<Danica* izhaja vsak petek na celi poli in velja po pošti za celo leto 4 gl. 20 kr.. za pol leta 2 gl. 20 kr.. za četrt leta 1 gl. 20 kr. V tiskarni sprejemana za celo leto 3 gl.60 kr., za 1 2 leta 1 gl. 80 kr., za 1 4 leta 90 kr.. ako zadene na ta dan praznik, izide »Danica« dan poprej
Tečaj U.	V Ljubljani, 27. maja 1898.	List 21.
Majevi Kraljici v slovo.
Preč so dnevi preveseli, Zopet maj zapušča nas; „Šmarnic" več ne bomo peli, Oh minul je srečni čas, Ko smo krasne cvetke brali In Mariji na oltar
V	šopkih zvezane dajali, Naj sprejela bi jih v dar.
V	gaji šmarnica žaluje, Najmilejša vseh cvetlic; Tožno glavico vpoguje, Cvetje polno je solzic.
V	čast Marije je cvetela, Kadar maj je kraljeval, Zdaj sirota bo zvenela, Osamel bo gaj ostal.
Čuj, v goščavi slavec kroži Pesmi žalne za slovč. Pač za majem se mu toži, Ko krasan je bil tako, In iz spanja je naravo Spet k življenju obudil, Materi Mariji v slavo, Jo s cvetličjem okrasil.
Od Marije se poslavlja Torej vsa priroda zdaj. Zadnjikrat jo še pozdravlja Letošnji veseli maj.
V	glasih milih, čuj, zvonovi Vabijo čez hrib in log,
Naj od Matere poslovi Svoje se pomladni krog.
Ljudstvo zadnjikrat se zbralo Danes je okoli nje, Da ljubezni polno dalo Bi v spomin jej še sreč. Glej, s prekrasnega oltarja Milo njen obraz žari, Rajska jo obdaja zarja, In — Marija govori:
„Z Bogom, otročiči mali. Ki ste prišli radi sem. Šmarnic belih mi dajali, Vas pozabiti ne smem; Bom zato vam izprosila, Da ubrani vas nadlog Angelova roka mila. Ki pošilja vam ga Bog."
„Z Bogom, nežne v6 device ln mladenči čisti vsi, Ki rudeče ste vrtnice Na oltar nosili mi; Čuvala vas roka moja Bo skušnjav in britkih zmot, Ko pa pride čas pokoja, Vam bom v raj odprla pot.-
.Z Bogom, gospodarji, žene, Ki vijolic modrih v dar Iz livade ste zelene Mi prinašali v oltar; Naj vam polje bo bogato, Sad stotem naj obrodi, Naj ob žetvi klasje zlato Srca vam razveseli."
„„Z Bogom, majeva Kraljica, Tudi kličemo mi zdaj! Pridi, pridi pa Devica Drugo leto spet nazaj, Da ti bomo slavo peli In najlepših rožic v dar Sem prinašali veseli Na prekrasni Tvoj oltar."1
Belostenski.
Recimo dve tri o popolnosti.
(Dalje.)
Četrti pripomoček k popolnosti je premišlje-vanje o resnicah naše sv. vere. Potem, ko «V j^jJ^IŽi pobožni bralec, čitajoč sveto berilo, prisvojil v^ božjih resnic, premišlja jih kleče pred sv. raz-
pelom in na ta način pride do svetili in najsve- Gotovo je tedaj, da vse zlo na sveta prihaja iz tejših želja. Na ta način pride se od sv. čitanja tega, k« ;r današnji svet opušča premišljevanje. Da, do premišljevanja, koje v r.as vzbuja svete želje imamo vzglede, koji nas pouče, da je časih samo in tudi voljo našo nagiblje k popolnosti. Premi- jedno premišljevanje spravilo dotičnika napravo pot. šljevanje provzroča. da izpolnujemo zapovedi	Sestra Marija Bonaventura, nuna v Rimu, je
božje in gotovo jih nikoli ne bodemo izvrševali prejela od Boga vse zmožnosti in lastnosti, da popolnoma, ako pridno ne premišljujemo.	bi lahko postala ne le imenitna gospa, ampak
Vse toži nad današnjimi kristijani, češ, da tudi dobra redovnica. Toda, ker z učenostjo in meni nič, tebi nič prestopajo zapovedi božje in prijaznostjo ni združevala v sebi ljubezni do sa-to radi te«ra. ker. kakor se v obče sodi, nimajo mote in ponižne pokorščine, ni mogla doseči po-več vere. Vse teži po bogastvu in zlatu: vsak polnosti v toliki meri, kakor se zahteva od dobre bi rad zapovedoval, a nihče poslušal: mnoi».; ie redovnice. Ko so nekega dne druge nune začele vdanih nečistosti, .laz pa mislim, da tenu* ni delati duhovne vaje, se jih ona ni hotela udele-tako, ker kristijani v obče niso še izgubili rvete žiti, češ da je ona redovnica, vendar pa ne pu-vere in videli bodete. da verujejo tudi največje ščavnica. Se celo norčevala se je iz svojih tova-skrivnosti naše sv. vere. Pač pa lahko trdimo, rišic. Vendar pa jo je Bog razsvetlil, da je skleda izhaja vsa pokvarjenost današnjega sveta naj- nila vdeležiti se vsaj prvega premišljevanja, v več iz tejra. ker ljudje nič ne premišljujejo. Kri- kterem se je govorilo o namenu človekovem. To stijani našega veka verujejo, a žive pa tako, premišljevanje je toliko vplivalo na duha mlade kakor da ni sv. vere in to radi tega, ker so redovnice, da se je takoj podala k vodji duhovnih zapustili premišljevanje.	vaj, padla pred njegove noge in rekla: „Oče moj,
Volja naša sama od sebe ne more delovati, ne smem se več šaliti z Bogom! Dobro vem pomagati ji mora razum ali pamet naša. Ako sedaj, kaj Bog od mene
razum volji naši predstavi ugodno stvar, poželi svetnica, velika svetnica in to takoj!'4 Se več hojo volja, če ji pa ne vgaja. se ji skuša vbraniti. tela je povedati, a besedo zadušile so ji solze. Kaj tedaj pomaga, če imajo resnice sv. naše vere Molčala je, a delala je v resnici. Poiskala je moč obvarovati nas vsacega greha, če pa kri- svojo celico in se pred razpelom darovala ženinu stijan. koji vanje veruje, nikoli nanje ne misli? nebeškemu. Vse, kar ni bilo neobhodno potrebno, Ogenj ima moč vžgati suh les: toda če se mu odpravila je iz svoje sobice in do smrti služila ne približa, ga nikoli ne vžge s svojim plamenom, je verno Gospodu.
Tudi resnice sv. katoliške vere imajo moč voljo	Vprašam sedaj, ni li ta nuna vedela poprej,
našo. da si nagnjeno na slabo, odvračati od zla: daje vstvarjena jedino zato. da služi Bogu? Kedo toda če mi nikdar o njih ne razmišljamo, ne pro- bi dvomil? Vsaj to ve vsaka mala deklica, čim vzroča zaželjenega vspeha. Ni ga vernega kato- pride do razuma. Kje je tedaj vzrok, da ni mogla ličana. koji bi ne verjel, da obstoja pekel; toda redovnica toliko časa rešiti se svoje mlačnosti? ako nikoli ne razmišlja o njem na način, da se To se je godilo, ker še nikoli ni resno premi-v njem vzbudi sveti strah, potem je, kakor da šljevala te resnice. Ko bi posvetni ljudje večkrat ga ni. Smrt je gotova in ni ga kristijana, ki ne premišljevali resnice sv. katoliške vere, gotovo bi pričakoval v dar ca neizprosne kose njene; toda ne bi tako razuzdano živeli. Vzrok tedaj mlač-če ne razmišljaš, da bodeš tedaj moral zapustiti nosti in vnemarnosti v verskih zadevah treba vse imetje, je to, kakor da je ne bo.	iskati v opuščanju premišljevanja: „quia nullus
Iz tega lahko sklepamo, da vsa pokvar- est, qui recogitet corde!" jenost mej kristijani ne izhaja iz tega, ker ne
Ce pa je tako premišljevanje vže pri verujejo, ampak ker ne premišljujejo tega, kar vršenji navadnih zapovedi tako zelo potrebno, verujejo. Vsaj beremo vže pri preroku Jeremiji: kaj naj še le rečemo o svetih evangeljskih! Ne rOpustošenjem opustošena je vsa zemlja, ker ni misli, prijazni bralec, da postaneš kedaj bogo-nijednega, koji bi razmišljeval v srcu.14 „Desola- ljuben brez premišljevanja. Bogoljuben pa je oni, tione desolata est omnis terra, quia nullus est, ki ima trdno voljo vse storiti tako, kakor Bog <|iii recogitet corde.u In v resnici! Imenujte mi želi, kar je njemu blago in ljubo. Kedar premi-kristijana, ki bi želel storiti smrtni greh, ko bi šljuješ, spominjaš se brezkončne dobrote božje in vsak dan premišljeval, kako hud račun bode in premnogih dobrot, katere si prejel od Boga; moral radi tega dati večnemu Sodniku: če bi ob jednem domisliš se lastne pomanjkljivosti, uvaževal veselje, katero s tem ljubi, in strašne Ako hočeš tedaj imeti sam o sebi ponižno sodbo, kazni, koje ga radi smrtnega greha čakajo v ako želiš Boga nad vse ljubiti in mu v vsem večnosti ? Kedo bi vedoma pal v velik greh, ako služiti, z jedno besedo, če hrepeniš po bogoljub-pomisli veličanstvo in preveliko ljubezen božjo? nosti, ti je pred vsem potrebno premišljevanje.
Tega mnenja so tudi znameniti c( arkveoi učitelji. Naj vam napišem besede sv. Je ronima pobožni gospej Celanci. Svetuje ji, naj ima v svoji palači oddaljeno sobo. kamor ne pridejo vsakdanje skrbi. Tam naj premišljajoča večne resnice, miri svojega duha in razsvitljena od premišljevanja, ustanovi naj, kako se ima ponašati v vseh slučajih 8 svojimi domačini.
Tudi Gospod naš Jezus Kristus podal se je večkrat na visoke gore in tam je v oočni tihoti razmišljal stvari nebeške. Tu bi utegnil kedo vprašati, kaj je bilo treba Kristusu samote, ti-hote, vsaj je on kot umrljivi človek se veselil gledanja Boga in z jednim samim pogledom spoznal je vse veličastvo božje. Zase gotovo ni imel take potrebe, a storil je to radi nas, ker mi do spoznanja tacih resnic ne pridemo drugače, nego li po premišljevanji. Isto opazujemo i na svetnikih, kateri so skoro brez izjeme vsi goreči bili v izvrševanji premišljevanja. Sv. Bernardin iz Siene je toliko cenil vsakdanje premišljevanje, da tedaj ni sprejel nijedne osebe. Veleučeni oče Svareg imel je tako spoštovanje do premišljevanja, da je rekel, da se rajši odpove vsej učenosti, ktero si je pridobil s tolim trudom, nego da bi zapustil premišljevanje. Naj tedaj ne misli noben kristijan, da pride kedaj do popolnosti, ako se ne bode uril v premišljevanji.
Se ve da pa ta trditev ne velja o vseh osebah brez razločka, ker so ljudje priprosti in neizobraženi, pri katerih pač ne moremo zahtevati premišljevanja. Take ljudi dobri Bog ravna in vodi z branjem nabožnega berila, in ako ne znajo, z obilno ustmeno molitvijo. Pač pa lahko trdimo, opirajoči se na nauke sv. Tome Akvin-skega in drugih cerkvenih učiteljev, da je premišljevanje osebam, ki so v to zmožne, neobhodno potrebno, ako hočejo priti do njim potrebne stopinje popolnosti. Take bogoljubne osebe morajo vsak dan vršiti premišljevanje, ako hočejo napredovati po težkej stezi popolnosti. (Dalje prih)
MIHAEL,
po božji milosti in po božjem usmiljenju
knez in škof lavantinski,
mnogočastiti duhovščini in vsem vernikom svoje škofije pozdrav, blagoslov in vse dobro od Boga Očeta in Boga Sina v edinosti sv. Duha!
»Glej, Mihael, eden izmed naj prvih knezov, mi je prišel na pomoč. <
vDan. 10, 23.)
II.
O češčenju sv. nadangelja Mihaela.
(Dalje.)
Kdo je Bogu enak v njegovi dobrotljivosti ? Koliko plačilo deli svojim zvestim, stanovitnim služabnikom? Tukaj jim daje svojo pomoč, svojo
podporo, svojo milost in svoj blagoslov: tamkaj jim deli večno veselje, večno tolažbo in vse veličastvo. Da, v plačilo daje samega sebe, kakor je obljubil Abrahamu: „Ego protector tuus sum et merces tua magna nimis.u (Gen. 1">. 1). Jaz sem tvoj varili in plačilo tvoje preveliko. In to večno plačilo daje za nekaj trenotkov dela. zvestobe, pokorščine, ponižnosti. „Naša sedanja kratka in lahka nadloga nam pripravlja neizmerno visoko, večno čast.u (II. Kor. 4, 17). Kdo bi bil Bogu enak v njegovem usmiljenju? Quis ut Deus? „Non est similis tui in diis, Domine.44 (Ps. 8f>, 8). Kdo je kakor Bog? Ni ti enakega med bogovi, o Gospod, in nič ni enako tvojim delom. Premišljujmo to resnico, primerjajmo večno slavo s sedanjim trudom, trpljenjem in prizadevanjem, in pripoznati moramo, da je ni skoro misli, katera bi nas krepkeje osrčevala, da potrpežljivo prenašamo britkosti in se stanovitno vadimo v čednostih. Quis ut Deus? Kdo tako plačuje dobro?
Qui8 ut Deus? Kako pomembne so vendar te besede? Kdo je Bogu enak v njegovih popolnostih? Le On je b;stveno dober in svet, je sam v sebi popoln. Le On ima vse dobre lastnosti brez meje in brez primesi. Le On obsega v sebi vse, kar si moremo želeti. Le On sam more popolnoma nasititi vse nase želje. Vse drugo je prazno in ničemurno. Samo to nas že nagiblje, da se le Bogu udarno. To je učinek misli: Kdo je kakor Bog ? Nič nas ne more tako močno nagibati, da zapustimo greh. kakor premišljevanje neskončne ostrosti, s katero ga kaznuje božja pravičnost. Nič nas ne more tako priganjati, da se odločimo za čednost, kakor upanje neminljivega plačila, katero ji je odmeril Bog. Nič nas ne more mogočueje odvračati od stvarij in obračati k stvarniku, kakor premišljevanje njegovih neskončnih popolnostij, njegove ljubezni, dobrotljivosti, lepote.
Da, položimo v eno skledico tehtnice sv. Mihaela neizmerno veličje troedinega Boga, njegovo neskončno moč, njegovo svetost, skratka vse njegove popolnosti, in v drugo denimo svojo slabost, svojo onemoglost, svojo nevednost, svoj nič, in potem vprašajmo? Quis ut Deus? Kdo bi se meril z Bogom ? Kaj smo v primeri z Bogom ? Smemo li sc Njemu upirati in ustavljati?
In zato si, ljubi škotijani, zapomnite visoki pomen besed: Quis ut Deus? Vtisnite si ga v srca, zapišite si ga na kraj, kjer ga morete pogosto videti, brati in premišljevati. Gojite pa tudi prav srčno pobožnost do sv. Mihaela, kateri se je s tem geslom bojeval zoper prevzetne angelje in jih je premagal. In ako bi vas hotela kaka stvar zapeljati v greh, primerjajte Boga stvari, katera vas skuša, in recite: Je-li ta stvar toliko
vredna, kolikor Bog. njen stvarnik? Se-li da to imetje primerjati sreči in dobroti, katera Boga obeta in deli? Jeli posvetna radost enaka nebeškemu veselju ? Quis ut Deus? Kdo je vreden več časti, več hvale in slave, več hvaležnosti, več moljenja in češčenja. kdo več ljubezni in uda-nosti, kakor Bog, trikrat sveti ? Ne zapustimo Boga, in tudi On ne zapusti nas!
Quis ut Deus? Kako mogočno je vendar ime Mihael! Kakor je nekdaj satana in njegove pristaše v pekel pahnil, tako bode poslednje čase sv. cerkve stopil v boj zoper antikriste in bode nasprotnika za vselej osramotil. Sodni dan bo sv. Mihael s trobentnim glasom klical mrtve k splošni sodbi (I. Tes. 4, 15), pri kateri bode posebni pomočnik in zagovornik pravičnim. Kako mogočen in veličasten angelj je torej sv. nadangelj Mihael, kliče cerkveni učenik sv. Bernard! Umevno je torej, zakaj ga sv. cerkev v večer-nicah njegovega praznika veli častiti z nazivom: O prestavni knez, sv. Mihael, spominjaj se nas sedaj in povsodi. in vedno prosi za nas Sinu božjega! Aleluja, aleluja!
V Gospodu ljubljeni ikofljani 1
Ob sklepu svojega pastirskega in poučnega lista vas opominjam v vsej ljubezni, da z vso prisrčnostjo, katere ste zmožni, častite najmogočnejšega izmed angeljev. Obudite trdno zaupanje v pomoč, trdno zaupanje v mogočnost in vspeš-nost priprošnje velikega kneza nebeškega, ska-zujte mu radi otroško češčenje s tem, da hvalite in povzdigujete njegovo čast in visokost, da se priporočate njegovemu varstvu. Posnemajte ga v ljubezni do Boga in do njegovega kraljestva. Borite se zoper satana, zoper svet in grešno meso. V svetem postnem času vzemite v roko meč zatajevanja in ščit molitve, ki je dvojno glavno orožje zoper trojnega sovražnika. Ako se mrtvite in zatajujete in voljno nosite svoj križ, ako strahujete svoje počutke in s postom krotite svoje želje, zatrli boste huda nagnjenja in uporna poželenja. Ako vsakdanje molitve, zlasti molitev sv. rožnega venca, goreče in pobožno opravljate, ne bodete nikoli pogrešali milosti, s katero se morete ustavljati vsem skušnjavam, vsem vražjim navalom in napadom, s katero morete raztrgati vse mreže peklenske. To se vam bode tem go-toveje posrečilo, ako se marljivo krepčate z an-geljskim kruhom, ako pogosto in vredno prejemate najsvetejši zakrament altarja, zlasti v posvečenem velikonočnem času.
Častite sv. Mihaela, nebeškega glasnika in poslanca pred vsem vi, duhovniki in služabniki Gospodovi, ki se imenujete in 8te angelji! Saj
govori prerok Malahija: „U8toice duhovnikove naj ohranijo učenost, in postava naj se išče iz njegovih ust: ker angelj je Gospoda vojskinih trum." (Mal. 2, 7). In veliki prerok novega zakona, sv. Janez, imenuje cerkvene predstojnike angelje, katerim ima naznaniti razna sporočila božja. Bodite torej po vgledu sv. nadangelja in njegovih zvestih tovarišev vidni angelji varihi vsem, kateri so vašemu varstvu izročeni, in zavračajte od svoje duhovne črede hudobca, ki hodi okolo kakor rjoveč lev in išče, koga bi požrl. (I. Petr. 5, 8). In vernikom se ni le „vojskovati zoper meso in kri, temveč zoper poglavarstva in oblasti, zoper gospodovalce tega temnega sveta, zoper hudobne duhove v podnebju.14 (Efež. 6, 12). Molite skesano in pobožno že gori omenjeno, od sv. očeta Pija VII. z odpustki obdarovano hvalnico „Te splendor et virtus Patris" z antifono, verzom in molitvijo. Rabite nadalje meč zarotila zoper satana in zoper zavržene angelje odpadnike, kakor so to pretresljivo zakletev papež Leon XIII. ukazali in sem jo jaz dal posebej natisniti in vam doposlati. „ Ustavljajte se hudiču, in bežal bode od vas." (Jak. 4, 7).
(Konec prih.)
Za šestnedeljsko pobožnost v čast svetemu Alojziju.
Prva nedelja
Blagor, večni blagor tistim, Ki nedolžni, s srcem čistim Pot Gospodovo gredo; Ni jim svetno mar veselje, Vroče vodijo jih želje Proti Bogu le v nebo.
O, kako se sveti venec Čistosti krog Tvojih senec, Angeljski mladenič Ti; In obleka Tvoja bela
V	srce nam je zablestela, Kjer pregreha mnoga spi.
Niti senca teh ni bila, Ki bi Tebe oskrunila, Vsem nasproti si krepak Stopal do prezgodnje smrti, Dokler nisi v božjem vrti K zmagi prišel vrl junak.
O Alojzij, poln Čednosti, Vzgled Ti moji si mladosti; Kdo si Ti, oh, kaj pa jaz? Za pregrehe bom žaloval, Jih spokorno objokoval, Da ne pogubi me čas.
Druga nedelja.
Vi, umrjoči, v blagor vaš Besede tč pomnite — Zveličar jih govoril naš —
V	sreč si jih denite:
Glej strma pot pelja v nebo, In ozka njena vrata so, Pa malo jih to stezo hodi, V pogubo gladka pot jih vodi.
O grešnik, voli prvo pot, Zavdaja sicer rane. Spokomim boljše ni drugod, K Bogu jih zopet gane. Nastopi torej jo srčan, In srečno tek bo tvoj končan. Končano tukaj bo trpljenje. Tam dano večno ti življenje.
Spominjaj solz obilnih se, Ki jih Alojzij točil Za male že prestopke je, Ko svet mu jih je vzročil. Ce že nedolžnost se tako Spokorno biča prehudč, Kako pa, da pokore ne bi, O grešnik, bilo treba tebi?
Mladenič sveti, sprosi mi, Da vadim se v čednčsti, Čeprav svetosti polne dni Sem zgubil že v mladosti. Na pot pokore spravi me, Da v solzah moje bo sreč Vseh grešnih madežev oprano In vredno milosti spoznano.
Tretja nedelja.
Pesem zmage jezik pevaj, Hvali glas Gospoda tvoj; Borbo slavno razodevaj, Čisto nosi venec svoj. Zmagana je slast mesena, In Goncagi je podeljena Krona je — nebeški raj.
Vejic palmovih zmagalcu Daj v rok6 mladenič ti, Venec spleti spremljevalcu Svojega življenja dni. Poj mu hvalnice devica, Limbar, čistosti cvetlica, Naj mu zmage pot krasi.
Glejte trume svetlo-bele Družiti se vrh višav, Palmo zmage so prejele, Došle čiste iz nižav. Čuj njih pesmi mile glase Širiti se v rajske čase, Večnemu Bogu v pozdrav.
Takih pesmi ni še slišal Nihče peti v raju tam, Le Device je povišal Bog tako v spodbudo nam.
V	njih številu je Goncaga, Poje: v čistosti je zmaga, Ž njo ljubezni božje plam.
Četrta nedelja.
Podoba nežno - mila
V	posnemo in izgled Se tebi je razkrila
O cvet nedolžnih let.
Tam v Rimu Oče sveti, Krščanstva poglavar, Za vernih blagor vneti, So dali nam jo v dar.
Alojzija je slika, Ogrej se v njej mladost, Da vnema bo velika Za čistosti svetost. K podobi sem pristopi, Zvesto si jo oglej In svoje si utopi Srce v blagosti tej.
Podoba ta ne laže, Resničen je obraz. Ki ti razvidno kaže Nedolžnosti izraz. Iz nje se pridno u*i, Popolnost da srca
V	nebeško svetlej luči Zveličanje ti d&.
Alojzij v Sliki svoji Razkriva nam izgled. Mladina, v dobi tvoji Obračaj vanj pogled. Če hočeš, da ti dana Bo milost od Boga.
V	podobi tej ti zbrana Naj bodo djanja vsa.
Peta nedelja.
O Alojzij, zgled pobožnim, Mi častimo Te srčnč. Bodi aam v pomoč nezmožnim, In podpiraj nas krepko. Duh molitve v srcih gine. Svet brezbožni ga mori, Naj Tvoj duh nas spet prešine In h gorečnosti budi.
Tvoja je molitev bila Prava, iz globin srca, Se na kviško je razvila, Vneta prišla do neba.
V	prah telo si svoje zgrudil, Kadar molil si k Bogu. Njemu le dopasti trudil Vedno si se brez miru.
Videli duhovi božji Angelja ste priti v raj. Zmagal v čistem je orožji, Z vami se raduje zdaj.
V	zgodnji sklenil je mladosti Svobodo žrtvati vso,
Prost časti in prost sladnosti, Živel je Bogu samo.
Gledale ste ga nebesa, Ko ljuba v mu iz srca Je gorela, in očesa Vselej v solzah so bila, Kadar Jezusa prejemal Pri oltarskej mizi je; Oh, da grešnik bi posnemal Vsak to angeljsko srce.
Šesta nedelja.
Veselja nam srce,
Navdano je za Te, o Alojzij!
Gcspod Te je odbral
In nam v patrona dal, o Alojzij!
Ko zremo Ti v obraz, Blagost ogreva nas, o Alojzij! Nedolžnost iz očij Nebeških sije Ti, o Alojzij!
K» r v Tvojem varstvu smo, Pomagaj nam zvesto, o Alojzij! Dh svojega Boga Spoznamo iz srca, o Alojzij!
In kadar prišel čas
Ločitve bo za nas, o Alojzij!
Takrat roko podaj,
Nas vodi v sveti raj. o Alojzij!
Belostenski.
Ogled po Slovenskem in dopisi.
Iz Ljubljane. (Vsprejem prevzv. knezoškofa dr. Ant. Bona v. J egliča.) Zadnji petek je došel v Ljubljano novi knez in škcf in imel slovesen vhod v stolno cerkev sv. Nikolaja. Radostno so ga povsod vsprejela V3a katoliška srca. Kjer se je vozil prirejali so Prevzvišenemu velike ovacije Najsijajnejše je pa knezoškofa sprejela bela Ljubljana, ki se je odela v praznično obleko. Pred kolodvorom pričakovala so ga slovenska društva z zastavami, na tisoče naroda se je nagromadilo okolu njih in po bližnjih ulicah Na peronu je knezoškofa pozdravil stolni prošt dr Leonard Klofutar in razni duhovski in svetni dostojanstveniki. Knezoškof se je zahvaljeval z mladeniškim ognjem ter dejal, da gre z veselim srcem v mesto, ker vidi, kako ga vse z ljubeznijo in zaupanjem vsprejema, in da se bode trudil, da zasluži to zaupanje Potem je pozdravil Prevzvišenega dež. predsednik baron Hein Pred izhodom postavile so se v vrste vrle Slovenke s trobojnicami in pečami. Pod baldahinom v mestnih barvah je knezoškofa pričakoval župan Hribar na čelu občinskega sveta. Župan Hribar je v začetku svojega pozdrava c menjal, da si je knezoškof pridobil v Sarajevu srca vseh Bošnjakov. Previdnost božja poslala Vas je zopet nazaj pod Triglav med svoje rojake. Tukaj Vas čaki., svetli knez. še lepša naloga. Kot triumfator prihajate v domovino, kot triumfator nad našimi srci, ki so prepričana, da nam bodete dejali: „Mir Vam bodi!" in delovali ;v znamenju prizanesljivosti. Vzor Vaš bode Jezus, ki je deloval in trpel za narod svoj. Zato Vas kot brata pozdravljamo! V borni kmetski koči Vam je tekla zibelj. a kakor niste pozabili svoje matere, ki Vas je ondi zibala, ne bodete pozabili sedaj, ko se vračate mej nas s kneževskimi častmi, tudi svoje matere domovine, svojega naroda! Bela Ljubljana Vam je pripravila vsprejem, kakeršnega je doživelo mal j ljubljanskih škofov. Po še nekterih lepih besedah začuli so sp gromoviti trikratni .Slava"- klici. — Knezoškof dr. Jeglič se je zahvaljeval na srčnem, domačem pozdravu. Rekel je. da ga veseli ta pozdrav, kteri prihaja iz ust župana bele Ljubljane, o kterega zna-čajnosti in delavnosti je že čul v daljni zemlji. Dalje je rekel: Ko stopam v mesto, spominjam se tistih dnij. ko sem tu dobival svojo naobrazbo. Srce slovenskega naroda je to, pred čegar pragom stojim. In
dvigajoč roki vsklikne knezoškof blagoslavljajoč: „Naj gospodin Bog razlije blagoslov nad lepo slovensko Ljubljano. Primite me v svojo sredo, da živim, trpim, umrem za Vas!" — Gdč. Silvija D r č e v a je pozdravila knezoškofa v imenu slovenskih dam in izročila mu šopek domačih rož, in med drugim rekla: »Prinesite, veliki glavar, domovini najdražji dar. bratoljubje, ljubezen, mir!" — Knezoškof Jeglič je omenjal žene Bosanke, ki je Bdomačica" in „krščanka" Skrbi za vero in dom in z obojim za napredek domovine; naj skrbe tako tudi Slovenke. Narod nemški ima svoj napredek zahvaliti nemškim ženam. Naj bi tudi mej nami bilo tako! In v tem smislu lepo skupno, složno delajmo za napredek domoljubja naroda! Ljubljanske Slovenke, bodite vzor ženam po kranjskih mestih'"
Knezoškof je naU) mej viharnimi klici narodove radosti vsedel se v voz ter se peljal po Dunaiski cesti, Prešernovih ulicah in Marijinem trgu skozi Špi-talske ulice v stolno cerkev. Pred knezoškrfovim vozom se je vozil ljubljanski župan Hribar, za njim pa dostojanstveniki. Ob cbeh straneh ulic so tvorila društva in šolska mladina špalir. Za nj;ma pa so množice Ljubljančanov klicale: nSlavatt, »Živijo", »Dobrodošel novi knez!" S hiš plapolale so zastave. Vsi zvonovi ljubljanskih cerkva so zvonili Na Marijinem trgu je bil postavljen veličasten slavolok z napisom: aKar nam nebo je dalo mož. mej prvimi si Ti". Ko se je knezoškof pripeljal pred stolnico, zagrmeli so zopet streli z Grada, kakor poprej, ko je vlak privozil na ljubljanski kolodvor. Pred stolnico so knezoškofa pričakovali ljubljanski župniki, kapelam in redovniki, v cerkvi pa kanonik - dekan Flis z vsemi bogoslovci. Ponosno in živahno je stopal novi knezoškof v stolnico, kjer je preje! blagoslov z Najsvetejšim, potem pa podelil blagoslov spred velikega altarja ljudstvu. Nato je odšel v škofijo.
S svojo milobo in prijaznostjo priljubil se je novi knezoškof Ljubljančanom koj na prvi pogled to je pokazala sijajna bakljada in serenada, katero so mu priredila slovenska pevska društva ljubljanska v petek zvečer. Naval občinstva bil j^ na ,mestnem trgu in pred škofijo tolik, da je postajala gnječa uprav življenju nevarna Vse je hotelo videti knezoškofa dr. Jegliča, ki se je pokazal pri oknu knezoškofijske palače. Gromoviti „Živijo"- klici doneli so mu nasproti. Ko je vojaška godba odsvirala par komadov, došla je na trg bakljada slovenskih društev. Ob stra-neh dolge vrste pevcev svetili so ljubljanski krščanski socijalisti Pevska društva zapela so tri točke: »Bodi zdrava domovina!", pri kteri sta izbomo pela solista gg. J. Meden in A. Pucihar, „Naša zvezda44, in »Jadransko morje". Po vsaki točki je narod burno aklamoval knezoškofa. Knezoškof se je iz okna prvega nadstropja svoje palače v dolgih in krasnih besedah zahvalil za srčne ovacije. izraze udanosti in je konečno še zaklical: »Živelo slovensko vseučilišče v Ljubljani", s čimur je pokazal, da gori za napredek našega naroda. Besedam Prevzvišenega so sledili gromoviti »živijo"- in „slava"- klici, katerih ni bilo konca, dokler se niso množine tisočev ljudstva navdušenih Ljubljančanov polagoma razšle k nočnemu počitku.
V soboto zvečer po A ve Mariji, kakor tudi v nedeljo zjutraj, naznanjalo je po pol ure trajajoče zvonenje slavnost slovesnega vmeščenja. Od blizo in daleč so prihiteli duhovni iz cele škofije, da so se udeležili slovesnosti, da so slovesno izrazili svoj ho-
magij novemu presvetlemu knezu in škofu. Iz Sarajeva so došli sarajevski župnik, kan. Handrovid nad-biskupov tajnik in trije svetni Bosanci. Cerkvene slovesnosti so se vdeležili vsi civilni in vojaški dostojanstveniki ljubljanski. V izbranih besedah je v cerkvi nagovoril mil g. stolni prošt dr. Klofutar presvet lega knezoškofa v imenu duhovščine. Presvetli je odgovoril v navdušenih besedah, pozdravljal je kot rojak, kot oče in brat, kot od Boga poslan škof svoje drage duhovne, vspodbujal jih k mejsebojni ljubezni, k ljubezni do vernikov in nasprotnikov, ker ljubezen je ona sila, ki vse premaga, in vse pridobi Kristusu. Za tem je stopil presvitli knez in škof na prižnico, ter se v krilatih besedah p edstavil tako prisrčno, tako po domače, tako iskreno, da je bilo ljudstvo zbrano v cerkvi, do solz ginjeno. Po svojem geslu: B Pridi k nam Tvoje kraljestvo po Mariji" hoče Presvetli z vsemi svojimi močmi delovati med svojim ljubljenim narodom. Njegova ljubezen pa se bo razprostirala tudi na Nemce v škofiji, ker njegova roka hoče vse pripeljati v kraljestvo božje. Solze so igrale poslušalcem, ko so čuli te besede. — Na to se je razvila procesija po mestnem trgu. Po procesiji bila je pontifikalna sv. maša in na konci papežev blagoslov. Potem vršil se je slovesen obed, pri kterem se je Presvitli v različnih napitnicah spominjal papeža in cesarja in navzočih dostojanstvenikov. Ker je bila gostoljubnost knezoškofova večja, nego njegovi prostori v knezoškofijski palači, je bilo kakih sto povabljencev zbranih »pri Zvezdi", kamor je tudi med kosilom došel Presvitli, in v izredno prisrčnih besedah pozdravil drage mu duhovne. — —
Tako se je tedaj končala lepa slovesnost vrne-ščenja našega prevzviševega in premilega vladike dr. Ant. Bonav Jegliča. — Mili Bog razlij obilno svoj blagoslov na njegovo apostolsko delovanje!
Iz Tomaja, 25. maja 1898. — Da bodo ljubi čitatelji »Zg. Danice" in blagi dobrotniki znali kaj je z rčdovniško šolo v Tomaju, naznanjam, da so se vse za vire z Božjo pomočjo odstranile, da je torej šola povse pripravljena za poduk, ter da bodo redovnice iz Maribora v prihodnjih počitnicah prišle, septembra pa dekliško šolo odprle.
Zgradba je stala 5713 gld. O koliko so mi žlahtne duše pomagale! Hvala presrčna! Dolga smo naredili samo 800 gld Za kapelo mi bo pogrebnih 4000—5000 gld. Vsem plemenitim dobrotnikom se iz globočine srca zahvalim, prosim pa še nadaljne pomoči. Ti pa, draga »Danica", moja 511etna prijateljica, si pa prošena, da bi darove sprejemala, kojih se obilno nadejam, ker bo kapela v spomin 50letnega slavnega vladanja Njih Veličanstva zidana. Srce Jezusovo, sveta Pomočnica in sv. Jožef bodo nadalje pomagali.	Urban Golmajer.
Razgled po svetu.
Avstrijsko. Kakor se čuje, misli ministerski predsednik grof Thun kmalu odpraviti jezikovni naredbi. S tem hoče omogočiti mirno parlamentarno delovanje. Za to se najbolj prizadeva trgovinski minister Baern-reither. Dvomiti je, da se uda grof Thun tej zahtevi in da prelomi Čehom dano besedo. Dobro mora vedeti, da si nakoplje mladočeško opozicijo, ki bi mu bolj presedala, nego dosedanja. Poleg tega bi moral popustiti finančni minister dr. Kaizl svoje mesto.
Državni zbor se snide 1. junija po delegacijskem zasedanju zopet k sejam. Na razpravi so nujni predlogi o preuredbi jezikovnih naredb Grof Thun hoče posredovati med posamnimi strankami Skoro verjetno je, da se zopet ne bo doseglo sporazumljenje.
Nemški časopisi so mnogo vedeli povedati c neki tajni avstrijsko-ruski pogodbi. Umevno je da je ves svet težko pričakoval pojasnila o tem. Nedavno pa je razvezljal zunanji minister Goluchowski vez in izjavil, da so vse vesti, govoreče o takej pogodbi ne-osnovane in iz trte zvite. Res je. da se je vršil med obema vladama pogovor o skupnem postopanju v zadevi balkanskega polotoka in žal, da ni prišlo do pogodbe.
Trst. Jeruzalemski romarji so se pretečeno nedeljo popolnoma zdravi in krepki povrnili iz svete dežele.
Praga. 20. maja se je razpočil kotel na parniku »cesar Fran Josip" praške veltavske parobrodne družbe Ubitih je osem ljudij in več ( seb ranjenih. Kriva vse nesreče je malomarnost. O kakem zločinu ni govora.
Solnograški nadškof, kardinal Haller je obhajal 22. t m. zlato mašo. V to svrho so napravili svetinje s podobo ljubljenega kneza. Slovesnosti se je vdele žilo več škofov; govor je prevzel celovški knez in škof Kahn.
Nadvojvoda Ferdinand Karol je podaril nekaterim redovnikom 100 gld., da bodo zamogli potovati z drugimi romarji v sv. deželo iz Tirolskega
Bim. 25. t. m. je sprejel sv. oče v avdijenci večje število romarjev iz Holandskega Vsi so bili pri sv. maši v sikstinski kapeli.
V Vatikanu so težko pričakovali izida francoskih volitev. Katoličani si niso sicer mnogo poslancev pridobili, vendar pa je upati, da se bo njih stanje zbolj-šalo. Melinejev kabinet, ki je bolj konservativen, ima zagotovljeno veliko večino — Socijalni demokratje so sicer izgubili nekaj mandatov, vendar pa je njih število močno naraslo v posamnih krajih
Laško. Zadnji dogodki, zlasti v M lanu so z žalostjo napolnili srce sv. očeta, kakor se je sam izrazil nasproti mnogim osebam. Sv. oče je med vstajo pisal vsem škofom, naj v zvezi z duhovščino vplivajo na razburjeno ljudstvo, da se povrne mir Mnogo so pripomogli duhovniki, da se je stvar v marsikaterem kraju hitro in ugodno rešila Neapeljski nad škof je izdal pastirski list, v katerem opominja ljudstvo, naj se pomiri, kar je takoj pomagalo Milanski nadškof se je bil umaknil v onem času, zato mu je sedaj vlada ustavila plačo.
Poročali smo že, da so peljali v Milanu tudi nekaj kapucinov v ječo in jih zaprli kot upornike. Seveda so se liberalni listi veselili tega dogodka. Sedaj se je pa vsa stvar pojasnila: Uporniki so prišli k samostanu in prosili vratarji, naj jim odpre in da kruha. iromaj jim je brat odprl, planejo vsi v samostan. pt ^nejo iz obleke skrito orožje in prisilijo .redovnike, da so se jim udali. Vse prošnje kapucinov niso nič izdale, nekatere so hudo trpinčili, konečno so se morali umakniti sili. Sedaj so jih izpustili.
Nemško. V Berolinu so zopet dodelali v predmestju Kepenik novo cerkev. Do sedaj so imeli tu kapelo, ki je imela prostora le za 100 oseb. Sedaj imajo berolinski katoličani že 11 večjih cerkva in 14 kapel. To je lepo število, ker morajo katoličani največ
s svojim denarjem graditi cerkve, ker jim država največkrat ne da nikake podpore.
V Monako vem se je okoli duhovščine potikal zadnji čas neki mlad slepar, ki je s pomočjo spovedi si nabral lepo število novcev. Vsakemu je rekel, da se hoče umoriti. Duhovniki so mu prigovarjali, nazadnje se je udal in prosil nekaj denarja, da se popelje k svojim starišem, ki so baje zelo bogati. Ko je prejel denar, jo je pobrisal.
Atene. Katoliško vzgojevališče v glavnem mestu Grške jako lppo napreduje. V to zahaja tudi mnogo razkolnikov. Le škoda, da ni moči dobiti učenih katoliških profesorjev, ki bi lahko prav vspešno delovali in marsikaterega slušalca spreobrnili.
Nadškof atenski je pozval v svojo palačo one gojence, ki hočejo postati mašniki, da jih ondi vzgoji pod nadzorstvom duhovnikov.
Grški princ Jurij bode menda vendar le imenovan guvernerjem nt Kreti. Meseca junija bo obiskal evropske dvore. Najprvo pohiti k sorodnikom v Petrograd. Glavni vzrok, da se cela stvar tako zavlačuje, leži v Londonu in potem na Laškem, ker imata ti dve velevlasti skcro vse mornariške zadeve na Kreti v svojih rokah.
Carigrad. V Nemčiji so se ustanovile 3 družbe, kojih namen je nabirati denarnih pomočkov za razširjanje protestantizma v Turčiji. Pretečeno leto so sezidali več zavodov za odgojo otrok. V teh zavodih se otroci vzgajajo protestantsko. — Katoliške šole so izključno vse laške in francoske. Zadnji čas se je posrečilo oo. lazaristom ustanoviti veliko nemško šolo in spodnji gimnazij. Prav prijateljsko razmerje vlada med grškimi in armenskimi razkolnimi škofi. To je živa potreba, ker drugače bodo polagoma raz-kolni Grki in Armenci stopili v rusko cerkev. Nedavno je armenski škof Makusian s 15.000 verniki prestopil v rusko pravoslavno cerkev.
Angleško. 16 t. m. je umrl Gladstone. najvpliv-neji angleški državnik. Rojen je bil 1. 1809 v Liver-poolu. 1. 1832 je bil izvoljen v parlament. Pozneje je postal predsednik trgovinskega urada. Bil je minister za naselbine. Celih 18 let je bil član spodnje zbornice ter je izvedel nebroj važnih del na cerkvenem in gospodarskem polju. Bil je zagrizen in strasten pristaš anglikanske cerkve in velik nasprotnik papeštva, vendar pa vnet zagovornik bednega irskega prebivalstva. Bil je velik modroslovec in se je še v starih dneh marljivo učil grškega jezika.
L Bratovsko zadeve
molitvenega apostoljstva.
Nameni za mesec maj (veliki traven) 1898. (Spis potrjen in blagoslovljen od sv. Očeta.)
a)	Glavni namen:
Pobo sitost do blažene Device Marije.
b)	Posebni nameni:
27.) Sv. ll&rtja Magdalena Padška. Da bi se stan svete
popolnosti visoko cenil. Ustanovitev potrebnih višjih dekliških šol.
Sv. EnlL Krščanski zastopniki ljudstva. Blagoslovljeni napredek v šolanju Neki redovni višji in njegova občina. Mornarji in pomorski vojaki.
29.)	Blnkoštna nedelja. Bogati darovi sv. Duha. Sv. oče in krščanski knezi. Učiteljski kandidati.
30.)	Blnkoštnl ponedeljek. Sv. Ferdinand. Popolna prostost za rešujoče delovanje sv. cerkve. Hudo skušani.
31.)	Blnkoštnl torek. Sv. Peter Merlčl. Ženski redovi in vzgojevanje mladine. Vse doposlane, pa še ne uslišane zadeve. Udje molitvenega apostoljstva ni 'bratovščine Srca Jezusovega, ki so umrli v maju in ki bodo meseca junija umrli.
II. Bratovske zadeve N. 1). Qosp6 presv. Jezusov. Sroa.
V molitev priporočeni:
Na milostljive priprošnje N. Ij. G. presv. Jezusovega Srca s?. Jožefa, sv. