Alpski letalski center v Lescah je prejšnji petek dobil tri nova letala za šolanje pilotov in \vleko letal. Vsa tri moderna letala stanejo prek milijon novih dinarjev. — Foto: F. Perdan Leto XXVI. Številka 62 Jeleni0 ViteA)i: obe- konference SZDL >n TWx' Kranj, Radovljica, Sk. Loka Krans Izdaja CP Gorenjski tisk - fft Ulavni urednik Anton Miklavčič ut»govorni urednik Albin Učakar Sejem—največja kranjska prireditev p 2aPovr*t-atere prireditve in dogodke, ki potekajo nekaj let Vrsten * ° ^ želj*» da bi Jim dali še večji pomen, privlačnost in svoje-Goreni W r*di Poimenujemo za tradicionalne. Tudi za mednarodni Po 23 i 8eiem v Kranju smo včasih poudarjali to značilnost. Danes živžav • takšna reklama za to prireditev ni več potrebna. Sejemski bil več {e *Jostal nekaJ samoumevnega. Nekaj, brez česar Kranj ne bi krani«b ' ar •'e»in Prenekateri danes menijo, da je sejem največja njska prireditev v letu. 23 j pomnih začetkov pred VeHk Je ^°renjski sejem postal ra2sta mednarodna gospodarska Host ava' ki j° odlikuje poveza-Uavci v obiskovalci in razstaviti je a sejem je eden redkih, trošn bamen^en neposrednim po-yelik t°m' hkr«ti pa ima tudi žnačil mercialni P°men. Druga je Zran()8t te prireditve pa je, da BosnrJi a ob skupnih naporih GOre«-iT®tva in mesta Kr«nja- torišč sejem je tako postal nikj kjer se srečujejo potroš-Sirši i!n gospodarstvo, ter tudi v«Hii ig P08l°vnih ljudi iz Slo-^to^n-' alije in Avstrije,« je na rekel J1 ot,vor,tvi sejma med drugim darsLPriedsednik republiške gospo- PonH .rnice AndreJ Verbič. 8°spod«r 1 t da dan€S vedno več in ra/Jf manifestacij, sejmov HaroHn .' kl si želiJ° Pridobiti med-ciljih 0b takšnih željah in vsem ?a p morali upoštevati pred-srrieli [adlc,J° in potrebe in ne bi 80sPoda Vl? -"eVati' da Je na ozkem ra2liČnih m Prostoru zdaj poplava ^rav zaJ »mednarodnih sejmov«. >n orca ° se morali gospodarstvo govoriti Za.torji .razstav čimPrej do" resničnn kateri sejmi so nam *asovnouskSini in jih P°tem DVom 8ejem , . ° tem, ali kranjski *vgU8'«Vt V8ako leto v začetku nar0dno 1 0 nosi takšno med-8otOVo° 'egitimacijo, je prav lovcev odveć. Od 291 razstav-J,hjek«».noa, .letošnjem 23. sejmu WhodT W 12 tujih držav' p0skušar smo se P° sejmu in °biskov« u8°toviti, kaj vse lahko ravno lZc Vldi ab kupi. Ocena ni doka" ^akaj? Res da je sejem p0 Pov^L^jhnem prostoru (in se Fecim0 nikakor ne da primerjati jesenskim mednarodnim zagrebškim velesejmom; in tudi v prihodnje kranjski sejem nima takšnih ambicij), vendar je iz nekdanjih razstav na treh lokacijah že prerasel v prireditev, kjer je domala cel dan potreben za ogled, da se potem čfoVek lahko odloči za nakup. Tega se zavedajo tako razstavljavci kot obiskovalci. Zato ni čudno, da so prve dni na sejmu vsi ugotavljali, da sta letošnji obisk in zanimanje zanj večja kot prejšnja leta, da pa pričakujejo, da se bodo kupčije sklepale in da bo promet močno porasel v zadnjih dneh, ko se bodo številni obiskovalci odločili za nakup. Rekli smo, da podrobnejša in ob-jektivnejša ocena letošnjega sejma ni enostavna. Po bežnem pregledu bi lahko zapisali, da je na njem moč dobiti vse ali skoraj vse, kar nekdo želi. Zastopane so številne panoge, med katerimi prevladujejo lesna industrija, gospodinjska oprema, gradbeni material, tekstil, kmetijski stroji itd. Vse to in Še marsikaj drugega je razporejeno po celem sejemskem prostoru. Le-ta tokrat meri prek 19 tisoč kvadratnih metrov. Prostor pa že postaja premajhen. To ugotavljajo tudi v upravi sejma. »Letos smo imeli precejšnje težave, ker nismo mogli ustreči vsem razstavljavcem. Nekateri stalni razstavljavci so namreč želeli razstavni prostor v primerjavi s prejšnjimi leti močno povečati. Prav zato smo ob usklajevanju tovrstnih želja morali nekatere nove razstavljavce odkloniti. Vemo, da sejem postaja premajhen, vendar trenutno še nimamo možnosti za nove investicije,« je povedal direktor Alojz Okorn. Prvi znaki utesnjenosti sejma (pri čemer je neizkoriščenih površin še dovolj) zato dajejo prireditvi do neke mere kramarski pečat; tako v dobrem kot v slabem pomenu besede. Pravzaprav \ bi za vsak sejem lahko rekli, da ima priokus po kra-mariji. In prav je tako, saj je kra-marija v normalnih mejah tudi ena glavnih sejemskih atrakcij. Nekaj takšnega bi na kranjskem sejmu lahko ugotovili za razstavljene delke v glavni hali in deloma v pomožnih montažnih halah. Vendar je v slednjih že opaziti (zaradi pomanjkanja prostora) večjo neurejenost oziroma nepreglednost. Lepo je letos ločen od razstavljavcev, vendar hkrati povezan s prostorom in prireditvijo tudi zabaviščni prostor, kamor najbolj vleče najmlajše obiskovalce. Res pa je, da so reklamni »prijemi« tovrstnih sejemskih ponudnikov precej bučni in včasih kar malce motijo oni drugi, recimo resnejši del sejma. Manj zgleden, »kramarski pečat« pa bi lahko pritisnili na gostinski del. Morda ne toliko na račun postrežbe in ponudbe, saj se večina tovrstnih ponudnikov trudi, da bi zadovoljila obiskovalce. Posebno velja to za tisti del gostinskega prostora, ki ga ima letališče Brnik. Neurejenost se namreč kaže v opremljenosti. Za to bi bil potreben spet denar, da bi dotrajan inventar obnovili. In še nekaj je značilno za gostinski prostor. Tudi letos na njem ne zasledimo kranjskih gostinskih podjetij. Prav gotovo so vzroki in razlogi za'to, vendar je škoda,, da jih še ni bilo moč Nadaljevanje na 4. str. VakrUL v avgustu • Obiskovalci sejma VćUsLCL, v prodajalni TEKSTIL — Kranj, Prešernova 5 dobite kvalitetne moške srajce LABOD s 30-40% popustom KRANJ Obiščite nas — ugodno boste kupili VakruL v avgustu V glavni sejemski hali ima svoj paviljon tudi veletrgovina Živila Kranj KRANJ Otroška oblačila po znižanih cenah za deklice in dečke od 2. do 14. leta KEKEC v Kranju, Vodopivčeva ulica 7 Prodajalna bo odprta v četrtek, 16. avgusta 1973. Tito v Sloveniji Predsednik republike Josip Broz-Tito je v nedeljo okrog 13. ure prispel z ženo Jovanko na Brdo pri Kranju. Tam so ga pozdravili član sveta federacije Edvard Kardelj z ženo, podpredsednik predsedstva SFRJ Mitja Ribičič, predsednik CK ZKS Franc Popit, generalmajor Avguštin Jukič in predstavniki družbenopolitičnih organizacij in skupščine občine Kranj. Predsednik KP Belgije na Bledu Med dopustom, ki ga preživlja na Bledu, je predsednik komunistične partije Belgije Louis van Geyt v petek obiskal tovarno Elan v Begunjah. V soboto pa je v spremstvu sekretarja komiteja občinske konference ZK Radovljica Matije Marklja obiskal Pokljuko in si ogledal partizanske spomenike. JR XXIII. mednarodni GORENJSKI SEJEM v Kranju od 10. do 20. avgusta M Naročnik: Kranj, sreda, 15. 8. 1973 Cena 70 par List izhaja od oktobra 1947 kot tednik. Od 1. januarja 1958 kot poltednik. Od 1. januarja 1900 trikrat tedensko. Od 1. januarja 1964 kot poltednik, in sicer ob sredah in sobotah ^A 8 I L O SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO f^.:......................."""t Temelji v Kumrovcu Z izročitvijo gradbišča, ki so ga urejali mladinci iz vseh krajev naše države in pripadniki JLA, so se že začela gradbena dela za izgradnjo spominskega doma borcev in mladine Jugoslavije v Kumrovcu. Zidavo tega objekta je prevzelo podjetje Tehnika iz Ljubljane, ki je na natečaju ponudilo najugodnejše pogoje. Dražji pridelki Po najnovejših podatkih zveznega zavoda za statistiko so se cene pri kmetijskih proizvajalcih povečale v prvih šestih mesecih letos za 27,7 odstotka v primerjavi z enakim lanskim obdobjem. Cene v družbenem sektorju kmetijstva so narasle za 22,3 odstotka, v zasebnem pa za 32£ odstotka. Višje so cene povrtnin (133,6 %), sadja (38,1 %), živine (35,1 %), mleka in mlečnih izdelkov (14 %)itd. T. Tribušon generalni direktor Delavski svet združenega podjetja elektrogospodarstva Slovenije je soglasno izvolil za generalnega direktorja podjetja inž. Toneta Tribušona, ki je bil do nedavnega podpredsednik republiškega izvršnega sveta. Delež Slovenije Delavski svet elektrogospodarstva Slovenije je sprejel sklep q najetju investicijskega posojila (iz sredstev, zbranih v republiki za gradnjo elektroenergetskih objektov) v znesku 200 milijonov dinarjev. Denar bodo porabili kot udeležbo pri financiranju gradnje termoelektrarne Tuzla. S tem sofinanciranjem bi si Slovenija od 1976. leta naprej zagotovila 6000 obratovalnih ur električne energije na hto. .Pomanjkanje vreč Zaradi pomanjkanja vreč je kljub polni proizvodnji na trgu premalo cementa. Težave nastajajo, ker proizvajalci 70 odstotkov cementa dostavljajo na trg v vrečah. Hruškovo leto Večina zasebnih sadovnjakov v Pomurju je praznih. Vendar bo sadja dovolj zaradi vzorno urejenih nasadov na več sto hektarih, ki so last kmetijskih organizacij. Dobro bodo obrodile jablane, še bolj pa breskve in hruške. V Pomurju te dni govorijo o hruš-kovem letu, saj jih je toliko, da jih že dolgo ni bilo. Veto delavcev Člani odbora notranje delavske kontrole zeniške železarne in skupnih služb rudar-sko-metalurskega kombinata Zenica so dali veto za honorarno delo delavcev te organizacije združenega dela. Za vsako honorarno delo morajo namreč dati soglasje ustrezna samoupravna telesa. Nova pitališča V Sloveniji pripravljajo 12 programov za razvoj posameznih kmetijskih dejavnosti v_ prihodnjih petih letih, in sicer za prašičjerejo, mlečne farme in pitališča goved, govedorejo v kooperaciji, oskrbo z beljakovinskimi krmili, vinogradništvo, sadjarstvo, jagoaičje, koruzo, krompir, melioracije in namakanje, pogozdovanje in gradnjo sladkorne tovarne. V programih bodo prikazana potrebna vlaganja v kmetijstvo in možnosti za potrebna sredstva. Kmetje čakajo Hrvaške žitno-mlinske organizacije so začele odkupovati tržne presežke pšenice. Od zasebnih proizvajalcev in kmetijskih kombinatov bodo odkupili okrog 40 tisoč vagonov pšenice. Doslej so odkupili za okrog 31 tisoč vagonov od družbenega sektorja. Zasebni proizvajalci se še niso odločili za prodajo, ker odkupovalci ne plačajo takoj, razen tega pa plačujejo 5 do 10 par manj zaradi transportnih stroškov. V Naklem pripravljajo praznovanje Zaradi otvoritve nove šole v Naklem in obletnice bitke v U dnem borštu praznovanje letos izjemoma avgusta — Moderna cesta na Cegelnico in v Malo Naklo — Proslava v Strahinju — Številna športna, družabna in kulturna srečanja W J% Ui Jk^JHk ISSp Naklo in okoliške vasi Strahinj, Malo Naklo, Cegelnica, Žeje, Pivka, Polica in Okroglo so praznovale vsako leto 26. julija krajevni praznik. Na ta dan leta 1941 je bila namrač na Cegelnici ustanovljena I. kranjska četa. Letos bo krajevni praznik Nakle-ga in omenjenih okoliških vasi izjemoma od 16. do 26. avgusta! V nedeljo, 26. avgusta, bodo v Naklem odprli novo osnovno šolo, ki se bo imenovala »Osnovna šola I. kranjske čete Naklo« in je bila zgrajena s pomočjo samoprispevka občanov. Ta dan pa se bodo na proslavi v Strahinju spomnili tudi velike bitke II. bataljona kokrškega odreda, ki -se je 14. in 15. septembra leta 1942 v Udnem borštu spbpadel s številčno močnejšim sovražnikom. Zaradi teh pomembnih t dogodkov praznujejo letos prelji^alci krajevne skupnosti Naklo svcij* praznik mesec kasneje. Praznovanje se bo začelo v četrtek, 16. avgusta, s spominskimi športnimi tekmovanji v nogometu, rokometu in košarki. Prireditve pripravlja TVD Partizan Naklo in bodo zaključene v soboto, 25. avgusta. Prireditve bodo na nogometnem igrišču v Naklem in na igriščih pri domu kulture. V petek, 24. avgusta, zvečer ob 19.30 bo na nogometnem igrišču partizanski večer ob tabornem ognju. Organizator, mladinski aktiv Naklo, bo na srečanje povabil vse borce iz kraja in okolice ter predstavnike krajevnih družbenopolitičnih organizacij. Mladi pripravljajo za srečanje tudi kulturni program. Tudi sobota, 25. avgusta, ne bo nič manj slavnostna. Ob 18. uri bodo odprli novo asfaltirano cesto na Cegelnico in proti Malemu Naklu. Poldrugo uro kasneje pa bo v nakel-skem domu kulture akademija v počastitev krajevnega praznika. Mla- dinci in člani kulturnoumetniškega društva pripravljajo bogat kulturni program. Najbolj praznična bo nedelja, 26. avgusta. Ob 10. uri dopoldne bodo odprli novo osnovno šolo I. kranjske čete Naklo. Otvoritev bo združena z ogledom novih šolskih prostorov. Ob 13. uri bodo krenili mladinci, borci in predstavniki družbenopolitičnih organizacij na krajši pohod ob spomenikih in spominskih obeležjih na področju nakelske krajevne skupnosti. Pohod bodo začeli na Okroglem in končali v Strahinju, kjer bo ob 14. uri pri spomeniku padlim v Udnem borštu proslava. Govoril bo borec kokrškega odreda Franc Štefe-Miško, organizatorji pa pripravljajo kulturni program s petjem in. recitacijami. Praznovanje bo zaključeno ob 16. uri popoldne, ko se bo v domu kulture začelo družabno srečanje. J. Mladi Kranjčani v La Ciotat V soboto je iz Kranja odpotovala skupina francoskih mladincev, ki so bili gostje našega mesta. Z njimi pa je odpotovala skupina iz Kranja, ki bo gost mesta La Ciotat. Tako vračajo naši obisk francoski skupini, ki je bila od 24. julija do 11. avgusta pri nas. Mladi iz francoskega mesta La Ciotat so pripravili za predzadnji dan kulturni večer v dijaškem domu. Mfed gostovanjem so si mladi ogledali Kranj in njegovo okolico. Obiskali so več šol in tovarn in imeli pogovore z mladimi. Najbolj pa so bili zadovoljni z