Albert Širok: Razgovor z E. Deržajem Ne tak pa res ni Deržaj kot je večina naših slikarjev. V gostilni ga ne vidiš in kadar se prikaže v kavarno, je ves ožtfan v obraz od višinskega solnca in vetra. Deržai rad smuča, rad pleza po grebenih gora; ljubi sneg in solnce, planine in nevarnost. Krepak, slok fant je, glasan in samozavesten. Ob njem si lahko kar tih, saj govori za vso družbo sam. Sešla sva se v kavarni. Ko sem mu čestital, da je uspel pri nagradnem tekmovaimju, se je veselo zasmejal: »Mislil sem že, da sem pogorel! To dolgo čakanje je bilo zame prava muka. Sicer pa mislim, da sem nagrado pošteno zaslužil, potrudil sem se kot malokdaj.« »Vaše slike otrokom zclo ugajajo, istočasno ko odklanjajo dela priznanih slikarjev, segajo z veseljem po vaših knjigah. Prva slikanica je docela pošla in od druge imamo le še malo izvodov. Ali bi mi znali pojasniti tajnost tega uspeha?« Deržaj jo izpil še zadnji požirek kave ln si je zapalil cigareto. »Bil sem učitelj, živcl scm mnogo z cntroki. Poznam otrokovo dušo in otrokov svet.« In pripovedoval je z ognjem, kako si je pomagal v šoli z irisanjem. Tabla je bila pri vseh predmetih bolj porisana kot papisana. »In kdaj ste se začeli pečati z risanjem?« sem se obrnil do njega. Deržaj se je nasmehnil. »Komaj sem shodil, že sem najrajši segal po svinčniku, po kredi in o^liu. Za svojc »umetnine« po podu in po stenah sem dobil seveda s šibo svoj prvi honorar. V prvem razredu osnovne šole sem napravil svoio prvo »slikanico«. O prav dobro se še spominjam, poklonil sem jo učitelju Simonu. Zgodfoa o počasncm ^ekovskem vajencu je bila to, v osmih slikah. Na glavi jc nesel slaščice v prodajalno, med potoma pa so mu ptice vse slaščice pojedle.« Ko je govoril o svoji mladositi, je Deržaj kar zažarel. »V tretjem razredu osnovine šole mi je prišel v roke razpis nagrad Monakovske dopisne šole. Nekaj risb je bilo treba prerisati. Prerisal sem jih dobro, tako, da sem za nagrado užival vse leto brezplačno vse ugodnosti te šole. Taiko sem se pečal vedno bolj intenzivno s slikarstvom. Kasneje scm se vpisal V »Pobudo« in sem pri prof. Subicu lepo napredoval, ni čudno, da me je hrepencnje zaneslo od tod še na zagrebško akademijo. Zaradi svojc nemirne krvi in slabih gmotnih razmer pa — žal — nisem vzdržal dol<?o na akademiji.« Obmolknil je in je gledal za dimom cigarete, ki se je počasi vil pod strop. Rahla senca je objela njegov obraz. V kavartni je bilo le malo ljudi. Le pri mizah ob oknih so sedeli redki gostje. V ložah so natakarji že vžigali luči, o'kna pa so še enkrat za^rela v večernem soncu. Ko se je zazrl Deržaj v to zlato večera, se mu je obraz zjasmil. »Čisto pomladanske dneve že imamo!« »Vi ljubite naravo, morali bi biti prav za prav pokrajinar.« »Saj to tudi sem,« je rekel Deržaj. Dozdaj sem irazstavil samo eno pokrajinsko sliko — Triglavsko bajko — na slikarski razstavi na velesejmu. Upam pa, da mi bo še letos dana prilika pokazati prav lepo število pokraji:n na svoji osebni razstavi v Jakopiče- vem paviljonu. Nekaj časa sem se bavil tudi z lesoresom in linorezi, veliko veselje pa sem imel posebno z ilustracijami. Za »Novo Evropo« v Zagrebu sem ilustriral knjigo »Slovenija«. Moje so tudi risbe v angle&ki knjigi Beantiful Monntains (Prekrasne gore), ki jo je napisala lektorica na univerzi Coupeland. Veselje sem imel tudi s slikanicami, te pa tako poznate.« i»Ali bi mi lahko od teh kaj več povedali?« »Doma smo imeli polnih 15 let kavko Katko. V itej dobi je marsikaj nakuhala. Nekaj teh dogodivščin sem rešil pozabe v slikanici »Življenjc hudobne kavke Katke«. Slikanica »Za vesele in žalostne čase« je zamišljena kot nekak koledarček, ki bi spremljal naše najmlajše skozi glavne pojave v nairavi med letom. Razdeljene so na 12 zgodbic, za vsak mesec je ena. »Kapljice« pa obravnavajo krogotok vode.« ¦ »Kako, da ste se lotili take snovi?« sem ga vprašal. Pomislil je nekoliko: »Misel izdati tako slikanico me je mučila že dolgo. V šoli se je obravnaval krogotok vode vselej tako dolgočasno. To me je jezilo. Sam sem pa videl v tem potovanju kapljice od morja v oblake in z oblaka na zemljo in skozi razne zemeljske plasti pa zopet do morja nazaj toliko poezije in lepote. Lotil sem se dela in moram reči, da sem s slikanico zadovoljen. Kapljice sem poosebil in da bi bila snov otrokom bolj dostopna, sem ji pridal tudi prim&rno fabulo. Upam, da bo všeč učiteljem in otroikom. Tudi slikarsko se mi zdi boljša od nrejšnjih mojih slikanic« Za hip je obmolčal in si je priž^al cigareto. Kmalu pa je prišel spet do besede. Razgovor se je sukal o tem in onem. Čas je hitel. Ko sva stopila iz kavarne, je ,bila že noč; le zapad je prav rahlo še rdel v zarji večera.