Jt96.
V Gorici, v torek dne 27. avgusta 1907.
Iifcij* trikrat na teden, in sicer v torek, Četrtek
»koto   ob 4- ttri popoldne ter stane  po poŠt' " ."^^j gli v Oorioi na doni poSiljana: fe'       vso leto      ........15 K
Teftaj XXXVII.
. 10 .   5
prične Številke stanejo 10 vin.
S O CA" ima naslednje iafc^due, priloge*,(JUjunu-,
„ j„t'u „&atipot po Soriškem in GradiSCanskem" in idipot po IJubljani in kranjskih mestih", dalje dva. iit v leta „YomiI red l^lezaic,  parnikov in poštni!
'rt'1 ter mesečno prilogo „Sl0?enski Tehnik".
Vsročnino sprejema Hpravništvo v Gosposki ulici .,v T L nadstr. v »Goriški Tiskarni« A. GabrSČek u naro5Jla brei di^oslane naročnine se ne*oiiramo *
Oglasi in poslanice se računijo po Petit-vrstak če .^o J-krat !6 v, 2-krat 14 v, 3-krat 12 v vsaka ^ Večkrat po dogodbi. Večje črke po prostoru. — „ Kt?Wauie in spisi v uredniškem delu 30 v vrsta. Za ¦v&o iu vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost.
Odgovorni urednik in izdajatelj Iv
noat.   \ anKlv&i
»Vse za narod, svobodo in napredek!«   Dr. K. Lavriž,
Uredništvo
se nahaja v Gospos':i ulioi St 7 r Gorici v I. nad h Z urednikom je mogočo govoriti vsak dan od 8. do 12 dopoludne ter od 2. do 5. popoldne; ob nedeljah in praznikih od 9. dol?, dopoludne. Up ravniStvo se nahaja v Gosposki ulici št. 7 v I. nadstr. na levo v tiskarni. HaroBnlno in oglase Je plačati loco Gorica Dopisi naj se pošiljajo le uredništvo. Naročnina, reklamacije in druge reči, katere ne spadajo  v delokrog   uredništva,   naj   se   pošiliajo   U upravnlštvn.
»PRIMOREC" izhaja neodvisno od »Soče« vsa-petek in stane vse leto 3 K 20 h ali gld. 1-60.
»Soča« in »Primorec« se prodajata v Gorici v naših knjigarnah in teh-le tobakarnah: Schwarz v Šolski ul., Jellersitz v Nunski ul., Ter. Lebau na tekališču Jos Verdi, Peter Krebelj v Kapucinski ulici, I. Bajt v po-kopališčni ulici, i. Matiussi v ulici Formica, I. Hovansk. v Korenski ulioi št. 22; v Trstu v tobakarni Lavrenčifi na trgu della Caserma.
ič v Gorici.
— TaUfon Št. 83. —
»Gor. Tiskarna« A. Gabršcek (odgov. J. Fabčič) tiska in zal.
XHf. mednarodni svetovni kongres svobodomislecev v Pragi.
Dne 8., 9., 10., U. in 12. septembra ^ j;o vršil v zlati Pragi XIV. svetovni kon-765 „svobodne misli". Za Parizom, mestom oltaireja, za Rimom, mestom Garibaldija, sedi 1'raga, mesto velikega mučenika Jana iicsa, kot prastaro gojišče svobodne yede in -iobocfoega motrenja, ter se veže s prejšnjima ! častno trozvezo.
Vodilna misel svetovnega kongresa v iiimu je bila ona z orožjem leta 1870. izvo--vauetfa triumfa posvetne države nad cerk-.eco. Vodina misel kongresa v Parizu je bila cveliamje parlamentarnim in postuvnirn po-:::s dosežene ločitve države od cerkve. Vo-:;iQa misel kongresa v Pragi bo ta-le: ;globljenje idej, ki  vodijo  v p o-
»etnost celotno evropsko družbo ,.\ poti socijalnega in postavnega razvitka. V liani se izdelajo z resnim filozofičnitn delom ii pudingi vedinih resnic oni temeljni stavki, ii naj vedejo v skladu .s socijologičao resnic-L;ijo človeštvo po poti napredka in vspeš-t.t:a rn/vitku.
Program  kongresa  je  ta-le:
f. septembra dopoldne: otvoritveni
g0Y6r prof. I. K rejci j a s praškega vseu-diitfi Nato pozdravi in referati delegatov iz »iniije, Belgije, Francoske, Italije, Švice, Španije, Poljske, Argentinije. Potem sledi poeočilo wfesorja Rektorja Denis-a, nekdanjega rektorja RsniiliSea v Bruslju, o delih za izdajo nove enciklopedije. Popoldne ogled Prage. Zvečer
'svnostna gledališka predstava na čast ?o=tov.
U. septembra dopoldne: administra-
»na seja  delegatov   c   temi:   organizacija
»»obodne  misli".    Popoludne   svobodna
-ia:  (Svobodna  šola   in   svobodna misel,
f'"*k v šoli in pravica do poduka v vseh
'cpinjah šolske izobrazbe.)
i o.  septembra:  ločitev  države  od
«kve: isvetna država, mrtva roka). Zvečer:
^iališka predstava.
11.   septembra dopoldne: patriotizem in svobodna mieel, Popoldne: posvetna družba (reforma zakonskega prava; družabno stališče žene; zažiganje mrličev; svoboda vesti.)
12.    septembra popoldne: Pregled storjenih del, prosti predlogi; določitev prihodnjega kongresa; slavnostni zaključek. Zvečer: slavnost, katero prirede praške sekcije »Svobodne misli".
Kongresna dela izvršujeta češka in nemška sekcija svobodomislecev na Češkem s sedežem v Pragi. Naznanila, vprašanja in informacije je nasloviti na: Kari Pelant, Praga, Kral. Vinogradi.
Generalni svet „Svobodne misli" se obrača do vseh svobodomislecev vseh narodov, do svobodnih društev, do vseučilišč in društev za vzgojo ljudstva, do znanstvenih društev, sociologičnih združeb, do dijaških in delavskih društev, itd., da naj delajo z vso močjo in eneržijo na to, da vspe kongres kar najsijajneje; pozivlje na obilen obisk ter na moralno in materijalno podporo. Pod oklicem so podpisani tajniki raznih narodov. Za Slovence je podpisan visokošolec Lenart Lotrič v Železnikih. Na kongresu bomo zastopani tudi Slovenci.
Ta svetovni kongres svobodomislecev v Pragi bo nekaj velevažnega, zategadel pa bo omenjene dni pogled vsega izobraženega sveta obrnjen proti zlati Pragi.
Družba sv. Cirila In Metoda v Ljubljani in vžigalice.
Vodstvo „ Družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani" z ozirom na neistinite vesti, ki so se zadnje čase širile glede razmerja „Družbeu do založnika vžigalic tvrdke J. Perdan in glede njenega poslovanja, objavlja sledečo ž njim sklenjeno pogodbo, z opomnjo, da „Družba" nima nobene zveze in tudi mora v smislu pogodbe odkloniti vsako zvezo s kako tvrdko, ki bi prodajala vžigalice v njen prid. Kar se pa tiče kakovosti vžigalic,  prepušča vodstvo
§ 1. „Družba sv. Cirila in Metoda" v I jrbljani prepušča z ozirom na sklep, storjen v 184. vodstveni seji dne 12. julija 1907. tvrdki „J. Perdan" v Ljubljani razpečavanje vžigalic družbe sv. Cirila in Metoda za čas od 1. (prvega) julija 1907 (sedem) do 1. (prvega) julija 1917 (sedemnajst), torej za dobo desetih let.
