Izhaja dat t., IO. ln 20. vaakega nmaccn. — Uredništvo in upiavništvo v Godci, Vi* C/pavelti 9.— Tiskp NaiodiufTiakanin. — lzdajatcl| in odgov. incdnik " France PodberfiČ. — Cena oglasom: l milimeter viaoftine v liilnl enega atolpa L. ■—IU), za trgovske teklairi«, ftančua obvestila, poalaiio, nsinrtnice vsblla, naznanila itd., v«aka vrala 1 L. — Celololim naročnina L. Za Inozomslvo 22.5« L.^ ................................._ Leto U. GORICA, dp« 1. junija 1923 it. 16. ZAMENJANA NASLOVA ali NAROBE TUDI PRAV. Slovesna otvoritev razstave koslrimov. Otvoritev rimske zbornice. NAJBOLJŠA. S/uru — vedno nova pesem. Moj očka so djaJi: Oženjr)i naj se. In zdaj premišljujem BI vbogal al' nc? Na levo, na desno In križem sveta Skrbno se oziram — Dovolj je blaga. Velike ne maram. Zapodil bi jo. Bojim se, da nosil Bi Ibjtro za njo. Premajhne ne maram Če tud' ima grad, Ko bi jo gledal, Bi zlomil si vrat. Debele ne maram, Je potna masti; Še goska pretolsta Mi kar ne diši. Pretanke ne maram. Ta je le za post; Ce treba polena, Grem sekat ga v gozd. Bogate nc maram, Ce nima mo^žgan; . Saj kruha ne stradam In nisem cigan. Preuboge ne1 maram, Brez cveaika ni nič; Z njo bi se le jokal. Sam pojem kot ptič. Prestare ne maram. Ker kača je kač; Sc nečem znebiti Prezgodaj še hlač. Premlade ne maram. Je lnde krvi. In kar posušila Bi moje kosti. Prcgrde ne maram. Jo vrag čez in čez, In nečem o solnci Zatiskat' očes. Prelepe ne maram. Ker zame Ie ni. Le srečen je, kdor sc Rožičkov boji. Učene ne maram, Najhujši je zlod'. - . Ker jaz bi bil hlapec In ona gospod. Neumne no maram. Ker.meni gorjč, Ce prazna Ie slama Ji rase 'z glavč. Drugorodke *nc maram. Ker Slave sem sin, Slovencem ne manjka Slovenskih deklin. Najboljše nobena/ Pa kaj bi več pel. Saj veste, da i*tičck Je davno se vjel. POTEGNIL JIH JE. Gospod uradnik gloda skozi okno. »Slišite«, zakliče svojim prijateljem, kS gredo mimo, »pojdite malo goril« »Ampak«, pravi eden, »nas je vendar preveč«. »Nič ne de«, pravi državni uradnik, »stolov imam dosti, dnizega pa nič«. STROG, v »Iz ljubezni menda niste vzeli svoje soproge?« »Ne, tega bi ona tudi ne dopustila«. SVET. Zdravnik: »Za vas bi bila najboljša popolna treznost Kadar imate pred seboj vrček piva, mislite ua svoja velika grda jetra in na svojo nialo, lepo nevesto«. M02 IN ŽENA. »Kaj si pa Ti kupil. svoji ženi za Božič?« »En par čevljev«. »Strašno, pa pri tej draginji«. »Ja, ampak sem ji dail doslej Še le enega — druzega dobi za svoj god, meseca aprila. SKUPNA SVOTA. Učitelj; »Da vidimo Slavko, ako znaš danes kaj boljše so števati. Recimo, da je tvoj oče »dolžan mesarju 12 lir, v trgovin ni 17 lir in pekarju 8 lir. Koliko tedaj plača tvoj oče?« Slavko: »Nič, gospod učitelj! Učitelj: »Za božjo voljo, ka« ko da nič.. Ali niti teh svot nc znaš' izračunati?« Slavko: »Ej, znam, znam iz<• računati, toda jaz poznam mo* jega očerta boljše kot vi« MATl.OV: Jo-bi-li in Lak-fcBt-lii. Satira. Dolgo ji- že |emu, od-> knr sc ji* Jim kaiohi skregal s prllikovei svoje sosednje države Taka, dolgo, <1» je njogo* ven hi ministru Lak-kol «t a ara/ .sila dolga siva brada, v kateri se jo /uredil razni »vrši en inr* čcs. In ker je bil ta mehke in krotke narave in si prizadeval hiti pravičen proli vsem, je marsikdaj pognojiLin pospešil .s solzami rast svojih mrčesi. Pora/eni Sosedje in domačo prebivalstvo pa je slabo živo io, ter neprenehoma pošiljalo ministru Luk«kot«la soli l»rez kriilia ter ga naproMido, da se zavzame za njih bedo in siro« mašlvo i>ri Juii-kiu-hiju Pri« to/h pa je bilo več kot strelu* va v državi. I-.no zastopstvo je tarnalo, tla nI dovolj plačano za mate« rijal. iz katerega drugi v potu »vo|cga obraza kujejo denar z« Jun»kai>hija, drugi so tožili, ila preveč txi>e v luknjah pri svojem opravilu, a zopet tretji, da umirajo gladu, ker nič ne delajo. In vse lo je moral jni« nister l.ak»kot»ta dali za dne* voin pripovedovati svojcanu vladarju. Jun*kaid>i pa je bil taktičen, premeten človek. Moj* ura še ni prišla, je dejal, šc premalo se i«i zdi nezado* voljnežev, ila bi sfc splijč^k) \i» s t reči njih željam iki zahti* . vam. Stevijo pa raslo od ure.do ure-* Ih je fu>tcl Lak«kot*ta ^appaUvifi vsjO svojo usmiljcnost ift enci* gijo, se je odlo^iJ poklicati svoje prve In ugledne može na posvetovanji- Qjf varili p* niso nič ti možje, marveč poslušali in dostojan« ptveno prikimovali s sivimi glavami Jun«kai*hiju, ki je ved« no le sam govoril, predlagal, sklepal in ukazoval. In vsi so. se mu pokorili, ker je bil Jun« kai«hi v resnici pameten člo« vek. In ko je prišlo odposlan« stvo drugi dan zopet v palačo, jih je Jun«kai«hi z vso prijaz« nostjo in dostojanstvom spre« jel v svoji zlati dvorani. Bili so debeli, suhi, razmrščeni in le* po oblečeni ljudje. Vsi razredi so bili zastopaj)i. Jun*kai«hi se jc smehljaje približal debele« mu možičku, ki pa je bil le vos deničen in izvoljen v deputa« cijo jali za polenovko. Izvolite sc« stil belite eno cigarcto, vzemi« Ufe,'je iz pristnega domačega teMflostivi Jun«kai«hi, ne ra« zumeš me; stradajoč« ljud« »onitudi to da! Ampak umh-ltt ^ gospod. Stradati vendar ni hogvc kako učeno delo. Le pustite to. Lak«kot«ta! SKRIVALNICA. (jindnl čuvaj jc iiftd .1 race, pa .