ogledom Gorenjske. Pred odhodom so izrazili željo, da bi čim prej zopet obiskali Slovenijo in okolico, ki jim je bila zelo všeč. Čeprav je bilo malo časa, so videli zelo veliko in doživeli veliko lepega. Z. Boštjančič Poletna razprodaja od 11. avgusta do 1. septembra K AUFHAUS ITfomett er FEHL*CM-NtBEN DER K ' R C M E TRG0VINAj|i"fi1 M F" 1 m^BOROVLJE-PRI CERKVI Krajevni praznik pod Krvavcem Prebivalci krajevne skupnosti Grad pod Krvavcem so minulo nedeljo zaključili s praznovanjem svojega tradicionalnega krajevnega praznika. Letošnja osrednja in zaključna slovesnost je bila v nedeljo dopoldan pri spominskem obeležju na Kriški planini pod domom na Krvavcu. Ob navzočnosti številnih domačinov in gostov Krvavca, predstavnikov sosednjih krajevnih skupnosti ter družbenopolitičnih organizacij in drugih je imel slavnostni govor predsednik KO ZB NOV Cerklje Janez Por, kulturni program pa so izvedli mladinci in mladinke krajevne skupnosti Grad. Ob tej priložnosti so predstavniki organizacij položili tudi vence in cvetje k spominskemu obeležju. - an »Zahvala« zavodu za statistiko Blejski turistični delavci v teh dneh kljub dobrim podatkom o zasedenosti in turističnem prometu (saj Bled pravkar dosega rekord) postanejo v hipu slabe volje, če beseda steče o republiškem zavodu za statistuko v Ljubljani. Bled kot turistični kraj je namreč vključen pri zavodu za statistiko v obdelavo turističnih podatkov- Ko so pred kratkim dobili od zavoda statistične informacije o junijski zasedenosti ležišč v posameznih turističnih krajih v Sloveniji, so ugotovili, da so po številu ležišč nenadoma močno na prvem mestu v Sloveniji. I* poročila je namreč razvidno, da je imel Bled junija 14.123 ležišč, kar je kar za 5292 ležiŠČ več od Portoroža, kije z 8831 ležišči na drugem mestu. Blejski turistični delavci pravijo, da so takšni podatki nesram\ na provokacija. Resnica je namreč čisto drugačna. Res je, da vsi po vrsti na Bledu ugotavljajo, da imajo premalo ležišč. Ce bi jih imeli vsaj 2000 več, kot jih imajo, bi bili kar zadovoljni. Po podatkih republiškega zavoda za statistiko pa so jih v juniju imeli kar 8763 več kot jih imajo dejansko. V hotelih, gostiščih, počitniških domovih in zasebnik turističnih sobah ima Bled namreč le 3830 ležišč, skupa) z ležišči v kampu pa jih Je 5360. To je skoraj 3500 ležišč manj kot jih ima Portorož, ki je zato s svojimi 8831 ležii*1 močno na prvem mestu v Sloveniji (Bled je namreč drugi"- To neljubo napako zavoda za statistiko bi na Bledu & nekako sprejeli, če ne bi bil\ na podlagi teh podatkov tudi vsi drugi izračuni in primer" jave nevzdržni. Iz poročila Je namreč razvidno, da je bila zasedenost ležišč na Bledu v juniju le 16-odstotna. Tako je Bled glede na zasedenost ležiČ* po teh podatkih med 45 turi' stičnimi kraji v Sloveniji Šele na 39. mestu. To pa je vseeno, malo prehuda napaka. Saj Bled, če ni že prvi, je vsekakor med prvimi po številu zasede nosti v Sloveniji. Zdaj na Bledu razmišljajo' komu in kam naj pošiljajo svoje turistične podatke, da °i bili v skupnem pregledu bolj realno obdelani in hkrati p?' trjevali njihovo trditev, da ji111 močno primanjkuje novih turističnih ležišč. A. Jeseniški gasilci so proslavili 80-letnico PGD Jesenice mesto Za praznik jeseniške občine je prostovoljno gasilsko društvo Jesenice mesto proslavilo 80-letnico. 4. avgusta ob 18. uri so najprej izročili namenu nov gasilski avtomobil — kombi ter motorno brizgal-no rossenbauer, nato pa so imeli na Plavžu sektorsko vajo. Namišljeni požar je nastal na žagi SGP Sava. Na vaji so nastopili glasilci z Blejske Dobrave, Planine pod Golico, Jese-nice-mesto in člani poklicne gasilske reševalne enote železarne Jesenice. Vaja je pokazala, da so gasilci omenjenih društev in enot dobro izurjeni in da imajo dobra sredstva za gašenje. Sektorsko vajo je uspešno vodil Karel Tramte, namestnik poveljnika občinske gasilske zveze. Ob 20. uri se je približno 50 članov gasilskega društva Jesenice in povabljenih gostov udeležilo slavnostne seje. Kroniko o delovanju društva je podal Jože Terseglav, višji gasilski častnik in predsednik društva. Nato je k visokemu jubileju čestital predsednik občinske gasilske zveze Valentin Kej žar, ki je izročil odlikovanja in priznanja gasilske zveze Slovenije. Odličja za 20-letno službovanje so prejeli: Stane Tram-te, Anica Bokan, Ivan Lavtižar, Franc Erjavec ml., Dore Zupan, Janez Kelih in Silvo Simole. Za 10-letno službovanje pa sta odlikovanja prejela Karel Tramte in Branko Carman. K 80-letnici je društvu čestital tudi višji gasilski častnik I. stopnje profesor Branko Božič, ki je ob tej priliki izročil gasilskemu društvu Jesenice-mesto gasilsko odlikovanje I. stopnje, Stanetu Tramtetu gasilsko spomenico I. stopnje ter Marjanu Skubicu gasilsko spomenico II. stopnje. Za 43-letno prizadevno in požrtvovalno delo v tem gasilskem društvu pa je nato Jožetu Tersegla-vu, ki je že 25 let predsednik društva, izročil najvišje odlikovanje gasilske zveze Jugoslavije gasilsko zvezdo I. stopnje. Za uspešen nastop na republiškem tekmovanju, ki je bilo 3. avgusta v Tržiču, pa je pionirski gasilski enoti izročil posebno diplomo. B. Blenkuš O KOVIN OTE H NA ^^^^ IMPORT blagovnica Fužinar Jesenice na sejmu v Kranju radiatorji Gorenje s sejemskim popustom CQP DELO Ljubljana TOZD časopisi, podružnica Kranj zaposli s 1. septembrom 1973 v kiosku za prodajo časopisov in tobačnih izdelkov na Bledu prodajalko po možnosti s trgovsko kvalifikacijo. Zaposlitev stalna. Zaslužek dober. Prednost imajo interesentke, ki stanujejo na Bledu. Ponudbe sprejema ĆGP Delo, podružnica Kranj, telefon 21-280. »A VNOJ 73« V ZNAMENJU ŽULJEV— V nedeljo (5. avgusta) seje vr\0< v Slovenijo slovenska mladinska brigada AVNOJ 73, kije letos že - dila po poteh slovenskih in hrvatskih delegatov na zgodovinsko II. zased ^ AVNOJ v Jajcu leta 1943. Brigada je odšla na pot 21. julija, dan Poznele0 je skupaj z bosansko mladino v Jajcu praznovala slovenski dan vstaje. čez 120 mladih iz vse Slovenije je pot vodila potem v Livno, Glamot> * lo Drvar in potem čez Liko in Kordun do Kolpe, kjer so nas čez mejno ^ prepeljali isti ljudje kot pred tridesetimi leti slovenske delegate. Po P0^ pt v Vinici smo šli še prek Crmošnjic v Bazo 20 v Kočevskem Rogu, od ta gttijf z avtobusi na Kozjansko, na Planino pri Sevnici, kjer mladi iz vse v akciji Kozje 73 pomagajo tem zaostalim krajem. Slovenski rnltidij1 ^ katerimi je bila tudi hrvaška mladinska delegacija in vojaki, so obiskaM ^ osrednji proslavi dneva vstaje BiH (v Borovači pri Drvarju) in Hrvats*1^ Donjem Lapcu); na obeh proslavah so nastopili tudi s svojim kult" programom. — Na sliki: značilen posnetek s počitka na dolg1 zdravljenje žuljev. Proti njim na poti skoraj ni bilo imunosti, pl<>: prehodili na dan tudi po 38 — 40 kilometrov, z vso opremo seveda■ Andrej Triler 11 odstotkov za stanovanjsko gradnjo Na zadnji seji delavskega sveta jeseniške železarne so med drugim tudi razpravljali in sklepali o predlogu spremembe finančnega plana za leto 1973. Do novega predloga spremembe finančnega plana je prišlo predvsem zaradi tega, ker so se podražile surovine in proizvodi ter izvoz, obenem pa ne predvidevajo količinskih sprememb v proizvodnji. Zaradi tega se je spremenila delitev vsega dohodka. Letno amortizacijo osnovnih sredstev bodo zato povečali od 137 milijonov na 150 milijonov, sredstva za investicijsko vzdrževanje bodo povečali za pet milijonov dinarjev, obenem pa bodo v drugem polletju zvišali stanovanjski prispevek od osmih na enajst odstotkov. Tako bodo lahko odkupili stanovanja, ki so jih predvidevali za odkup po svojem stanovanjskem programu. D. S. Na oddihu v Crikvenici in Biogradu Zelezarji že več let letujejo v dveh svojih počitniških domovih ob morju: v Crikvenici in v Biogradu. V Crikvenici imajo 65, v Biogradu pa 240 ležišč. Počitniška domova so v zadnjih letih lepo preuredili in obnovili, niso pa pozabili tudi na rekreacijske objekte poleg njih: v Crikvenici imajo prostor'za otroke in balinišče, v Biogradu pa igrišče za odbojko, balinišče ter objekte za otroke. Predvidoma vsako leto letuje v teh dveh krajih ob morju okoli 3000 članov delovnega kolektiva skupaj s svojimi najbližjimi sorodniki. Se lani so organizirali v poletnih mesecih devet izmen po dvanajst dni, zaradi velikega zanimanja pa so letos krajšali letovanji na deset dni in tako pridobili še eno izmeno. Za dopuste v počitniških domovih železarne je vsako leto zelo veliko zanimanja, zato morajo sindikalni odbori po obratih izbirati med prijavljenimi. Prednost imajo vsekakor tisti, ki že več let niso izkoristili dopusta v teh domovih. Le redko se zgodi, da oddajajo prosta ležišča tudi zunanjim gostom, saj v poletni sezoni skorajda ni prostora. Enakovredno in pod enakimi pogoji lahko letujejo v teh domovih tudi upokojenci. Za en dan, ki ga prežive železarji v svojem domu, morajo odšteti 38 di-narjev in denar za turistično takso, za letovanje v domu v Biogradu pa 35 din. Razen tega dobe pred dopustom regres v višini 350 din, za otroke nad deset let dodatno še 150 dinarjev in za otroke do desetih let 100 dinarjev. Ob tem pa seveda železarna znatno regresira stroške prehrane in bivanja. Vsako leto letuje v domovih 100 zaposlenih, ki jim železarna omogoči popolnoma brezplačno bivanje. Odhode organizirajo z avtobusi. Letos so opustili avionske prevoze, ki so jih še lani organizirali do Biograda in nazaj. D. Sedej LIP Lesna industrija lip bled Bled nudi večje^ količine smrekove žagovine iz tovarne Bohinj. Od-prema možna po železnici ali s kamioni. Cena po dogovoru. Informacije po telefonu (064) 76115. O KOVINOTEHNA I M P O R T blagovnica Fužinar Jesenice na sejmu v Kranju tu se kupi več in bolje Mercator Cenjeni obiskovalci Gorenjskega sejma! Mercator vam svetuje — kupujte dobro, kupujte poceni, a najceneje boste kupili prav pri Mercatorju. Zato ne pozabite obiskati paviljon Merca-torja v hali C. Lepa izbira vseh vrst pohištva, strojev za gospodinjstvo, TV aparatov, preprog, posteljnega perila, odej, zaves, katere vam na vašo željo brezplačno zarobimo, za prijetno počutje pa priznano kavo mercator ter alkoholne in brezalkoholne pijače. Nagrade kupcem! Konkurenčne cene, sejemski popust, prodaja na potrošniški kredit do 15.000 din brez porokov ter brazplačna dostava na dom. To so ugodnosti, ki vam jih nudi Mercator v hali C. Ko pa vas pot zanese v prelepi del Gorenjske, v Tržič, ne pozabite obiskati bogato založene blagovnice Mercatorja v Tržiču ter specializiranih prodajaln. V času sejma enaki prodajni pogoji s •popusti tudi v blagovnici Mercatorja v Tržiču. Mercator povsod — Mercator tudi v vašem domu, zato na svidenje pri Mercatorju v hali C. VoUjul v avgustu VoUjul lCOUjvou KRANJ POTROŠNIKI, veleblagovnica GLOBUS vam v avgustu nudi: 5 °/o popust na pohištvo Sezonsko razprodajo: — do 50 % znižanje cen moški, ženski in otroški konfekciji, — do 50 % znižanje cen raznega metrskega blaga in belega platna, — do 40 % znižanje cen pleteninam, — do 50 % znižifnje cen letnim moškim srajcam, — do 50 % znižanje cen ženskim torbicam iz usnja in skaja. Razprodajo kosovnega blaga: gradel za žimnice volnene odeje 1 kg 19,80 din 1 kg 73,20 din za manj denarja — več blaga i(jsUjul v avgustu Vćkna, Naložba leta — nova hladna valjarna Začetek gradnje nove hladne valjarne na Beli že letošnjo jesen — 1,1 milijarde dinarjev za osnovna sredstva in 250 milijonov za obratna sredstva Prestavitev ceste prvega reda na Beli Največja naložba letošnjega leta in vseh naslednjih let je v jeseniški občini vsekakor postavitev nove hladne valjarne na Beli, poleg sedanje valjarne. Naložba leta, ki bo zahtevala ogromna finančna sredstva, ki pa je po svojem namenu in pomenu še kako velika pridobitev ne le železarne, temveč vse naše družbene skupnosti. Večja proizvodnja Do sedaj so v železarni prpizvedli 140 tisoč ton hladno predelanih proizvodov letno, in sicer v obliki žice, hladno valjanih trakov, vlečenega, stružnega in brušenega jekla, žebljev, elektrod, hladno oblikovanih profilov. Da bi povečali proizvodnjo ža nadaljnjih 50 do 60 tisoč ton in obenem proizvajali tudi kvalitetnejše izdelke, so se odločili za gradnjo nove hladne valjarne, ki naj bi jo postavili v naslednjih nekaj letih. Proizvodnjo bi znatno povečali, saj bi z valjamo dobili 70.000 ton hladno valjanih trakov, 30.000 ton dinamo trakov in 50.000 ton nerjavečih trakov letno. Produkti predvsem na jugoslovanski trg Hladna valjarna bo stala na Koroški Beli in imela 35.000 kva- © Graditelji Kmetijsko živilski kombinat Kranj Obrat Komercialni servis obvešča vse graditelje, da prodajamo v^ skladišču v Hrastju po nizkih cenah betonsko železo 6 mm 8 mm 10 mm 14 mm Izkoristite ugoden nakup. 