§ 2. Tvrdka J. Perdan prevzema razpečavanje vžigalic družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani za dobo desetih let, to je od 1. (prvega) julija 1907 do 1. (prvega) julija 1917 (sedemnajst) pod sledečimi pogoji:
a)  se zavezuje plačevati družbi sv. Cirila in Metoda v Ljubljani, počenši s 1. (prvim) julijem tega leta od vsakega razpečanega va-gona vžigalic znesek po 240 kron (dvesto in
j štirideset);
b)  garantira družbi sv. Cirila in Metoda iz razpečavanja teh vžigalic najmanj 6000 kron (šest tisoč) dohodkov na leto. Za slučaj, da da bi ne razpečala toliko vagonov vžigalic na leto, da bi to razpečavanje doneslo družbi 0000 kron (šest tisoč) na leto, zavezuje se vkljub temu eventualni primanjkljaj do «000 kron (šest tisoč) družbi sama plačati tako, da je družbi garantiran iz razpečavanja vžigalic znesek 6000 kron (šest tisoč) na leto.
§ .-). Ta pogodba je za družbo sv. Cirila in Metoda za dobo desetih let neodpovedljiva, dočim je tvrdka J. Perdan opravičena od te pogodbe tudi pred pretekom te dobe po poprejšnji enoletni pismeni odpovedi odstopiti.
§ 4. Družba sv. Cirila in Metoda pa je upravičena to pogodbo pred pretekom pogojene dobe razrušiti, to pa le tedaj, če bi tvrdka J. Perdan nepravilno postopala in bi se vršile kake nerodnosti, vsled katerih bi bila družba oškodovana.
§ 5. Vžigalice morajo biti tudi v bodoče glede kvalitete take vrste, kakor so bile doslej ter morajo nositi na zunaj tisto etiketo, kakor
§ 6. S to pogodbo se razveljavljajo vse prejšnje pogodbe, katere je družba sklenila glede razpečavanja vžigalic s tvrdko J. Perdan. — Le glede užigalc, katere je razpečala tvrdka do 1. (prvega) julija tega leta, velja še prej-
sodbokupujočemu občinstvu. Pogodba je sledeča:    šnja pogodba in je glede teh razpečanih vži-
galic tvrdka J. Perdan zavezana brez zamude družbi podati račun.
§ 7. Dokler traja predležeča pogodba, ne sme družba sv. Cirila in Metoda nobenemu drugemu poveriti prodaje in zaloge tacih in enakih vžigalic, ki se prodajajo na korist družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani.
§ 8. Tvrdka J. Perdan j« zavezana družbi sv. Cirila in Metoda o prodanih vžigalicah dati vsako četrtletje natančen obračun in pri tej priliki družbi izročiti dotične doneske, od katerih pa mora vsak četrtleten donesek znašati najmanj 1500 kron (petnajst sto).
§ 9. Ta pogodba se je napravila v dveh enako se glasečih proizvodih, od katerih dobi vsak pogodnik po en izvod.
V Ljubljani, dne 20. julija 1907. Laka Svetec l r.              A. Hndovernik 1. r.
prvoiiiostnika namestnik.                       blagajnik.
Josip Perdan l r. Dostavek uredništva. — Ta pogodba nudi družbi s. C. in Ti premalo ugodnosti. —• Zakaj družba ni napravila pogodbe po vzorcu istrske družbe sv. C. in M. ? Ako smo prav poučeni, se je ponudila „ J a -d r a n s k a b a n k a ", da organizuje to kupčijo po istrskem vzorcu. Zakaj družba ni sprejela te ponudbe? — Posledice so te, da trgovci raje prodajajo istrske vžigalice. Na Goriškem so istrske jako razširjene, celo v oddaljenih hribih. — Ali naj trgovcu to zamerimo? Dobiček je itak majhen 1 Zavoj (10 škatljic) stane trgovca skoro ti v, prodajajo jih pa po 12 ali 14 v.
. Vprašanje je: Zakaj so ravno naše vžigalice dražje? Ali morda ta višji skupiček pri celem vagonu ne dosega že prispevka družbi sv. C. in M. ?!  Zahtevamo pojasnila 1 i
DOPISI.
V Jamljatl. — P. n.! Sklicujoč se na § 19 tisk. zak. od 17/12 1862 drž. zak. štev. 6 ex 1863. zahtevam z ozirom na dopis Iz Doberdoba v štev. 93 „Soče" od 20. t.m., da sprejmete v zak. roku na istem mestu in z istimi črkami nastopni   stvarni  popravek:
Dvajset let pozneje.
Nadaljevanje                                       j
^ »Treh mušketirjev". =
Francoski spiaal: *=*=   ALEXANDRE DUMAS.   =|
(Dalje.)
—  Tako je, gospod! Dobro ste poučeni.                 I
—  Nekega jutra  pride   zelena knjiga; prinesel J« princ Marcillac. Bil je že skrajni čas. K sreči je
Mariji Michon in njeni spremljevalki, po imenu Ketty, l?av dobro stala moška obleka. Princ je preskrbel fariji viteško, Ketty pa lakajsko obleko, poslal jima le dva izvrstna konja, in pobegnili sta nemudoma iz
°wr8a ter se obrnili proti  Španiji.  Pri vsakem naj-
^šem šumu  sta vstrepetali, in izbirali sta samo
^nsk8 poti, ker se nista upaii na velike ceste. Če
18ta m<>gli dobiti prenočišča, sta prosili gostoljubnosti.
—  Ah, v resnici, natančno tako je bilo! vsklikne s^pa Chevreuse ter tleskne z rokama, čudno bi bilo pa vendar... Vojvodinja umolkne.
Dot? ^a *" kN sledil ubeglima do konca njijine JT? pravi Athos. Ne, milostna, nočem zlorabljati U eP°trPežljivosti: slediti jima hočeva samo do majhne ^usinske vasice, ki leži med Tullom in AngoulSmo;
maJhna vasica se imenuje Roche-1'Abeille. oz«      P& ChevreU8e Ja vskliknila iznenadeno ter se le n? V Atnosa z izrazom tolikega začudenja, da se
tnor«l nasmehniti stari mušketir.
—   Gospod, pravi gospa Chevreuse, vi ste čarovnik, in pripravljena sem na vse; toda zares... no, nič j ne de, le nadaljujte.
—  Dolg in trudapoln je bil tisti dan; mraz je bilo; bilo je 11. oktobra, V oni vasici ni bilo nikakih prenočišč, nikakega gradu; kmečke hiše so bile ubožne in umazane. Marija Michon pa je bila aristokratinja; kakor njena posestrima kraljica, tako je bila tudi ona navajena na izbrane vonjave in fino perilo; sklenila je torej, da poprosi v farovžu gostoljubnosti.
Athos je prenehal.
—    Oh, nadaljujte, pravi vojvodinja, povedala sem vam, da sem pripravljena na vse.
—  Popotnici sta potrkali na vrata; bilo je pozno; duhovnik, ki je bil že v postelji, jima je zaklcal, naj vstopita; vstopili sta torej, ker vrata niso bila zaklenjena. Na deželi so ljudje pač zelo zaupljivi. V sobi, kjer je bil duhovnik, je gorela luč. Marija Michon, ki je bila res najlepši vitez na svetu, je odprla vrata, vtaknila glavo v sobo ter poprosila gostoljubnost.
—  Rad vam ustreženi, pravi duhovnik, rad vam postrežem, moj mladi vitez, če se hočete zadovoljiti z ostanki moje večerje in s polovico moje sobe.
Popotnici sta se trenutek posvetovali; duhovnik je čul, kako sta se glasno hihitali; nato je odgovoril gospodar, ali bolje gospa:
—  Hvala, gospod župnik, sprejmem.
—  Torej jej te in ne delajte prevelikega hrupa; odvrne duhovnik, zakaj tudi jaz sem tekal ves dan in to noč bi rad prespal.
Gospa Chevreuse je prehajala vidno iz iznena-denja v začudenje, iz začudenja v osuplost; ko je
gledala Athosa, je dobil njen obraz izraz, ki ga ni moči popisati: videlo se je, da bi bila rada govorila, pa vendar je molčala, v strahu, da ji ne uide kaka beseda govornikova.
—  No, in potem?
—  Potem? ponovi Athos. Ah, glejte, to je ravno najtežje.
—  Povejte, povejte3 povejte! Meni lahko poveste vse. Končno, to mene nič ne briga, stvar se tiče vendar Marije Michon.
—  Ah, da! Res je, pravi Athos. No, torej! Marija Michon je večerjala s svojo spremljevalko in ko sta povečerjali,  se je vrnila, kakor ji je bilo dovoljeno,
sobo, kjer je spal njen prenočitelj, dočim si je pripravila Ketty ležišče na naslanjaču v prvi sobi, to je tam, kjer st« večerjali.
—  Zai ;>? gospod, pravi gospa Chevreuse, če niste sam peki* .ček, potem ne vem, odkod poznate vse te podrobnosti.
—  Dražestn:, ženska je bila Marija Michon, nadaljuje Athos, jedno izmed onih neugnanih bitij, v katerih možganih <s potajajo neprestano najčudovitejše ideje, jedno svrted onih bitij, ki so ustvarjena, da nas pogube vse, kar nas je* Pri misli, da prenočuje to noč pri duhovniku, je prišlo koketki na um, da bi bil sredi*med vsemi veselimi, spomini, kar jih je že imela, na stara dni prijeten tudi ta spomin, da je zapeljala nekoč duhovna.
—  Grof, pravi vojvodinja, pri moji veri, vi mi vzbujate strah.     %
(Dalje pride,)
1. Ni res, da sem izustil:   »saj tudi vi niste I angelji; vsi smo greSniki; kar sem naredil, I sem naredil kot  privatna  oseba,  ne pa kot I duhovnik"; res pa je, da me je vprašal sodnik, če imam najčistejšo vest v slučaju more- 1 bitnega dokaza resnice,  na kar sem  molčal in še le na zopetno  vprašanje  odgovoril, da nisem angelj kakor nihče izmed tam  priču- I jočih. — 2. Ni res, da je dopustil   adjunkt dokaz resnice, reš pa je, da je sprvega skušal prepričati me,  da bi tožbo umaknil, potem se je dolgo  trudil  za poravnavo. — 3. Ni res, da je, »po dolgotrajnem pogajanju" sodnik obtožence oprostil,  res pa je, da se je še-le zapisnik spisal z izjavo, da ne morejo nič proti moji   časti  reči in  da prosijo od-puščenja, za kar   so bili izrekli. S tem zapisnikom bil sem zadovoljen ter sem odstopil od nadaljne tožbe. Na to jih je še-le oprostil. Prim. zapi8nik_v prepisu J —  4._Ni re\ d* J se po lastnidobroti plačali  pričnihb, res pa je, da so to morali storiti vsled ustne pogodbe. — 5. Ni res, da sem jokaje izustil; „ja, kaj  gredo ti gospodje preč,  ne  da bi mene prosili odpuščenja, res pa je, da sem se zavzel, ko so jezni odhajali. V Jamljah, 22. avg. 1907.
Karol Perinčič.. duh.
Dostavek uredništva. — Priobčili smo ta popravek, ki ničesa ne popravlja, le radi zanimivosti. V bitstvu vendar p o-trjuje — vse. Zakaj Perinčič ne popravlja tudi našega članka, kjer so napisana dej stva, ki vsa govore za popolno oprostitev tistih, katere je tožil, saj so govorili čisto in golo resnico. — Kako more katoliški duhovnik tirati ljudi pred sodnijo, ker so govorili — resnico? S tem bodi za zdaj konec. Perinčič je za nas premalenkosten babjek, da bi se dalje ž njim pečali. Še imenitnejšim "prizanašamo !
Domače in rožne nouke.
Za družbo si. Cirili In Metoda nabrala o
praznovanju cesarjevega rojstva v veseli družbi g. Kristina Furlani iz Št. Andreža K 13 —
Poroki. — Jutri se poroči v Medani g. Maks Durjava iz Bovca, trgovec v Dort-mundu,zg.Čno Anico Mlekuževo iz Bovca. Vse najbolje S
Smrtna kosa. — Danes v jutro je umrl g. Lovrenc Špes, c. kr. poštni poduradnik v pokoju v Gorici. Pogreb bo jutri pop. ob C. uri iz bolnišnice usmiljenih bratov.
Premeščen Je iz Gorice v Kovinj avskul-tant g. A. Manzoni; iz Eovinja v Gorico pa avskultant dr. Lavrenčič.
Na deželni gluhonemnlCi je imenovan za učitelja na mesto pokojnega g. Ant. Radeža Ivan Reščič, sedaj kaplan v Bovcu. Beščič nims nikakih izpitov za tako mesto, pa je vendar imenovan. Kaj ni bilo nobenega sposobnega kompetenta? Beščič je bil, predno je bil sprejet v semenišče, ljudskošolski učitelj na Goriškem.
Gregorčičeva plašča f RHismiargu. — Iz Ri-hemberga: Kakor je bilo že objavljeno po časnikih, ima se 1. septembra vršiti t Bihem-bergu slavnost odkritja Gegorčičeve plošče. Nekateri so bili zato, da bi ta dan vsi, splošno, brez ozira ra strankarstvo, proslavili. Toda znani fajmoštar Štrancar bi tega ne mogel prestati. Najprej je vžalil pevce VaSčane in potem spletkaril toliko časa, da se je tudi g. Poniž, ki je imel voditi skupno vse zbore, odpovedal. Noben zbor se petja ne udeleži, razun tisti fajmoštrovi revčki, ki jih neki or-ganist uči. Slavnost bo seveda popolnoma klerikalna: Najprej govori Pavlica, potem prof. Berbuč, pojo cerkveni pevci-otraci, mesto godbe bodo klerikalni tamburaši iz Črnič in če morda zvedo še za kaj črnega, privlečejo tudi zraven, — Gregorčič je bil krotek mož, pa da bi zdaj prišel v Bihemberk, bi menda vendar ie ošvrkal take strankarske razdirate, ki onečaščajo njegovo ime. Naprednjaki se veselice ne udeleže!
PevmsU salami pred sodaijo. — v tiskovni
pravdi krčmarja Brezigarja je dokazano, da so fantj6 šli skozi njego?o krčmo na vese-lični prostor, splezali na maj, pobrali aalarae in drugo blago, katero so si razdelili in ga pojedli. — Vsled tega je državno pravdni-štvo obtožilo štiri fante prestopka tatvine. Obravnava je bila danes predpoldne. ~— Obdolženci so priznali dejaujo. a zajedno izrekli, da so Škodo tudi že poravnali. — Zagovornik Dermastia je predlagal priče, da se je to res zgodilo, ali sodni tajnik Mu si na ni smatral za potrebno, je verjel, da so ob-
dolženci    škodo    poravnali,   ter   jih   je oprostil.                                                     J
Ako bi bili fantje obsojeni, bi bili došli prav po nepotrebnem v to smolo, ker jim j tega nikdo ni privoščil, nikdo jih ni ovadil. Krčmar Brezigar hoče biti pri toj aferi po- I vsem nedolžen. Bomo videli, kako se mu posreči dokazati to nedolžnost v pravdi proti nSoči".
H koncu dostavimo še, da bo »Gorica" gotovo zopet drmastila o — blamiranem Gabrščku!
