LETNIK 32 ĐfiLAVC ZAJEC ALFONZ LOŠKA C. 56 64226 2IRI Leto 1994 v Alpini v planu za leto 1994 smo predvideli dobiček 500.000 DEM ter nižjo raven zadolženosti, kot je bila v začetku leta 1994. Dogodki med letom so nam pokazali, da smo bili preveč optimistični ter pri svojem delu premalo uspešni. Poudaril bi predvsem dva dejavnika, ki sta bistveno pripomogla k zelo slabim finančnim razmeram konec leta 1994. Prvo je bistveno zaostajanje rasti tečajev za domačo inflacijo. To je v Alpini povzročilo, upošte-vžgoč tudi cenejše nakupe v tujini, izpad dohodka v višini 3 milijone DEM ter višje stroške obresti za kredite za približno 1,5 milijona DEM. Pri tem moram povedati, da na ta izpad dohodka ne moremo vplivati, s£0 je teč^na politika stvar države; podobno velja za medvalut-no gibanje v svetu. Drugi dejavnik, ki bistveno vpliva na finančni položaj, je porast zalog v skladišču končnih izdelkov in precej slabša pro-dega od pričakovane na domačem trgu. Po domače povedano, smo naročili in izdelali precej več čevljev, kot pa smo jih v resnici uspeli prodati. V skadišču čaka na prodajo in odpremo v začetku decembra skorag 300.000 parov čevljev, kar je 100.000 parov več kot v istem času lanskega leta. Prodna jesensko-zimske kolekcije v MPM pa je bistveno nižja od pričakovane in izgleda, da bodo tudi v mreži zaloge višje Direktor podjetja Bojan Starman kot v začetku leta 1994. V denarju to pomeni vezavo 4-5 milijonov DEM v povečanih zalogah. Za to povečanje zalog pa ne moremo iskati opravičila izven nas, ker smo prav vso obutev naročali sami. Mogoče smo imeli prevelike oči in smo bili premalo previdni pri sprejemanju naročil za nekatere ne tako sigurne kupce, predvsem z Vzhoda. Nekoliko slabši pogoji gospodarjenja in пекДј naročil, ki jih kupec, ko smo jih izdelali, ni več potreboval, je povzročilo, da bo naš nivo zadolže- ФФФФФФФФШФФФФФ Srečno in uspešno novo leto 1995 želimo vsem zaposlenim, upokojencem in drugim bralcem Uredništvo ŽIRI, DECEMBER 1994 nosti konec leta 1994 precej večji kot smo pričakovali. Zaradi povečanih zalog bo rezultat sicer pozitiven in celo boljši od plana, dokler pa povečane zaloge ne bodo prodane, bo naša finančna situacija veliko slabša od pričakovane. Leto 1994 pa je bilo različno od prejšnjih tudi v eni zadevi. Vsi smo bili priča zelo uspešnemu premagovanju skoraj nerešljivih problemov in težav v prejšnjih letih. Že samo primerjava z našo branžo kaže, da smo bili v Alpini nadpovprečno uspešni. Pohvalili smo se tudi, da smo že prebrodili nsghujšo krizo in da se nam ni treba več bati za nadaljno perspektivo in razvoj našega podjetja. Upam, da bomo še naprej uspešno sodelovali z vsemi in vlekli voz (Alpino) v eno smer, k^jti opozoril bi rad na dejstvo, da je naša konkurenca v svetu močna in da nimamo nobenih možnosti, če nam to ne bo uspelo. Ne smemo tudi pozabiti, da je v Alpini zaposlenih 1500 ljudi, s katerih usodo se ne sme igrati nihče. Bojan STARMAN m Za nami je predvolilna катрацја lokalnih volite^ skoraj smo že za ključili koledarsko in poslovno leto. Pred nami so novi izzivi, novi načrti. V središču naSe pozornosti je nedvomno proces preoblikovalna podjetja, ki nikakor ni in ne sme biti samo formalna sprememba, ki jo doživlja podjetje. Tudi če nas vsak dan posebej zaposluje tisoč opravil, da kolikor toliko obvladujemo razmere, v katerih delamo, je prav lastninjenje naša možnost, da določene stvari dodatno premislimo in morda spremenimo. Tu imam v mislih prizadevanje za