4,70 din 4,82 din 4,74 din 4,30 din dratnih metrov pokrite površine — raznih hal in prostorov z napravami za luženje, valjanje itd. Železarna Jesenice bo sodelovala skupaj s Skupnostjo za ceste pri ureditvi in prestavitvi glavne ceste na Beli, kjer predvidevajo nov podvoz, most čez Javornik in potok Belo ter regulacijo potoka Javornik. Produkte bodo namenili v glavnem na jugoslovanski trg, le v manjši meri tudi za izvoz. Predvsem bodo proizvajali za Gorenje Velenje, Ko-vinoplastiko Lož, Elektrokovino Maribor, Iskro, Rade Končar in druge. Izvoz bo v glavnem namenjen le za plačilo obvez do tujih partnerjev. Predračun Hladno valjamo bodo gradili ob financiranju ameriških državnih in zasebnih bank. 40 odstotkov bo krila železarna s svojimi sredstvi in sredstvi Ljubljanske banke, ki bo dala tudi zagotovila za inozemske kredite. Del sredstev pa bodo vložili ameriški partnerji kot sovlaganje. * Inozemski ponudniki so dostavili tudi ustrezne ponudbe in tako bodo v najkrajšem času izbrali proizvodno opremo in sklenili pogodbe za nabavo opreme. Tako bodo začeli delati že letošnjo jesen, objekt pa naj bi končali predvidoma v dveh letih, ko bi tudi začeli s poskusno proizvodnjo. Ves projekt bo zahteval 1,1 milijarde dinarjev za osnovna sredstva ter 250 milijonov za obratna sredstva. V novi hladni valjarni bo zaposlenih približno 300 proizvajalcev in vzdrževalcev, vendar se s tetn število zaposlenih v sami železarni Jesenice ne bo spremenilo, ker bodo izvedli racionalizacije v valjarni in drugih obratih železarne. Obenem pa predvidevajo za monterje tudi izgradnjo stolpiča, ki ga bodo kasneje odprodali zaposlenim v občini Jesenice. D. Sedej iLjf JHm " Sreda, 15. avgusta 1973 STOLPEC ZA 1 UPOKOJENCE Ze nekaj časa ne izhaja Mašilo Društva upokojencev Slovenije Upokojenec, zato ni udno, če so upokojenci, ki so °S/!*il hrez svojega glasila, °°čutili nekakšno praznino. ■ a spodbude od več strani se Je naše uredništvo odločilo, da Vsakih štirinajst dni nameni <7el Prostora v časopisu samo "Pokojencem, njihovim procentom, delu in življenju. Na mestu bomo objavljali sti o delu društev upokojen-na Gorenjskem, o izletih, kulturni in športni dejavnosti Jfr drugem. Vsekakor tudi ne 00 manjkalo prispevkov, ki se icejo problemov, za katere se upokojenci še posebej zanima-udi za strokovne odgovore a vprašanja upokojencev se °o našlo mesto. Uredništvo um k sodelovanju vsa Dru-upokojencev in posamez-s e'da se oglase s prispevki, ' uj bo le tako nova rubrika zanimiva in življenjska. Varstveni dodatek , Vprašanje: Kdaj ima upo-*°jenec pravico do varstve-e8a dodatka? Odgovor: Varstveni doda-Je posebna pravica upoko-kaH°a d° denarne pomoči, do • nJeSt>vi dohodki ne , segajo vsote, ki je priznana ot življenjski minimum.Pra-: t0. do varstvenega dodatka ™a)o torej upokojenci, kadar Jinova odmerjena pokojnina dosega zneska najnižjih POkoJninskih prejemkov Sku. j«cina skupnosti invalidsko Kjojnmskega zavarovanja b? (?love.nUe vsako leto pose-eJ določi s posebnim sklepom Sa?1-pok°jnino- Letos znali t din' To P°meni, da je upokojenec z odmerjeno nižjo Pokojnino kot je ' 833 din, T^vičen, če nima drugih datka V' d° varstvenega do" i^^tveni dodatek pa se ''Plačuje upokojencu, katerega skupni letni dohodek ne Presega 5400 ■ din in dohodek 'jonskega druga 2700 din. Dni! • skuPnosti invalidsko dol°^nmskega zavarovanja v fa» da ima pravico do ^rstvenega dodatka upokoje-luc'. katerega njegovi prispev-u in davku zavezani dohodki SDoH?J- z dohodki članov eo-ska I)J.8tva ne presegajo znesku' ga določi skupščina sk«0sti invalidskopokojnin-niie88 pavarovanja SR Slove-oseh • tem se upoštevajo zaraH" dohodek' nadomestilo dejT31 začasne zadržanosti z in k' °h°dek iz samostojne Čenj'®®tijske dejavnosti, obdav-in h ,h°dek od premoženja gl dohodki, od katerih se koi^J® davek- dodatki k poboj??11. kot Je dodatek za ! hodki ln drugo, dalje vsi do-vani 12 ,nvalidskega zavaro-mVaJ,a'»nvalidski dodatek, tudi iemain dodatek' ki ga Pre- predn?cLvo-'aški invalidi po invaK-0 jaških vojnih neS l - m vojaške invalidni-Y tujine Up0ŽtskuPni dohodek pa se ne ca Jeva Pokojnina upokojen- je^eVe0pS«bni ?°hodek xUp°k°-prese o zakonca, če ne ga ga ^ najnižjega mejne- »nvalfJ • a Pokojnin, dalje dodat L?lne za telesno okvaro, otoški H !f.n,eg0 in Pomoe' gradi dodatek, vajeniške n"a-dodat' b v°jaške invalidnine, »Hvalil • za vojaške vojn'e Ur,if ln razni dodatki, vico h Jenec uveljavlja pra-ob varstvenega dodatka. odmp! ga"ju zahtevka za darkor P°k°jnine ali pa ka- izPlačiL P°,ZnT s tem' da" naiai \elJa le za 6 mesecev Zahtevka dneva vloženega trenf.fv, Gorenjskem prejema 1548,°. varstveni dodatek najv^gojencev, med njimi cev. "nižinskih upokojenka ^ NOVO NOVO NOVO »j NOVO] NOVOi NOVO NOVO NOVO binom Uslužbenec Murke Lesce Franc Sovine že 16 let sodeluje na sejmih v Kranju Korrčajmo z mislijo da je mednarodni Gorenjski sejem danes največja prireditev v Kranju. Lani ga je obiskalo 160 tisoč obiskovalcev, letos pa pričakujejo, da bo obisk precej večji in temu primeren tudi promet. Da je tudi po obisku že zdavnaj presegel gorenjski okvir, pa govorijo podatki, da je na njem vse več obiskovalcev iz vse Slovenije in iz drugih republik pa tudi iz zamejstva. A. Žalar F. Perdan Zato izrežite spodnji kupon, vpišite ime, priimek in slov, dajte kupon v kuverto, ter ga odpošljite do 18. avgusta 1973 na HERMES zastopstvo inozemskih firm, Ljubljana, Moše Pijadejeva 27 ali oddajte rta Gorenjskem sejmu v našem paviljonu hala A. Žrebanje bo 20.8. 1973 ob 16. uri na sejmu. Poslovno srečanje Murke Trgovsko podjetje Murka Lesce vsako leto ob otvoritvi mednarodne^ Gorenjskega sejma v Kranju pripravi poslovno srečanje. za predstavn podjetij, katerih izdelke razstavljajo in prodajajo na Gorenjskem se^ed Letošnje takšno srečanje je bilo v petek po otvoritvi sejma na BledU' 1 drugim so Murkine manekenke in manekeni pripravili zanimivo m(>a revijo, zatem pa je bil piknik. — A. Z. — Foto: F. Perdan V paviljonu Mercatorja vam brezplačno sešijejo zavese NOVO Lesnina na sejmu prvič predstavlja praktičen, cenen in moderen iotelj, ki ga je moč preurediti v ležišče tor. V hali C, kjer imajo tudi bife, prodajajo pohištvo, tekstil, gospodinjske stroje itd. Njihova poseb-inost sta brezplačno robljenje zaves in enomesečno posojanje barvnih televizorjev na preskušnjo. Slove-nijaavto tokrat predstavlja na sejmu osebni in tovorni program Zastave in vozila Citroen oziroma Cimos. Pravijo, da so z.obiskom in nakupom zadovoljni. Poslovodja Kovinotehne Jože Režek nam je zaupal, da je pri njih največje po-praševanje po raznih kotlih za centralno kurjavo. Izbira je velika. Dobro pa gredo v prodajo tudi hladilne skrinje. Tovarna usnja Kamnik po zelo ugodnih pogojih razstavlja in prodaja usnjeno konfekcijo in plastično obutev. Slednja je novost, bolj poznana v Kanadi kot v Evropi. In potem so od znanih razstavljavcev na sejmu še Janez Okršlar z bogato izbiro šolskih in ženskih torbic, čevljarstvo Kern z veliko izbiro čevljev, Katarina Markič iz Tržiča z znanimi copati, izdelovalec kmetijskih strojpv Franc Kremžar in še številni drugi. Znana zahodnonemška firma Geha ima letos poleg nalivnih peres tudi veM° izbiro raznobarvnih flomastrov za šolarje POZOR* ŽREBANJE POZOR ŽREBANJE POZOR ŽREBANJE POZOR Nadaljevanje s 1. str. odpraviti. Sicer pa bi nasploh turistično gostinski del Kranja (in morda deloma tudi Gorenjske) lahko bolje in predvsem v reklamno korist porabil to prireditev. Od predstavnikov sejma smo izvedeli, da žal za to dejavnost še vedno1 ni zanimanja. In kaj menijo razstavljavci in obiskovalci? Del njihovih mnenj smo že omenili. Riztavljavci, vsi po vrsti, so zadovoljni z obiskom. V nedeljo je na primer obiskalo sejem okrog 20 tisoč obiskovalcev. Nekaj manj jih je bilo v soboto in v ponedeljek. Pravi naval pa pričakujejo ob koncu tedna. V paviljonu veletrgovina Živila Kranj v glavni razstavni hali se prav nič ne pritožujejo. Prostor, kjer se obiskovalci lahko malo osvežijo je vedno poln. Sicer pa Živila tako kot vsako leto tudi tokrat zastopa in 4 Cjb L* j^ifc^ is^ predstavlja izdelke nekaterih znanih proizvajalcev alkoholnih in brezalkoholnih pijač. Hermes Ljubljana, ki tudi tokrat zastopa zahodnonem-ško firmo Geha iz Hanovra, tudi zdaj vzbuja veliko zanimanje z znanimi nalivnimi peresi. Šef enote Dušan Pangos je povedal, da letos firma Geha želi seznaniti potrošnike predvsem s flomastri za šolarje. Izbira le-teh je v njihovem razstavnem prostoru velika. Ob koncu sejma pa pripravljajo tudi veliko nagradno žrebanje. Lesnina Ljubljana, ki letos razstavlja na 300 kvadratnih metrih, ima širok izbor pohištva. Novost pa je cenen in kvaliteten fotelj, ki ga je moč hitro preurediti v ležišče. Ta izdelek je prvič razstavljen in tudi v prodaji na sejmu. Franc Sovine na kranjskih sejmih že 16 let sodeluje kot uslužbenec podjetja Murka Lesce. Tako kot vsa leta ima Murka na sejmu veliko izbiro pohištva, gospodinjske opreme, gradbenega materiala itd. Presenečenje pa je darilni paket za kupce. Slovenijales sodi na sejmil med največje razstavljavce pohištva. Izbira je res velika — za vse žepe. Eden od večjih ponudnikov raznovrstnega blaga je tudi Merca- G e h a peresa delajo kariero: Novo: šolsko pero s prijemno cono Z novo prijemno cono lahko sedaj šolarji vseh starosti pišejo še lažje in brez napora zelo izboljšano pero; specialno pero L za levičarje in veliko tehničnih Geha- novosti. G E H A flomaster s patentiranim obli kovalcem konice Riše tanko in piše zelo dolgo. GEHA flomaster za risanje s široko konico za risalne vaje in risanje. Geha flomastri so na voljo v 10 pestrih barvah. Presenečenje na našem razstav- -nem prostoru! ^ Veliko žrebanje! Med razstavljavci pohištva ima največjo izbiro Slovenijales Sejem—največja kranjska prireditev Nagradni kupon : za veliko žrebanje na Gorenjskem ; sejmu od 10. do 20. avgusta 1973 na \ razstavnem prostoru Hermesa* Ime in priimek Naslov Knjiga o življenju, vzponih in padcih tisočletne vasi »Selca nekoč« avtorice Olge Šmidove je svoje-Vr$ten, zelo uspel publicistični poskus zgodovinskega orisa dela krajev vzdolž selške Sore - glavja posveti lovstvu, tradicionalnim vaškim običajem (pustni sprevodi, žegni, ohceti, svatovanja ipd.), da bi prikaz sklenila z označbo vmesnih obdobij stisk in lakote, ki so marsikaterega bajtarja spremenila v berača in marsikaterega grun-tarja v skopuha in stiskača. Žal potlej konča, kajti, kot pravi, NOB in povojno izgradnjo naj obdelajo drugi. »Zal« smo dejali zato, ker Šmidovih Olg ni veliko. Kljub obilici ohranjenega gradiva v vrstah mladih očitno manjka posameznikov, voljnih in sposobnih sesti za mizo ter se zagristi v materiale. Bo torej pričujoči knjigi kdaj sledilo nadaljevanje? I. Guzelj Gostovanje folklorne skupine DPD Veriga v Prekmurju Na povabilo KUD Beltinci, s katerim so lani člani DPD Verige iz Lesc vzpostavili prijateljske stike, je bila na trodnevnem gostovanju v Prekmurju folklorna skupina Verige. Z njimi so odšli na izlet tudi ostali člani DPD Veriga. V petek, 10. avgusta, so leščanski plesalci nastopili v hotelu Dijana v Murski Soboti, v soboto, 11. avgusta, v zdravilišču Moravske Toplice in v nedeljo, 12. avgusta, v Beltincih, kjer so sodelovali tudi v veliki povorki narodnih noš skupaj sil drugimi folklornimi skupinami iz Slovenije, Hrvaške in zamejstva. Folklorna skupina DPD Verige se je gostiteljem tokrat prvič predstavila z novim izvirnim blejskim plesom iz starih časov, ki ga še nismo videli na naših odrih. JR Katalog čebelarskega muzeja v Radovljici Hkrati z otvoritvijo prenovljenih muzejskih prostorov in dopolnjenih zbirk ob 200-letnici smrti svetovno-znanega slovenskega čebelarja Antona Janše (1734—1773) je čebelarski muzej v Radovljici izdal tudi lično opremljen in bogat katalog v 5000 izvodih. Poleg nazornih opisov muzejskih zbirk, čebelarstva, življenja čebel, čebelnjakov, orodja in čebelarskega slovstva pri nas, vsebuje katalog odlične barvne reprodukcije panjskih končnic, črno-bele fotografije nekaterih najzanimivejših eksponatov ter strokovno obrazložitev umetniškega vidika panjskih končnic. Tekste so pripravili dr. Emilijan Cevc, prof. Stane Mihelič in dr. Anton Polenec. V angleščino, nemščino, francoščino in ruščino pa sta jih prevedla dr. Janko Golias in Narcis Demskij. Fotografije in slikovno gradivo sta izdelala Marjan Pfeifer in Janko Skok, oblikovno pa je katalog uredil Miloš Magolič. Objavljeno gradivo so prispevali poleg matičnega muzeja v Radovljici še zveza čebelarskih društev Slovenije, narodni in etnografski muzej v Ljubljani ter prof. Stane Mihelič in župni urad Komenda. Finančna sredstva za katalog so prispevali poleg kulturne skupnosti Radovljica tudi številne delovne organizacije, tiskala pa ga je tiskarna Ljudske pravice Ljubljana. To izredno lepo in koristno publikacijo, po kateri zelo radi segajo obiskovalci muzeja, prodajajo po 15 din. JR Tovorni program na Gorenjskem sejmu v Kranju Tip 1300 TF furgon 1300 TK kombi 620 B 620 PK pod. kabina 620 Cestar 1300 TR kamionet 750 TF furgon 750 TK kombi OM-40 — 4 t OM-35 — 3,5 t Z-635 Z-640 Popust (za privatni sektor) 6.642,40 7.807,50 8.111,80 9.280,95 9.481,95 770,00 648,85 711,75 2.799,45 2.660,00 2.892,00 3.043,25 Popust (za delovne organizacije) 4.891,80 5.749,85 5.974,00 6.835,00 6.983,00 in možnosti nakupa s 50 °|0 - 75 °|0 kredita Za osebne avtomobile, motorna kolesa in dvokolesa znižan prometni davek za 2% Vljudno se priporočamo za obisk Slovenija Pevski zbor na Bledu Bled je že več let pogrešal svoj pevski zbor in druge kulturne skupine, ki bi obogatile spored domačih kulturnih in turističnih prireditev. Doslej so morali le-te vabiti iz drugih krajev. Zato je že pred meseci izvršni odbor krajevne konference SZDL sklenil znova obuditi kulturno dejavnost. Najprej so se odločili za ustanovitev pevskega zbora. Dobili so 15 mladih fantov, ki že poldrugi mesec marljivo vadijo pod vodstvom pevo-vodje Staneta Nagliča. Pričakujejo, da bo novi pevski zbor jeseni že pripravljen za javne nastope. Razen tega pa se na Bledu pripravljajo tudi na ustanovitev folklorne skupine, pozneje pa nameravajo poživiti tudi glasbeno dejavnost in ustanoviti orkester. Prihodnji mesec se bo sestal iniciativni odbor, ki bo pripravil vse potrebno /.a ustanovitev novega kulturnega društva. JR penjeni obiskovalci fcjskega sejma! p^fcite paviljon r/ektrotehne, V** boste letos KUPovali najceneje. Možnost nakupa na kredit brezplačna Ustava na dom. Izredni sejemski popusti! 