Teodoro Hribar |a Slovenec! — Tako podlega, tako lažnjivega lista, kakor je »Gorica", ni med Slovenci.  Ta list pravi črnemu belo in belemu črno. Drzne se izustiti najgorostas-nejšo laž, drzne se  reči, da je res, kar ni i res, pa če je neresnica še tako široko znana. O Teodora Hribarju pravi,  da je  Slovenec, sin umrlega rodoljuba. Hribar je res sin slovenskega očeta, toda on  ni Slovenec.  On Je »gorizion", on je Lah.   Kot  takega  ga pozna  cela  Gorica: Slovenci in Lahi. Ta Hribar je nastopal  svoj   čas  prav arogantno proti Slovencem.  Tega Hribarja smo takrat tudi opetovano v »Soči" ošteli.  Nekoč ga je neka notica tako spekla, da se je bil I prišel kregat v uredništvo,  Kregal  se je po I nemško. Pri nas smo  ga pošteno  ošteli po I slovensko in zapodili. In ta notica  se je tikala »Krojaške zadruge". Takrat smo branili ^Krojaško zadrugo"  proti njemu, kjer je ril proti  zadrugi v hribih.   In   sedaj   gospodari Teodoro v tej zadrugi!! Hribar je tak Slovenec, da je zapisal za  svoj materni jezik ob ljudskem štetju laščino.  Če  so torej Slovenci vd tisti, ki   so  napisali  ob  ljudskem štetju laščino za  svoj  materni jezik,  potem I sploh ni Lahov v Gorici, ampak sami Slovenci. Taka je modrost »Gorice", kadar jej gre za to, da ščiti svojega laškega ljubljenca. Hribar je Lah in ostane Lah,  se giblje le v laški družbi  — Slovenec ne bo nikoli, pa če »Gorica"   še  toliko  slepari z   njegovim »slovenstvom". Taka je resnica!
fjoroslasna lat. — »Gorica" piše: »Glavni uslužbenec v Gabrščekovi botegi je Lah, sin laških starišev, lomi komaj za silo slovenščino, { je laško vzgojen, ni dal še niti vinarja za slovenska društva". — Od prve do zadnje besede zlagano. V Gabrščekovi prodajalni ni takega uslužbenca.
Poziv dr. Dermastji. — Pozval sem vas že enkrat, da poveste, kaj je z — iglami družbe sv. C. in M. Kje so, kakošne so, kateri trgovec na vsem Slovenskem jih prodaja.
Vi veste, kaj ste uganjal pred volilci v Križu, in ker ste »dober katolik", veste tudi, kaj morate storiti, ako nočete, da bodo volilci pljuvali na vaše katoličanstvo! — Torej na dan z iglami, ali pa — s satisfakcijo po naukih v katekizmu!                  A.  Gabršček.
Tako je Klerikalno poštenje. — Dr. Dermastia je kvasil in jezikal o »iglah družbe sv. C. in M.", — »Gorica" je bevskala za njim in udrihala po Gabrščku, — a zdaj molči, ko smo dokazali, da takih igel niti ni. Da, niti takih zaponk (— aii bi bile to igle?! —) ni, katere je »Gorica" postavila namesto igel. — Tiste zaponke, kakoršne rodoljubne dame prodajajo na skupščinah sv. C. in M., sploh niso v prometu, niso za nikako drugo rabo!
Vse to je zdaj dokazano ! Ali klerikalni lopovi okoli »Gorice" in ,,Prismojenea" molčijo, neprekličejo svojih lažij! In taki lumpi se drznejo postavljati se za bojevnike Kristovih naukov ! Ostudna, lažnjiva banda!
»Gorloa" molče potrjuje, da so oddali za »Krojaške zadrugo" v hiši »Monta" mizarska dela Lahu ter tako odjedli zaslužek slovenskemu mizarju. »Gorica" molče potrjuje, da dela tako proti slovenski obrti v Gorici. Namesto da bi se pečala s tem žalostnim protislovenskim dejstvom, pa je naklobasala celo kolono neumnostij in lažij proti Gabr-ščeku. — Tista mizarska dela je oddal Lahu Teodoro Hribar, o katerem pravi »Gorica", da je — Slovenec! Bog nas varuj takih Slovencev l
Na dan Z Imeni! — Pozvali smo »Gorico", naj naznani ime onega naprednega trgovca v Gorici, ki prodaja le laške in nemške razglednice, ter ime onega napr. krčmarja na deželi, ki ima le iaški napis, »Gorica" noče objaviti teh imen. Prav bedasto se izgovarja. — Imen pa noče objaviti, ker jih ne ve, ker je ta list naše duhovščine zopet nesramno lagal!
Od niše strani zadnja besedi. — Hujskači v duhevskih suknjah in njihovi najemniki še ne dajo miru moji trgovini v »Trgovskem domu" z namenom, da bi jej škodovali. —
Vsakdo vd, da je ta trgovina namenjena naj-1 boljšim slojem; od Slovencev samih ne more I liveti, — ložje pa brez njih. Ogromno ve-1 Čino dajejo neslovenski odjemalci. — To je j znano. V kljub temu bi moral jaz postaviti le I
—  slovenske napise.  Ker tega nisem I storil, zato udri po meni. Kaj  vraga briga klerikalce moja trgovina? Saj m je dosledno izogibajo! Ne kličem jih! — Zakaj bi moral zopet jaz edini delati izjemo ? — Zakaj so I n. pr. celo v Ljubljani  skoro   vsi  trgovski I napisi dvojezični? Zakaj je imela celo „ka- I toliška bukvama"  v  Lj. dvojezičen napis? Zakaj so klerikalci tudi na hotelu »Union"
j napravili dvojezične napise? Zakaj so dali celo ime' »Hotel Union" in ne bolj po slovensko? — Zakaj so dali v hiši »Centrifuge" kuhinjski šoli trojezičen napis? Zaksj ima svečar Kopač, ki je povsod zraven, kjer peharijo Slovence s katoliškim imenom, na svoji hiši trojezičen napis, dasi je tega njemu najmanj treba? Saj ima v glavnem opravila le s Slovenci? — Kdo je kdaj zinil le besedico proti Kopaču ter dvomil o njegovem „katoliškem  rodoljubju?"
—    V čisto slovenski Bohinjski Bistrici so ! otvorili Hotel Triglav, ki ima tudi nemške j
j napise. In tako je povsod, kjer pri večjih podjetjih računajo na tujce. — Jaz edini bi moral imeti le slovenske napise, delati tako izjemo, ki bi me pogubila. — - Izjavljam, da „Soča* ne bo več omenjala klerikalnih bevs-karij v tem oziru! Ako je od tega zavisno moje redoljubje, pa bodi! Tistih gumpcev, ki gredo na tak lim, mi ni mar. Pika!
A. G-k. ' NIČ dobrega niso dosedaj še dobili klerikalni listi na našem poslancu Štreklju. Vse, kar je napravil, je bilo slabo. Zadnji »Primorski list" je napravil v tem izjemo in menda je po pomoti prišla dotična notica v njegove predale, ker drugače si ne moremo razlagati te hipne izpremembe pri tem klerikalnem listu. »Prim. list" pravi namreč, da se Štreklju ne da oporekati, kar je povedal glede kmeta. Kaf je pa govoril o politiki, pa se je osmešil. O ti božja domišljavost. Le oni so politiki, celo Gostinčar, o katerem je notorično znano, da bere edino le »Slovenca" in kateri zajema svojo politično znanost menda iz »Bol-tatuvga Pepeta" v sobotnih številkah »Slovenca". Tako politično izobražen človek je Še za govornika na sv. Višarjih preslab. Štrekelj je pa vklub temu prava ničla proti veieučenemu gospodu Gostinčarju. Da, da, Slovenci še ne poznamo svojih veleumov a,la Gortinčar in mesto, da bi se jim klanjali, se že delamo norca iz njih.
Na občnem zboru pevskega društva »Nabreilna"
je pozdravil navzoče g. župan Iv. Caharija, pojasnil pomen društva, njega nekdanje delovanje ter konečno želel, naj bi isto z nova oživelo in se razvilo. Po odobrenju poročil tajnika in blagajnika se je prešlo na volitve; izvoljeni so* Predsednik: Fran Nemec, podpredsednik : Anton Radovič, tajnik: Rado Medic, blagajnik: Andrej Peric, arhivar: Lambert Pertot, odborniki: Ig. Tance, Silv. Caharija, Ante Mozetič, Feliks Gruden; pre-gledovalci računov: Avg. Tance, Peter Tance.
—   Po dovršenih volitvah je gospod Ante Mozetič pojasnil pomen društva za naš narod, a tehnik g. Rajko Caharija je pa pozival vse na sodelovanje, predvsem pa odbor, ker le od tega je odvisen razvoj društva.
