000 SIT Ž. KOSTIM ŽAMET 9.000 SIT PLAŠČ • PUH 12.000 SIT HLAČE ŽAMET 4.000 SIT Domžale, OB TRŽNICI, tel.: 01/7211 358 Tržnica Koseze, Ljubljana, tel.: 01/5199 020 VITAFOND ADRIATIC najboljša izbira www.adriatic.si Adriatic Domiale Ljubljanska c. 90, tel: 01 724-04-11, fax; 01 721-50-55 Obiščite nas v novi poslovalnici Adriatic Kamnik Perovo 23. Avto Cerar. tel.: 01 839-42-90. fax: 01 839-42-91 VitaFond Adriatic je življenjsko zavarovanje z nalaganjem sredstev v vzajemnih skladih.Ponuja vam več kot varnost, donosno naložbo in možnost povečanja vrednosti vašega premoženja Ob odločitvi za VitaFond Adriatic lahko izbirate med šestimi vzajemnimi skladi: ■ KD Investments: GALILEO, RASTKO in KD BOND ■ Primorski skladi: PIKA in ŽIVA ■ Medvešek Pušnik DZU: MP GLOBAL.SI PRIMER: Ženska, stara 27 let, sklene VitaFond Adriatic. Odloči se za dobo 25 let ter za premijo 70 EUR mesečno. Na podlauj tega izhaja zaiamčena zavarovalna vsota za smrt 20.000 EUR in predvidena vrednost premoženja ob doživetju 77.986 EUR (ob predvideni 11% stopnji donosnosti) Zavarovalnica ob doživetju izplača vrednost premoženja, ob smrti pa zajamčeno zavarovalno vsoto za smrt, oziroma vrednost piemoženja, če je ta višja od zavarovalne vsote. Adriatic zavarovalna družba d.d. AGRO SERVIS TEL.: O 1/563 93 2D WWW.AGRaSERVIS-VaDE.BI SERVIS PRODAJA SVETDVANJE Motokultivatorji LABIN PROGRES OOLDONI, BCS, MUTA in vsi priključki Dvostopenjske snežne rolbe wm Maksimiljan Vode s.p„ Osredke 44, 1262 Dol pri Ljubljani c^!i^Str^j^=j|}(.ss..i m P Na prodajnih terminalih bencinskih servisov DOMŽALE Češminova 1 Ljubljanska 2 KAMNIK Ljubljanska 10a Perovo 24 LUKOVICA Lukovica pn Domžalah MENGEŠ Slovenska 83 TRZIN Ljubljanska 50 100 OPTIKA BRIG1TA Bukovčeva 30, Vir pri Domžalah, 01/7211-890 Nudimo kompletno oskrbo vida • okulistični pregled • veliko izbiro okvirjev • kakovostnih stekel • sončnih očal Delovni čas od pon. do pet, od 10. do 18. ure. Eurotax +500.000 SIT S kar do 500.000 SIT popusta vam novi Chevrolet 5e nikoli ni bil tako blizu. Obiščite nas in izberite svojega - na voljo so vam Kalos, Tacuma, Evanda ali novi Lacetti v štiri in petvratni ali karavanski izvedbi Vaš rabljeni avtomobil ocenimo po sistemu Eurotax in zraven dodamo kar do 500.000 SIT. Uvornik, prodajalec in serviser AHAC&CO., d.o.o., Domžale Mala Loka 15, 1230 Domžale (na lokaciji Avtoservis Pižem s.p.) SERVIS-tel: 01/56 27 100 PRODAJA-brezplačna številka: 080 1239 ahac@pizem.si Vse informacije o vrstnih hišah in prodaji: WWW.Sava-ip.SI e-mail: info@sava-ip.si Sava IP, d.o.o., Slovenska 56,1000 Ljubljana, Tel.: 01/300 98 91,430 41 51,031/688 980 sam Dtopclom skupina VSE ZA GRADNJO, DOM IN HOBI V naših prodajnih centrih in trgovinah vam nudimo: vse vrste gradbenega materiala od temeljev do strehe, ročno in elektro orodje, zidarsko orodje in opremo, barve, lake, betonsko in ostalo galanterijo za urejanje okolice, vijake in ostalo pritrdilno tehniko, vse za vodovod in centralno kurjavo, zaščito, keramiko, akustiko, belo tehniko..... ARVE LAKI {ORODJA BARVE, LAKI, ČISTILA, ■VIJAKI ZAŠČITA. PLESKARSKO § ROČNO IN ELEKTRO ORODJE, SILIKONI, ORODJE, VIJAKI. LEPILNI TRAKOVI. »ŽIČNIKI, OKOVJE, NOVO -MEŠALNICA | KLJUKE, ZIDARSKO BARV JUB i ORODJE, KROVSKO ■B Mi HI tsl HM Bst SB% ORODJE, HOBI VRTNI JVODOVOD ■OGREVANJE SEMENA, ČEBULICE, SADIKE, LONČNICE, GNOJILA, ZEMLJA, KORITA IN OKRASNI LONCI ZA ROŽE, VRTNO ORODJE, KOSILNICE, HRANA ZA ŽIVALI ALON keramike: VODOVOD, KUHINJSKA KORITA, WC KOTLIČKI, 1 ARMATURE, REĆI, BOJLERJI. 1 MIDROPAKI, TALNA IN STENSKA KERAMIKA. SANITARNA KERAMIKA IN OSTALA m I ČRPALKE.BAKRENI PROGRAM ALUMPLAST PROGRAM IHANA ZA ZIVAU &2«MSSSSSSSSŠ1 elektro" oddelek [■ GRADBENI MATERIALI OPEKA, ZIDAKI, BETONSKI IZDELKI, BETONSKO ŽBUEZO, ARMATURNE MREŽE, STREŠNE KRITINE. HIDRO IN TERMO IZOLACIJE. VSE ZA SUHOMONTAŽNO GRADNJO, CEMENT APNO... KABLI,ŽICE. STIKALA, SPOJNI ELEMENTU, DOZE.SVETILA, VAROVALKE, SKRATKA VSE ZA EL. INSTALACIJE NOVO: BANKOMAT PRI PC JARŠE PRODAJNI CENTER JARŠE, Preserska cesta 1, 1235 Radomlje, 01/729 88 00 TRGOVINA STRANJE, Zg. Stranje la, 1242 Stahovica, 01/832 70 30 topkarticci Pridobite si TOPKARTICO, ki vam prinaša POPUSTE In številne druga UGODNOSTI. UGODNI KREDITI ZA NAKUPE V TRGOVINAH SAM d.o.o. Občina Domžale na podlagi 87. člena Stanovanjskega zakona (Ur.list RS, št. 69/03) in Pravilnika o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem (Ur. list RS, št. 14/04) objavlja Razpis za dodelitev neprofitnih stanovanj v najem 1. PREDMET RAZPISA 1.1 Občina Domžale (v nadaljevanju: razpisnik) razpisuje oddajo v najem okvirno 12 stanovanj, ki bodo uspelim upravičencem oddana v najem predvidoma v letih 2005 in 2006. Oblikovani bosta dve ločeni prednostni listi: - lista A za stanovanja, predvidena za oddajo v najem prosilcem, ki glede na socialne razmere po 9. členu Pravilnika o dodeljevanju neprofitnih stanovanj (l fc: list RS, št. 14/04, v nadaljevanju: pravilnik) niso zavezanci za plačilo varščine; - lista B za stanovanja predvidena za oddajo v najem prosilcem, ki so glede na dohodek zavezani plačati varščino. Od razpisanega števila 12 stanovanj bo predvidoma: - 7 stanovanj namenjenih za oddajo v najem prosilcem, ki glede na socialne razmere po 9. členu pravilnika niso zavezanci za plačilo varščine in se bodo uvrščali na listo A, - 5 stanovanj namenjenih za oddajo v najem prosilcem, ki presegajo mejo dohodka, določeno v 9. členu pravilnika in so zavezani plačati varščino ter se bodo uvrščali na listo B. Stanovanja so predvidena na lokacijah v Domžalah. Ihanu, na Rodici in na posameznih drugih lokacijah. 1.2. Najemnina za dodeljena neprofitna stanovanja bo določena na podlagi Uredbe o metodologiji za oblikovanje najemnin v neprofitnih stanovanjih ter merilih in postopku za uveljavljanje subvencioniranih najemnin (Ur. list RS, št 131/03) oziroma na podlagi predpisa, ki bo veljal v času oddaje stanovanja v najem. Najemniki, ki izpolnjujejo pogoje, lahko uveljavljajo pravico do znižane neprofitne najemnine v skladu z uredbo, citirano v prejšnjem odstavku oziroma