*> mu finino dve ostale, lep s) jc lisica eno n obed privos. pil«. Čuvaj p«6 tekel n pjo, a je nI najel. Kdor izmed Vas najde lisico, nai jo pošlje v uredništvo .Čuka«. Kje »i pr j,O -rv- rn—^ . . »K*| pa VI PP čem pmazane rokp Imate in po slo črni. Naj »aukaiemstuden ccm v Vaši pokrajini hitrejši in obilnejši tok?« *Jup«kai«hif i>e pregrešaj pc v tvoji zmoti. Delamo, trdo delamo, zate sc trudimo in po« timo, težko nam jc in omagu« jemo.« »Mm zares žalostno in ker hočem biti vsi m pravičen, u-strežen tudi Vam. Lak«kot«tal Ti ljudje oina« gujejo. trudni so. Skoda bi jih bilo, da bi sc radi napora po« sušili, kakor brezove met le. Zatrobi skoz okno v svet in povej uboRim siromakom, da Jun«kai«hi milostno ukazuje, naj zapuste v tej pokrajini vsi delavci in delavke svoj posel, ter si doma in na ulici od poči« jejo.« Lak;kot«ta pa jc trobil, da mu j c mrčes iz brade padal na glave spodaj stoječega ljud« siva. Nato pa je pristopil drugi, ter hvalil Salomonsko razsodbo Jun«kai«hija in sc tnu klanjul do tal, ter mu oči* stil-K nosom prah njegovih čevljev. Ko so to drugi videli, so se mu enako poklonili, se trkali na prša in odšli iz dvo* rane. Jun«kai«hi pa jc ukazal, naj lx> drugi dan vesoljni praznik in da naj sc vse radujc. Ukazal je pobrati vsem ženskami pisana krila, robce in druga oblačila ter jih razo« focsiti i«) vseh oknih in strehah. Trobentači pa naj trobijo na vseh koncih in krajih in poveličujejo modrost Jui>k*l« W Cjudfivo pTsi ic odtrga« lo od ust olje za zabelo, ter postavilo nebroj brlečih jučic na okna, ijiosiovžc in dimnike. Na vse zgodaj zjutraj pit sta stala pri oknu Jun*k*i«hi in Lak*koj>ta |n gledala na dero» čo množico s pisanimi robci >i /Irogih in palicah. Vse je ploskalo in kričalo: »Vsi bo« govi naj ohranijo milost in modrost velikega Jun«kai«hi* ja. Trobentači, pa so nape* njali svoje šobe v ccvi, da so sc jim sline ccdilc. S cvirnom privezane barke na kolih ob pomolu so sc vsled velikega hrupa in rado* sti utrgale in plesale po širo« kem morju svoj ples Jun«kai» hiju na čast. In to se jc mno» gokrat ponavljalo, zlasti kadar so bili podložniki otožni. In Jun*kai«hi jc lepo govoril mno> žici in prepričevalno šepetal Lak-kot-tu, sir/nečem ua oknu. VsaJcokrat pa, ko jc solnce zatonilo, je glava Lak=ko1«ta omahnila na črvivo desko pri oknu in se (M^lohila v trdno spanje, medtem ko so Jun«kai> hija nosili na ramah od inesta do mesta v brezkončno več* mrst . uernaj in kmkt. »?.c leto in dau mi obljuhnijote prašička. ali se na lo tic six»m-nite. kadar dobite mkidičke?« »O ja, "sc s|m>umjiu. ampak vedno preiKJzno". Čuk se prodaja na Opčinl na tramvajski postaji v agenciji časnikov. Bojte se urednikovi Tisti, ki je.imel kdaj kaj o, praviti z uredniki, ve,1 da od zunaj in od znotraj,, mu zani s hudičevim oljem. Urednik jc edini človek na svetu, ki - kakor kralji in cesarji na/.iva samega spbe z »nu-To pride od tcg*. ker sc not in dan boji bombnega atent«. ta, pa ht)čc na preineten način na"praviti vtis, da jih sedi v u-redništvu najmanj bataljon. V dokaz, kako premeteni mi ti ti£i, skrbno preberite n«. slednjo zgrni bo. Naselbino v znpadnih anu -riških deželah so svoječasno slovele po svoji divjo^ti. Ni kakih oblasti ni bilo in pravi co so si naseljenci saini delili po navadi s poleni, noži in revolverji. 1 ■{_■ Ena takih ameriških nasrl bin je bila do vratu okužena s kvartaši. Majhen list je izlui jal v tistem kraju in kdo naj napove vojno kvartašem ak je urednik. Slednji je s svojim finfm darom opazovanja takoj pogpdi^' kflip)bn pomen ima ta počet, zato je odgovoril: »Urednik je odšel ven, a ho vsak hip nazaj. Sedite, prosim, in čitajte liste.« Srditi mož je ubogal in stls nil med kolena svoje zloobeta joče poleno. Ko se je zatopil v branje, je urednik vstal in jo previdno poccdil iz uredni = štva. Komaj pride na prosto, ko sreča drugega - takega obiskovalca, ki je pa namesto po= lena nosil v roki težko gorja čo. Slednji je vprašal, čc jc u rednik zgoraj. »Da, gospod,« je odvrnil premeteni mož žurnalizma. »Zgoraj sedi pri mi}d in čita časopise.« Ko je -drugi obiskovale« stf>pil v urediliško sobo, je dvignil gorjačo in temeljito prilimaJ i»rven«u posetaiiku e-no preko pleč. Slednji je s pri' bližno enako ljubeznivostjo dvij>nil poleno in česnil napa didea po čeladi. Vsak obeh jc-mislil, da inlati po uredniku, pa ni štcdil z udarci. Ko sta se do dobra natreskaia, slu se l>ograbila v tesen opijem ter o rala po uredništvu sem in tj« Končno sta sc zatrkijala paj pr> stopnicah in nadalje vuLi svoje delo v pritličju. Vs;i stoičen a sta sc nilposlcd ločila, zadovoljna oba, kajti vsak j< z lahkoto prena."