Učiteljska skupščina v Radovljici seje sponesla izborno.  Radovljica je  sprejela goste s prav slovansko  gostoljubnostjo.   Udeležba  iz vseh slovenskih dežel je bila obilna. Glavno zborovanje je bilo v nedeljo. Predsednik L.  Jelene je otvoril to zborovanje,  naglašujoč, da je glavna ovira napredku  mednarodni kleri-kalizem. Pozdravil je med  drugimi posl. Hri-! barja  in  svetnika  Senekoviča, prvomestnika i družbe sv. C. in M. Pozdravil je došie Čehe I in Hrvate ter Srbe. Sledila so poročila, kakor  smo  jih  že  objavili. Skupščina je bila impozantno zborovališče zavednega slovanskega učiteljstva,   katerega    nikdar   ne   podjarmi klerikalizem.
Zaveza šteje 2017 Članov.  Društva so
imela 152 zborovanj  in 162 predavanj. Do-
I hodkov je imela »Zveza" lani  1829 K 36 v,
I troskov pa 927 K 79 v. Učiteljski listi stojijo
I dobro.
Zaveza avstr. Jugoslovanskih učiteljskih društev
je zborovala te dni v Radovljici. V programu čitamo tudi te-le stavke:
1. Vsakega učitelja in vsake učiteljice
stanovska in narodna dolžnost je,
da deluje po svojih močeh in zmožnosti tudi
izven šole v prospeh in obrambo šolstva in
I učiteljstva ter za prosveto naroda. — 2. Pred-
pogoj izvenšolskemu delu je m o ž a t in n omadeževan značaj ter vestno* polnjevanje stanovskih dolžnost" v š o 1 i. — 8. Suprema lex (najvišje m*\L nam bodi brez ozira na stranke? osebe edino le procvit Šolstva in napredek  prosvete  naroda. — 4 Delo izven šole je: a) prosvetno (izobraževalno in delo za gospodarski napredek naroda) in >UI politiško.   —  5.  Prosvetno   delo je  j
glavno in neobhodno potrebno ter podlaga in predpogoj politiškenm delu;  samo slednje brez prvega ni uspela  j ter dostikrat celo kvarljivo narodu in tudi -   j politiku. — 6. Največjo važnost polagaj ja   j posebno pozornost obračaj učiteljstvo pri & venšolskem  delu na to, da se mladiQ|   j nadalje  izobražuje  in vnema s*   1 gospodarski napredek.  — 7. V u  ! namen naj se po potrebi osnujejo p0.  i sebna društva za mladino, oziroma 1
! naj se pri obstoječih narodnih društvih ik. obraževalnib, gospodarskih i. dr.) ustanove po
i sebni odseki (pododbori) za mladino. -   s.
! Naše izvenšolsko delovanje naj se vrši po enotnih  načelih in  sistematiškem  programu
I ter trdni organizaciji. — 9. V ta namen u?j
I vsako učiteljsko društvo izvoli agilen odsek za izvenšolsko delovanje učiteljev in učiteljic; vsi taki odseki naj se združijo v okrilju naše »Zaveze" v močno falango. — 10. Namen in delokrog teh odsekov je začrtan v »poljčanskih" resolucijah (glej „UiHt, Tov." t. L, št. 19: »Moška beseda štajerskega učiteljstva" in v št. 25. istega lista: „Med ljudstvo l". — 11. Pri letošnji glavni skupščini »Zaveze" v Radovljici se naj izvoli osrednji akcijski odbor, ki naj poskrbi, da bodo vsa slovenska in istrsko-hrvaška učiteljska društva ustanovila odseke za izvenšolsko delovanje in da bodo ti odseki vršili svojo nalogo. — 12. Naša deviza bodi: l.e v vztrajnem in uspešnem delu je s p as in napredek naš in našega naroda!
»Slovenec« in tesarji. — »Slovenec* je
tudi iztezal svoj žegnani jezik proti Gabrščku radi napisov in radi kioska. Podležem muc posvetili pošteno. Pri zgradbi »Katoliške tiskarne1' v Ljubljani imajo uslužbene ueniSke tesarje. Škandali Toliko je slovenskih — ljubljanski klerikalci najemljejo pa nemške. Ko smo prijeli »Slovenca" za lažnjivi jeiik, se j pa izvija tako: da naj se naznani imena slo venskih delavcev, izurjenih v železno-betonskih zgn ;ibah! — Ta je lepa I Tesarji vendar ne opravljajo železno-betonskega dela. Tako zvi-tarsko se hoče izogniti »Slovenec" narodnemu grehu, da je najel nemške tesarje ter odiri zaslužek slovenskim. Pa ne gre. „Sloveneca na tak način le priznava, da je grešil sam; seveda je vkljub temu tako nesramen, da «e zaletava po svoji katoliški navadi v druge, ki niso nič zagrešili!
Podivjani klerikalci. — Iz Bukovega: Kakor znano, je uničil požar posestniku Jožefu Močniku na- Grahovem hišo in hlev z vso krmo. Bukovci smo gledali ta požar in prav mnogi so se solzili nad nesrečo. Samo dva znana klerikalca sta delala izjemo: eden je iz škodoželjnosti žvižgal, drugi pa je prepeval o<l «' selja nad škodo. Zveri!
Svarilo. ~ C.kr. ministerstvo za notranje zadeve je  izvedelo, da  se v kratkem namerava po Avstriji  živahno prigovarjati k izseljevanju v Marvland v  Združenih državah is to  zlasti poljedelcem,  poljskim delavcem in poslom. Poizvedbe pa so dognale, da v spioi-,nem razmere za izselnike v Marvlandu nikakor niso ugodne, kajti državica slovi daleč na okrog zaradi svojih zapuščenih farm iu našel-bin. Zemlja je namreč vsled brezvestnega & ! koriščanja  po  večini izsesana  in   izžeta. * umetnimi  gojili bi se še lahko dosegli W j uspehi, posebno s sadjerejo in  prijemanjem | zelenjave, ker se ti  pridelki  Med dobrih j prometnih zvez in bližine velikih mest pr»f lahko spravijo v denar.  Seveda je treba «* taka podjetja primernega kapitala in pom|D obilo   dela in  truda. Vsled takih razmer j« treba skrajne previdnosti, predno se kdo o loči za izselitev v to deželo.
Na 2 meseca Ječe je bil obsojen 3i i«"»
Jos. Birsa  iz Kainenj, ker je poškodoval I močnim udarcem svojega brata Franca.
4 mesece je  ležal v bolnišnici detoj* Anton Blažič, ki je  bil ponesrečil z dwg>» vred pri kopanju peska ob poti proti So** mostu v Gorici. Blažiču so v bolniSn^.^' rezali   desno  nogo.  Včeraj  je  zapi^ul nišnico.
[ PfMlf In Rl^1 POSledlC«. — V neki gostilni I .Hci Luigia 80 se prepirali nekateri de-| ? Y prepini se je razvnel posebno Josip i • iz Mrežic ter vrgel vrček v glavo ne-rl portnerju. Portner je moral v bolniš-K pevca so pa zaprli. I ' Ustnica. — Gg. dopisnikom: Pride vse L vrsto !                             . ,.   .
Laganje teka in motenje prebave
I ozdravi na najpriprostejši način, Hko se l>redao Bogaški »Templje? vrelec". Pri Tostareli in kronični bolezni te »vrste,--se llnoroCa „Styria vrelec" (močnejši). Zaloga 'f A. Seppenhofer-ju in A. Jeretič-u v Gorici.
f^iko - obrtne In gospodarske vesti, potreba mlekarne.
(Iz  Po vir j a.)
Valeči letošnje suše je tudi pri nas, ka-# vsem Kra«u, pridelek skoro vseh živil "pičel. Posebno sena je tako malo, da 0 rsi posestniki primorani prodati polovico živine in še ostalo bodemo težko preiti x zadostno krmo do spomladi.
Ker nam pri nas trta in sadje ne donaša Isc^ebnih dohodkov,  zavisni  smo   popolnoma i živinoreje ali pri letošnji slabi letini ..) je to odpade.
Mleko se dovaža v Trst potom mlekarjev, m nam plačujejo stari bokal po 20 vinarjev ;liu»r i>o kakih 18 vinarjev.