predpisom, veljavnim v času najema stanovanja Za povprečno veliko dvosobno stanovanje v izmeri 55.00 m2. točkovano s 320 točkami, znaša najemnina v mesecu oktobru 2004, izračunana na podlagi navedenih veljavnih predpisov, 46.995,00 SIT. Najemodajalec neprofitnega stanovanja ima pravico vsakih pet let od najemnika zahtevati, da predloži dokazila o izpolnjevanju pogojev za pridobitev neprofitnega stanovanja. Če najemnik ni več upravičen do neprofitnega stanovanja, se najemna pogodba lahko spremeni v najemno pogodbo za tržno stanovanje po merilih in postopku določenim s pravilnikom. 1.3. Pri dodelitvi neprofitnih stanovanj bodo upoštevani naslednji površinski normativi: Število Članov gospodinjstva Površina stanovanja brez plačila varščine - lista A Površina stanovanja s plačilom varščine - lista B l-člansko od 20 m2 do 30 m2 od 20 m2 do 45 ml 2-Člansko nad 30 m2 do 45 m2 nad 30 m2 do 55 ml 3-0 lansko nad 45 ml do 55 m2 nad 45 m2 do 70 ni2 4-č lansko nad 55 m2 do 65 m2 nad 55 m2 do 82 ml 5-Člansko nad 65 m2 do 75 m2 nad 65 m2 do 95 ml 6-Č lansko nad 75 m2 do 85 m2 nad 75 m2 do 105 ml & vsakega nadaljnjega člana gospodinjstva se površine spodnjega in gornjega razreda povečajo za 6 m2. 2. RAZPISNI POGOJI 2.1. Upravičenci za pridobitev neprofitnih stanovanj v najem so državljani Republike Slovenije, ki imajo stalno prebivališče na območju občine Domžale. Upravičenci za pridobitev neprofitnih stanovanj v najem so tudi: - ženske in ženske z otroki, žrtve družinskega nasilja, ki imajo začasno bivališče v materinskih domovih in zatočiščih - varnih hišah, zavetiščih, centrih za pomoč žrtvam kaznivih dejanj na območju Občine Domžale - invalidi, ki so trajno vezani na uporabo invalidskega vozička ali trajno pomoč druge osebe (ne glede na kraj stalnega bivališča), če imajo v Občini Domžale možnosti za zaposlitev ali imajo zagotovljeno pomoč druge osebe in zdravstvene storitve. 2.2. Prosilci so upravičeni do dodelitve neprofitnega stanovanja, če mesečni dohodki njihovih gospodinjstev v letu dni pred razpisom ne presegajo v točki 2.3. za listo B določenih odstotkov od povprečne neto plače v državi, ki je v obdobju september 2003 do avgust 2004 znašala 164.722,00 SIT. Glede na višino dohodka gospodinjstva, kot je razvidno v točki 2.3., prosilci kandidirajo za stanovanja po listi A brez varščine ali listi B - z varščino. 23. Prosilci za dodelitev neprofitnega stanovanja v najem se ločijo na tiste, ki so glede na višino dohodka gospodinjstva oproščeni plačila varščine - lista A in na prosilce, ki so dolžni plačati varščino - lista B Vel. gospod. LISTA A LISTA B % Meja dohodka % Meja dohodka 1-člansko M % do 148.250 od 90 % do 200% nad 148.250 do 329.444 2-člansko 135 % do 222-575 od 135 do 250 % nad 222.375 do 411.805 3-člansko 165 % do 271.791 od 165 do 315% nad 271.791 do 518.874 4-člansko 195 % do 321.208 od 195 do 370 % nad 321.208 do 609.471 5-člansko 225 % do 370.625 od 225 do 425 % nad 370.625 do 700.068 6-člansko 255 % do 420.041 od 255 do 470 % nad 420.041 do 774.193 Za vsakega nadaljnjega člana gospodinjstva se lestvica nadaljuje s prištevanjem 20 odstotnih točk za spodnjo mejo in 25 odstotnih točk za gornjo mejo. 2.4. 