50—70 % popusta - GRELNE BLAZINE IN ODEJE - KUHALNIKI, ASPIRATORJI - SESALCI - VILEDA KRPE 20 % popusta - KASETNI MAGNETOFONI REXTON - RADIOAPARATI, TRANZISTORJI PRALNI STROJI, ŠTEDILNIKI, HLADILNIKI, TV APARATI, MOTORNE ŽAGE, ELEKTRIČNI MOTORJI, MEŠALCI ZA BETON - VSE Z IZREDNIM POPUSTOM. ELEKTROTEHNA Ljubljana, Titova 51 Daruj kri, reši življenje 17. avgusta 1973 od 6. do 15. ure bo v osnovni šoli v Zireh krvodajalska akcija. Vljudno vabimo vse Zirovce, da se v čim večjem številu udeleže akcije. Osnovna šola F. S. F1NŽGARJA Lesce razpisuje prosto delovno mesto učitelja za matematiko in fiziko P ali PU Nastop službe 1. septembra 1973. Kovaški muzej v Kropi V Kropi, stari slovenski industrijski naselbini pod Jelovico, ki ima 400 let plavžarske in kovaške tradicije, imajo med drugimi kulturnimi znambnitostimi tudi kovaški muzej. Vzklil je iz korenin najstarejših železarskih področij pod Jelovico. Muzej je tesno povezan s sodobnim življenjem v Kropi, predvsem z dejavnostjo tovarne vijakov Plamen in s podjetjem UKO. Kljub skromno odmerjenemu prostoru nazorno prikazuje našega Človeka, slovenskega fužinarja in žebljarja, kovača in rudarja skozi stoletja, njegovo tvornost, samorastništvo . . . V muzeju je posebno poudarjena delovna tradicija, ki se je ohranjala iz roda v rod, se tehnično izpopol-' njevala, doživljala razne krize, hkrati pa si je pridobila današnji sloves umetne kovaške obrti. Pole^1 tega, da prikazuje celoten razvoj fužinarstva in kovaštva, na Gorenjskem, je zelo pomemben pri vzgoji novih generacij mladih industrijskih kadrov za tovarno vijakov Plamen.. Razen tega pa muzej radi obiščejo tudi številni tuji in domači turisti. T. Pogačnik iivP no sem se zanim»la za »ih pJe .Selčanov v starih ča-dei' prebirala sem zgodovinska dr u Andrejke, dr. Blaznika, 10 k - in prof' planine in far" 8tar r0,rik0' Pogovarjala sem se s °hra -i"1' Selčani, mnogo sem kon* a v Ustnem spominu in Spi"napisala, kako je bilo v e}c,h nekoč.« obs,f • V P<>«vetilu k svoji 108 strani nioj kni'.8i' ki J° Je (),) HKK)-let- Selšk i • naistarejše naselbine v ljstj^.' omenjene že v darilni Hu j Abrahamu Freisinške-Štvo a'° domače turistično dru-koi^Pojasnjuie njena avtorica, upo-trj učiteljica Olga Smid. Dobre kroniSCe nazaJ smo v Pogovoru s dovim Zvedeli' da pripravlja zgo-takial SV?Jega kra.ia- vendar nam neišeL'-ni\r ela zauPati nič natanč-'jena zda' Je brošura, oprem- doLms fotografijami precejšnje dan <£ntarne vrednosti, prišla na hod' Jl preden naredimo bežen spre- "PriČo (ka-" več kot >>bežen« bo m pojnanjkanja prostora itak ne Sloven i biti)' naJ P°vemo, da v lahL Jl bržkone ni vasi, ki bi nam d°bnim°J|tregla z vsaJ Približno po-sp0(j "I d°kumentom o razvoju go-velikih j8' ° znanib osebnostih, o sociaj" domačijah, o spreminjanju Pretpi/p. strukture prebivalstva; o 2animi katastrofah, o okoliških Podr0KV08tih in ° nešteto važnih mu nri^Mtih' kakršne nepoučene-vp sJ:kS eku edine utegnejo dati pravnom določenega, zanj sicer po-na^r2a ^jega okoliša. Šmidova Podatk m zanemarila nobenega ft|udii NaJosnovnejše je vzela iz Uvodu znanstvenikov, naštetih v Pozah' 0!\tale, ki bi drugače utonili v ton h asi prav oni dajejo knjigi \4čjn°arv° in sočnost, značilno za osebn Publicistično obravnavanih, z zbrali noto Prežetih tem), pa je Uredil' prerešetala in metodološko s0 sama. Srce in duša besedila ^stav'u glavni »krivec«, da noben da ni e "e učinkuje suhoparno, in štfv'^0 prazno nizanje dejstev lisko temveč izžareva pripoved-faktoer?f bet°St' ki Pritegne tudi nt^a hi-^ij u sl°KU nenaklonje- (gS?Va najprej našteje hube žu\yAl - zras,e znotraj meja selške ni n?i!Je.v obdobju 1291-1584, ome-konta ,Jfl županov od srede 16. do sestav Mletja, oriše stanovsko J! pV!->a' Pove» kakšne dajatve V Loki kmetje plačevati škofom fuž»nar: Zabeleži prihod bavarskih kr*enj Jev in doda' da Je Postalo nied S°zdov poglavitni vir sporov °RVetli 6 jenci in domačini. Nato sPreBn\, v°Jaštvo v prejšnjih časih, >etnii?ri! ° selških in ljudskih Stalil?- ' ° bitki posestnikov z p vodami grabežljive Sel-dana'sni V Preteklosti ni tekla po lr> Dolr«. koritu, o zidavi cerkve ^hovi?? 5a- ° vlogi naprednih 8ibal0 'koy (slednji so predstavljali rf2v0ju e?ue dogajanj v srenji), o skusih ^fl'stva, 0 kulturnih po-v drugtv anov o združevanju J®kih /pa.nasploh, o uglednih ro- Pran 8? Trpin' France Krek- t rek nL u ' dr- Janez Evangelist r!t>ar p JosiP Grošelj, Franc Megus' h rane Cenčič, dr. Anton «laŽ Op' dr- Hudolf Andrejka in Jovnem nisar), o tamkajšnjem ježi-n^"' ° poplavah, uni-na8tank. lh in nesrečah ter o ?°tankos 8asilstva- Ne spusti niti sVet0v ° P°manjkanju v letih ?aradi v°jne, o tem, koga so n*nadn^patij do Srl)ov zaprli, o in f skoku cen, o mobilizaciji '°vne silIantov' ° pomanjkanju de-n °ricin i° pad,ih itd- zelo zanimiv ^ztner in ?n je oris zdravstvenih lijevan- omunalnih prizadevanj, Sovini Ja 'judi ter razcveta obrti, ln gostinstva. Posebna po- avto ULhlHlfR- friiij INjlaii|l liwi|ii IZREDNI .POPUSTI Slovenija avto C) KOVIN OTE H NA IMPORT ^^ blagovnica Fuzinar Jesenice na sejmu v Kranju hladilniki Gorenje in ostali gospodinjski stroji na mednarodnem Gorenjskem sejmu 0SLOVEHUALES LJUBLJANA vam nudi ves gradbeni material, ki ga potrebujete pri gradnji hiše: BETONSKO ŽELEZO, CEMENT, IZOLACIJSKE MATERIALE, APNO, OPEKO, RAZNO KRITINO IN DRUGO; OKNA, VRATA, LADIJSKI POD-OPAŽE, PARKET; KERAMIČNE PLOŠČICE IN SANITARNO KERAMIKO; PECI ZA CENTRALNE KURJAVE, RADIATORJE IN CEVI. Sejemski popust od 2 do 10 % Informacije dobite po telefonu 24-590. OBIŠČITE NAS! Moj gobarski dan Ze vse poletje povsod in vedno samo o gobah: teta J era s podeželja se hvali na vsakem od njenih številnih obiskov, da jih je ob košnji nabrala cel jer bas kar mimogrede in zanje iztržila v nekem blejskem hotelu celih sto starih jurjev; šofer nekega avtobusa, ki dnevno vozi v odmaknjeno hribovsko vas, jih je v času počitka nabral za dve veliki vreči in tako kot teta Jera naravnost po fantastično visoki ceni prodal na ljubljanski tržnici; celo sosedov Frenki, ki gre peš menda le tri korake do avtomobila; je postal vnet gobar. Gobe sem, gobe tja, jurčki ob obronkih, lisičke v gozdu, skratka; prava gobja obsedenost že vse poletje. Mene v gozd ni gnala želja po dobičkonosni prodaji, upravičeno lahko trdim, da ravno obratno. Vestem, govoricam in napovedim & gobah sem pravzaprav prisluhnila šele letošnje poletje. Že čisto drobcena razlika med jurčki me spravi v dvome, zato je bil moj prvi gobarski izlet pravzaprav le poučna ekskurzija. Ekskurzija, ki se je začela v zgodnjem jutru hladne nedelje. Moj avto se je pridružil desetini drugih, ki so hrumeli v tihoti gozda in znatno motili mir gozdnih prebivalcev. V komaj prebujajočem se jutru je bil torej na Mežakljo tak promet kot menda še nikoli. Posebno na začetku poti so ustavljali avtomobile kar ob cesti in bilo jih je, kako bi rekli toliko kot letos gob. Na vsako gobo sta v tistem koncu zagotovo, planila po dva gobarja! Mene je seveda pot vodila po njihovih stopinjah, trdno upajoč, da tu gobe že morajo biti, če so se že ostali tako zagnali. Gor in dol po hosti, sem ter gor in dol, o jurčkih pa ne duha ne sluha. V brk so se mi smejale strupene mušnice in rumene lisičke, za milimeter velike. Pohojene in zavržene gobe so mi oznanjale, da zares hodim po sledeh za mnogimi predhodniki. Po treh urah iskanja in hoje, po domala neprestanem srečavanju z drugimi iskalci tako zelo cenjenih gozdnih sadežev, (ob vsakem srečanju je oko najprej poškililo k mreži v rokah, nato pa nič prijazno na njenega lastnika). Mene je neka vneta starejša gobarka tako presenečeno pogledala, da bi kmalu pozabila zapreti usta. Pravzaprav kar upravičeno, saj je bila moja mreža nabito polna — a ne jurčkov, ampak vseh drugih velikih in malih gobic, kati moj sprehod je. bil predvsem in najprej spoznavanje in učenje. Nato me je vleklo prav na vrh Me-žaklje, po cesti, ob kateri je bil na vsakih nekaj metrov parkiran avtomobil. Avto je potem na prav nemogočem mestu obstal. Ob cesti je bil strm prepad, drugih znakov tega kraja pa zaradi poznejših dogodkov ne izdam. Gnalo me je v gozd, brez gobarskih pripomočkov in zgolj na oglede. Po strmini navzdol in v doliJ nico, potem, potem, pa neponovljiv pogled! V tisti dolinici je bilo majhnih in velikih ter srednjih jurčkov za pet košar in več! , Moje veselje je bilo nepopisno in orav z nikomer bi si ga ne želela v tistem trenutku in nekaj naslednjih deliti! Z nikomer in prav zares z nikomer na tem svetu! Kar šestkrat sem morala z mrežo ponje in nenehno me je skrbelo, da se ne prikaže kdo izza ovinka. Kdorkoli, vsi so bili v tistem hipu do kraja nezaželeni, tudi šoferji, vozeči mimo. Menda me še nikoli niso noge tako hitro nesle za prvo drevo, ko je izza ovinka začelo ropotati. Ko je bil ves zadnji sedež prekrit z gobami in tudi zakrit s pregrinjalom (nihče naj bi ob poti niti zaslutil moje velike gobje bere), je avto, ubogi stari fičko, kar odska-koval po cesti proti domu. Pod zastavo polmeseca O Turčiji in Turkih pravzaprav nismo imeli prave predstave kljub temu, da je ta dežela blizu, vsaj relativno, če upoštevamo vzhodne meje Jugoslavije. Vsa naša zgodovina od 14. stoletja naprej je tesno vezana na Turke. Bili so strah in trepet za naše davne prednike. Zapuščina osmanskega kraljestva je v naših južnih krajih republike, razen kultnih objektov — mošej, pokopališč in redko ohranjene arhitekture v mestih, dokaj borna. Bolj očiten pečat so pustili v kulturi, gospodarstvu in v splošnem razvoju na teh ozemljih, kjer se še danes, po šestih stoletjih, morajo zaradi nerazvitosti boriti z velikimi težavami, da bi dohiteli raven razvitih delov naše države. Pet stoletij popolne tem£ pod turškim polmesecem, raja, tlaka, age, janičarji, brkati jezdeci s turbani in še Miklova Zala, taborne cerkve in kresovi — vse ,to se mi je motalo po glavi, ko sem zagledal na visokem stražnem stolpu plapo-tajočo rdečo zastavo s polmesecem. Mejni prehod Kapikule je še bolj kompliciran in zastražen kot na mejah vzhodnoevropskih držav. Vojaka v čeladah in z brzostrelkami v parih stražita prehod pri težkih zapornicah. Policisti v temnosivih uniformah pa se obotavljajoče sprehajajo okoli avtomobilov, v glavnem turških zdomcev, ki so hiteli na bajramski praznik iz daljne Nemči: je. Njihovi avtomobili so polni zajetnih paketov in prtljage. Policisti, ki spominjajo na naše gasilce, počasi razkladajo kramo na tla in z nekakimi paličkami bezajo izpod karoserije in druge skrite dele vozila, kjer bi utegnili najti tihotapsko blago — mamila, čaj, orožje ali kaj drugega — kdo ve? Naš avto so izjemoma pregledali bolj površno in nas napotili v carinsko pritlično stavbo. Zdolgočaseni uradnik v civilu nam je udaril žige za opravljeni carinski pregled in v slabi nemščini vprašal za čaj, če ga imamo kaj s seboj. Nato nas je napotil v drugo pritlično stavbo nasproti parkirišča, kjer smo v zdomar-ski gneči morali izpisati celo vrsto rubrik z našimi osebnimi podatki. Šele ko smo se pridrenjali do policista za pultom, ki nam je spet žigosal potni list, smo se lahko zapeljali pred zadnjo zapornico in službujočemu »gasilcu« pokazali vse žige. »Gasilec« nam je skušal s francoščino nekaj dopovedati, vendar ni dolgo tečnaril. Dvignil je zapornico, mi pa smo se oddahnili. Prve vtise v deželi rdečega polmeseca si dosti drugače niti nismo obetali. Edirne (Jedrene) — zahodna vrata Turčije Široka in dobra cesta se v blagih krivinah dviga in spušča po gričevnati pokrajini — brez gozdov in naselij. Rjave pašnike in prašne kolovoze ob cesti poživljajo na gosto postavljene velike reklamne table Beate Uhse Vabimo vas, da nas obiščete na XXIII. mednarodnem gorenjskem sejmu — HALA B specializirana trgovina za zakonsko higieno in spolnost. Edirne. — Selimova mošeja. hotelov, bank in pogrošnega blaga — po vzoru zahodnih reklamnih prijemov. Mimo nas so z nad stokilo-metrsko hitrostjo hiteli zdomci z natovorjenimi avtomobili pa tudi avtobusi. Vse je drvelo proti Jedre-nam in Carigradu. Cez dva dni se izteka post in začne se praznovanje bajrama — največjega muslimanskega praznika. Čeprav nismo sledili hitrim voznikom, saj nam števec nikoli ni kazal več kot 80 km/h, jias je na odprti cesti pričakal policaj — motociklist in nas ustavil. Imel je belo kapo in usn jen vetrni jopič, ob stegnu pa mu je visela pištola. Videti je bil kot ameriški policist, le da je bil precej bolj zapackan od olja in prahu. Začel nam je nekaj pripovedovati ali pa spraševati, toda kljub najboljši volji se nismo mogli sporazumeti. Ko je to ugotovil, je naveličano zamahnil