doseganje večje učinkovitosti, boljše kakovosti, ustvaijai^e večjega dobička. To so namreč podjetniški cilji vsega razvitega sveta, s katerim poslujemo. Napredovanja v tej smeri nam dajejo ustrezno konkurenčnost, zato sploh ne kaže ostf^jati le pri besedah. Problematiko pa si moramo ustrezno predstaviti, da je položfj razviden. Za tem pa se moramo stvari lotiti načrtno, vendar tudi z odgovorom na vprašanje KAKO? V upanju, da bomo v novo leto stopili pripravljeni na te zahtevne naloge, vam v imenu uredništva želim veliko uspehov, sicer pa tudi zdravja in sreče. N.P. DOGOynRIAfflO fC - DOGOVORIH SfflO fC Privatizacija in sistemizacija v prvem planu Ob iztekajočem se letu usmeijamo pogled tudi že v prihodnje leto. Poleg ak- tivnosti, ki so povezane z aktiviranjem delniške družbe in ustrezno uskladitvijo obstoječih aktov ter drugih tekočih nalog, bo ena naših glavnih usmeritev v prih<^i\jem letu dodelava oz. prenova sistemizacije delovnih mest, metode vrednotenja delovnih mest, določitev nači- na napredovanja delavcev v času zaposlitve. Na tej osnovi bo tekla tudi ustrezna prenova sistema plač oz. nagrajevanja z uvedbo sodobnejših, predvsem pa motivacijskih elementov. Vse to bo omogočalo tudi bolj sistematično delo na planiranju, izobraževanju in razvoju kadrov. Razlogi, ki narekujejo potrebo po prenovi sistemizacije, so tako zunanji (kolektivne pogodbe, drugi predpisi) kot tudi notranji (obstoječi razvid del in nalog zaradi organizac^skih in tehnoloških sprememb povsod ne odraža več dejanskega stanja). Skratka, lotili se bomo tudi te obsežne, a potrebne naloge, s ciljem, da bo vsak od nas točno vedel, kakšno je njegovo mesto in vloga v podjetju, kf^j drugi od nas pričakujejo, kakšne so naše možnosti za napredovanja oz. razvoj... vse to nij bi končno privedlo k še uspešnejšemu poslovanju podjetja kot celote.. Mojca GANTAR Tako lahko v telegrafskem stilu povzamem Številčni del plana proizvodnje za prihajajoče leto. Izkušnje (ne najboljše) iz letošnjega leta pa narekujejo nekaj vsebinskih ukrepov in sicer: - bistveno Izboljšati Informacijsko pokritost celotnega procesa od naročil do sprejema obutve v skladišče. Razdrobljenost naročil, veliko število kupcev, modelov, materialov, šivanje na različnih lokacijah (kooperanti) narekujejo popolno plansko disciplino vseh oddelkov, ki »servisirajo« proizvodnjo, kot tudi proizvodnih oddelkov. - povečati Izkoriščenost strojne opreme in delovnega odpravljanje napak) moramo v naslednjem letu to število prepoloviti. - zmanjšati stroške. Če gledam samo s stališča proizvodnje, bi poudaril troje: poraba materialov, količina vloženega dela in razporejanje dela med oddelki, glede na njihovo usposobljenost. Predvsem bomo morali izboljšati kontrolo nad materiali, ki jih vozimo iz Alpine. Vse stroške, ki neposredno niso vezani na izdelek, bo treba najprej spraviti pod kontrolo, nato pa jih selektivno črtati. - več pozornosti nameniti Izobraževanju in poskrbeti za uvajanje mlajših kadrov na najodgovornejša mesta. O investicijah sem na kratko pisal v prejšnji številki, zato morda danes samo tole: nikakor ne smemo dovoliti, da nas svet in čas le preveč ne prehitita. Računalniško podprta tehnologija je dejstvo, ki bo z vse hujšo konkurenco postala nujnost. V mislih imam tako stroje v proizvodnji in orodjarni. To velja tudi za nadgradnjo sistema za modeliranje, morebiti celo v treh dimenzijah. Naj zaključim z željo, da bi zmogli za dosego skupnih ciljev znotraj Alpine, najti dovolj energije, znanja, poguma in razumevanja. Vsem sodelavcem, upokojencem in poslovnim partnerjem pa želim v NOVEM LETU 1995 predvsem zdravja in osebnega zado-voljstva. Janko REJC Proizvodnja v letu 1995racionalno, toda pogumno Bistvenih sprememb v samem proizvodnem programu za leto 1995 (glede na letoši\ie) ne predvidevamo. Parovni plan temeni na v zadnjih letih usta^enih kapacitetah montažnih oddelkov, večje kooperacije pri izdelavi »celih čev-Uev« ne predvidevamo; kooperac^a pri izdelavi zgornjih delov pa praktično ostf^a v letošnjem obsegu. časa. Z uvajanjem sodobnejših in učinkovitejših oblik dela (RINK system) in sočasnem investiranju v sodobno in drago opremo ter sezonskim značajem proizvodnje po posameznih programih, se bomo morali nujno posluževati prerazporeditev delovnega časa in resno začeti razmišljati o večizmenskem delu. - uveljaviti načelo odgovornosti na vseh področjih. - zmai\jSati število t. i. »viškov« in povečati kvaliteto izdelkov. Na ta račun vsako leto »pridelamo« med 30 in 40.000 parov. Z doslednim delom pri zbiranju naročil in pripravi proizvodnje in v toku same proizvodnje (sprotno k Tampoprint stroj omogoča Stiribarvni tisk na neravnih površinah. Vsi vemo, kako je to pomembno v časih, ko se modni trendi, kar zadeva barve, spremii^j^jo iz sezone v sezono. Vo4ja oddelka Ciril Vidmar, tehnolog Franci Pe-čelin in Igor Štucin, ki upravna s to napravo, so mi med drugim povedali: Stroj je izdelala firma Grafometal iz Ormoža in je stal 120.000 nemških mark. Kot že rečeno, je stroj usposob^en za štiribarvni tisk, tako da lahko na izdelek natiskamo kakršnekoli vzorce. Doslej smo imeli le stroja za enobarvni oz. dvobarvni tisk. Nastavitev novega stroja je računalniška, pri čemer barvne vzorce stroj s filma prenaša na kliše, ta pa na izdelek - z vsemi možnimi kombinac^ami - po principu rastra. Gre za univerzalni stroj, kjer lahko tiskamo barvo do barve ali barvo na barvo. Pri tem mora biti nastavitev izredno točna. Smo v fazi uvtgai^ja, zato je priprava za tisk nekqj da^ša, kasneje bomo to skrajšali na 16 minut. Sicer pa je zmogUivost stroja okoli 60 tiskov na uro. Pravzaprav gre za dva stroja, ki sta računalniško vodena; na enem tiskamo leve čevlje, na drugem pa desne. Oba dela sta torej celota, lahko pa nanju tiskamo na vsakogar samostojno. DOGOYflRlflmO SC -DOGOVORIH SfflO SE Načrti in novosti v prihodnjem letu Zaključujemo leto 1994 in že smo z akcijami globalno v letu 1995 Trenutno na modnem programu razvijamo kolekcijo za Je-■en/zimo 1995. Po analizi tt^ih trilM in pogovorih s kupci priprav^amo novo kolekcijo. Težimo k temu, da bomo naredili široko paleto grup, ki Jih bomo pri izboru zmanjševali in v kolek-сЦ1 pustili samo nt^bolj donosne in пцјтадј rizične grupe. Za nasledixjo sezono v razvoj vključujemo novo modelirko iz Firenc. Razvila naj bi nosilne grupe za francosko tržišče. Veliko več poudarka bomo dali tudi vrednoetni analizi. Kljub ugodnim cenovnim razmeram iščemo Se nove, boljše oziroma iste cenovne pogoje, kot smo jih imeli v pretekli Bczoni Trenutno se kaže težnja za povečevanje cen materialov. Temu trendu moramo uspešno konkurirati. Naša naloga v naslednjem letu je povečanje profita. Pričakujemo nekoliko boljšo donoenoet. Kupci nas sedaj že poznajo, dobave so bile v redu, tako da bomo lahko v naslednji sezoni za določen odstotek povečali cene. Morali pa bomo biti izredno previdni, da nas konkurenca kljub temu ne bo izrinila s tržišč. Na modnem programu je naš cilj