2.4.1. Vsi upravičenci za dodelitev neprofitnih stanovanj v najem morajo poleg navedenih pogojev izpolnjevati še naslednje splošne pogoje: - da mesečni dohodki prosilčevega gospodinjstva v letu dni pred razpisom ne presegajo gornje meje določene v točki 2.3. tega razpisa; - da prosilec ali kdo izmed članov gospodinjstva ni najemnik neprofitnega stanovanja oddanega za nedoločen čas in z neprofitno najemnino ali lastnik ali solastnik drugega stanovanja ali stanovanjske stavbe, razen če je stanovanje ali stanovanjska stavba po zakonu Bolečina se da skriti, pa tudi solze ni težko zatajiti, le ljube skrbne mame nihče nam ne more več vrniti. ZAHVALA Sporočamo žalostno vest, da nas je v 49. letu starosti zapustila naša draga mami, hčerka in sestra STz\NKAKLOPCIC Matije Tomca 2, Domžale Zahvaljujemo se sorodnikom. Mihu. prijateljem, sodelavcem, sosedom. znancem in vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Hvala dr. Mušiču za zdravniško oskrbo, župniku za lepo opravljen pogrebni obred in pogrebnemu zavodu. Mami, počivaj v miru. Hči Tanja in sin Tomaž oddana v najem za nedoločen čas, z neprofitno najemnino; - da prosilec ali kdo izmed članov gospodinjstva ni lastnik drugega premoženja ki presega 40 % vrednosti primernega stanovanja 2.4.2. Do dodelitve neprofitnega stanovanja so upravičeni tudi najemniki v stanovanjih, odvzetih po predpisih o podržavljenju - prejšnji imetniki stanovanjske pravice, če izpolnjujejo splošne pogoje za upravičenost do dodelitve neprofitnega stanovanja po pravilniku. 2.5. Na razpisu ne morejo sodelovati: - tisti, ki jim je bilo v času do uveljavitve stanovanjskega zakona v letu 1991 že dodeljeno družbeno stanovanje in so po sklepu sodišča stanovanjsko pravico izgubili; - tisti, ki jim je bila najemna pogodba, sklenjena po letu 1991, po sklepu sodišča odpovedana iz krivdnih razlogov; 2.6. Razpisnik določa v skladu s 4. členom pravilnika poleg splošnih pogojev še dodaten pogoj stalnosti bivanja v Občini Domžale, ki ga morajo izpolnjevati prosilci, da so upravičeni do točkovanja dobe bivanja in sicer: stalno bivanje v Občini Domžale, nad 5 do 10 let...........20 točk, nad 10 do 15 let.........40 točk, nad 15 do 20 let.........90 točk, nad 20 let.................110 točk Upošteva se število let, dopolnjenih v letu razpisa. V primeru prekinitve bivanja se leta seštevajo. 3. KRITERIJI IN MERILA ZA OCENJEVANJE STANOVANJSKIH IN SOCIALNIH RAZMER PROSILCEV 3.1. Pri dodelitvi neprofitnega stanovanja imajo prednost mlade družine in mladi, družine z. večjim številom otrok, invalidi in družine z invalidnim članom, družine z manjšim številom zaposlenih, državljani z daljšo delovno dobo, ki so brez stanovanja ali pa 90 podnajemniki, ženske in ženske z otroki, žrtve družinskega nasilja, osebe s statusom žrtve vojnega nasilja, kar je izraženo s številom točk v preglednici pod točko 3.3.1. 