?ti bolečine, samo a en penzel je saba uzett, pa j' šou na hribe iu plaid-ne. Cc se j' prpu stukait prekucnil pa spel po k one |x>brau, Je v segli It pršantou ua vrh skal. Pol je pa penzel u kalila putun-kou, pa namalou ua skale svuj jme» z enem metram visokem puštabam: »Dohtar Plečnik«. Nuč in dan je lazu ua uknil po kanuieli iu lukuaJi. ker je blo Kej jimcnitciiga, pa |x>vsod je svoj puklast jmc jpauutlu.' Pu cel krajnsk. StajersK in Korošk Je lilo že na taužoite ngovli jmen. Keder Je hedu sunce sjal, so se puštab kar s Koroškega tui Krajnsk vidi. Pa tu šc ni bk> zadost un kulufoktarji. Nkat j' pršu ihxI Rožen poJi u 'na uštarija. pa j' glih pod firma na zid nainaJu net metru na Šrok svoj jmeniten puklast jme. Pol je šou pa u ku-hna, pa je na vse lonce, šale In kuzlčc gKh tko naredit. N stranišč pa j' biu ud fcikne do stropa povsod Dohtar Plečnik. Ne mest napisa na sodeh kolk vin košta, j' biu Dohtar Plečnik. Se u turn jc šou pa na zgonovc gllh tko itamalu. Ptivsod je bi ugov jme načečkan še u cerku pu tleli in pu klopeh. Na front u štcengrabnch j' biu slrali pred suvraženkam, pu dežel sa pa rnLsl, de j' Dohtar Pleč nik kašn aortekrist, de u Idi ži-ve u solat požru. Vse se j* žc bal in prek riž^val pu cest, k' tuša vedi. de on zeto svoj jme na ukifl mala, dc b' jmenitn pustou. Nkal j' pršou cesar Korel u Udaru z automoMlam, pa k' se j* p reč udpelu, j' biu na autumubil /.ipisan z rdeča farba: »Dohtar Plečnik«. Tr.i j' pa cesarja tku razjezi m ustraši, de j' pol Pločnika in negove pukelne na Dutii puklicu. K. sta sedela u salon, mu j' cesar reku, de nej že vnder nkat neha z malarija. On ie pa tku žalosten gledu, koker žabi pildek. Cesar ga j' pa le pnusu iu mu j' obfcibu, de m* lxi kej šenku, če naunkol več za|msu sojga imena. Pravna kisel sc j' zarc-žu, na z puklnam poinigu, de naunkol več tega štoru. Cesar mu j' z veselam roka stisnu pa ven spremu. Kje pa nazaj pršou. j' zagleda na soja žalost, dc j' blo na miz zapisan: »Dohtar Plečnik*. te tika u hIU ČUKOV A POSTA, l a najslovitejšl in najbolj razširjeni list na tem .svetil izhaja že drugo leto. Dan na dan mu pribujujo dopisi od vseh koncev in k raje v, u iiialokatcrcmu je padlo v glavo in oči, da se naslavlja. nA »Uredništvo Čuka, ul. Favetti 9. Gorica.« Fvovam par vzorcev poslanih pisem: Nuj prejme Častiti »Cuk na palci« Gorica. Veleč en jeni Čuk Podbcrščič, Gorica. Slavni Čuk Eliju Favetti Gorb ca. Gospod Cuk, tisku HU' rodna Tiskarna G < tri ca. ■ lila* gonnlni urednik Cuk in uprava Gorica. P. narodna tiskarna Cuk karlo Favetll). Tiskarna Čuk Gorica, /i.I.G NUJNO! (Za v košt) PrečastUt go; spod čuk na Palci luistnoroč* no. Naj prejme čuk 11 lic o favetl v Gorici. Spoštovana nanntna Tiskarna Gorica C.IJK. To in šc na .stotino drugega. Ako bi bralci brskali pu nušem košu, bi jim ne mogli jan\čili za njih trebuh. * Hita npa Pepa P e p a: Bug dej, Mical M i c a: Bug dej, Pepa; ku se jemaš? Pepa: Oh, jest tna morem pabidat, ku je /.a me. Mene ni zaprstat, rnpa mni. Delam npa trpim, de se lupnr 'n majin, vse neč na painaga. Anic bidš ku sn patučena gare pa glav. Sc su vsa padpluta. Meie druga dic stuku. M i c a: Jej, jej, npa ris; zaki te je druga, ti bug«. saruta, ti. Pepa: Se viš, kišn je. Nina* la slaba sn se pačutla, pa sm spila nadva pudlčc Šnapsa, pa sm ga ris pagodu čutila, nzdej je pa pršu dic damu, pa ine je videu, me je udaru mrha kar z burklem sam pa glav, de in' je prov slabu pršla. Oh, oh, ku me Ijali glava. M i c a? Ti riva ti, du bo pa dica tepu, kadar ho pjan, se je mala koda strizn. Ki mlslš nar> dit? Pepa: Sc n pudlč ga papi jeni, pa pujdom pa damu dru* ga; al g ajemaš ti ki, če me bo pa še tepu, bom pa utekla rajš. pa pujdein, kam služt, sc bo buš zame, bel brez skrbi ga bom popila klšn glas. Mica: Prov jemaš, neč se na pust kamendirat mu, rajš utec. Na! Tov je maš ga 'n glas, de se ki patalaž.š. P e p a? Bug t' pa lonaj, tov* žnt krt, kus dabra. N' zdej pa morem jet damu, ka je že pas* na. Pa le dabra sc mej. Zbu=< gam! Mica: Zbujam, tud' ti. Pole prid kmalu ki druga. Čuk premtfljuje M bo. Cuk {amiSljen nu palci bedi, (■lava mu težka ua prša visi. Tu čuso težavno on prcmiAJinjc In po nekdanjih piilo /.dilui|<-' II. Vse jc narobe. m£. več kot nekdai Ni dala, zaslužku kxjt je bil kedaj. »t «o verno« obljublja. uič ne IzvrAi Naj-oil pa h tem, kako naj živi. v lit. Od glada ic. Ijudktvo v. deželi umira. Po meslih pa večkrat »e v jrf« |pir>. Slovensko že vrč »r. ne sme govorlji Ako »e hoče kruha dobiti. iv f"uku posilijo Mtl«; v oči. Ko (■Irda lo ljudstvo, ki grozno- trpi Koiulu bo revež ir. ve« oni vrl Iu iiiktlui vrč pesnile vrnrllh vuin |rci leoilii pnnuriba Mi DrugI čuk lut palci! Ko videla sem |>oslnvo m kljun spoznala tvojo oliko in razinir, takoj jJein .• e. odločila, da tc bom ljubila. 2. Porečeš: »I.jubiti, ha, ba, ba, morda si stara eoprnica! Misliš, tla te bom ljubil, kar Itako, prej moram videt sliko tvojo« 3. Pfrfv rada ti poslala sliko ti, pa nobenega slikarja pri nas (ni, se opišem kakšna sem, saj vem da zadovoljen brnlcš z vsCm. 4. Stara sem komaj šestdeset let, torej sem šele začela živet! Da sem krasotica, to se ve, ker niti pogledajo me ne lju* fdje. 5. Bogata tudi zelo jaz sem, da vse me tirja, kamor grem. Torej v hiši bova mir imela, samo plesal boš, kot bom jaz Thotela. 6 Zato pa Ic podvizaj se. ker lepa bod= tem mu pravi njegova sestra: ■>Ve$, Jože. sedaj bi bil pa že čas, da greš k zdravniku, da ti l>obcre »glažovne« iz glave, če ne boš po noči na postelji še rjuho razrezal. Zglavnica je itak že vsa razcapana.