To se pa letos pri pomanjkanju krme
jsiškor ne   bode  izplačalo, rediti  krave  za
fa>ko in tudi mlekarji nimajo kdo ve koliko
i;ka, saj si z velikim tudom prislužijo par
sv.
V\ m bilo ti bolje, da bi se posestnik!
gazili in napravili si skupno mlekarno, po-
x bi imeli manje stroške in mlekarstvo bi
caSalo večje dohodke in  manj  truda kot
>*i»j.
V  ta namen bi bil neobhodno, potreben wej velik vodnjak, ker se porabi za čiščenje ; hlajenje mleka mnogo vode.
Sami posestniki, oziroma občina ne pre-rrejo žrtvovati takih velikih svot; bilo bi :i torej vladine pomoči, iz zdravstvenih in Kjsdarskih ozirov, bilo tudi potreba napraviti napajališč in vodnjakov v vseh šestih usb tukajšnje občine, kajti samo v eni vasi, »jerMerčah, je urejeno napajališče, v ostalih xtih vaseh pa je voda taka, da se človeku :ft Tu sem naj pride kaka zdravstvena ko-¦cliija, da vidi, kako more sploh človek in frina živeti, ko uživa tako umazano brluzgo. F: leti pa sploh še take ni, ako pa se le nahaja, je taka kot madjarski golaš. Či-vtnje takih napajališč ne izda mnogo, ker okrutni naliv dovaja mnogo nesnage, listja, svejega in cestnega blata, tako da iz gnjijočih 'lk'.iv naenkrat nastane cinkasta smetana 'rini vode, katera pod pekočim solncem bolj razpada in gnjije, da se tembolj -'e;e namnožijo vodne živalice, da onečistijo -&i'.ijo vodo.
No mnogo  bolje je tudi za pitno vodo.
V  prospeh hitrejše rešitve bi lahko vla-••^ komisija na licu mesta se prepričala o j&auosti navedenega. — Ali kaj, ko se prvi, f ^ poklicani  brigati se za naš napredek,
Knenijo nič, da bi si kaj opomogli.
whleoajmo občno držauno zaoaroDanje proti uimam!
Nesrečna toča napravi pač vsako leto v 1^ krajih večjo ali manjšo škodo, toda da i'Jaxo pogosto klestila in tako uničevala vse j^vke in druge kmetijske pridelke, kakor "H ne pomnijo mnogi stari ljudje. Že nekaj uiov *em dohajajo neprenehoma žalostne i*'^ei da je toča v tem ali onem okraju vse ti.Iu re8nl*» je, da kjer se je letos p18? je z malimi izjemami vse ogolila, tako L\? ?ekatere 0D&Be popolnoma ob ves pri-Q; .f° Je tem žatostneje, ko je ravno le-pe let0 vse dobro kazalo, zlasti pa trtje. j^nih ^ajev prihajajo tužna poročila o ;1Kl& poškodbah po toči. Tako je n. pr. j^no potolkla po haloških vinogradih okoli F-i4 ?.a štajerskem, ponekod na Krasa, v *. *Jp, po tržaški okolici, po Istri, Dalma-i , Koder je toča tudi poljske pridelke iJd« 1° travo ia deteli° popolnoma zbila, je ;./• vo kar obupano ter se resno bavi z mi-4el^ .8I)lošno Vselitev, kajti z državnimi in ¦" DuJi podporami, ki jih dobe bodisi v de*
1 au v blagu, je poškodovancem le malo
pomagano. Ko bi se hotelo vsem potrebam le deloma zadostiti, bi se moralo letos samo vinogradnikom v prizadetih deželah več milijonov kron dovoliti. Da bi se s podelitvijo takih podpor le količkaj položaj ublažil, ni misliti, kajti podelitev večje ali manjše državne podpore je v Avstriji večkrat odvisna od faktorjev, ki niti pojma nimajo o našem kmetij-#X}L jločini se poročila županstev in strokovnjakov le za silo upoštevajo. K3or>o dandanes s kmetijstvom sam bavi, ve", kakšne težave mora prebiti in koliko izdati, preden spravi svoj pridelek pod streho, odnosno v denar. V slučaju uime so vsi občani enako "prizadeti; zato bi pa morali priti pri razdelitvah tudi večji posestniki v poštev. Toda ti rajši utrpe vsakršno darilo, kakor da bi si za nekaj kronic ali par mernikov žita nakopali na glavo še večje sovraštvo svojih sosedov in soobčanov.
V t a k i h si u č a j i h b i m o g 1 a t! a dn le z znatno pomočjo obupno in razbujeno ljudstvo pomiriti. To bi se pa dalo doseči edino le na ta način, če bi se ustanovila splošna državna zavarovalnica proti uimam, t. j. proti poškodbam po toči, vodi, mrčesih, suši in vetrovih ter mrazu. Pri tem bi se lehko upoštevalo tudi zavarovanje živine.
Če se v tem ozira kmalu kaj ne ukrene, pojde naše itak že napol bankerotno kmetijstvo vidno rakovo pot.
Sedaj, ko je v parlamentu velika agrarna stranka, naj bi vsi kmetovalci in kmečki posestniki brez izjeme zahtevali, da se vsi držav uozborski zastopniki zato pereče vprašanje krepko zavzamejo. Tukaj mora veljati načelo: eden ZI 180, vs! za enega.                     Fr. Gombač.
Praktični nasveti in priporočila.
Zelene  krinske  rastline.
Vsled pomanjkanje krme, katero je pro-vzročila tudi dolgo trajajoča suša, je priporočljivo, da se sejejo rastline, ki nam dajejo od septembra do novembra meseca zeleno krmo. Kadi poznega letnega Časa se svetuje, N da se seje od avgusta do septembra bela gorčica v to svrho, *da se dobi zelena krma, predno nastopijo slane. -— Bela gorčica se seje na široko in v dobro preorani in zrahljani zemlji, katera se potem z brano pre-vlači. Ta rastlina se hitro razvije in da 30— 40 dni po setvi precejšen pridelek. — Rabi se 5—o kg semena za njivo zemlje. — Gorčica daje zdravo in redilno klajo za govejo živino, se krmi zelena in senu primešana. Gorčica se krmi predno cvete; da se pa dobi vedno svežo krmo do novembra, seje se ista avgusta in septembra meseca dva do trikrat v presledkih do 15 dni. — Ni treba še poudarjati, da se mora zemljišče, ako se hoče dobiti zadostno pridelka, gnojiti s hlevskim gnojem, s superfosfatom (2 kvintala za njivo) in s kalijevo soljo (60—70 kg za njivo). — Dobro bi bilo, ako se primeša semenu tudi ajdo ali proso. Priporočati je, da se prvo takoj seje, da se izkoristi vlaga od zadnjih dežjev. Druga krmska rastlina, katera se lahko seje v prvi polovici meseca avguota, je krmska repa. Seje se na isti način, kakor navadna repa v dobro obdelani zemlji in se rabi za setev one njive zemlje i kg semena, katerega je zmešati s poskom. Repa zahteva samo enkratno pletev in nobenega drugega dela. —- Krmska repa daje dvojen pridelek, namreč liste, katere se lahko zeleno krmi jeseni, in korenine, katere se krmijo po zimi, enako kakor krmska pesa. Tudi za repo je zemljišče gnojiti. Da se pa dobi zgodaj spomladi dobra zelena krma, sejati je jeseni zimsko grašico in sicer 60 kg na njivo zemlje; dobro je, ako se ji primeša nekoliko rži ali ovsa. Zimska grašica daje mnogo izvrstne zelene krme. — Za dobavo potrebnega semena se je obrniti na deželni odbor. —- Ker je izredno pomanjkanje krme in ker je neobhodno potrebno, da se ohrani živina, ki je za kmeta edini vir dohodkov, priporočamo, da se obrača vsa skrb živinoreji. — Zlasti v letošnjem kritičnem letu je toplo priporočati uporabo sla-moreznice, s katero se prihrani dobra tretjina sena. — Kdor ne more rabiti slamoreznice, naj reže seno, koruznico in slamo z ronče-lico; čas, kateri se uporabi za to delo, se dobro poplača s tem, kar se na senu prihrani; tudi se more na ta način izkoristiti manj vredna krma, katera gre drugače v izgubo. — Priporočljivo je, da se za govejo živino krma pari, kajti s tem se krma zmehča
in je vsled tega prebavnejša in redilnejša. — Taka krma se napravlja m ta način, da sejo mehča v kadeh s pokrovi. Manj vredna krma se zreže in zmeša s koreninami, s peso, krompirjem ali z nekoliko otrobi in s pogačami. Na to mešanico se polije nekoliko vroče slane vode. — Vse to se pomeša z vilami, kad se pokrije. Po 24 urah se lahko krmi. — Ko-nečno naj se ne žabi na upodabljanje oljnatih pogač, od katerih so „sezamove" najboljše. — V vodi znehčane sesamove pogače se po-kladajo dva ali večkrat na dan. Začeti je z majhnimi množinami (porcijami), dokler ne dosežejo iste 1-5 kg za delavne vole, 1*8 kg za pitalne vole, 1'8 kg za mlečne krave, 06 kg za teleta, 09 kg za prešice.