3.2. Poleg prednostnih kategorij prosilcev, opredeljenih v prejšnji točki, se v skladu s 6. členom pravilnika upoštevajo še naslednje prednostne kategorije prosilcev: - prosilci z doseženo višjo, visoko ali univerzitetno stopnjo izobrazbe ter magisterijem ali doktoratom, s čimer se omogoči uveljavljanje prednosti občanom, ki vlagajo v lastno izobrazbo; - prosilci, ki so sodelovali na prejšnjih razpisih in se vsaj dvakrat uvrstili na prednostno listo, vendar niso pridobili pravice do dodelitve stanovanja v najem glede na število razpisanih stanovanj; 3.3. 3.3.1. Prednostne kategorije opredeljene v točki 3.1. in 3.2. se za posamezno listo prosilcev A oziroma B točkujejo z naslednjo višino točk: PREDNOSTNE KATEGORIJE PROSILCEV LISTA A LISTA B 1. mlade družine; mladi 60 100 2. družina z večjim številom otrok - najmanj 4 oz. več otrok 60 60 3. invalidi in družine z invalidnim članom 60 60 4. družina z manjšim Številom zaposlenih (družina 3 članska in samo 1 zaposlen) 60 / 5. državljani z daljšo delovno dobo (moški 13 let. ženske 12 let) 80 80 7. ženske in ženske z otroki žrtve družinskega nasilja 80 50 X osebe s statusom žrtve vojnega nasilja 60 60 PREDNOSTNE KATEGORIJE V SKLADU S 6. ČLENOM PRAVILNIKA 2. izobrazba (višja, visoka ali univerzitetna, dr. ali mag.) / 50,60, 80 4. udeležba na prejšnjih razpisih (2x in več) 60 50 4. VARŠČINA Varščina so denarna sredstva, ki so ob morebitni izselitvi najemnika iz stanovanja potrebna za vzpostavitev stanovanja v stanje ob vselitvi, ob upoštevanju običajne rabe stanovanja Višina varščine znaša tri mesečne najemnine za stanovanje, ki se dodeljuje v najem. Varščina se vme ali poračuna ob prenehanju najemnega razmerja. Varščino so zavezani plačati upravičenci, katerih dohodek presega mejo določeno v 9. členu pravilnika (upravičenci po listi B), pred oddajo stanovanja v najem. Podrobnejši pogoji v zvezi s plačilom in vračilom varščine sc opredelijo v odločbi in najemni pogodbi. 5. RAZPISNI POSTOPEK Prosilci, ki se želijo prijaviti na razpis za dodelitev neprofitnih stanovanj v najem, dvignejo obrazec vloge, s katerim se prijavijo na razpis od 12.11.2004 do vključno 13.12.2004 v vložišču Občine Domžale, Ljubljanska 69, Domžale, vsak delovni dan od 8. ure do 14. ure, v petek pa od 8. ure do 13. ure. Odvisno od dohodka gospodinjstva vložijo prosilci vlogo na obrazcu A ali B. Ob vložitvi vloge so prosilci dolžni plačati upravno takso v višini 50 točk za vlogo in 200 točk za izdajo odločbe po tarithi številki 1 in 3 taksne tarife Zakona o upravnih taksah (Ur. list RS, št. 8/00 s spremembami), kar znaša 4.250,00 SIT. Upravna taksa v znesku 4.250,00 SIT se plača v upravnih kolkih ali s plačilno kartico v vložišču Občine Domžale. Taksni zavezanci v slabih premoženjskih razmerah lahko zahtevajo oprostitev plačila takse, če izpolnjujejo zahtevano kriterije po 25. členu Zakona o upravnih taksah, s tem da status dokažejo s pravnomočno odločbo Centra za socialno delo ali drugimi dokazili. Vloge z dokazilom o plačani upravni taksi ho sprejemala Občina Domžale od 22.11.2004 do vključno 13.12.2004 in sicer ob ponedeljkih, sredah in petkih PAVLE PIRŠ iz Domžal Iskreno se zahvaljujemo g. kaplanu za lepo opravljen pogrebni obred, pevcem in pevkam za zapete pesmi in trobentaču za odigrano žalostinko. Vsem se zahvaljujemo za izrečena sožalja, darovano cvetje, sveče in hvala vsem. ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Iskrena hvala vsem. ki ste jo imeli radi. Vsi njeni Odšel si tja, kjer ni trpljenja. nama pa je ostalu bolečina in tiha solza večnega spomina Dobrota tvojega srca. ■r nikdar ne bo pozabljena V SPOMIN Drugega oktobra minevata dve leti. odkar si m \ m naju zapustil dragi mož in oče lil VILKO OCVIRK iz Sp. Jarš Hvala vsem. ki se ga še spominjate. žena Marija in sin Vilko Srce tvoje je zaspalo, zvon v slovo ti je zapel, misel nate bo ostala, spomin nikoli ne zbledel V SPOMIN ......u*jl... Enaindvajsetega novembra bo minilo žalostno leto dni, odkar nas je zapustil 'ffj);. ANDREJ PIVEC i litulitf Vsem, ki ga ohranjate v lepem spominu in postojite ob njegovem grobu - iskrena hvala. Vsi njegovi V naših srcih ti naprej živiš, zato pot nas vodi tja, kjer v tišini spiš, tam lučka ljubezni vedno gori in tvoj nasmeh med nami živi. ZAHVALA V sedem insedemdesetem letu starosti nas je za vedno zapustil naš dragi oče in stari oče STANE CERAR Jakovčev ata s Škr jančevega Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje. darovano cvetje, sveče in darove za svete maše ter spremstvo na njegovi zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo dr.Mirjam Zaje Pogačar in sestri Marjeti Lovšin za nesebično skrb za njegovo zdravje, župniku Janezu Jarcu za lepo opravljen pogrebni obred, pevcem za zapete žalostinke in radomeljskim gasilcem za zadnji pozdrav. Hvala vsem. ki se ga spominjate in postojite ob njegovem grobu. Vsi njegovi ZAHVALA V 77. letu nas je zapustila naša draga mama VIKA LOGAR roj. Gregorin i/ Domžal, Gregorčičeva ulica 7 Zahvaljujemo se vsem, ki ste ji v njenem najtežjem življenjskem obdobju pomagali ter jo ob uri slovesa pospremili na njeni zadnji poti. I Ivala za izraze sožalja, cvetje, sveče ter darove za svete maše. V SPOMIN V teh novembrskih dneh mineva 8. leto od dne, ko seje od nas poslovil ata LOJZE Ivala vsem, ki se ga spominjate. Marta in Bojana z družinama Milan Likar 1922-2004 A'« domžalskem pokopališču smo se poslovili od Milana Likarja, člana Planinskega društva Domžale od ustanovile društva v letu 1948. S planinstvom se je sicer aktivno ukvarjal že pred drugo svetovno vojno, ko so imeli s skupino prijateljev iz Domžal na I eliki planini najeto pastirsko bajto. V aktivno društveno delo se je vključil leta 1956, ko je s Francijem Veselom prevzel organizacijo in vodenje planinskih izletov za mlade. Organizacijske sposobnosti je kasneje pokazal v vodenju in delu gospodarskega odseka, kjer je zlasti vidna njegova vloga pri vzdrževanju tovorne žičnice na Malo planino in nato še pri gradnji depandanse pri Domžalskem domu na Mali planini. Vse do nedavnega smo ga