« V nedeljo mi jc rekla neka solnčna roža: »Francelj, kako star izgledaš danes!« »Vem,« sem rekel, »šc nikoli nisem bil tako star kot zdaj.« Večni Drenik in njegove smttlci. Zlomek vzemi ta slučaji Kakšno smolo imam. Namesto v glavo, mi je vino v noge udarilo... ključ hišnih vrat som krčmarju izročil, a z nje* govo palico mi ni mogoče kiju» čavnice «>dprcti. Po vrhu pa še ob luninem svilu najne dežuje. NA SILVI-STROV VliCFK. Žena: »Da mi ne prideš zo* pel prepozno domov.« Mož: «Ne, še lc drugo leto « NAPAČNO K A Z UM F L A. (iospa: »Ampak, Minka, vse nii prinesete narobe iz Irga domov. Ali nimate, Minka. za pet vinarjev možganov v gla vi?« Minka: »Ne, gospa, lega mi niste naročili.« V ZAKONU. »Ti, Milan, ne boš hud, da sem za tvojim hrblorn nekaj dolgov naredila.« »No dobro, pa jih tudi za hrbtom plačaj.« Ribničan Urban. Kakšne stvari se v Afriki godijo - ali kako se levi lovijo. Črnec vojak tam na straži stoji. Kletki vam Histm na Stihi $lrani lx'v se naenkrat tihi slrašcu pri kaže, črnce oetc si prav naglo namaže. Potlej zamorce zajaše pošast in jaha pred kralja — velika res čast! Kralj se zavzame, junaka polivali, vsi so zamorci poslej se ga bali. Leva so v kletko sjmstili takoj, vojak je denarja dobil zanj, da jojl Zdaj po I "Iv ropi vzbuja lev smeh, ko ga kot ovco žotio po sejmčli. Buli vari nokid nt: zeiujerc, |>a jest vam tlid uodimstiui, k mote nemarne, tam pr vašeli cajteo ga h. Vsako tujžo sm vam kej . povajdou z našeli kraju i«i tiide z vašeh, i»iii|M:k de ste tajkii ne-|)OŠjerne jen tatinske pa tuij le I>ii Mod vas, k' sto uofortnu uo-blaj&uie jen ned use štedjerane. - Ce ste iui dan ruicak) ano rajlo ul j ki rešjetu, de ImujcvIc ž njo saj i no prerešebde, b' me bli leh ku upra.šalc; soj h' vam 1»' jo biu llid kliku šjonkov, aii|Kik ste mi jo kar ukrale, siute snitasle. lfetobru, de ste. uialii piorešcla-le, tu |ka zetu. k' lic piiidrte z vašo kiui.štjo |m> c.ijlein svajte čez use Illže, kokei pikh-ui ji~sl jenu naše aiitvcrliarjc. Jcr.1 sni l>a k.ii sam šu. brez vas. /. niuo jem kiajuskeni iKMisam prov ke duolc u listu uiajslu inoslustc. k' so uod najkdej u hjatre jen i m) e^ijste zverine žive Idi žili*. Majude m* prav jo Ivini. .licu ga, arena al koku /je najke po mataMu. Tcšku sm iiiiomi inno jo ruotm. ii k' iiajsm jeiiui tisčka, k' sni ga aiiuie luiiku mobilc ikksiukIii. k' naj mnogu čez an hrib, k' se me pravi* majude bjanki al koku ž je. Preti tuto veliko šišo, k. jc ntajuck- an malu bl velika koker naš farouš, so djale, ik* je prh men t. iki sm kar duolc |K)čjeiui, pa muojo siilto kiinšl resjmsta vii. Jojzes, k umiku je biu lr.dk«. Z anga uokna z gajtrame jc gljedou an luid gcspttd, k* ie prou svetlu gljedou, toku de se je vse bajki u uočjesah vldlu, pa je ijcd mano zekriČou, dc naj trajba neč več rešjet ainpek trii-ge. j nu, sru mislil sam zase: -če jc ž je vse presojami jen prerc-Šetanu, bttomo ja triige nere-dile, de se buo slabu sajine 11110-tre dajlu, pa nc gnuj zvozllu. Puottea buom pa magjaire šc jest nuotre djau rešjeta, rajta jen inuoj domač vsakdajne prdaj-lek. Nu pa sm tu kar precej vaj-det, s tekjerem gespudani b' kontraht ze triige nerjedu, pa najsem muogu ne nobeno vižo do tc praVga pridt. Tuolku ful-ka je bki, de strah, pa nkjer t' pravga. Anga, k' se je prou iihc-mu rnuojc slihe ruobe drgnil, sm za kamžuolo pociikov, pa mi je prcc aden, k' jc v anomer zraven mjene stan, rjeku: »Piiste tega. tu nej gespud, tu jc koinendonlar«. Pa sm kar" anga driizga tu |>opraševat, pa spjet in* je Usta krciota zraven m jene zcrenČala, de tu tiid naj gespud, ampek grando feceejal. Jen spjet sm sir na anga driizga nobernu, pa tiid iu>n naj biu t' prave, zetu k' je biu tiid uon komendontar. Puotlej sin pa kar h' anme sknoču, k' je jemu gajžlo u niokali. jenu v jerha-steh hlačeh uoblejčen, pa tiid ta je bfa grando fececjaJ. Jojmenes, jojmenes, sm tar-nov jest sam s sabo Kaj raj s ne buom najdu med tm fulkam ge-spuda, de se buova ze tnuge zglihala*. Ja pa pr mej kuše, che ga naijsm. Aden je biu komen-dantar, adon konzel, aden ko- ■ mesar, aden grando fecccjai, aden centa ura r, aden general ze nc vajm kaj, drilge ze driigu jen loku ne|)rej. Sainu gespuda najsm muogu najt. lista kruola me je j>a zmjerej ven pcbaia jen ne Krajnsku pošilala. Pa k' najsm tu prjecej ubugat, je dja-lu tu kruotCSČe, dc nej pnošlctn ne prlament .an kuos popi rja s kontroli tam ze triige, pa kar /. našga majsta po puošte puo-šlem. Jest pa najsm tu toku stert. zetu k' vajm kuolku cajta b' tu niicalu, morde tiid anu laj- | tu al dva; pa sru bl klinštnu nerjedu. Kar an papir sin nc tla j. he pobrav, k" je bla pomaranče nuolre zcvita. Jen glih prou m' jc pršu, k je biu žjc za It) ceni. boto guor prmuan, pa sm k:ir tam prdcej u škrinco (Krnim, kjer je cukerl>erk ven skakov. Pa sm figo u aržet utknu na tla pliinu, čik u usta du, jen pustu vse grande fccccjale pred prlamcntam. POVIŠANJE. (»ost vpraša vajenca v re> sta vrači ji: »No, jMkolo. l)oš kmalu |xjvi šan v službi?