prodati čim več pod lastnim programom tako na francoskem, nemškem, kot na ostalih trgih. Za sezono pomlad-poletje 1995 smo dobili dokaj veliko naročil s francoskega trga in to 65.000 parov, prejšnjo sezono jih je bilo 35.000 parov. Specializacija v prodaji za sezono jesen-zima 1995 nas bo vodila v tiste grupe, kjer zaslužimo več. Pričakujemo dober prodajni rezultat. Prodiramo na nove trge; odpirajo se nam kanadski, irski in britanski trg. Drugo leto, ko se bodo nekatere države EFTE vključile v Evropsko unijo, računamo na boljši uspeh na teh trgih, saj bodo carine za našo obutev zmanjšane, oziroma jih ne bo. Tudi Češka, Slovaška in Poljska postajajo vse bolj zanimivo tržišče. Pričakujemo, da bo v kratkem času med državami vzhodne Evrope in Slovenijo cona svobodne trgovine. V letu 1995 planiramo tudi prodor na madžarski trg, kljub temu, da je tam izredno veliko cenene obutve iz Brazilije, Tajvana in Kitajske. Še vedno bomo proizvajali program Rock port. Računamo na porast dolarja in s tem porast zaslužka. Prav tako bomo še naprej sodelovali z ruskimi kupci. Priti skupaj je začetek -delati skupaj je uspeh Glavne usmeritve in naloge športnega programa v letu 1995 če sledimo osnovni tržni zakonitosti - če nii ne bomo poskrbeli za našega kupca, bo to storil nekdo drug, nam verjetno ne sme biti težko opredeliti našega poslanstva - na tržišču moramo ponuditi lep, funkcionalen in cenovno konkurenčen izdelek. Ob tem pa moramo poskrbeti, da bomo tudi sami nekig zaslužili oz. ustvarili določen profit. Da bi lahko izpolnili zastav^ena cilja, moramo več in bo(je delati na naslednjem; - analizirati tržišče in konkurenco, da dobimo odgovor кдј proizvajati in po kakšni ceni nam je tržišče pripravljeno plačati naše izdelke, - vključevanje vrednostne analize v razvoj produktov v njihovi celotni življenjski dobi. УосЦа komerciale modne obutve Franci Kavčič Določeni kupci so nerizični in bodo imeli v naših programih prioriteto, pri oetalih kupcih bomo napravili selekcijo, saj se bodo s povečanjem rizika količine zmanjševale. Z nakupom novega stroja za brizganje bomo pridobili na kvaliteti, produktivnosti in zmanjšali stroške proizvodnje. Naš cilj je, da z boljšo kvaliteto in servisom pridemo v višji cenovni razred. Nalog je veliko. Razviti bo potrebno zanimive programe, dobiti nove, vame distribucijske poti v državah, kjer še nismo prisotni. Prav tako bo potrebno delno spremeniti organizacijo in postaviti dodatna izhodišča in zadolžitve. Zavedati se moramo, da nam zahodno tržišče prizna, kar nam prizna. Iskati bomo morali tudi naše rezerve. Bitka bo težka, vendar ne smemo omagati. Franci KAVČIČ Dobro jutro, lahko začnete delati - kolekcije morajo biti oblikovane pravočasno in kot celota, da bi tako v največji možni meri zagotavljale ekonomičnost oekrbe in proizvodnje, - našim kupcem moramo nuditi boljši servis in hkrati zahtevati od njih boljše rezultate, - širiti prodano mrežo na trgih, kjer še nismo prisotni oz. izboljševati le-to tam, kjer z rezultati nismo zadovoljni, - izboljšati obrate zalog materialov in končnih proizvodov. Naštete naloge velj^o za vse tri naše programe, tako za tekaški propam. Iger želimo ohraniti našo pozic^o na tržišču, kot za smučarski in planinski program, kjer moramo našo pozicijo na tržišču izboljšati. Da pa bodo zastavljene naloge v resnici tudi izpolnjene, izpolnjujemo pa jih vsi zaposleni Alpine, upam, da bomo v letu 1996 uresničili sistem teamskega dela v skladu z ujavo znanega Američana Henryja Forda - PRITI SKUPAJ JE ZAČETEK. OSTATI SKUPAJ JE NAPREDEK, DELATI SKUPAJ JE USPEH. Razmislimo o tem. Pa srečno in zdravo 1995. Tako piše ^utn^ na ekranu prvega robota, ki dela v Alpini. Gre za avtomatski stroj za папабацје lepila, ki so ga po več letih tako izpopolnili, daje po prvih izkuApjah zelo uporaben. PQegove prednosti sed^ ugotavlff^o v montaži modne obutve, kjer prihrani čas enega delavca; 30-40% bo tudi prihranek lepila, ki tudi manj ogroža okolje in ^udi. Povečuje se kakovost dela, prav tako čevlji ne bodo več umazani. Pred mazanjem stroj pobira prah in nitke, kar je za dobro 1ер1јецје zelo pomembno. Predstavnik firme Internationale je povedal, da je zelo zadovoljen tudi s sodelovanjem naših strokovnjakov, s%j sta Mitar Perić in Zvonko Kopač zavzeto popr^jela za delo in se zelo hitro uvedla v programiranje stroja. Kot že rečeno, bo sediU stroj dva meseca na poskušnji, potem pa se bomo odločili o nakupu. I Boris markeLJ Iz šivalnice v Gorenji vasi KAKO USTYARinfflO Skorsg vsak dan Helena Potrebuješ: Sešiva-nje prednjikov je zelo natančno delo. Pri tem je zelo pomembno, da drug artikel »Novembra smo zakoličili z izdelavo ženskih Škornjev, sedij pa izdelujemo zgornje dele za gležojaije, moške nizke in že tudi sandale za pomlad-poletje,« je pripovedoval voc^a obrata v Gorenji vasi Vinko Bogat*^j. v 23 tih dneh novembra smo izdelovah že 34 različnih artiklov. Le kakih 15% artiklov je takih s preko 1000 parov. Ali drugače: povprečno vsak dan izdelujemo 1 1/2 artikla. Ta dejstva se vsak trenutek izkazujejo v neposrediyi proizvod-цј1; že pri prvi »fazi« proizvodnje v Gorenji vasi - pripravi materialov za proizvodnjo, kjer dela Peter Oblak. Tu pripravljam partije in stalno sem v stiku s sekalnico, mojstrom in vodjem oddelka. Če pride nekvaliteten material, delavcu priznamo določen odstotek minut, tako da delavec ni toliko prikrajšan, saj prihranek materialov težko dosežemo.« Maijeta Tavčar: Tole delo opravljam že dvanajst let. Sedaj lahko povem, da tako hude norme ni mogoče narediti, če nimaš nekaj let izkušenj. Sicer pa je skupina, na kateri delam, nizka (5. skupina). Še nižja je pri sekanju pritiklin (3. skupina); to delam, kadar je pri tanjšanju premalo dela. so sestavni deli ustrezni. Lahko rečem, da so običajno v redu, kadar niso, jih zamenjamo. Tu se neprestano mudi, norme so ostre, serije pa majhne; tako je težko narediti normo pri seriji 500 parov. Helena Hren, kontrolorka: »Na kontroli Se vedno ne gre brez škarij, lepila in čistilnih sredstev.« Ta trditev je zanimiva, ker si običajno predstavljamo, da gre le »Veliko je odvisno od kvalitete materiala,« pravi, »in moram reči, da dobivamo razmeroma kvalitetno blago. Kar zadeva naravni material, ga približno polovico dobivamo z Vrhnike, polovico pa uvažamo. Umetne materiale pa povečini uvažamo. МагЦа Galičić: Na sekanju delam že trideset let, še od takrat, ko smo rezali z nožem, kar obvladam še sedaj. Tu je največji problem, kadar je material grd; to je z napakami, kar se pri naravnih materialih zgodi kar pogostoma. V takem primeru je težko narediti normo, pa tudi prihranka ni. Trudim se, kolikor je mogoče... Marinka Jeram: Sedaj delam na matričenju, kadar pa je potrebno, tudi na oblikovanju prednjikov (balhanju) in egaliziranju. Moje sedanje delo - matričenje, delam s sekali. Norma je kar zahtevna, seveda pa je vse odvisno od artikla do artikla. Marija Lampreht: V Al pin: sem se zaposlila takoj po osnovni šoli in tu delam dvanajst let. Moje delo se imenuje zlepljanje jedra; to so štiri faze, ki jih opravljam v okviru priprave dela. To delo opravljam dve leti in zaslužim približno 35.000,00 tolaijev. za pregled izdelanega in za izločanje neustreznih zgornjih delov. »Moja prednost je v tem, da sem začela delati v Žireh, kjer smo morali vsak slabo izdelan par ponovno sešiti sami. In pa to, da sem delala vse faze v izdelovalnici zgornjih delov, razen sekanja. Kar zadeva oceno dela, ki jo vidim s tega mesta, bi lahko rekla, da bi lahko delali še bolje.« - ' • • • ■ < •1чл . Лл . .•kvArt .чј Nove pridobitve v Goreqji vasi ШШ}. Шхш mm RAZGOVOR ZA URiDAIKOYO fflIZO Kako se znebiti zalog 12.000 artiklov v skladišču rezervnih delov Vinko ENBKO: Zaradi novega leta oz. priprav na inventuro v skladišču rezervnih delov ni večjih zalog kot običajno. Tudi sicer nove rezervne dele naročamo le, kolikor je res nujno, pri tem pa pazimo, da določenih delov ne zmanjka. Pri evidenci nam izredno pomaga računalnik, brez katerega si poslovanja ne moremo več misliti. Tu imamo uskladiščenih kar 12.000 artiklov za 186 tipov strojev. Največ je seveda za šivalne stroje, saj je teh v proizvodnji tudi največ. Določene rezervne dele ohranimo tudi zato, ker so stroji še na »britofu«, ki jih tu pa tam v proizvodnji še uporabljajo. Mi pa moramo takrat imeti na zalogi rezervne dele, da lahko stroji delujejo. Širina našega dela se je povečala tudi s tem, ko se je v naše skladišče vključilo tudi prejšnje skladišče plastike. Ce ocenjujem razmere, lahko rečem, da dobro sodelujemo tako z nabavo kot z mehanično delavnico. S temi sodelujemo največ, nekaj pa seveda tudi s posameznimi oddelki. Ob vsej že omenjeni računalniški evidenci je še vedno potrebno vedeti, kje so določene vrste rezervnih delov, da sproti vemo, kdaj jih lahko zmanjka... Morda se to: v naše skladišče sodi tudi skladišče vnetljivih snovi, kjer hranimo goriva, maziva, in druge materiale. Moram reči, daje to sedaj kar dobro urejeno. Če strnem: v našem skladišču je frekvenca obiskov res zelo velika, saj je tukaj včasih po 20 1јиТ hkrati. Tako moramo biti vedno pripravljeni za sodelovanje, še posebno, ker eden naših sodelavcev hkrati upravlja še skladišče pisarniškega materiala. Delamo samo dopoldne, izven tega časa pa imamo uvedena dežurstva. Vinko Eniko,vo4ja skladišča rezervnih delov Najbolj izpostavljeno skladišče Razmere v skladišču umetnih materialov bi ocenil takole: trenutno Je na zalogi materialov v vrednosti 107 milijonov tolarjev. Gre v glavnem za umetne materiale, ki nadomeščajo naravne, potem za materiale, ki Jih uporab-Цато za podlogo in druge materiale In pritikline (npr. za векадје delov, ki Jih uporabljamo za tiskaixje na sestavne dele čevljev). Veliko materialov bi lahko ocenili kot neku-rantnih, saj so v skladišču tudi po 6-7 let ali še dlje. Nt^več Je takega materiala za športno obutev; to Je smučarske in tekaške čevlje (kaširani poli-telesi ojačanja, materiali za izdelavo ovratnikov itd.). O tem se bolj pogovarjajo v komerciali, vendar Je to težko prodati naprej, ker se materiali tako hitro mei\jav^jo. Lahko pa rečem, da zelo dobro sodelujem tako z nabavo kot planskim oddelkom, tako da tudi probleme hitreje rešujemo, kot smo Jih včasih. Pomembno Je, da hitro dobimo podatke, k čemur pripomore tudi računalnik. Kar zadeva prostor za skladišče, Je trenutno dovolj velik, ko pa nabavljamo material za sezono, Je prostora premalo. Kar zadeva delovne pogoje. Je naše skladišče gotovo med najbolj izpostavljenimi. Za transport pa Je kar dobro urejeno, s<0 imamo sredstva, da lahko manipuliramo z materiali. Anton TRČEK Nadaljevanje • 4, tirani ' Vinko Bogataj, vo: Sejem so nafil predstavniki izkoristili za poslovne pogovore Kaže, da je družinski nakup na našem razstavišču kar vabljiv KflKo ufTvaRinoio NaSe razstavišče je obiskal tudi nekdanji tekmovalec Grega Benedlk Sejem epremljajo še drugi programi, ki poživljajo vzdušje, celo otročki vrtec so organizirali, da se starši laže posvetijo ogledom in nakupom. Vse je usmerjeno v spodbujanje zdravega načina življenja,« je Se zatrdila gospa Kofleijeva. Posvetimo se sedaj Alpininemu razstavišču, ki je bUo med najlepšimi pa tudi med največjimi na sejmu. Eidino mi smo imeli paviljon urejen v pravem zimskem vzdušju, kar je služilo za kuliso tudi drugim razstavljalcem za fotografiranje manekenk z novimi modeli. _ Kar zadeva organizacijo, so bili med prodajalci večinoma prodajalci iz naše ljubljanske prodajalne, delavci komerciale pa so izmenoma pomagali ves čas sejma. Dobrodošla je bila tudi pomoč obeh serviseijev, ki sta obiskovalcem strokovno pomagala pri nakupovanju. Tu je bila tudi prilika za marsikakšen pogovor z našimi partneiji in sklepanje novih poslov... In kaj mislijo o naši obutvi nekateri obiskovalci, ki so se za nakup pri nas tudi odločili. Vsem je paviljon všeč, prav tako širina razstavljene ponudbe. Tudi cene se jim zdijo sprejemljive (med sejmom so bile cene znižane 20%). Zdenko Oblak in Dušan ŠtrekeU iz Ljubljane, ki sta sicer stalna obiskovalca smučišča na Rogli, sta menila, da imamo dobro ponudbo, cene pa naj bi bile podobne, kot so v ndtatenh drugUi prodajalnah, Id tudi prodajajo Alpinino blago. Suzana Banič je sama nakupovala prvič. Oba (s spremljevalcem) sta priznala, da so doslej zanju kupovali starši. Oba sta očitno z našimi čevlji nadvse zadovoljna. Majda Nahtihal s sinom iz Domžal je prav tako zadovoljna z našo ponudbo. V tej družini imajo navado, da športno opremo menjajo vsaki dve leti. Tako kvaliteta kot cena naše obutve ustrezajo. Uvožena obutev je bistveno dražja. Sicer pa zadnje čase redno smučajo na Rogli. Prvi kupec našega novega modela A2 je bil Simon Pivec iz Ljubljane. »Sicer ne tekmujem,« je pripovedoval Simon, »smučam pa veliko. Začel sem z Alpino, potem sem šest let smučal s San Marcom. čevelj, ki sem ga kupil pri vas, mi je všeč, ker je dovolj trd. Tudi drag ni...« To je le nekaj utrinkov s sejma. Verjetno bodo tako vtisi obiskovalcev kot dogovori s partnerji dobra osnova za naše nadaljnje delo. N.P. Vo4jaMPM Aleš Dolenc: »Čeprav fie ni prave zime, so sejmi zimsko-športne obutve že za nami. Letos smo se udeležili sejmov v Ljubljani, Kranju, ŠkoQi Loki, Mariboru, Cerknici, Novem mestu. Krškem, Brežicah, Žalcu in v Žireh. Ob koncu lahko ugotovimo, da smo kljub ne-zimskim razmeram nastopili uspešno, sfj smo tudi kar dobro prodajali. V tem pogledu bi izpostavil sejem v Ljubljani, kjer smo v šestih dneh prodali za skorf^j 300.000 nemških mark zimskošportne opreme. in v Žireh, kjer smo prodali v dveh dneh za 30.000 nemških mark. Tem rezultatom je pripomogel kar izdaten popust (20%), res pa je, da smo se na sejme pripravili kot še nikoli. Pri večini sejmov so pomagali tudi delavci iz centrale, na eni strani zato, da vzpostavimo boljše sodelovanje za naprej, na drugi strani pa tudi zato, ker nimamo dovoy usposobljenih prodajalcev, da bi lahko pokrili vse potrebe na sejmih. K dobremu vtisu o sejmih velja dodati, da so sodelovali tudi servis-eiji (vsaj na večjih sejmih), ki so s svojimi nasveti pripomogli k boljši prodiji. Kot že rečeno, je bila prodaja kar dobra; kljub temu pa prodaja v malo-prod^jni mreži ni taka, kot bi si želeli. Vzroki so različni, med temi пцј omenim, da nekatere nove skupine obutve kupci niso mjbolje sprejeli (Atary). V prihodnje leto tako vstopamo s precejšnjimi zalogami in čaka nas še obilo dela. To dejstvo pa se močno kaže tudi pri količinah naročene obutve za prihodnjo zimsko sezono leta 1996.« lil" s smučarskega sejma v osnovni šoli v Žireh 8 Tekmovalka Gabriela Peruzzi vrnimo к Dfl VEimO kodror/k^ nevUe _% g v organizaciji strank »slovenske pomladi« Je bilo v dvorani Svobode пекц| dni pred lokalnimi volitvami воо^дје obeh kandidatov za župana Bojana Starmana in Antona Beoviča. V razgovoru, ki ga je vodila odgovorna urednica Radia Žiri Jelka Mlakar, sta oba kandidata predstavila svoje poglede na razvoj kr^ja, ki so zelo podobni, tako da kakšne posebne razprave med kandidatoma ni bilo. Mesec november je za nami, na novo se je zaposlil le en delavec, z delom pa je v tem času prenehalo kar 8 delavcev. V mesecu novembru je začel delati pripravnik Andrej Bogataj, z delom pa so v tem razdobju iz oddelkov v Žireh prenehali: Marija Logar, Stanislava Oblak, Igor Lu-kan, Uroška Uršič in Boštjan Kavčič. Iz obrata Gorenja vas sta z delom prenehali Marija Koe in Natalija Končan ter iz obrata Rovte Brit!ga Treven in Marija Likar. јМ Rezultati na lokalnih volitvah z veliko večino glasov, 79,8 % je bil za župana izvoljen Bojan Starman, medtem ko je Anton Beovič dobil 20,2 % glasov. Mnogo prezgodf^ se je zal4jućila živ^enjska pot našemu upokojencu Antonu Erženu. Anton Eržen je bil rojen januaija 1933 v Stari Oselici. Svojo delovno pot v Alpini je začel star konuO petni^st let. Ni^-prej je delal v montažnih oddelkih. Po odsluže^ju vojaškega roka se je na V slovo Antonu Erženu delo v Alpino vrnil leta 1955. Leta 1966 mu je bila priznana interna kvalifikacija izdelovalca spodnjih delov obutve; delo v montažnih oddelkih je opravUal do leta 1970, ko je začel delati kot nočni čuv^ in vratar. Že ko je junija leta 1989 odhf^al v pokoj, ni bil več trdnega zdravja. Po upokojitvi seje Anton Eržen ves čas boril s težko boleznijo, katera ga je sedi^ dokončno premagala. Nekdanjega sodelavca Antona Eržena bomo vsi ohranili v lepem in tri^-nem spominu. OB UPOKOJITVI Dolgoletnim sodelavkam Mariji Logar in Stanislavi Oblak iz oddelka šivalnica v Žireh in Mariji Kos iz obrata Gorenja vas, želimo ob upokojitvi vse dobro, predvsem trdnega zdravja, obilo vedrih in lepih trenutkov ter dobrega počutja in razumevanja v domačem krogu. ZAKONSKO ZVEZO SO SKLENIU Sodelavcem Mojci Reven iz prikrojevalnice, Milki Rupnik iz Šivalnice, Branku Mlakarju iz montaže modne obutve 2 in Romanu Seljaku iz orodjarne, oh poroki iskreno čestitamo in jim v zakonu želimo mnogo sreče, razumevanja, zadovoljstva, predvsem pa zdravja. Irma DOLENEC Soočenje kandidatov za župana Џ Pri Županu na Dobračevi je kandidat Anton Beovič predstavil svoj program Na videz nepomembno je bilo tudi žrebanje vrstnega reda list na volilnem listku TO JE Ш KRM Z nfjveqega vonica v domu Partizana K Dobračevski gasilci so svojo lepo urejeno dvorano spet posodili za lokalne volitve n Prebivalci atarih Žirov so volili v oenovni ioU v Brekovicah so volili najhitreje Rezultati na lokalnih Vnli'i'Vf) n Tudi dobra vo^a članov volilnega odbora pripomore k V Vil L V