lahko srečevali na planinskih poteh doma in v tujini. Rad se je spominjal prehojene Slovenske planinske poti (obiskal je tako obvezne kot tudi neobvezne točke), več kot 20-krat je stal na Triglavu, povzpel pa se je tudi na Monte Roso in Vezuv. Bil je med pobudniki in organizatorji izvedbe Domžalske poti spominov, dolga leta je bil tudi podpredsednik odbora te poti. Ne gre pa pozabiti tudi nahrbtnikov Likar, ki družinsko ime še danes nosijo na številne kotičke naše domovine. V Planinskem društvu Domžale je več mandatov opravljal naloge tajnika, nazadnje pa je vse do januarja 2002 vodil nadzorni odbor Planinskega društva Domžale, kjer je z odličnim poznavanjem in radove-dnostjo skrbel za doslednost uresničevanja društvenega programa Za svoje planinsko delovanje je zasluženo prejel številna priznanja, od zlate plakete Športne zveze Domžale, zlate plakete Planinskega društva Domžale, zlatega častnega znaka in spominske plakete Planinske zveze Slovenije in v Mednarodnem letu gora leta 2002 tudi svečano listino kot najvišje priznanje Planinske zveze Slovenije Kot predanega člana Planinskega društva Domžale ga bomo ohranili v lepem spominu. Borut Periolja. Planinsko društvo Domžale Koxvviettcv\i studio Modrih - oblVRjavanjt naravnih nohtov z gdom - ročno ali ratu.naln\£\rzAV(N6S ... ... lltea^'e Las s tetrflvvdtec... Ndr-OCflirtje pO ttltfonu: 01/8310 2/2 041/924136 - Petra VSAK. ČeTRTEK V MBSBCU. VAM NUDIMO LCr* POPUST!!! studie Modrit-v d.p.o., Podgorje so, Ka^K^dte, dtlovvu cns: pon is-22, tor, sre 13-21, CBT, P£Tj5-ić>, SOB po dogovoru OGLAŠEVALSKI "full service" Zasnova, načrtovan)«? in izvajanje oglaševalskih akcij: grafično oblikovanje (celostne podobe, oglasi, plakatu, produkcija radijskih m tv oglasov; medijsko planiranje; priprava, tnk 111 distribucija oglasnih ttskovm, časopisov m revi), promocijske aktivnosti (organizacija promocijskih dogodkov, pospeševenje prodaje); odnosi z javnostmi; tržno raziskovanje. 2 AKUP OGLASNEGA PROSTORA V VSEH SLOVENSKIH MEDIJIH. OPTIK Martina Škofic ♦ » Lo*3bto trženje na področjtr 'občin Kamnik in Domžale: /. Revije Kamniške novice Glasila Domžalski Slamnik Radia HIT Obešank na drogovih »u uoesanK na arogovin ^f 27.n« ovLjubljc|ft soboto, z/^roZ$toviSču 0c» Gospodarskem 1X1 ^ _ _ GLASUJ Zfl HIT DISCO LOOK Nffl Planet POIŠČI HIT F6STIVRL Nfl PIAN6TU, GLASUJ Zfl NflJ DISCO LOOK IN S€ POT6GUJ Zfl STVUNG PRI URADNI KOSTUMOGRAFKI HIT F€STIVRlfl 2004 URŠKI DROF6NIK. POSLUŠAJ FINflUST€ iN NRPOVCJ ZMAGOVALCA Nfl SPL€TNI STRANI: UJUIUI.HITF€STIVfll.N€T 40 let AMD ZVEZDA PREHITITE NOVI ZAKON IN OPRAVITE 15-URNI TEČAJ CPP ŠE LETOS. ZA NAŠE KANDIDATE BREZPLAČNO! TEČAJI CPP: 8., 22, IN 29. NOVEMBER TER 13. DECEMBRA OB 18.00 URI. URA VOŽNJE B KAT. ŽE ZA 3.500,00 SIT! PLAČILO NA 3 OBROKE BREZ OBRESTI. NOVO V DOMŽALAH! AVTOŠOLA AMD ZVEZDA • Kategorije B, C, E, EkB IZJEMNO UGODNE PROMOCIJSKE CENE! 541 2000 £.?33iWUUrvv 3\ I e-mail: salon.ci1roen@avtomerkur.si povprečna poraba goriva: 6,91/100 km Samova 14 emisija CO,: 160 g/km 1000 Ljubljana ^udb. mu do ,«po,od.„ „logl ,el: <01>30 66 030 mali oglasi L Commerce d.o.o. AVTO SET Dragomelj 26, Domžale NOVO: MODUS ■ mali enoprosrorec z bogato serijsko opremo. Vabljeni na testne vožnje. NOVEMBER mesec izjemnih pogojev nakupa novega vozila: POPUST DO 600.000 SIT + DARILO 4 X ZIMSKE GUME (*ne velja za omejene serije) Omejena serija: CLIO PLUS (klima serijsko) že za 1.980.000 SIT NA ZALOGI ŠE ZIMSKE GUME PO ZELO UGODNIH CENAH Ob nakupu in montaži brezplačno 2-letno zavarovanje pnevmatik, (kraja, poškodba, vandalizem) Prodaja vozil: 01/56 27 111, 041/648 166 Servis: 01/56 27 333, 031/648 166 Nadomestni deli: 01/56 27 222 E-mail: info@avtoset.si Internet: www.avtoset.si Avtovleka: 031 / 795 600 JfttLNOOUE itavtfa IPI %0 >,,'-■ i UGODNE CENE - MOŽNOST PLAČILA NA OBORKE (g) 01/723 09 00 www.hp-commerce.si KAIRO INŽENIRING d.o.o. Mengeš Svetujemo in posredujemo pri prodaji, nakupu, menjavi, oddaji ali najemu vseh vrst nepremičnin, predvsem na območju MengSa. Domžal. Trzina, Kamnika in Vodic Slovenska cesta 24. 1234 Mengeš Telefon: 01/72-30-986, 72-30-987 Fax 01/ 72-38-015 - Izposojam vrtičkarske stroje: prezračevalec trave, motokultiva-tor, vrtalec za stebre, odpeljem veje in prodam mleti stiropor Praznini greznice. EKO AGRAL, d.o.o. Mob.:031 787 865 - MATEMATIKO za osnovne in srednje sole instruiram po ugodni ceni. Gsm.: 041 605 391 - URMAR d.o.o. - strojni ometi notranjih sten in stropov, hitro, po ugodni ceni. Tel.: 01 8327 190, 041 642 097 - SERVIS ŠIVALNIH STROJEV s.p., Kajuhova 15, Preserje (v bližini Kemisa) Delovni čas: od 9. do 12. ure in od 15. do 17. ure. V soboto od 9. do 12. ure. Tel.: 01 7227 897 - INSTRUIRAM matematiko,fiziko in osnove elektrotehnike. Tel.: 01 7238 157,041 322 571 - V Zgornjih Jaršah pri Domžalah oddajamo različne poslovne prostore: skladišča, proizvodne hale, pisarne. Informacije in ogled: GSM 041/ 696-999, Induplati d.d.. Kamniška cesta 24, Domžale Ob preklicu v Uradnem listu R Slovenije, tudi v tem časopisu preklicu-jem osebno listino štev. 001549235. Doma pridelana jabolka JONA-GOLD, IDARED prodam. Možna dostava Klopčič Zlato polje nad Lukovico. Tel.: 7235 754 ali 031 608 629 Podarimo 4 - mesečno Črno kratkodlako psičko mešanko. srednje rasti. Tel: 031 608 552 Redno zaposlimo več proizvodnih delavcev(k) za delo v enoizmenski proizvodnji v Kamniku Tel.: 01/530 22 80, gsm: 041/650 107. Trankvval-der, d.o.o.. Dunajska 105, Lj Posebej ugodno za člane KNJIŽNICE DOMŽALE: 5% POPUST pri nakupu knjig v Knjigami Mladinske knjige v Domžalah od 2. do 30. novembra 2004! Ne velja pri nakupu učbenikov in delovnih zvezkov. ©Mladinska knjiga TRGOVINA Knlgarna in papirnica Domžale, Ljubljanska Stel 01, ~2IH - H02 VINSKA KLET VIDMAR Preselili smo se na novo lokacijo Slamnikarska 5, Domžale po domače Pri Jenef (nasproti bivšega Uiriverzale oz. nasproti Mercator centra) Nudimo 8 vrst vin • CABERNET SAl VICNON • MERLOT • BARBERA • SAUVIGNON • ZELEN • MEŠANO BELO • REBULA • MALVAZIJA Parkirna »nesla zagotovljena FVOKO rfVlA POSTANE UŽITEK