« Vajenec: »O prav krmdu; sc> daj sinem žc iz jedilnega lista črtali, kar nimamo«. MODKKNO. ». . . torej, gospica, zvečer ob 8. uri se dobiva pred Prc« šernovim spomenikom. Znfl= •menje: Črn psiček s črtrimi ta= cami in belo liso na glavi.« Krniti n Iftaiki kriiS. Kumc: »Komare, pej kam je šla/ snuče toku kespu vaša pupka?« Komare: »Kej znan, kam je rekla de gre? Anti u tisto šalo od Tartinija, kamer balajo.« Kume: »Buh vas previde, kej ste mat as ta. Al niste čida, de so se un dan ane štirje ro> venirali, ki so bulali za škoine-šo.« Komare: »Ki so balah za škomešo, jest ne znan neč?« Kume: »Sej nanka ne bosta znala nkul neč, k' ste toku šii> tasta. Sej je blu anka u folji, .dc so plesali ze škomešo kar štire dni včep. Pcj anka entra. to so strilc plačet vsacine 3 lire.« Komore: »Pcj kej so dobile uone, k'so balah?« Kume: »Vsak tiste, k' je pou, so ini dali un zlat križec, nu puolej so ga pelali u špetau kon kvaranta de febre.« Komare: »Hote, hote če ča-kulon. Kej mjeni češte dajet pet.« Kume: »Poltc jo šjemo šii» lasto! Kej ne^piastc;' de nanka jejli niso ane, dc so plačili .1 lire zc jet gljcdat.« Komore: »Pej krku cajta so halali, dc so sc toku Fjcntale?« Kume: »Krku cajta? Aden jc balov dva dni jen dvej noči. Kr nej več guodu orkester, so pej.tta*ta, ti«ri4i»li»& hejshulo, hoj *la«la, hopssassa, bum!« Komare: »Bejn toku, prov praveste, kume, jemate režuon anka vi ta bot, pej zbugan!« Kume: »Sahite kumare, pej srječnu hodte!« Kopelj tete Marijane. »O ]K>rka inalora« pi žaški mulo. »Teta Marijana ga (Kuikliia. Čakl na malo, ke ga !m>M naredil ješt ttrah na tisti augurije!« ■ fiko pomalo. |K>malo, ga Im> Imv vse. tri aiigurla pouluia luna ua klop«. In Marijana je v vodi. Slraž-iiik je prijel mulota /.a uho, lotfa Hirata kijiairia t Gorici. ulica CarJucci št. 7. priporoča slavnemu občin stvu v mestu in na deželi svojo l>ogato zalogo slovenskih knjig, pisarniških in drugih potrebščin, na <1 rob no in dc* bclo. Naznanjamo, da Jc izšel Občinski in deželni zakon v slov .prevodu. Dobi in naroča se ga samo v Narodni knjigarni v Gorici. Cena L 12.— izvod- Županstvom, ki knjige šc niso dvignile v knjigarni, smo jo poslali po pošti s priloieno poštno nakaznico, da nam pošljejo denar. ^ Marijana je vriščala premočena i u prestrašena v vodi. Sezile, po knjigi, katere na* klada ni velika. V Narodni knjigarni se dobi: Slovenska kuharica, velika izdaja. Naše go be. Z mnogimi sli* kam i. Slovenci. Spisal F.rjavec. V Narodni knjigarni jc ino* ;.!oče dobiti vse slovenske Knji* gc, ki so danes na književnem trguC Zahtevajte seznam knjig zastonj! SLADKA TOLAŽBA. Mati pokliče rano v jutro svojega sina z vsklikom: »Ja* nezek, vstam urno, šola gori.« Janezek (veselo): »Mama, ali je učitelj žc zgorel?« Pravijo Marijana (ko se je zbudila): ve sc vide mcrakolo. Ilodtc »O Buh nebješki, anka pa dnje včep ldje, |K>lte, poke.. hop . Pravilo, |r.. To j>Ove tudi liadpis ua ruhijski želczuAki postaji, ki sc glasi ne več. Kubia-.Savogua. ampak Kuhhia.S Michclle Pravijo. tis Mussdlini zato ni prijel v C gorico, ker ul dal (>oričaiioin pr e-lok ture. Pruvijo, da so .So voden jci m Stan. droic.i pričakovalr Muasoliuija. Vse |e l>ilo pripravljeno Slavoloki, godita, za. alavr, množica. lupum s pasovi itd. Val so priAll na licc mesta, le MusitO. lini jr manjkal Pravijo, da no goriAki incičani ailiu> poparjeni. ker ni Mussolini s svojim ohiskom počastil santo < iori/ie. Duea I )'Ao»ln pe. bil oerti čislnik in ne kaprol. Cuk ic to videl in bo take dopisnike po vsem telesu okljuval. Pruvijo v Tolminu, da se klub »nu-ravne iii/ic« ue more .Se ustanoviti, ker niso ke došlc predsedniku iz ino« /.cmstva tozadevne priprave m stroji. Pruvijo v Tolminu, da ho služil klub »naravne lupe* v pryi vrsti parom, ki sc v tmirii shajajo v gostilnah, ki ima« jo zavarovalnico, da nihče ne zboli — in kjer si začasno zvestobo prisegajo. Pravijo, da jr nekdo v V romskem llritolu, oh času nekega lokalnega slavlja. zaftočrl svoj slavnostni govor s slrdcčimi besedami:-»Členjeni priju. telji! Kakor vi. tako sem bil tudi ja/ rojen v V romskem llritolu. »Liatka. ja/. sem bil vrdno rojen v Vrrmskeiu llritolu . Pravijo na Planini pri Vipavi da imajo premalo sodar|t*v za napravo novih kadi. za to Aparajo. V /vonovr pocukat« nafte starašinslvo za glavo prc repa dozori. Pravi/o, da periodični mesar r Spodnjih Vremah »pozna pravo težo prašiča na .sledeči način Na eno stran vage dene praAiča, na drugo pa naklada kamenja, potem sede na pra« zen zaboj in ugiha. koliko hi utegnilo tehtati tisto kamenje. Pravijo. Pruvijo zlobni jeziki, da ženske ved« no pretiravajo. To jc kajpada najgrša laž, kar ste jih šc čuli. J/lz »cin ' pripravljen vsak ča« podati, javno, no* tanko potrjeno izjavo, da nisem ni« koli v svojem življenju poznal žen* (.kc, ki bi pretiravala, ko jc povedala — *vpjo starosti Pruvijo, da je nova vojašnica linah« čnr. straže v Postojni zidana tako sla« bo, da jc komisija zaenkrat neče pm* vzeti. Zidovi obstoje i? dv$h l»cton« škili sten debelih 3 prste, vmes jc praznina. JSiavba stoji na. prostoru, ki jc burji in zufnctoii1! najbolj izposta« vljen. Pruvijo, da jo cerovsko Čitalnico, njen prapor, jtakor tudi njen ponos, z odborom vred odnesla