in nas spustil naprej. Najbrž je poskusil zaračunati globo — kdo ve, zakaj. Ker se nismo ujeli, je odnehal. Sredi dneva smo že zagledali na obzorju Jedrene — oz. Edirne kot se imenuje po turško. Cesta pelje čez več sto metrov dolgi kameniti most na reki Marici, ki je glavna vpadnica v mesto. Ta most, kot še veliko podobnih v Turčiji, je navzlic starosti več kot 500 let, še vedno trden in uporaben za sodoben promet. Ima značilne podporne oboke in je na sredini vzdignjen, po- Plovdiv. — Hiša Mavridi, v kateri je leta 1883 živel francoski pesnik in politik Lamnrtine. dobno kot stari turški mostovi J Bosni in Hercegovini. Zgradili s0| že 1420. leta pod Gaži Mihal P3^ Srečanje s prvim večjim mest°, v Turčiji je bilo seveda na moč zajj. mivo. V primeri z drugimi evropsL mi mesti je Edirne zelo bučno. x glavni cesti drvijo avtomobili br? ; reda, hupajo in se prehitevajo, da * človeku vzdigujejo lasje pokonci- j ozkih pločnikih se gnetejo ljudje .j pa leno posedajo pred števil')' slaščičarnami in majhnimi P1'0 ' jalnami. Q Te slaščičarne in prodajalne neugledne, z vsem mogočim blag0 nabasane kramarije. Tudi restav'r. g cije so kot nekakšne slaščičarne- t da namesto sočnih alv, baklav, lukov, turškega meda in vSemog0^, lešnikov, kikirikijev in drugih ^ menk postrežejo z močnatimi )e ^ jogurtom, sirom, burekom. Vse. .J restavracije ob prepolnih plofn'K . J imajo v širokoh oknih razstavljeni v velikih štirioglatih in okrog' j posodah tudi druga jedila, pretey papricirane omake, riž, krompir. r] in zelo veliko fižola. Mesa, r?z.0 jagnjetine, ovčjega in kozjega, m® opazili. Tudi v mesnicah ni drugem mesa. Od vsepovsod smrdi loj, k1 v | očitno nikogar ne moti. J Ker je bil post, so bili vsi l°ka'nj. živili in jedili tako rekoč P1.32 je Pravoverni muslimani, a teh ^ največ, jedo šele po sončnem zah° ^ in še takrat skrajno zadržano malo. Koran — islamsko sVjjti pismo, jim brani tudi piti in v ramazanskem obdobju. moških manifestira privrženost •. hu tudi na iavnih mestih z nen nim nizanjem kroglic g(i. moleka — rožnega venca, med Pr it S tem »paternoštrom« v roka-n • pogovarjajo z znanci, berejo Čas 1^ se, čepijo, sedijo in se celo voziJ j avtomobilih. . ^j, Največ je prodajaln s sPorTl!|ar preprogami, filigranskim, in e|o skim blagom. Tudi sadje je tu * „ ; lepo in okusno ter razmer0 ^ poceni. Takšnih jabolk, hrušk grozdja zlepa nismo videli. ■ pi, S higieno, podobno kot z red )j so Turki kar močno skregani, ^fijul' bi naša sanitarna inšpekcija vsej popustljivosti v vsej ^ t\\r komaj kateremu trgovcu ali g0'^;1 cu dovolila obratovati. fgiin izjema je le edini sodobni hotel ^j tan v centru mesta, ki ima j^j notranjost in solidno evr°^j postrežbo. Strežno osebje, na ^ prijetno presenečenje, lepo g^l'1 srbohrvatsko. Sicer pa smo do ^ v vsakem večjem mestu v evrop^ ji, delu Turčije lahko naleteli na U ^ ki govorijo srbohrvaščino. To s oP ^ težno emigranti — Muslimanki Albanci iz Jugoslavije. čepra^iii se izmikali stikov z njimi, nam. tf j uspelo. Nenehno so nam - E petami in nas naravnost PrlSJ1^rT11 vabili v svoje lokale ali pa s° $ j ponujali svoje nasvete in uslug ■ (i i; vem, ali smo imeli srečo ali pa\ ^; ljudje resnično tako nostalglC'%vodarja _ prinesti zvečer nekaj s seboj, npr. metlo, veri" ali kaj podobnega. Če bi prišel praznih rok, bi k u za ,'enuha. To je veljalo za udinjane pastirje akor tudi za domače sinove, ki so pasli. I astirji in hlapc i so pozimi večinoma ležali po evih, na pogradih. Če je bilo v hlevu tesno in ni bilo ' °ra za ležišče, so ležali v hiši na klopi. Poleti so ' Pali na hlevu v senu. Dekle so spale po kamrah ali a kar na podstrešni, dekle so v primeri z moškimi osli imele posteljo. Jedli so vsi — člani družine in Posli prii skupni mizi. osli so bili plačani navadno šele ob koncu delov-nrf •a" C- sv- Mihelu in o sv. Boštjanu, ko je bil ples li petinu in pri deležniku na Dovjem, so gospodarji n v }l|apcem kakšen goldinar ali'pa so dobili denar in V]I"" letne plače< ^'kateri hlapci o sv. Jurju niso T L* dobiti, ker so že med letom vse porabili, u i Primeri so bili bol j redki. Navada je bila, da so je?PC1 m f,el>f js1(!Je trpijo pomanjkanje ...« Josip '' ' Jim manjka, ne bo dobil od tega nič,« je rekel stric ■ n ,s,'}1 Po trgovinah... jutri, če hočeš... čez teden 8tvar rili mesec... kar stopi, in če najdeš samo eno »Niso naPr°daj...« » »Seve ?am° tr8°vine>« sem se branil. °rko.« a ne- So tudi tovariši, taki, ki jih pišemo z veliko »K- ' °starefeJ?(>2^otaj Si bila Prazna.« I .»Dobrot PaJe P°tegnil sapo skozi nos kakor ihtav otrok. aj Prines| Je\ (la imaš koga... no jutri bo Munkova nemara -sel>oj ... znosila mi je že precej.« »Koliko pa so ti odpeljali?« je vprašal oče. »Vse. Dvoje voz so naložili.« »Iz kleti?« »Iz kleti,« je rekel stric Josip. »Kar je bilo zazidano.« Oplazil me je neprijetno vprašujoč očetov pogled . . . Mar ve? . . . vendar je bilo sumničenje strica Josipa obrnjeno drugam. »Sedaj vsaj vem, zakaj so mi jo poslali v hišo,« je rekel. »Koga?« »Tisto dekle ...« »Jelko?« »... ti jo dobro poznaš, kajne?« »Povedal sem ti...« »Meni se je predstavila za Terezko... ali nekaj takega. Danes si imena kar prebirate ... kakor smo včasih suknje. Ko je bila ponošena, si izbral drugo.« »Te je ta izdala?« je vprašala Ana. »Kdo naj me pa?« Obtožba je bila krivična in me je prizadela . . . »Kako veš?« sem rekel. .. . toliko poguma pa nisem imel, da bi povedal, da sem bil jaz. »Zadost i dolgo sem jo gledal . . . pa poslušal . . .« »Ti je rekla ka j žalega?« »Dober dan, gospod!« je oponašal. »Smejala se je, kakor bi stresala cekine po stopnicah. Ste dobro spali'.' Boste zgodaj legli, gospod?« Ob spominu na Jelko je bil stric Josip ogorčen, da mu je jemalo sapo. Ostro jo je potegnil skozi nos in zaničljivo bevsknil: »Gospod! Sem mislil, da je iz dobre hiše, sedaj bi pa skoraj verjel, da je gospod med vami nekaj takega, kakor bi zmerjal.« »Kaj si pa mislil?« »Saj. Tale tvoja Jelka. .. ta je nemara prepričana, da je z enim opravila. Pa me še ne bo konec od lakote, ne. Kar povej ji, če jo boš še kdaj videl!« »Je šla?« je vprašala Ana. »Sla. Toda Heisingerji od lakote še niso umirali... in ne bodo.« Toliko da ga ni zmogla ginjenost, a jo je še premagal in dejal: »Kamor hudič ne more, tja pošlje žensko. Le kdaj je stikala po kleteh?« Bilo je poniglavo, da sem molčal, da nisem rekel drugega kakor: »Si jo kdaj videl, da bi šla dol?« »Zmeraj nisem mogel biti na prež].« »Bolje, da nisi bil,« je rekla Ana. »Kajne? Takele kar na kratko opravijo s človekom'... tako sem slišal. Koliko pa ji pomeni star buržu j?« Zganil je z rokami.. . tako se piščancu zavije vrat . . . jaz pa sem hotel vedeti: »Kaj? Kaj si slišal?« »Ljudje žive v strahu, zato ti ne bodo povedali. Tebi ne. Mi pa marsikaj slišimo.« S pogledom je namignil na Ano in na očeta in me tako izločil iz druščine . . . ostal sem na levi. . . med pogubljenimi. »Kaj?« sem ponovil. »Vso vojno ni bilo tako hudo.« »Za nekatere res.« »Gestapovca si poznal po kapi in po obrazu, danes pa ne veš, kdaj se pogovarjaš s prijateljem in kda j /. volil jarem.« »Misliš mene?«, sem ga izzval. Stric Josip izzivanja ni sprejel. »Ti si vendar domač,« je rekel. In oče: »Kaj pa je to danes . . . domač?« Oče je resnico najbrž poznal, čeprav ni govoril o njej, ne takrat ne kasneje. »Težko je,« je priznal stric. Ana je vprašala: »Ka j boš seda j?« Stric pa je vzdihnil: »Saj to je.« In je nazadnje le povedal po kaj je prišel. »Tudi v trgovini so popisali vso zalogo . .'.« je rekel. »Zakaj?« v ».. . pobrali so mi ključe, vrata pa zapečatili.« »Zakaj?« »Pravijo, da mi bodo vzeli. . .« »Tega ne verjamem,« je rekel oče. » . . . da me bodo še zaprli, če ne bo drugače . . . da za tako tudi streljajo.« »Nikogar še niso,« sem ga zavrnil. »Jemali pa so.« Roman je.izdal Zavod Borec. l)elo je bilo letos nagrajeno s Kajuhovo nagrado in z nagrado vstaje slovenskega naroda. €Tfe m * CSt 7 Sreda, 15. avgusta 1973 blagovnica Fužin ar Jesenice Na sejmu v Kranju kotli za centralno ogrevanje Buderus, Stadler, Ferrotherm, Ideal standard, Emo sejemski popust 3—15 % Kmetijsko živilski kombinat Kranj tel. konsignacije 24-871, trgovina 23-485, skladišče 24-372. Kmetovalci % IZREDNA PRILOŽNOST Na gorenjskem sejmu v Kranju od 10. do vključno 20. avgusta lahko kupite na kredit vse priključke iz našega prodajnega programa sklepamo kupoprodajne pogodbe za ostali program kmetijske mehanizacije: Pas-quali, Tomo Vinkovič, Ursus, Schrock, Niewohner in druge ŽG-ŽTP Ljubljana TOZD — Prometna sekcija Ljubljana Železniška postaja Kranj objavlja prosta delovna mesta: 1. vlakovnega odpravnika 2. transportnega komercialista 3. potniškega blagajnika 4. skladiščnika Pogoji za sprejem: pod 1. in 2.: končana srednja ali njej enaka šola; pod 3. in 4.: končana osemletka Interesenti naj se zglasijo na železniški postaji Kranj. Ostalo po dogovoru. Gorenjevaščani vaša kri lahko reši življenja Pozivamo prebivalce Gorenjte vasi, da se udeleže krvodajalske akcije, ki bo 16. avgusta 1973 od 6. do 15. ure v osnovni šoli. Bogato izbiro moške in ženske obutve po ugodnih sejemskih cenah s posebnim popustom vam nudi na Gorenjskem sejmu v Kranju: modno Čevljarstvo kern stanko Partizanska 5, Kranj obiščite nas v hali a — desno! Ugoden nakup za vsak žep — za vsak okus! Komisija za kadrovska in socialna vprašanja pri Almiri — alpski modni industriji Radovljica razpisuje naslednja prosta delovna mesta: 1. analitika 2. glavnega finančnega knjigovodje 3. knjigovodje saldakontista 4. 2 administratorjev Poleg splošnih pogojev za zaposlitev morajo kandidati izpolnjevati še: pod 1.: dokončana vsaj I. stopnja ekonomske fakultete, praksa na delovnem mestu analitika zaželena, možen sprejem pripravnika; pod 2.: dokončana esš ter 3 leta prakse na delovnem mestu; pod 3.: dokončana esš, praksa zaželena; pod 4.: dokončana esš ali administrativna šola. Nastop dela za vsa delovna mesta možen takoj. Osebni dohodki' po pravilniku podjetja. Prijave z dokazili o strokovnosti je treba poslati na naslov Almira Radovljica, Jalnova ul. 2. opravlja vsa dela na nizkih in visokih gradnjah. Opravlja slikarsko pleskarska dela, polaga zidne tapete in plastične pode ter iglaste preproge. Opravlja vsa pečarska in vodoinstalaterska dela. Prodaja gradbeni material na drobno. Iz lastne gramoznice i dobavlja vse vrste gradbenega materiala in peska. Izdeluje vse vrste glajenih in brizganih plastičnih ometov solidno, poceni in z garancijo. Za vse informacije še obrnite na naslov podjetja na Bledu Grajska 44, tel. 77-273, 77-231. OBRTNO GRADBENO PODJETJE BLED POHIŠTVO JE-TRAJNEJŠA DOBRINA ZATO SE NE PRENAGLITE Z NAKUPOM OGLEJTE SI TUDI NAŠE PRODAJALNE; NAŠA VELIKA IZBIRA IN DOBER NASVET VAM BOSTA POMAGALA K PRAVILNEJŠI ODLOČITVI V SLOVENIJI: KRANJ, LJUBLJANA, CELJE, KOPER, MARIBOR. MURSKA SOBOTA, NOVA GORICA Obiščite nas tudi na Gorenjskem sejmu v Kranju lip bled LIP, lesna industrija Bled tovarna Bled, svet za urejanje medsebojnih delovnih razmerij razglaša naslednja prosta delovna mesta: več mizarjev več priučenih lesnih delavcev več nekvalificiranih delavcev za priučitev na delovnem mestu Za vsa delovna mesta nudimo možnost nadaljnjega izobraževanja oziroma napredovanja. Prijave pošljite na naslov: LIP, lesna industrija Bled, tovarna Bled, Razgledna cesta. R * M 0 1UI JlL# <831 @ KOVIN OTE H NA IMPORT Prodam frodam KRAVO simentalko s tenkom. Trnje 12, Škofja Loka 4626 , ^odam navadno HARMONIKO. iS. ' Zs- Brnik 85 4721 9 Jrodam okrog 200 PUNT dolžine f1() do 220 cm. Cena 3,50 din za kos. -Kovačevič, Podlubnik 89, Škof-Ja M>ka 4722 Oifeodam rabljeno STREŠNO kikinda. Dvorje 35, Cerklje D 4723 Ta 2dam dve leti starega ŽREBE-AA Zabnica 37 4724 7m°dam 15-000 kosov navadnega f.1DAKA. Bajželj Valentin, Sp. D^Plje 53 4725 xiy°dam 5 novih OKEN 100 x H* T; + 30 cm. Šimenc, Medvo-del12 (bloki) 4726 poceni prodam OJAČEVALEC 40 W in par ClNEL za hie-at. Miro Gradišar, Cesta talcev 75, vy}nJ, telefon 22-177 4727 Mjp^odno prodam štiridelno SPAL- blluo Slavka J®rele' GorJe' pk 2 4728 Tw?iam plemenskega VOLA in nUCo- Poženik 21, Cerklje 4729 R Vodarn KRAVO po izbiri. Zg. 73, Cerklje 4730 ŠTPndn° Pr°dam malo rabljen Vn ^ILNIK gorenje na trdo gori-°pOvorje 68, Cerklje ' 4731 ^am POHIŠTVO za spalnico s RZeljnimi vložki. Ivanšek Jože, ^njska 8, Kranj 4732 Tpr^no prodam dobro ohranjen Vi];£VlZ0R Cajevec 522. Kobal !p' pot na Jošta 18, Kranj 4733 3 ^odam SLAMOREZNICO ultra 0o,i !t?ot°rjem ali brez. Poženik 10, te£kIJ? 4734 večJ° ko,ieino STREŠNE j> bobrovec. Jezerska cesta 81, t?J 4735 aU°?am te^ko KRAVO, osem me-^pev brejo. Goriče 6, Golnik 4736 D.Sdam OVCO. Podbrezje 11, 4737 DRpdam tri roza košate OLEAN-^ L70 cm. Kranj, Cankarjeva 10 Pr^A 4738 NTr£rš.m dobro ohranjeno KOSIL- Roriu BCS- KaPus Franc' Bled- Za- g0riška 16 4739 stanovanja I prireditve vozila liuhi0VENIJA PROMET, filiala 323-fifi?na' Miklošičeva 20, telefon ttink-i 'ma na zalogi osebne avto-31 fiioA, WARTBURG standard po Po din- WARTBURG delux fl'00 din in WARTBURG ca-din nu obavfl 30 dni> P° 35.582,00 mu' VPlščlte nas na Gorenjskem sej-• kJer boste deležni 2 % popusta ' 4651 1971 ŠKODO S 100, letnik m -J. Prevoženih 37.000 km. Infor-p1Je P« telefonu 23-144 4654 Senč?,dam AMI 602- Srednja vas 21, Pp!Tj 4655 I969 2aim FIAT 850 special, letnik ■ a°oro ohranjen. Telefon 21-727 Pm^ 4656 I96idam ZASTAVO 750, letnik Oto ' 7r°J 1968 za 3500 din. Fideršek * Brnik 115, Cerklje (farma) Prnn 4740 ^ihinnn ,FIAT 750 delux- Prev°-tel. 03 km. Kranj, Struževo 55 a, p. 4741 1965 °£am ZASTAVO 750, letnik ' " ^emas, Kidričeva 6, Kranj Prod 4742 ali zamenjam za cije n ® Vpe "kombi moriš. Informa-4 telefon 064 21-012 po 12. uri ProH 4743 •n int*arn AVTO ŠKODA 67. Ogled Ure do ,, a.ClJe vsak dan od 16. do 19. viČ Mii^ JUčno 18- S. 1973. Martino- uos> Usta na Rupo 26, Kranj ^ > 4744 Kranf Tn »Gorenjski tisk«, Stavek ^? ^oše PiJadeia 1- Krani Vi >>Gorenjski tisk« Ljudi o Združeno podjetje K«PitaL Prnvica' Ljubljana,-ništv^Jeva 2. - Naslov ured-Mošp . uprava lista: Kranj, r««un • h " Tekoči '^OOrK1 ®DK v Kranju št. glavni601"10152 " Telefoni: Urednji. Mrednik, odgovorni «1-860 *l-835, novinarji 30 dlnletna 60 din,' polletna 7oPar\r°fna za 1 številko 15 Sin 1 °6lasi: do 10 besed 2 din- Vfaka nadaljnja beseda PopUs: naročniki imajo 25% 116 oh?