Priporoča se, da se poklada krma 3 krat na dan. Krma, katera se poškropi z nekoliko slane vode, naj se pripravi zvečer in zjutraj naj se krmi: 1. s slabejšim senom, 2. s srednje dobrim senom, 3. z dobrim senom. Ko povžije živina omenjeno krmo, naj se takoj napaja. — Deželni odbor.
Izkaz posredovalnice slovenskega trgovskega društva Jerkur" V Ljubljani. — V službo se sprejme:
3 poslovodje mešane stroke, 4 knjigovodje in korespondenci kontorist za Kranjsko, 7 pomoč, mešane stroke, 3 pomočnike špecerijske stroke, 5 pomočnikov manufakturne stroke, 4 pomočnike železninarske stroke, 1 pomočnik modne in galant. stroke,  1  kontoristinja za Ljubljano,
4  prodajalke, 12 učencev.
— Službe iščejo: 3 poslovodje, 3 knjigovodij in korespondentov, 3 kontoristi, 18 pomočnikov mešane stroke, 6 pomočnikov špecerijske stroke, 5 pomočnikov manufakturne stroke, 2 pomočnika železninarske stroke, 3 pomočniki modne in galant. stroke, 12 konto-ristinj, 3 blagajničarke, 6 prodajalk, 2 potnika. — Posredovalnica posreduje za delodajalce popolnoma brezplačno, za delojemalce proti mali odškodnini.
2312 kron za par VOlOV. — Veleposestnik Žiga pl. Sakač na Hrvatskem je prejel za par volov mariahovskega plemena, ki sta bila prodana na Gorenje Koroško, lepo svoto 2312 K.
Razgled po suetu.
Italijanskega vnanjega ministra Tittonlja je sprejel cesar 25. t. m. v posebni avdijenci, ki je trajala 3/< ure- Razgovor je tekel o raznih političnih vprašanjih, tudi o protiklerikalnem gibanju v Italiji.
PevskO društvo »Ilirija" pri Sv. Jakobu v Trstu je razvilo v nedeljo svojo zastavo. Prišlo je na slavnost obilo gostov iz Kranjske in Goriške. Okoli 5000 ljudij je čakalo na kolodvoru v Trstu dohoda pevskega društva „ Slavec" iz Ljubljane. Sprevod se je vil po mestu. V ulici Madonnina je hotela neka laška tolpa razpršiti Slovence, skušali so iztrgati flSlavcu" zastavo, ali dobili so laški banditje, kar so iskali. Policija je aretovala več teh barab. Sprevoda popoldne se je udeležilo okoli 8000 oseb. Razvitje zastave se je izvršilo lepo in dostojno. Vsa slavnost pa je bila nov dokaz žilavosti tržaških Slovencev.
Saški kralj je dospel na Jesenice. Poseti Bohinj, potem pojde na Triglav.
Iz Maroka poročajo o vedno naraščajočih iiomirih. V Fezu so izbruhnili veliki nemiri. Mulej Hazid maršira baje proti Casablanci z večjo četo.
ARierlkanski dVOGOJ. — V Oseku na HrvaŠkem se je v soboto ustrelil tamošnii železniški poduradnik Štefan Szilagvi. Preiskave so dognale, da je žrtev amerikanskega dvoboja. Na predvečer je dobil odprto karto z vsebino, da je pretekel čas, na kar si je koj vzel življenje.
V Gdanskem na Nemškem sta se podrli dve trinastopni hiši. Prebivalci so se k sreči pravočasno rešili«
Občinski zastop proti odkrivanju. — Občinski
častop Nehanica na Češkem je sklenil na nasvet grofa Harracha posredovati in delovati na to med ljudstvom, da se isto pri pozdravljanju ne odkriva, ker je nepraktično in človeškemu zdravju Škodljivo, posebno po zimi. Namesto odkrivanja naj se vpelje vojaško salutiranje. Res pameten nasvet, s katerim pa menda ne bodo zadovoljni — klobučarji.
Strašni dogodki v norišnici.,— v ječi, kjer
so zaprti znoreli hudodelci v Dannemori (Šve-doka), so nakrat izbruhnili nemiri med bolniki in čuvaji, kateri so se morali slednjič posluževati orožja. En norec je mrtev, mnogo
težko ranjenih. Sumi se, da se je lotila vseh 200 kaznjencev hipna blaznost.
Zopet zastrupljanja potom gob. — 4 družine
so zbolele v Posnu na Nemškem. Tri-leten deček, 53-leten mož in 60-letna žena so že umrli, vsi drugi se bore s smrtjo. Strupene gobe so te družine same nabirale v gozdu. Zatorej pozor pri gobah!
Na sledu ponarejalcem denarja, - že deset let kroži med ljudstvom ponarejen denar. Kakor se je dognalo, je neznana družba po-narejalcev dosedaj izpečala 16.000 ponarejenih goldinarjev, 1000 petač in okrog 1000 K. Zaman so jib iskali. Ljudstvo na Dunaju je bilo vedno bolj oprezno in nezaupno. Kakor pa javljajo z Dunaja, se je posrečilo redarjem priti na sled tej družbi. Preiskave so v tiru in mogoče se v kratkem dožene pravo krivce.
Poljski jezik pri orožništvu. — iz Lvova poročajo, da je gališko namestništvo odredilo, da bo odslej za vso galicijo uradni jezik za orožništvo poljski in ne več nemški.
Moravski deželni šolski svet razdeljen. — z
dnem 24. t. m. je moravski deželni šolski svet razdeljen v dve narodno ločeni sekciji. Češka sekcija je imela že prvo sejo, nemška se sestane pa v sejo dne 29. t. m.
Avstrijski državni dolg znaša po poročilu
komisije za državne dolgove konec leta 1906. svoto 9609-60 milijonov kron. Leta 1906 so povečali državni dolg za 196 milijonov kron. Obresti državnega dolga znašajo 384*5 mil. K,
Sfenograf,
za nemilo in slovensko, strojepisec,
išče službe.
Naslov: 7 K. Kastellc,
Dodnikou tru. 4. — hjiibljana.
Učence
se sprejme na stanovanje in hrano
isto se nahaja v bližini Sel Semeniika ulica Štev. 12. II. nadstropje.
Zobozdravnik
m * Dr, B. Piki se je vrnil
in ordinira od 9-12 dop. in od 2-6 pop.
Odlikovana pekarija in sladfiifiarna
Karol Draščik
v Gorici m Komu v (lastni hiši)
zvršuje naročila vsakovrstnega tudi najfi-nejega peciva, torte, kolače za birmance in poroke, odlikovane w1!kono?ne pince itd. Prodaja različna fina vina In likerje m drobno ali v originalnih butelkah Priporoča se slavnemu občinstvu za mnogo-brajna naročila ter obljublja solidno postrežbo kW* po Jako zmernih cenah. -*•
Božidar Božič
pek In alatičlčar
Sv. Lucija ob Soči
Priporoča   različne   fine  likšrje,   vino % steklenic a h itd. itd.
Razglas.
Občinskemu zastopu županstva Sovodnje došel je od slavnega deželnega odbora potrjen sklep zgraditi občinski dom.
Proračun znaša 15.000 K, koji je skupno z načrti na upogled v občinski pisarni, kjer se izvajotudi drugi pogoji.
Stavbeniki ,koji se hočejo udeležiti razpisane zgradbe občinskega doma se naprošajo, da dopošljejo tozadevne pismene ponudbe s 5% garancijo, do torka dne 10. septembra dopoludne podpisanemu županstvu.
Občinski zastop si pridržuje pravico o izbiri poslanih ponudb, brez ^obveznosti.                      ___
Županstvo Sovodnje
dne 22. avgusta 1907. Župan: L. Baron Bianchi.
Orožja- municije,
predmeti za lov, dinamitne =---------patrone.         —
F. Podberšič,
avtoriz. kamnoseški mojster, Gorica, Tržaška ulica št. 17.
PriporoC-a
slavnemu občinstvu za bližajofii se vseh vernih du§ dan
svojo bogato zalogo
različnih nagrobnih spomenikov, bodisi priprostih ali finih
iz kraškega kamna najbolje vrste za 15 K in više.
V zalogi inia tudi razne ka menite plošče,
umivalnike za kuhinje, žlebe itd. itd.
Sprejema in izdeluje vsakovrstna kamnoseška in v strugarsko ii^jŽjSJl L                             stroki spadajoča dela po prav zmernih cenah,                                            <$
«>                                                                                                                 ___________________________*
Žene!
Ako trpite na širjenju krvi in na podobnih boleznih, tedaj pišite na P. Ziervas-a, Kalk 244 pri Kolina ob Beni.
Nekatera od sto in sto zahvalnih pisem:
»Gospa B. iz W. piSe: Lepa hvala! Vaš« sredstvo je učinkovalo že 5. dan".
Gospa L. v M. piše: „Priporočala bom vsakomur VaSe izvrstno sredstvo ter ne bom sama nikoli brez njega".
Arhitekt S. v M. piSe: »Za izborno postrežbo se zahvaljujem. Pri moji ženi je Vaše sredstvo že po 3-dnevni rabi brez bolečin učinkovalo".
Proti poSHjatvi 1 marke nemške veljave (tudi v znamkah) pošljem knjigo: „Motenje perjode" spisal dr. Med. Leviš. —- Pojasnila brezplačno.
Za odgovor naj se priloži znamko.
Keršeuani & Cuk
v Gorici
== Stolni trg št. 9.=
„Goriška ljudska posojilnica"
vpisana zadruga z omejenim jamstvom.
(V lastni hiši, Gosposka ulica it. 7, I. nadstr.) — Telefon ftt. 79.
BaCon poStne hranilnice Štev. 837.315.
Vsled sklepa skupne seje nacelstva in nadzorstva z dne 12. marca 1907.  se:
Hranilna vloge obrestujejo po 4 7, %. Stalne vloge od 10.000 kron dalje z enoletno odpovedjo po dogovoru. Rentni davek plačuje posojilnica sama.
Hranilne vloge so sprejemajo od vsakogar.
Posojila dajejo zadružnikom na vknjižbe po 5'/s%, na varščino ali zastave in na menjice po 6%.
Glavni deleži obrestujejo koncem leta po 57,%.
Stanja 81. dec. 1906.: Zadružnikov 1823 z deleži v znesku 104.790 kron. — Hranilne vloge: 1,675.188-82. — Posojila: 1,617.190.37. — Reservni zaklad: 82.382-63. — Vrednost hiš: 112.328 —
Steckenpferd-
liljino mlečnato milo
Bergmanna & Komp. u Draždanah in u Dšni ob babi
je in ostane — glasom vsak dan novodošlih priznanj — najboljše medi-cinalno milo proti pegam;  ono ohrani kožo nežno,  mehko in rožnato. Na prodaj po vseh lekarnah, drogerijah, parfumerijah in brivnicah. — Cena 80 vin. za komad.
higijenske, kirurgiške in tehniške gumaste cevi vseh vrst, povoščeno blago in linolej, kilni pasovi, pasovniki, nogavice za krčne žile in pa ¦ga vsi predmeti za bolniško postrežbo a|i
M. Gal
Trst, Corso 4. Gorica, Corso VerJi II.
HRISTOFLE
b«ta§ mli ii potodji ml vnt»
najlepše forme.
j Kam&*m kaseto nami*.
M#*a orodja, posodja za
! mak*, k»r#, «aj, na-
| itiaiptistaftt, vneta!
.Mftttt
JiiiM nadomestilo pravega srebra.
***** WWM m faotalt, resttmelj«
In kmcN, kater tod penagone, gospo«
——     +&tm it*.     «==»
a to tTMml mlolnlkl
Gbristsfle i V - Dunaj
L Ofenriag & (Helnrfehshof).
—  Botrom etnfk na jtahteTanje. —
V  iMh ta »tih  sfortoptmo  po  prekupcih.
!*1"^»5* lwi*a«rtl banjo aaU isdelki •mi* twwfc »Mihi h I— Okrtotofl*
Deliki prazni sodom! iz Srbije
k hrastovega lesa z žoloZnimj obroči, od 2, 7, 20, 30, do 7o hektolitrov, 6-7 cm debelosti v glavi, v popolnoma dobrem j stanu, so na prodaj, kakor tiidji kadi različnih velikosti. UaJ tančneje se izve pri gosp. J j Sternu, na tekališeu Jos. Vcnlji v hiši Medvedove konfekcijsko j trgovine v II. nadstr. (nasproti i kavarne Schwarz j.
Pozor!                       nouost!]
Jnion (lelicat pecivo!1'
Z firmo  naročnika;  po 4,  lu .v 20  vin. za prodajo. Gostilne, kavarne! itd.  dosežejo  s  tem   velikanski  vspeh I delajo zase reklamo in dobijo 4o^ p.-, pusta.  —  Union vaniiiziran sladkor:. prašek kg 1 K 50 vin. Union piškoti w I trgovce po 2 vin. za prodajo   !.'iu 2 kroni.
Razpošilja :
Tovarna za  Union  skladkor Uran].
Havre-New Yoitl
vozijo zanesljivo najhitrejši brzopanstki
Francoske   prekomorske  družbe.
Edina najkrajša črta čez
Bazel, Pariz in Havre v Amerik«
Veljavne vozne listke In   brezplačna   pojasnila   daje  samo
Cd. Šmarda,
oblastveno potrjena potovalna pisarna J
? Ljubljani, Dunajska cesta 18,
v novi hiši   „Kmetske   posojilnice".   i>W'-znane gostilne pri „ Figovim".
8e dobiva v vseh lekarnah.
N^jbojjše zdravilo proti
Pfaffovi, šivalni stroji
so res najboljši za rodbinsko rabo, kakor j na pr. za šivanje, krpanje in umetno ve-j zenje. — Neprekosljivi za obrtne namene, j šivajo naprej in obratno, tiho in miru« j brez vsakega ropota.  Jamčiva do 10 W j
Glavna zaloga in zastopstvo
SAUNIO & DEKLETA V GORICI)
Magistratna ulica štev. L
Imava v zalogi ludl šivalne afrojo raznih drugih vrst in tovarn*
=====  Cene zmerne, pogoji ugodni.                •=
Slavni občinstva je napšent, Ia pred nabavo šivalnega stroja zahteva emik, kateri se pošlje zastonj in fe*
Se dobiva v vseh lekarni
— REVMATIZMU in PROTINU 
ji liker Silin ^J^^^j^
s~>«*======z==z      mm iltUMfM 1lit. Ii ttita gf ¦• fiitftlUli hiimI itgo 4 ihUmIm preti pmitj« il! uprij poiluln Miikom E I- proito poltaiM.
Gumasto blago