vojna vili« • ra, v sled česar sc T rele t mrki kjub ve«, seli. nek ter i - so pa v znak ialošti oblekli črne srajci-. Pruvijo v Postojni, da jc vojašnic* za financo io dograjena in sicer tako, 'da čo jc vlada nc bo hotela provneti, sc bo lahko naselil vanjo »Cuk« s celo svojo družino. (Op- ur.: Cuk in .Sova prideta pogledat.) Pruvijo, da jc bilo za Binkoštnc praznika po SUpp pri Vipavi vse ru» deče tainih plakatov;-Celo »Cuk« jc imel svojega z vabilom k »veselici« in ____na dvodnevni rekordni ples 20 In 21 maja 1923 v posebne narodne pa« mene. Živel »jaz«, ne društvo. ■ Pravijo, da je »narodno« druStvo Lipa na Slapu, eminciHoo narodni pri« 'jeditvi »Slov. izobraž. društva« iui« sprotovalo 8 protiprireditvijo dvo» dnevnega anarodnega« "plesa. Res lepa tekma 11 Prov i jo, da sc dobe na Slapu pri Vipavi odlični gospodarji, ki so hudi nasprotniki plesa, pa le. c^oklcr «c godba ne prikaže, potem pa »hajdi« VS.-Tdružina na plesišče! Pravijo, da jc na Slapu neko drzno dekle mesto velikonočnih Iisjkov po« nujalo gospodu plesne lističe. Pravijo, da se jc. v Zagorju na Piv« ki nekemu Jprncju zmešjilo, ko jc rav« ho pomagal delati oder za ples na hinkoštni praznik. Ni čuda, da se ta bolezen ponavlja. Prvič sc -mu jc zmešalo, ko je o polnoči na pokojMU. .lišču motil svojo punco in drugič, ko so pri shodu vsi možje klicali »Živio« svojemu poslancu; samo Jernej je imel vrabca pod klobukom. Cuk obžaluje reveža. . Pravijo, da jc pri godbenem odseku v Postojni vladala mrzlična napetost . na veliki slavnosti, katera se jc vršila v podzemeljskem raju" postojnskem, 'i— V ta namen so se mučili na vse pretege »giovinezzo^in par poskočnih »foxobiranjo kosti. Oh prevratu poginule pare spravljajo na dan, tako da morajo a svojimi trud« nimi kostmi 'zopet v svetovni obrat Prične ite hidi z prekopavanjem »j*, trdvga inrhovišČa« .za Sovičem,' da ga izkoristi, ter-se zato išče več pod. zemskih kopačev ali rudarjev in oh. enem tudi potnikov. V." • Pravijo postojnski gostilničarji; da jim žc ves teden pi treba kuhati; to. liko jedi jim je ostalo, in da sc'takih povojnih obiskov njih jame kakor jc bilo zp Binkošti, prav nič ne vese« lijo. Po mestd od takrat ni več videti psov ali mačk, ker se vse pasejo za •vrtnimi ografarni - ter grizejo ostale ribje koščke In žclvino hiše. Vrtnarji ni pa zadovoljni uiaucjo rol« čci, da so jim-ta dan vsi pol^i Izginili. Pravijo, da bo v Mirnu -letos zelo dobra letina pese, da bodo delali obilo nludkcga cukrčka, da.'se bodo dekleta oblizavalc in kitare lepše godle. Pravijo, da so mirenski fantje ho« teli deti mirenski; dekleta v »Čuka«, a sc j (m nI s^oncsbj. ' Pravijo, da odkar je prišel na Dob Otlleo učilelj z juga, otroci no znajo več slovenščini;. Stariši mi razpisali več službenih mest za tolmače. iT Vpišite se iimpreje mej naroinike ».Goriške Matice". Letos prejmete kresen molitvenik is peresu največjega slovenskega pisatelja f. S. Finžgarja. Molitvenik cirtižule vse lepe lastnosti, du ga bodo vsi veseli: otrod in odrasti!, preprosti in izobraienci. Poleg krasnega molitvenika prejmejo naročniki se Veliki Koledar In se dve drugi kniigi. Vse skupaj ka 6 L reči šest lir. Ni |e mej julijskimi Slovenci ustanove, ki bi bolje sluilla LJUDSKI P R O S V E TI ko Goriška Matica. Zato pa pristopite vsi v krog te prosvetne ustanove ! Vse knjige se izdalo z dovolitvijo obritvijo ce in od« cerkvene oblasti. j^i^iiki Tle' par nas šo se VBo&lc tajšne reči, do bluo škoda, dc bipo avjčtenc Vjedli za nje, Umru jc naš Gvick> Podrccca, k* nje bju Rczjan, kukar je nas pisali »Goriška Straža«, ma špjetrovac. Pred uojsko je bju papež od sočjalistu an je pisu njega vangetgor na muša (Asi? no). U cajtu uojske s'jc zbrau buojš korito z venč plačo. Ku Špjetrovac, je nankrat ratu tajian patrjot, de nje vjedu kan z sudmi Nesu jih je u Ameriko in tan je umru. Na slovenščini smo imjel samuo adnega malarja-in še tist je bju Lah. ,Um£zu jc marskajšno cjerlcu an skor* usč oštarije. dol po dolin. O* stirji so pokupil uso ardečo farbo za fabrikat vino, takuo de saromak nje mu vič ardes Čc farbe za malat, an je os tu prez djela on, za, ne umrjet za Iakotjo, rajš je šu u Špjetar an se je objesu. Pa Špjetruc, Iči so usmiljenega sarca do tistih sort artištu, so ga na njih Špc^ }jž« nabasal u karjolo an takuo nazega pejal u britof. Gaspodar tistega puža al trehina, lq*uoz trikrat na dan ~ koba^iake slovenje u Čedad in slovenske Taljane u Kobart, se je ustrelju tan.ii Goric: Od» kar njegq kaf6=main, al po do« mače mažamn, je bju nainalan gor na Čuku na pal'c, nje bju vič par čisti pamet. Pa sam Buoli vje, zaki še je šu stre jat u Gorico, blizu gnjezda od -CUIMI Barnaška muzika počas' po? Čas', rata adna tih parvih u Itaiij. SA Še je navadU šc tisto in ar č j o. »Milka moja, Milka moja -z^M al moja, ti si ihoja - j«t ttM- ki jc trkaj ufieč MuftollnU- barrtaški -muzikantje kambjajb še mon? turo, za sigurno dc Mušolini jih povjdbl gost na, bjceta, ka* dar ga bojo. kronal za cesarja če u Rimč — kar mu . s^rčno • želi / Petar Matajurac. MILO IN JEZIK.