«', ,NePlačanih oglasov Pr°metnliJartl0- " Oproščeno nem 83 davka P° pristoj- nem mnenju 421-1/72. Belgijska družina želi najeti za obdobje najmanj enega leta SODOBNO VILO ali BOLJŠO PRIVATNO HIŠO na območju Kranja do Bleda, popolnoma opremljeno, z dnevno sobo, kuhinjo, kopalnico, tremi ali več spalnicami, centralno kurjavo, garažo itd. Nudi odlične pogoje za najem, glede na stanje. Informacije na naslovu: G. W. BAETENS, Jezerska cesta 130 B, Kranj 4528 Mlajša družina z enim otrokom išče neopremljeno SOBO in KUHINJO na Golniku. Ponudbe poslati pod »40 do 50.000 din « 4746 Učiteljica išče SOBO v Škofji Loki. Potočnik, Kres 41, Železniki 4747 Zakonca brez otrok iščeta SOBO ali GARSONJERO v Kranju. Ponudbe poslati pod »redna plačnika« 4748 posesti V Kranju ali okolici kupim dograjeno ali nedograjeno HIŠO. Plačam v gotovini, lahko tudi v D M. Naslov v oglasnem oddelku 4670 Prodam enostanovanjsko HIŠO z vrtom* Cešnjica 14, Podnart 4671 zaposlitve Sprejmem samostojno FRIZERSKO POMOČNICO z nekaj let prakse in VAJEN KO. Frizerski salon Jana Leva-Eržen, Cešnjica 3, Železniki 4674 Iščem POMOCNICO z nekaj let prakse v šivanju po meri. Plačam dobro. Modni salon Kavčič Marija, Tomšičeva 15, Kranj 4750 izgubljeno Najdeni MOTOR MOPED se dobi na Šmarjetni gori 2 4751 V ponedeljek, 13. avgusta, je ušla iz hleva TELICA. Kdor jo je kaj videl, naj sporoči Potočniku Andreju, Velesovska.2, Šenčur 4752 Ušel je lovski PES terier. Sliši na ime Doni. Britof 115, Kranj 4753 obvestila Hitro in solidno POPRAVLJAM vse vrste ELEKTRIČNIH ŠTEDILNIKOV in KUHALNIKOV. Gregorc Jože, Hraše 26, Smlednik 4755 Ponovno pozivam očividca prometne nesreče v nedeljo popoldne, med AMI 6 break MB 374-31 in kombijem, na cesti Brniki—Ljubljana na križišču MOSTE pri KOMENDI, ki je vozil za kombijem, da v imenu vozniške solidarnosti pošlje svoj naslov na: Pehani — Aljančič, Kranj, Oldhamska 8 (poleg vodovodnega stolpa) 4612 Društvo upokojencev CERKLJE priredi septembra IZLET NA PRIMORSKO. Izleta se udeležijo lahko tudi tisti, ki niso člani. Zadnji dan prijave je 31. avgusta pri tajniku društva upokojencev v Cerkljah 4613 Ku §ICaPIK 0kr°g 50 kg težkega PRA-Bistri'ca Jelica- Gorjuše 5, Boh. 4745 Rejci perutnine! V valilnici v Naklem lahko dobite vsak dan od 6. do 14. ure 2—3 mesece stare jarčke po ceni 25 din. Ob sredah poslujemo do 18. ure. Kmetijska zadruga Naklo GOSTILNA BOHINC Milje 15 vas vabi na kegljanje za kozlička v soboto, 18. avgusta od 15. ure dalje in nedeljo', 19. avgusta do 22. ure. Po kegljanju družabni večer. Vabljeni! 4754 KINO Kranj CENTER 15. avgusta premiera franc. barv. filma VDOVA COUDERC ob 16. in 18. uri, ob 20. uri nastopa ARTISTIČNA SKUPINA KELLNER iz Prage 16. avgusta francoski barvni film VDOVA COUDERC ob 16. in 18. uri, ob 20. uri nastopa ARTISTIČNA SKUPINA KELLNER iz Prage 17. avgusta angl. barv. film upor V AVTOBUSU ob 16. in 18. uri, ob 20. uri nastopa ARTISTIČNA SKUPINA KELLNER iz>rage Tržič 15. avgusta nemški barvni film KAKO TO POVEDATI SVOJI HČERKI? (ni primeren za-mladino) ob 18. in 20. uri 16. avgusta nemški barvni film KAKO TO POVEDATI SVOJI HČERKI? (ni primeren za mladino) ob 18. in 20. uri 17. avgusta francoski barvni film UMRETI OD LJUBEZNI ob 18. in 20. uri Kamnik DOM 15. avgusta angleški barvni film NORMANOVE HIPI PUSTOLOVŠČINE ob 18. in 20. uri 16. avgusta angleški barvni film NORMANOVE HIPI PUSTOLOVŠČINE ob.18. in 20. uri 17. avgusta japonski barvni film TOLPA NASILNEŽEV ob 18. in 20. Škofja Loka SORA 15. avgusta ameriški barvni film OGNJENI OBRAČUN ob 18. in 20. uri 16. avgusta kanadski barvni film UVAJANJE V LJUBEZEN ob 20, uri 17. avgusta kanadski barvni film UVAJANJE V LJUBEZEN ob 18. in 20. uri Železniki OBZORJE 15. avgusta ameriški barvni film CHISUM, KRALJ RANCERJEV ob 20. uri 17. avgusta ameriški barvni film CHISUM, KRALJ RANCERJEV ob 20. u ri Radovljica 15. avgusta ameriški barvni film KO OSEM ZVONOV ZAZVONI ob 20. uri 16. avgusta italijanski barvni film OPERACIJA KOH-I-NOOR ob 20. uri J«seniee RADIO 15. avgusta ameriški barvni film KO OSEM ZVONOV ZAZVONI 17. avgusta ital.-angl. barvni CS film BRANDON — LOVEC NA OCENE Jesenice PLAVŽ 16. avgusta nem. barv. film EVA 17. avgusta amer. barv. film KO OSEM ZVONOV ZAZVONI Kranjska gora 15. avgusta italijanski barvni film SANJE ZLOČINA 16. avgusta ameriški barvni film KO OSEM ZVONOV ZAZVONI V globoki žalosti sporočamo, da nas je po hudi bolezni v 65. letu starosti za vedno zapustil naš dragi mož, oče, stari oče, brat in stric Franc Šink Andrejčkov ata s Suhe pri Kranju Pogreb dragega pokojnika bo v četrtek, 16. avgusta, ob 16. uri izpred hiše žalosti. Žalujoii: žena Marija, sinovi. Jaka, Franci in Jože z družino, hčerke Mici, Nežka, Ivka in Anica z družinami, brat in sestre Suha, Mil je, Strahinj, Voglje, 14. avgusta 1973 LIP, lesno industrija BLED -Ljubljanska cesta 32 Telefon 77-384 Telex 34 525 YU LU»EX Obiščite nas na Gorenjskem sejmu ZASTOPAMO PRIZNANE PROIZVAJALCE ŽIVILSKIH ARTIKLOV IN SVOJE DOBAVITELJE ŽITO FRUCTAL-ALKO PODRAVKA KOESTLIN PKB — GROCKA — TIMOK KOLINSKA MIRNA JDANA UPI SARAJEVO TOBAČNA TOVARNA ŽIVI L.A VARTEKS Kranj specializirana prodajalna konfekcije, Kranj Prešernova 15, Vam nudi v času mednarodnega Gorenjskega sejma veliko izbiro moške, ženske in otroške modne konfekcije, perila in trikotaži. Priporočamo se za cenjeni obisk, solidno boste postrežem, konkurenčne cene! HUKMA] [živila! Zdravniška dežurna služba v Poljanski dolini Od 17, do 24. avgusta od 19. do 6. ure zjutraj bo dežurni dr. Bernik Karel, tel. 89-598, do Gorenje vasi, za ostali del doline, vključno Gorenjo vas, pa kličite Zdravstveni dom Škofja Loka, tel. 85-440. LJ^Pim RvCm ' - "j—Jl^l veletrgovina L Kranj 4flr < % q mj^ JL*# JMik 3 TEKOČA GORIVA V KLETI V akciji so pregledali .373 stanovanj in stanovanjsko-poslovnih prostorov v občini Jesenice, torej vse tiste stavbe, ki so v stanovanjskem skladu Stanovanjskega podjetja Jesenice. Ugotovili so, da je bilo v 238 stanovanjskih hišah premalo gasilnih aparatov, bodisi da jih nikoli sploh ni bilo bodisi da so sprva bili in so jih pozneje odstranili. Pregledovali so tudi delovanje tistih aparatov, ki so bili nameščeni, in pri nekaterih ugotovili, da so v slabem stanju ali neuporabni. Ta pomanjkljivost je nastala iz več vzrokov: hiše upravljajo hišni sveti in le-ti prejemajo določena sredstva za popravila, ki ne zajemajo večjega obsega. Hišni sveti so se zato odločali za razna popravila ki so bila nujna, za nabavo dragih gasilnih aparatov pa je ponavadi zman jkalo denarja. Poseben problem vsekakor predstavlja shranjevanje kurilnega olja v kletnih prostorih. V jesenskem času so.v kleteh večje količine tekočih goriv, ki jih hranijo v sodovih, kar ni v skladu s požarnovarnostnimi predpisi. Ti dovoljujejo le shranjevanje tekočih goriv v posebnih posodah in ne v večjih količinah od 50 litrov. Ponekod pa so našli zelo velike količine in nemudoma zahtevali, da se ta goriva takoj odstranijo. NEOČIŠČENE DIMNIŠKE NAPRAVE Med pomanjkljivostmi sodijo tudi strelovodne naprave, ki so bile v večini primerov vzdrževane in pravilno nameščene, v nekaterih primerih pa jih niso pregledovali ali vzdrževali že nekaj let. Med akcijo so opazili, da je domala v vseh hišah poseben problem vzdrževanje dimnikom in dimniških naprav. Ugotovili so, da dimnikarska služba svojega dela v nekaterih primerih ne opravlja zadovoljivo, saj so bile v več primerih dimniške naprave neočiščene, polne saj že več let. Številna vratica so pregorela in ne rabijo več namenu in jih bo zato treba čimprej namestiti. Vsekakor bi morala prav dimnikarska služba na take nepravilnosti bolj opozarjati in se za njihovo odpravo bolj zavzemati. Poleg tega pa so sami stanovalci puščali nevarnosti požara navkljub, okoli takih naprav razno navlako kot stare kose pohištva itd. DOPISI HIŠNIM SVETOM Ena posebnih ugotovitev v akciji je bilo tudi vprašanje lesenih garaž in garažiranja avtomobilov. Garaž na Jesenicah primanjkuje, stanovalci uporabljajo zasilne lesene garaže. Našteli so 44- takih garaž, v katerih je bilo 65 avtomobilov. V teh garažah shranjujejo razne materiale kot bencin, olje in drugo, ki je v vsakem trenutku lahko vzrok za nastanek požara. Te garaže so tudi v bližini stanovanjskih hiš, vendar komisija v akciji ni mogla ukrepati. Rezultate bodo zato predložili skupščini občine Jesenice. V nasprotju s požarno varnostjo je tudi shranjevanje motornih koles, ki jih btez izjeme stanovalci puščajo v kolesarnicah, ki so sicer namenjene shranjevanju raznih vozičkov, koles. Hišni sveti tega ne morejo preprečiti, posredovati bodo morali organi s skupščine občine. Posebna služba pri Stanovanjskem podjetju Jesenice je že ukrepala zato, da bi odstranili vse manjše pomanjkljivosti, tistih, ki se lahko brez večjih finančnih sredstev lahko takoj urede. Vse tiste pa, ki so vezane na večje stroške, pa bodo reševali postopoma. Poslali so tudi vsem hišnim svetom posebne dopise in jih seznanili s pomanjkljivostmi v njihovi hiši ter zahtevali, da jih odpravijo. Ce hišni sveti ne bodo ukrepali, jih bo opozoril tudi oddelek za notranje zadeve s posebno odločbo. Čeprav pri Stanovanjskem podjetju redno izvajajo razne akcije pregledov (pregled vseh dvigal itd.), tako obširne akcije še niso izvedli. Vsekakor je bila izredno pomembna in koristna in vredno bi jo bilo posnemati tudi na drugih področjih. D. Sedej nesreče Gorski reševalci z Jesenic so v nedeljo, 12. avgusta, popoldne spravili v dolino Marijo Mraz, (roj. 1940) * iz Celja. Poškodoval jo je sproženi kamen. Nesreča se je pripetila na poti čez Prag v dolini Vrat. Nezgoda pri zavijanju V soboto, 11. avgusta, dopoldne se je na Kidričevi cesti v Škofji Loki pripetila prometna nezgoda. Voznik mopeda Martin Bukovec (roj. 1910) s Suhe je peljal po Kidričevi cesti proti železniški postaji. V bližini hiše št. 43 je mopedista prehiteval avtobus, voznik Alojz First (roj. 1936) iz Žirov. Vtem pa je mopedist nenadoma zavil v levo pred avtobus, ki ga je zadel -v ramo. Pri padcu se je voznik Bukovec hudo ranil in so ga prepeljali v ljubljansko bolnišnico. Nezgoda pešca V soboto, 11. avgusta, ob 12.30 še je v Zg. Dupljah pri hiši št. 21. pripetila prometna nezgoda. Marija Auersperg (roj. 1897) iz Zg. Dupelj je prečkala cesto pri tem pa jo je zadel avtomobil, ki ga je iz tržiške smeri vozila Jožefa Bergmc (roj. 1927) iz Škofje Loke. Huje ranjeno Auerspergovo so prepeljali v bolnišnico. Kriva je bila muha Zaradi odganjanja muhe, ki je zašla v avtomobil, se je v soboto, 11. avgusta, popoldne pripetila prometna nezgoda z večjo materialno škodo na cesti prvega reda v Logu pri Kranjski gori. Voznik osebnega avtomobila nemške registracije Edgar Julius Rausmaier (roj. 1950) je med vožnjo po ravnem delu ceste odganjal iz vozila muho, pri tem pa je zavozil v desno v jarek in po 45 metrih trčil v drevo. V nesreči sta bila'voznik in sopotnica lažje ranjena in se zdravita v jeseniški bolnišnici, škode na avtomobilu pa je za 20.000 din. Neosvetljena vprega V soboto, 11. avgusta, ob 20. uri je yoznica konjske vprege Marija Križaj (roj. 1932) iz Godešiča peljala voz naložen s travo od Trate proti Godešiču. Ker voz ni bil po predpisih osvetljen, je vanj trčil osebni avtomobil, ki ga je vozil Živko Bernot (roj. 1914) iz Ljubljane. Pri trčenju je voznica Križajeva padla z voza in se ranila. Škode je za okoli 4000 din. Neprimerna hitrost Na cesti prvega reda pred hotelom Pošta na Jesenicah se je v soboto, 11. avgusta, ob 22.25 pripetila prometna nezgoda. Voznik osebnega avtomobila Drago Demšar (roj. 1952) z Žirovnice je zaradi neprimerne hitrosti glede na vremenske prilike spregledal Marijo Šifrer (roj. 1954) in Marijo Šifrer (roj. 1927) z Jesenic, ki sta hodili po levi strani ceste in potiskali pred seboj voziček s štiri mesece starim otrokom. Pri trčenju je bila 19-letna Marija Šifrer hudo ranjena, njena mati pa lažje. Lažje je bil ranjen tudi otrok. Vozniku so odvzeli kri za preiskavo, ker je alkoskop pozelenel. Zapeljal s ceste V nedeljo, 12. avgusta, ob 22.20 je na cesti prvega reda v Podkorenu v blagem desnem ovinku zapeljal v desno s ceste voznik mopeda Janez Benet (roj. 1956) iz Rateč. Pri tem je zadel steber lesene ograje in padel. Ranjenega so prepel jali v jeseniško bolnišnico. O KOVINOTEHNA IMPORT blagovnica Fužin ar Jesenice na sejmu v Kranju izredna prodaja konzervatorjev L T H Škofja Loka Sporočamo žalostno vest, da je v 73. letu umrla mama, stara mama, sestra in teta Marija Zargaj iz Grada 41 Pogreb drage-pokojnice bo v četrtek, 16. avgusta 1973, ob 16.30 iz^Grada na pokopališče v Cerklje. Žalujoči: sinovi Andrej, Janez in Franc z družinami in drugo sorodstvo Zahvala Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, brata, starega očeta in strica Ivana Ulage se iskreno zahvaljujem vsem sorodnikom, prijateljem, Sosedom in znancem, ki so v najtežjih trenutkih sočustvovali z mano, mi izrekli sožalje, darovali cvetje in ga spremili na zadnji poti. Prisrčna hvala dr. Kuharju za zdravljenje, družinama Muršec in Turk za nesebično pomoč, tov. Slavku Knaflju za poslovilne" besede ob odprtem grobu, gasilcem iz Brezi j za spremstvo ter g. Konstantinu za pogrebni obred. Vsem še enkrat iskrena hvala. Žalujoča žena Mija in drugo sorodstvo Črnivec, Duisburg, 13. avgusta 1973 Zahvala Ob izgubi naše drage sestre Ane Ušlakar se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, botrom, sosedom in znancem za tolažilne besede, vso pomoč v težkih dneh in za tako veliko udeležbo na n jeni zadnji poti. Posebna zahvala g. kaplanu za tolažilne besede. Še enkrat vsem za vse iskrena hvala. Žalujoči domači Predoslje, 9. avgusta 1973 Zahvala Ob boleči in prerani izgubi naše zlate mame, žene, sestre, tete in sestrične Pavle Vreček, roj. Prosen Zušmove mame se iskreno zahvaljujemo tako dobrim sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so nam v težkih trenutkih tesno stali ob strani, sočustvovali z nami, izrazili sožalje in jo v tako lepem številu pospremili na njeni zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo vsem, ki so darovali vence, šopke, cvetje, denarno pomoč, Onkološkemu inštitutu iz LJubljane, dr. Stenšakovi iz Šenčurja za požrtvovalnost. Enako se zahvaljujemo pevcem iz Šenčurja in č. g. župniku iz Šenčurja. Vsem še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: mož Primož, hčerka Marija, sin Janez, brat Lojze ter sestri Micka in Anica z družinami in drugo sorodstvo Šenčur, 13. avgusta 1973 Zahvala Ob nenadomestljivi izgubi naše dobre žene, mame, stare mame in tašče Marije Uršič se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in ostalim, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti-Prisrčna hvala vsem, ki ste počastili njen spomin z venci in cvetjem in nam izrazili sožalje. Zahvaljujemo se dr. Bračko Mariji in Čukovi mami za vso pomoč med njeno dolgotrajno boleznijo, pevskemu zboru »IVAN CANKAR« za lepo petje in gospodu župniku za opravljeni pogrebni obred. Žalujoči domači in drugo sorodstvo Sv. Duh, 9. avgusta 1973 Zagotovitev požarne varnosti Na Jesenicah so izvedli akcijo, v kateri so pregledali stanje požarne varnosti v vseh stanovanjskih hišah Stanovanjskega podjetja Jesenice — Rezul-tati ne najbolj ugodni Pri jeseniškem Stanovanjskem podjetju, oddelku za notranje zadeve, inšpekcijskih službah Občinske skupščine so pred več meseci ugotovili, da so v stanovanjskih hišah in drugih stanovanjskih in poslovnih prostorih precejšnje pomanjkljivosti, ki bi bili lahko vzroki za nastanek požarov ali drugih nevarnosti. Da bi dejansko ugotovili stanje požarnovarnostnih ukrepov, so se dogovorili, da izvedejo po vseh stanovanjskih hišah, katere upravlja Stanovanjsko podjetje Jesenice, posebno akcijo in temeljite preglede. K sodelovanju so pritegnili gasilce poklicne gasilske čete železarne, ki so razne napake in pomanjkljivosti glede požarne varnosti lahko takoj sprevideli in obenem tudi dali navodila za morebitno takojšnjo odstranitev le-teh. Sicer pa so nameravali v akciji stanje samo ugotavljati, zbrati rezultate in šele na osnovi teh pozneje tudi ukrepati. Prometne »skrivalnice« na Jesenicah V teh poletnih mesecih, ko je na vseh naših cestah velika avtomobilska gneča, ko se mnogi turisti vračajo z dopusta ali šele odhajajo na 'Jadran, ne povzročajo zastojev le prometne nesreče, temveč tudi neurejena križišča, predvsem pa pomanjkanje smerokazov in obves-tilnih tabel ob cestah. Verjetno -Jesenice niso osamljen primer, takih malomarnosti je najti tudi drugod. Ce se turisti vračajo z dopusta skozi Jesenice, so verjetno če bolj previdni, tisti pa, ki prihajajo z mejnih prehodov v Ratečah in v Podkorenu, pa se gredo vsak dan prave prometne »skrivalnice« po ■Jesenicah. V svojo veliko nejevoljo m na jezo vseh domačih uporabnikov cest. Pisali smo že o nujnih smerokazih pri bencinski črpalki na Plavžu in na -Javorniku, a žal do sedaj brez Vsakega uspeha. Turisti še vedno v zavijajo na desno in se jezni vračajo nazaj na cesto prvega reda. Nekateri zavijajo z glavne ceste tudi pri gimnaziji in na Koroški Beli, kjer se z glavne ceste odcepi lepa in široka cesta. Tudi tisti, ki peljejo proti Plavžu, ponavadi prepozno ali sploh ne opazijo majhne tablice Avstrija — Italija v glavnem semaforizira-nem križišču in tako zadnji hip zavijejo na levi pas ali se odpeljejo dalje v podvoz. Poseben problem jim predstavlja tudi oranžna utripajoča luč v križišču z dopolnilno zeleno puščico. Pred njo redno zavirajo, domači lastniki avtomobilov zadaj v koloni pa neusmiljeno hupajo za njimi. Ze tako ali tako je v teh poletnih mesecih treba čakati nekaj minut, da pripelješ s stranske na glavno cesto, že tako ali tako je vedno treba , voziti v koloni, že tako ali tako je podnevi in ponoči reka vozil skozi mesto. Razen tega je od Belce do Potok treba peljati skozi dva kilometra dolg obvoz in po trasi ceste na Beli, ki je v gradnji! In da se je ob tem treba iti še skrivalnice skozi Jesenice, najbrž presega meje navajene potrpežljivosti. D. Sedej Gorski nesreči V nedeljo, 12. avgusta, so s helikopterjem prepeljali v dolino poljska alpinista Tadeusa Kaszubskega in Jaceka Szezepanskega iz Varšave. Alpinista sta plezala v severni steni Travnika, vendar sta izgubila smer in obtičala v skalah- Njune klice na pomoč so neki poljski turisti slišali šele naslednjega dne zjutraj. Na pomoč so jima priskočili gorski reševalci iz Kranjske gore, Rateč, Mojstrane in Jesenic. Premražena in oslabela alpinista so s helikopterjem prepeljali v Tamar. <~> KOVINOTEHNA V import ^^ blagovnica Fužinar Jesenice na sejmu v Kranju trajnožarni štedilniki kiippersbusch po izredni sejemski ceni ŠČJutri (četrtek) ob 17-30 bo na igri-I1 TVD Partizan v Dupljah zanihava prijateljska rokometna tekma ek conskim ligašem Dupljami in *'Po Šoštanja, ki je novi član druge yezne rokometne lige. Ekipa Šošta-Ja je na pripravah v Križah. J. Kuhar Na Gorenjskem sejmu v Kranju vam nudi bogato izbiro moških, ženskih in otroških copat ter ortopedskih copat po ugodnih cenah. Priporoča se MARKIČ KATARINA Bečanova 3, Tržič Pod pokroviteljstvom krajevne organizacije ZZB NOV Radovljica je bil v okviru občinskega praznika v nedeljo, 12. avgusta, v Lescah vsakoletni nogometni turnir za memorial Staneta Perca. Sodelovale so nogoJ metne ekipe iz Kranja, Škofje Loke, Borovelj na Koroškem in iz Lesc. Pred pričetkom turnirja je bila krajša slovesnost, na kateri je predstavnik pokrovitelja spregovoril o liku Staneta Perca, ki je bil prvi pobudnik vsakoletnih nogometnih turnirjev. Ob lepi športni igri in ob udeležbi številnih gledalcev je zmagala ekipa NK Triglav iz Kranja, ki je dobila pokal Staneta Perca. Drugi so bili člani NK LTH Škofja Loka, tretji NK Lesce in četrti gostje iz Koroške — NK Borovlje. Stane Pere je bil rojen 1916. leta v obrtniški družini v Radovljici. Njegov oče je bil znan naprednjak, kar je vplivalo tudi na sina Staneta, ki je že v zgodnji mladosti našel pot med somišljenike komunistične partije. Bil je Član Sokola, kjer se je izkazal kot odličen telovadec, atlet in vr- Felc spet v moštvu Jesenic dogovor s predsednikom strokovne komisije pri Jesenice Janezom Kopriva o pripravah jeseniških hokejistov na novo sezono pokala s Čehi, pričetek prvenstvenih tekem za alpski pokal, več tekem v okviru Karavanškega pokala, katerega organizator je hokejski klub Jesenice. Tako jih čaka samo v septembru kar 15 tekem. Prav zaradi tega so hokejisti začeli s pripravami že 3. avgusta.« »Kakšne so možnosti za uspehe tudi v letošnji sezoni?« »Menim, da so realne možnosti za uspeh, če bodo le vsi igralci ostali zvesti svojemu klubu. Precejšnje možnosti so za osvojitev državnega prvenstva, Jugo-cupa, uspeha v alpskem pokalu, razen morda» v tekmah za evropski pokal, ker je češkoslovaško moštvo le premočan nasprotnik. Pričakujemo, da bodo v letošnji sezoni igrali vsi tisti hokejisti, ki so nastopali že v lanski sezoni. Razen tega se je vrnil iz Švice Albin Felc, ki je v švicarskem moštvu igral dve leti. Iz JLA se je vrnil Zbontar, igral bo Razinger in vratar Marjan Zbontar, Pirih, verjetno pa tudi Gorazd Hiti, ki je eno sezono nastopal za H K Olimpija.« Letos smo se odločili za večje število igralcev, saj je nevarnost čestih poškodb, razen tega pa bo sezona zelo natrpana s številnimi tekmami in srečanji.« D. Sedej hunski nogometaš. Nogomet je bil njegova največja strast. V predvojni Jugoslaviji je med svojimi vrstniki širil napredne ideje in izkoristil vsako priložnost za spodbujanje nacionalne zavesti. Po okupaciji se je takoj na začetku oborožene vstaje vključil v osvobodilno gibanje. Njegove starše so med prvimi izselili v Srbijo. Decembra 1941 so ga italijanski fašisti aretirali. Bil je zaprt v Kopru, od koder se je vrnil novembra 1942 in postal član ilegalnega mestnega odbora OF v Radovljici. Da se je izognil ponovni aretaciji je aprila 1943 odšel v partizane. Bil je borec Prešernove brigade in se boril kasneje v brigadi VDV. Proti koncu vojne je bil najprej načelnik OZNE za področje Slovenjega Gradca. Kmalu po osvoboditvi se je vrnil v Radovljico in sodeloval pri obnovi kraja. Bil je izvoljen za predsednika občine. Dal je pobudo za asfaltiranje ceste Lesce—Radovljica, za izgradnjo radovljiške kino dvorane, zadružnih domov v Lancovem in v Mošnjah. Posebno skrb je posvečal telesni kulturi in nogometu. Urrirl je 1955. leta star 39 let. JR Popoln uspeh Elana V soboto in nedeljo je bilo v Zbi-ljah III, odprto republiško prvenstvo v smučanju na vodi. Nastopilo je 40 tekmovalcev in tekmovalk iz petih klubov, ki so se pomerili v slalomu, likih in skokih. Zanimivo tekmovanje si je ogledalo nad 3000 gledalcev. Na prvenstvu so sodelovali tudi tekmovalci in tekmovalke Elana iz Begunj, ki so pobrali večino prvih mest. Pri veteranih je Janez Valant osvojil naslov prvaka v vseh treh disciplinah in v kombinaciji, pri mladinkah je enak uspeh dosegla Petra Zupan ter pri pionirjih Uroš Bogataj, vtem ko je mlajši pionir Jani Valant osvojil prvo mesto v kombinaciji. V mpškem slalomu je Fric Detiček kljub poškodbi vozil izredno in osvojil naslov prvaka pred klubskim kolegom Potočnikom. V likih je bil najboljši Primož Finžgar pred Potočnikom. V najzanimivejši disciplini — skokih je Primož Finžgar popravil svoj državni rekord na 35,50 metra ter premočno osvojil naslov prvaka pred Dežmanom. Finžgar je bil tudi najboljši v kombinaciji. Tekmovalci Elana so dobro pripravljeni ter lahko pričakujemo visoke uvrstitve tudi na državnem prvenstvu, ki bo konec meseca v Zagrebu. - fr 0SLOVEMLES Cenjeni potrošniki,obiščite nas na XXIII. mednarodnem Gorenjskem sejmu v Kranju. Sejemske ugodnosti Naš komentar Boren izkupiček Triglavanov Dalmatinska in črnogorska turneja kranjskih vaterpolistov je za nami. Izkupiček v petih srečanjih je boren, saj so Triglavani osvojili le tri točke. Čeprav so bili pred turnejo optimistično razpoloženi, saj so računali da jim šest točk ne more uiti, pa je račun pokazal drugače. Že prva tekma v Zadru je pokazala, da v moštvu nekaj »škriplje«. Po odličnem začetku v prvih minutah srečanja so v nadaljevanju popustili in na koncu so se morali krepko potruditi za točko. Po svoje pa jim je krojil pravico neobjektivni sodnik Casar (Split). Le-ta je namreč že v drugi četrtini izključil s pravico zamenjave Mohoriča. Toda kljub temu bi morali osvojiti obe točki, saj moštvo, ki vodi s tremi goli razlike, ne sme dopustiti, da jim slab sodnik in slabi vaterpolisti Jedinstva odvzamejo točko. Tekma proti Solarisu nam bo dolgo ostala v spominu. Triglavani so šli v vodo v prepričanju, da proti Solarisu in rekordnemu obisku gledalcev, nimajo kaj iskati. Borili so se srčno, toda sodnik Jovič (Split) in kaznovani Mohorič, ki je v tem srečanju počival, sta opravila svoje. Več kot častnemu porazu se niso mogli izogniti. Srečanje v Djenoviču proti domači Rivieri je pokazalo, da Kranjčane še niso potrle izgubljene točke iz prvih tekem. V vodo so šli v prepričanju, da bodo na pragu prve zmage. Od prve do zadnje minute so se borili kot v domačem bazenu, toda zapustila jih je športna sreča, saj so imeli nekaj odličnih prilik za gol, ki pa so žal ostale neizkoriščene, pa tudi razigrani domačini so bili enakovredni gostom. V eni izmed najslabših iger, ki so jih Kranjčani odigrali na turneji, je bil kotorski Borac, ki se bori za obstanek v ligi, srečen z osvojeno točko. V igri Triglavanov ni bilo več tiste »zagnanosti« in volje, da bi štrli odpor Borca. Tako kot v Šibeniku pa so tudi v Bijeli gledalci doživeli svoj dan. V spominu jim je bil poraz, saj je Mladost v Kranju izgubila z visokim rezultatom. Tekma je bila na višini prvoligaških srečanj, avditorij rekordno obiskan, obe moštvi pa do konca borbeni. Svojo nalogo je odigral tudi sodnik Lubarda (Kotor), ki je vaterpolistom gorenjske metropole »ukradel« točk , če ne tudi zmago. Pripomniti pa je treba, da je v tem srečanju oboleli Kodek igral le eno četrtino in da so tudi ostali igralci tarnali zaradi prebavnih motenj. In kaj lahko še zapišemo o igri Kranjčanov po petih srečanjih. Predvsem to, da so v nekaterih srečanjih zatajili starejši igralci in da tudi strokovni napotki vodstva niso bili najboljši. Od fantov so povsej verjetnosti zahtevali preveč pa tudi dolga turneja sta zapustili pri igralcih določen odpor. Že pred prvenstvom je bilo jasno, da žreb za Kranjčane ni bil najbolj posrečen, saj osem kol in visoke zmage v domačem bazenu ni pravi odraz njihove moči. Žal pa so pozabili tudi na zdravniško pomoč, saj bi jim zdravnik prišel kako prav. Najboljše može so Triglavani na vseh petih tekmah imeli v Mohoriču, Kodeku, Švarcu in Zmagu Malavašiču, medtem ko so ostali igrali pod povprečjem. Do konca prvenstva je še pet kol. Pri tem imajo Triglavani najlažje delo, medtem ko Solarisa čaka še črnogorska primorska turneja, Mladost pa srečanja v Vojvodini. Kljub slabi beri točk Kranjčanov pa še ni vse izgubljeno. Če bo tekmovanje potekalo po normalnih tirih, lahko pričakujemo, da se bodo za prvo mesto v tretjem srečanju v nevtralnem bazenu še enkrat pomerili vsi trije tekmeci za vstop v družbo najboljših vaterpolskih moštev. D. Humer II. zvezna vaterpolska liga RIVIERA : TRIGLAV 2:2 Djenoviči, letni bazen, II. ZVL Riviera : Triglav 2:2 (2:1, 0:0 0:1, 0:0), gledalcev 600, sodnik: Šotra (Beograd). Strelci: 1:0 Gojkovič, 1:1 Kodek, 2:1 B. Ivovič, 2:2 Kodek (iz. Gojkovič). Triglav: Rebolj, Z. Malavašič, Kodek, Mohorič, Nadižar, Švarc, T. Balderman, M. Malavašič, Veli-kanje, B. Balderman, Vidic. BORAC : TRIGLAV 3:3 Kotor, letni bazen Primorca, II. ZVL Borac : Triglav 3:3 ( 0:0, 1:1, 2:1, 0:1), gledalcev 400, sodnik: Jovič (Split). Strelci: 0:1 Švarc (iz. Palma), 1:1 Nikolič (iz. Švarc), 2:1 Nikolič, 2:2 Mohorič (4-m), 3:2 Kovačevič (iz. Kodek), 3:3 Kodek (iz. Krašo-vec). Triglav: Rebolj, Z. Malavašič, Kodek, Mohorič, Nadižar, Švarc T. Balderman, M. Malavašič, Švegelj, B. Balderman, Vidic. MLADOST : TRIGLAV 5:4 Bijela, letni bazen, II. ZVL Mladost : Triglav 5:4 (2:2, 1:0, 2:1, 0:1), gledalcev 1200, sodnik: Lubarda (Kotor). Strelci: 1:0 V. Ilič, 1:1 Nadižar, 2:1 Cicovič (iz. Z. Malavašič), 2:2 Kodek (iz. S. Zloković), 3:2 Vukovič (iz. Mohorič), 3:3 Z. Malavašič (iz. Stanišič), 4:3 Cicovič (4-m), 5:3 Cicovič (iz. Švegelj), 5:4 M. Malavašič (iz. V. Ilič). Didić v Moskvi V nedeljo se v Moskvi prične vsakoletna tradicionalna mednarodna univer-ziada. S študentsko vaterpolsko reprezentanco bo v glavno mesto ZSSR odpotoval tudi Kranjčan Didić. Kot zvezni vaterpolski sodnik bo sodil tekme vaterpolskega turnirja. -dh Jutri Duplje:Šoštanj V spomin na Staneta Perca let • na Jesenicah praznujejo 25-juh'?0- hokejskega društva. Lep fiok Posebno' ker s0 jeseniški Kejisti kar šestnajstič osvojili Prih • dr^avni naslov in obenem tu^aJali z zadovoljivimi rezultati jesp «S • tekem xz tujine. Večina ske hokejistov, članov hokej- 8e kluba Jesenice, je več let ^ntan tudi našo državno repre- H£redsednik strokovne komisije pri ode e.senice Janez Kopriva je pjovarjal na naša vprašanja o haRravah jeseniških hokejistov na aslednjo sezono. *Kako so potekale dosedanje kalfi aVe Jeseniških hokejistov in **šen je koledar tekem nasledke sezone?« trg "°kejisti so se udeleževali letnih se Pred nedavnim pa so o yrnili z 10-dnevnih priprav v j. ^Jetski zvezi, kjer so odigrali gjjjjj Prijateljskih tekem s sovjet-bnH hokejskimi moštvi. Avgusta Itar • odP°t°vali tudi V Nemčijo in v . Helr kjer bodo imeli treninge in bo*aj, prijateljskih srečanj. Če nam tej.0UsPelo, bodo igrali tudi nekaj letos m3 alPski P°kal, kajti koledar Čaka srečanj je zelo obširen. Kom / zaostala tekma z Augsbur-bra 'Predvidoma 12. do 15. septem-• tekma za prvo kolo evropskega Triglav: Rebolj, Z. Malavašič, Kodek, Mohorič, Nadižar, T. Bal-derman, Švarc, M. Malavašič, Švegelj, Velikanje, Vidic. Lestvica: Solaris 16 14 1 1 143: 79 29 Triglav 17 12 3 2 156: 65 27 Mladost 15 12 1 2 103: 77 27 Jedinstvo 16 10 1 5 94: 70 21 Riviera 15 7 1 7 91: 71 15 ŽAK 15 6 1 8 66: 82 13 Koper 17 6 1 10 81:122 13 Senta 17 6 0 11 78:108 12 Bečej 15 5 0 10 67: 96 10 Borac 15 4 1 10 60: 88 9 Vojvodina 15 4 1 10 58: 93 9 Spartak 17 3 1 13 65:111 7 -dh Janez Švegelj je tretji kranjski državni reprezentant mladincev do 18 let. Čeprav šele prvo leto igra za ligaško moštvo, je že prekaljen borec. -Foto: S. Hain O I ^ li rt ^^ 1 » Sreda, 15. avgusta 1973 os Uspešno poslovanje kampa in kopališča v Radovljici V senci drugih, bolj znanih in večjih turističnih kampov kot so Šo-bec, Zaka in Bohinj, ki imajo že mednarodni sloves, se dokaj uspešno prebija iz anonimnosti tudi kamp pri kopališču v Radovljici. Od letos upravlja kamp in kopališče krajevna skupnost in sodeč po prvih podatkih o prometu in zasedenosti, kar uspešno. Po svoji izredno lepi legi poleg bazena z vedno čisto vodo v podnožju smrekovega gozdička Oble goripe radovljiški kamp privablja vedno več tujih, zlasti nizozemskih, angleških in nemških turistov. Številni med njimi se že več let vedno znova vračajo in kar ne morejo prehvaliti lepoto tega prikupnega prostora pa tudi urejenost objektov, ki so jim tamkaj na voljo. Nič manj zaslug za tako lep odziv tujcev ima seveda tudi osebje kampa in kopališča, ter krajevna skupnost, ki skrbi za normalno poslovanje. Medtem, ko je bil lani dosežen rekord nočitev že 12. julija z 234 gosti, letos to število še ni bilo doseženo. Pred dnevi so zabeležili največ 212 nočitev. V juniju je prenočevalo 417, v prvih 25 dneh julija pa 3300 gostov. Višek pričakujejo v začetku avgusta — niso prepričani, da bo lanskoletna številka bistveno prekoračena. Navzlic vsem nevšečnostim z vremenom pa je poslovanje v primerjavi z lanskim poprečjem nekoliko boljše. JR MIHA ŽITNIK iz Medvod: »O, seveda se pripravljamo na ozimnico. Pa tudi na šolo, saj imam dva šoloobvezna otroka. Vsako leto se oskrbimo s krompirjem, jabolki, zeljem in kurjavo. Kurjavo smo nabavili že spomladi. Krompir in jabolka pa vedno kupimo tam, kjer je boljša izbira. 200 kilogramov jabolk smo lani kupili v prodajalni Živila na Bledu. Letos bomo najbrž kupili prav toliko jabolk in okrog 350 kilogramov krompirja. Ce poleg teh pomislim še na druge stroške, ki se nakopičijo v septembru, potem ne bodo ravno majhni.« A. Zalar Turnir ob jubileju stražiških nogometašev Za 40-le t nivo nogometa ob desnem bregu reke Save je istoimenski nogometni klub na kranjskem igrišču priredil kvalitetni dvodnevni turnir. Sodelovala sta NK Ljubljana in NK Slavija iz Vevč, oba člana slovenske lige, ter NK Korotan in seveda domačini, NK Sava Kranj. Prvega dne, torej v soboto, 11. avgusta, sta se najprej srečali Ljubljana in Slavija, nato pa še Korotan in Sava. Slavija je igrala enostavno in učinkovito ter presenetljivo, vendar zasluženo, z rezultatom 4:2 (polčas 2:1), ugnala Ljubljančane. Gostitelji, moštvo Save, so šele v drugi polovici štrli žilavi odpor Korotana ter zmagali s 3:1 (polčas 1:1). V nedeljo je potem sledil finale. V uvodni tekmi sobotnih poražencev so Ljubljančani prepričljivo, odpravili Korotan in mu nasuli kar 10 golov. Rezultat je bil 10:2 (polčas 2:0). Se prej smo prisostvovali manjši slo- vesnosti, na kateri so se nastopajoči in funkcionarji Ljubljane poslovili od dolgoletnega sodelavca Nosan0> ki bo v novi sezoni okrepil vrsto Save. V zaključnem srečanju med NK Slavijo in NK Saj>° so najprej povedli gostje, nato pa je domača enajsterif izenačila. V regularnem času se je tako obračun konča z nerešenim razultatom 1:1. Pri streljanju enajstmetrovk pa so bili nogometaši Slavije spretnejši (5:3), kar jim Je prineslo zm agovalni pokal. Turnir je lepo uspel. Sodniki Brinovec, Tomše Torkar so imeli lahko delo, kajti niti enkrat ni prišlo «|j zapletov zaradi nefair ali pregrobe igre. Tudi funkcij narjem Save, tovarišu Kramarju, Jerkiču in Cicmi'11' velja izreči vse priznanje, saj organizaciji ni kaj očitati- P. N. Novo nogometno igrišče na Primskovem Brez posebne statistike lahko ugotovimo, da se bliža mesec, ko ima domala vsaka družina največ stroškov. To je september, čas nabave ozimnice, začetka šole in opreme šolarjev, let os pa je kot nalašč nekaterim vskočila v ta čas še davčna uprava, ki je poslala odločbe, o akontacijah in dodatnem davku. Čeprav cene krompirju, jabolkam, zelju in drugim živilskim artiklom ta hip še niso znane in jih bodo proizvajalci prilagajali in usklajevali šele prihodnji mesec (najbrž pač glede na ponudbo), smo vseeno že poprašali, kako se pripravljamo na ozimnico. ANAROBIC iz Radovljice: »Ozimnico imamo že naročeno. Krompir bomo dobili pri zasebnem kmetovalcu blizu Podnarta, jabolka pa običajno kupimo v kmetijski zadrugi v Radovljici. Tudi nekaj premoga smo že nabavili.' Poku-rimo ga okrog 8 ton. Koliko bo treba za vse skupaj odšteti, ne veni. Prav gotovo več kot lani, saj vsak dan slišimo o podražitvah. Prepričana sem, da bodo stroški precejšnji, saj se razen tega začne še šola, pa tudi sicer se je treba tako glede obutve, obleke itd. pripraviti na hladnejše dni.« MILAN KOS z Bleda: »O ozimnici pri nas bolj žena vodi skrb in brigo. Pomeniva se, potem pa vsako leto, običajno septembra, kupiva nekaj krompirja, jabolk in hrušk. Krompir dobimo vsako leto pri kmetu, zelenjavo imamo doma, sadje pa smo lani nabavili kar na kranjski tržnici. Letos bomo najbrž kupili okrog 250 kilogramov krompiraja, 150 kilogramov jabolk in 50 kilogramov hrušk. Kakšne bodo cene, še ne vem, zagotovo pa bo vse dražje kot lani in stroški za marsikoga ne bodo ravno majhni.« j V okviru 23. mednarodnega Gorenjskega sejma je bil v soboto popoldne P A pokroviteljstvom Gorenjskega sejma na stadionu športnega društva ' J v Stražišču rokometni turnir. Pomerile so se ekipe rokometnega kluba ^^ — Gorenjski sejem, Preddvora, Jesenic in Radovljice. Zmagala je e l rokometnega kluba Kranj. —A. 2. — Foto: F. Perdan Priznanja Radovljiškim gasilce^ Ob 90-letnici gasilskega društva Radovljica so člani - gasilskih društev iz občine dobili več odlikovanj. Gasilska zveza Jugoslavije je z gasilsko zvezdo I. stopnje odlikovala Franca Kun-stlja in Franca Valanta. Gasilska zveza Slovenije pa je podelila gasilskemu društvu Radovljica gasilsko plamenico I. stopnje. Enako odlikovanje je dobil tudi Vlado Mikič iz Lesc. Ga? fcjl* odlikovanje II. stopnje sta do y Peter Jokol in Anton Zalokay> Podhoma, gasilsko plan»en III. stopnje Štefan Dežmaji[ e, Anton Prešeren iz RadovO.^ gasilsko odlikovanje III. st?P pa sta dobila Alojz Vurni* y Radovljice in Janez Stare Nomenja. ^ Kranj je od minule sobote dalje bogatejši za še en športni objekt. NK Primskovo je namreč v Kokrškem logu odprl novo nogometno igrišče, ki so ga zgradili v rekordnem času sedmih mesecev. V akciji je poleg igralcev in funkcionarjev društva sodelovalo tudi okoliško prebivalstvo. V preurejanje prostora so vsi skupaj vložili precej udarniškega dela. Seveda je gradbenemu odboru izdatno pomagala krajevna skupnost Primskovo s predsednikom Marjanom Emivcem na čelu, nadalje Kovinarsko obrtno podjetje, tovarna I BI, Elektro Kranj, Vodovod Kranj, Creina ter Komunalni servis. Tudi zasebni obrtniki in kmetje s Primskovega so izdatno podprli športnike. Poleg prirejanja nogometnih tekem bo igrišče r(1 .lJ\ še za množično rekreacijo mladine, hkrati pa je na n)*>1 mogoče gojiti razne druge športne panoge, predv$e^ atletiko. Simbolični trak je v soboto prerezal predseu*1 sindikalne organizacije tovarne IBI tov. Pagon. Nat0'^ se med seboj pomerili pionirji NK Primskovo in 1 ^ Triglav. Z 2:1 je zmagala domača ekipa. Potem, v g'(l1 0 tekmi dneva, sta zaigrali članski moštvi NK j in tovarne IBI. Spet so zmagali gostitelji (3:0, polčas^: ^ | Ob koncu je predsednik kluba Jože Petek vsem, f kakorkoli pripomogli k uresničenju športnih zC'J I občanov Primskovega, izrekel iskreno zahvalo. P. v- Izlet in tekmovanje invalidov Kranjska podružnica telesnih invalidov je znana po tem, da zadnje čase prireja različne izlete za svoje člane in številna športna tekmovanja. Tako so letos pripravili že tri izlete v partizanske kraje in 22 različnih športnih tekmovanj. Za soboto, 1. septembra, spet pripravljajo izlet predvsem za vse tiste člane, ki doslej še niso bili na nobenem izletu. 50 invalidov ho z avtobusom obiskalo Kumrovec in Podčetrtek. Prijave že sprejemajo v pisarni podružnice. V soboto, 18. septembra, pa bodo v počastitev kranjskega občinskega praznika pripravili kegljaški turnir. Na kegljišču kegljaškega kluba Triglav se bodo pomerili invalidi iz Hrastnika, Trbovelj, Tržiča in Kranja. A. Ž. Zabavno - glasbena prireditev na Jesenicah Tovarniška konferenca ZM Železarne Jesenice bo organizirala v soboto, 1"8. avgusta, zabavno-glasbeno prireditev Mikrofon je Vaš. Prireditev bo v delavskem domu pri Jelenu ob 19.30. Na prireditvi bodo tekmovali pevci, izbirali bodo lepotico večera in izvedli tekmovanje v raznih družabnih igrah. D. S.