- , .Moj oženjeni prijatelj pravi, da je poskušal omiliti ostrost jezika svoje žene s tem, da ga je namazal z mehkim milom. »Res je,«' pravi on, »da je milo odstranilo malce. ostrine, na žalost pa, klepeče zdaj mnogo hitrejše nego prej!« UBOGLJIV SIN. Moj oče pravi, da imar naj* ubogljivejšcga sina. na svetu. Ako mu reče: »Delaj, kar ho*. češ,* stori to brez mrmranja. . MISLI. ' Nikoli ne mešajte krompir* ja s čebulo! Oni dan sem vr» gel v'koš krompirja par čebul,, drtigi dan jc imel krompir vse solzne oči. 2ENJTNA PONUDBA. ydovcc dober za pit. več me-' scccv brez dela, zagotovljcji tudi za naprej, se želi seznaniti z gospodično od 18. doJ20. let z vsakdanjim ! zaslužkom. Vdove obrtnice tudi niso zavržene. — Prednost imajo go^tllničarke Ih šnopsarke. — Le rosne ponudbe pod »Lepo življenje«. SKRIVNOSTEN NOS. Stnic Tone jc pisal, da-bo obiskal .sestro. Ona pa je svarila s vole otroke, da iiq sme$o govoriti o stričevem nosu Ocer 'ga ta všled neke bolezni splpli Jpiei ni.) Stric Tone jo dospel, radovedni. ofrocl so ga oUstonill in jasno lc> da je bil ravno nos središče njih zanimanja. Dobremu šiniču je bilo u> mučno, zato .de dejal: »No. otroci, vi se, po ka* ue morete ločili (Kjl njpjegia nosa.« »O ne, s4ric,«.so dctjaii otroci. »Mati nam jo prepovedala govoriti o tvojem npsu, stoda 4i ga niti mnjašl« BAHAČ. Moj znanec Sramotnik je veUk bahač in lažnjivec. Nje* gov Ipkalni patriotizem presega vsp meje. Vsako stvar, ki, jo vidi, ni taka, kakor v njegovem kraju. Ako pije pivo v gostilni, zatrjuje povsem prepričeval* no: »To jc pifo? Brrr! Pri nas je pravo pivO, hej!« Če je v gledališču mrmra: »Kuj so to igralci, k*j je to gledališče? Pri nas vse lepši igrajo. Mi imamo glec&lišča!« Ako ugleda slučajno mrliča, vsklikne: »Ali je to mrfič? Pojdite no; pri nas doma so vse drugačni mrliči.« In tako "dalje. — Nekoč sedimo pri Bir* ku v kuhinji pri kosilu. Nek gost pravi: »Cujte čujte, kako je zagrmelo!« Nakar pa pri* pomni Sramotnik: »Kaj to se pravi, grometi, to naj bi bil grom ?Pri nas vse drugači gr* mi!«- NENAVADNA JED. V. rcstavrficiji sreba svojo juho prijeten Nemec, ki se pa ne more fchiziti v slovenskem jeziku. Čita m obrača, jedilni list ter naposled triumfalno pokliče natakarja, ker se mu jc posrečilo iir#ziti. »Kospot kelner, jas šeleti bečenko.« ''••' »Pečenka jo počla, gospod«, odgovori natakar. Gost: »Pa topro, brinesite bečenka pošla!« , V- ZANIMIVOST Neki luteranski misijonar na Sumatri je pisal domov) da je imgl priliko ogleda« sf tisto ognjišči, na kateriem so ta* mošnji »fararii« skuhili prejš* njega misijonarja. Pravijo, lukovlki fantje, da je do« pi&njkuv prejšnjem Čuku. zelo sko«' mina. ko vidi, da si ga drugi fantje pri voSči j,o kakšen pol litra. On Iii si ga namreč tudi rad. pa je menda ».suh«. Gostobesedni možč pa naj pr« vo sam poskrbi za Adamovo rebro, •drugi se bodo žc sami. >prkimal« za« njo. Pravijo, d« se jc meti Itiljenci in Orchovci dosegel koncčno sporazum glede mosta v Vrtačah iu »icor so se sporazumeli takole: mljcnci nmdajo svojb polovico mosta na »Trnovo« »Trmoglavost et. Comp« Orchovci pa svojo na Lokvieo tvrdki »Necedi«-ramo«. 7.a izkupiček pa si t>odo na« ročili f>r» Fužini »Coutc Nemec et ()omp.> podmorski čoln s 36.5 miiji-mi silami. 1'odmorski čoln hode vodil Ofcoz »prokuro«. Pravijo, da jc uclido nahujskal ču« ka, da je s svojo ljubeznijo zašel v Knžmuue. Povem pq Čuku to, da naj pusti pri miru krojače, drugače bode imel narobe hlače, Imamo pa mi kro« jači tako velike škarje, da čuka ostri* žemo. > men. ilomo videli, če sc dekleta rca odpovedo plesu. Krušno. Drugič kaj. to Je preslabotno. Cmnotu. Kralkc Stvari, a slabe vso tri. — Slu-/iigora. Čudni Ijlldje. vedno bi se vir« kli za-lase. Preoselmo su ud zdi. zato ie v kolu fcedi. - Sturje. V koši Stevcrjan « Kakancc. Ne razumemo. -- Sit/rije. Hvala za dovtip, ki jc sil* no star iu pre.mlot in jja je v listu tež« ko prinesti Diimmtkc dekle. Slabo pisani«. Cuk ne moro brati. - Tolmin. |ti bilo prehudo, spada pred aodiiče, 'četudi jc. morda resulca. — Imenje. Ne blatimo preveč deklet, čc nI po« treba. JelUnl Vrh Slabo. V koil — Vlpotte. Vse ({a ue moremo priob« čili. - Modrujte. 7. imunom - tega pa nc! Vaa, če hočete I - /io/ogrui. Čc je slovensko dekle pisalo slovenske* mu lantu slovensko pismo, ga no bo» mo priobčili. Kakšen greh pa„jc to? Nepridiprav. 1'rcosc.bno. prelokal« no. premalo zanimivo. Drugič! Vrh. Nič ue Ito. za zdaj v koši Juke Makaronlč. Si", malo počaka)! - - VELIKE ZALOGE PO ZNIŽANIH CENAH Izredna prodaja na račun tovarnarjev VIDEM • Via Savorgnana št 5 - VIDEN Glavna zaloga v Milanu. Nazaj k cenam Iz predvojnih- Volike množino tkanin so bodo razprodajale neposredno konsumentom po lastnih cenah lovarne. Razprodaja se prične 8 prvim junijem in sicer samo v ulici Savorgnana št. 5., ki so no sme zamenjali s Irgovinamr; ki hočejo biti enake našim. Naštejemo nekaj predmetov: Obrobljene žepne rute Moške nogavice P rtiči za čaj Cvirnati prtiči Prtiči iz gobe Kuhinjske brisaže Namizni prtiči Madapolam. m. po Švicarska vezenina Navadno sukno, m. -.75 1.J0 1.25 2.90 1.90 1.90 2.50 230 2.50 295 Ženske, črne in barvane mi« gavice L. 2.95 Pletene ovratnice ,, 3.50 Naranuiicc ,, 3.50 Srajce vezene „ 9.50 Ženski jopiči, vezeni „ 3.95 Dvonitno Sukno 100 cm. m „ 4.25 Preproge za pred posteljo .. 4.90 Ženski jopiči ,. 5.90 Vezena spodnja krila „ 9.911 Angleško lahko blago (Pclle uovo) L. 4.95 Gombinouscs za gospe „ 15.50 Rjuhe s preluknjaniru ro« bom ,. 29'90 Posteljna odeja „ 29.90 ▼olncna odeja „ 29 <>0 Zim na ta blazina „ 49.90 Vezene rjuhe za 2 prostora „ 55 'H) Barvane odeje ., 64.90 Bogata izbera moškega in ženskega blaga Žametno blago za lovce — Izgotovljono perilo — Bornhaže-vina -— Navadno in sukno iz lana — Prti ln prliči — Namizno porilo — Maje — Chabhc — Robci — Brisače - Bela in barvana spugna - Preproge - Zavese - Prevleke - Za mobiljo - Posteljne odeje - Volnene odeje - Rastlinska žima - Opreme za neveste, za prenočišča, za zavode, za penzijotie, blazine izgotovljeno iz naravne in rastlinsko žime. Posebni popusti za razprodajalce. Naroči se lahko blago pismenim potom- Stalne cene. Stalne cene. Blago, ki ne zadovolji kupca bodisi radi cene ali pa radi kakovosti, se lahko vrne. Dobi se tudi posebno blago za duhovnike. - - Neposreden o voz volne za blazino. Trgovina je odprta od 8. ure zjutraj do 18. ure dopoldne. FOTOGRAF JOKDAN OIILAK (iorlca. ulica XXIV Maglo 16 (prej Tre R6) priporoča svoj folografičini, u- inotiaški aleljč. Na žcJjo pride slikat tudi na tloiu. Ilovečuie in zmanjšuje vsakovrstne fotografije. Izvršuje fotogafije za potne letfiti-nmoije v eni url. HIRODILN I CA * v zvezi v lastno MT dišavnico IV e. GRAPULIN Nasproti Ljudskemu vrtu). Na drobno- Tla debelo. Cene brez vsako konkurence. Učenka se sprejme v trgovino z mešanim blagom. — Več se izve v trgovini M. BRUS, v Sp. Idriji. Pozor! Od dne 15. aprila naprej popravljani ure po znižani ceni. Popravljam žepne ure, budilke in druge po IO komad. M. &UUOOJ, lir ur vin dclln Ilnrrlero 43. pri driavucm kolodvoru » OORICI. IHoblliJe domači In inozEiski izdelki- NAJNOVEJŠI VZORCI. STALNO OOHAJANJi: O. KICU1MT, Gorica. 1'iazza deli« Villoriu (na Travniku) filr.v. 21. Telefon Slcv Mi. l\iioi'ue iu |rI>c, pohiAlvo. železni in medeni pdateljnjaki, o« mu n" iu ograje /a predsobe; »prejemnice, garniture. »Club* [n navadne, inobilije /a urade, v mucrikaiinkcm slogu lu navadne, nloliie. in naslonjali v veliki i/lieri, mizice. po|Miluc pisarno, vozički za otroke, divani, žim* ime. v/mcli (Aufttc) ital. /'<>/■> j/fiu npr anu reMluvrucI/, uradov In z uvodov. POSIIiNI POPUSTI ZA PREPRODAJALCU. Sprejemajo sc vsakovrstna naročila za pobiAtvo in zagotavlja ločno in prvovrstuo napravljeno blugo. I Znpomiille si: Fotograf JERKIC Ima svoje odlikovano podjetje -v Vrl rti ulici (Corso V«*rdl> St. 3« v vlllci na dvoriSču. ...— Meščani! Okoličani! Naznanja se, da sc je otvorila večjih in prenovljenih prostorih starozuanži lisliiraiii pri Črnem tisi Gorica, via S. Giovanni 6. Točijo se pristna briška in Vipavska vina ter izvrstni kraški teran; Postrežba točna. Domača kuhinja. Sobe za potnike. — Dvorana Za zborovanje Toplo se priporoča si. občinstvu lastnik IVAN FIEGL Zaloga piva „ A D RIA " Priznano najboljše pivo v Julijski Benečiji. Zaloga v Gorici, Uia Sitvio Pelico št 10. Za obilna naročila -se priporoča od strani gosp. gostilničarjev Franc Berzellini zalogatelj. Odlikovana goriška čevljarna D" Osvaldo Henrik zapriseženi sodni izvedene. CENTRALA: g^ • PODRUŽNICA: Via Hazzinl 17 UOOCa Cor,o Verdi 13 Telefon 115 Velika izbera elegantnih čevljev za moške, ženske in otroke - Sprejema vsakovrstna popravila .-t :-t Pozor Pozor na najstarejšo goriško zalogo pohištva! Prodajam pohištvo po zelo nizkih cenah, iu sicer: Omare . . od 200 L. navzgor Posteljnak^ „ OO w M Vzmeli - w 70 M w ŽImnfce - » OO „ „ Spalne »obe w SOO „ „ Velika izbera kompletnih spalnic najelegantnejših iu priprpstih z železnimi posleljnjaki. Z obilen obisk se priporoča flllf Drn^ralf *«Iof« pohištva aa H II L D I t J l d K, Goriškem z lastno delavnico v Gorici,Uia Carducd U (prej Gosposka ulica) in ViaC Favetti 3. V»C M AfVac• /K■> mvM""/*'"*"'/K'r/*v» gobica BRUNO SAUNIG gorica Via Carducd 7 v U \m MSljDlICC. Via ^F1 7 usje, nadplati, podplati, čevljarske, sedlarske potrebščine. :: Vrvi, bi«, bičevniki, masti, ličila, barvila. :: MT Sveče, vesek, kacjiia. Kupuj2 čebelnl vosek po najvišjih dnevnih cenah. Tovarniška zaloga podpetnikov PJRELII na debelo. gg Podružnica v Solkanu. . ^cj S Josip Kerše.vani : melianlk In pudkar v Gorici, Stolni trg 9, desno. Zajoga raznih šivalnih in kmetijskih strojev, dvokoles, puik ■ in samokresov, ter vseh posameznih delov, spadajočih v mehanično in puSkarsko sjrokrS. Sttokovni, brezplačen pouk v umetnem vezauju in krpanju. Last na delavnica in popravjjal-piea, Stolni trg 5, Ponlklsnje la lakiranje v vsaki barvi. Priporočam vsakemu Original r Hundlos Bivalne Htroje, ker ho najbolj zanesljivi, za te Jamčim 15 let. Podružnica LJUBLJANSKE KREDITNE IIANKE v Gorici, Corso Verdi „Trgovski Dom" IJr/.oJavnl nanlov: IJ CJBrJANSKJL BAWKA Tolef. it. 50. DdnISka glavnica S H S kron Rezerva S II S kron SO milijonov 64 milijonov Centrala : LJUBLJANA DnHril¥nirn • ,lreiicc. Kranj, MHkovlf, Celje Maribor, Novi Sa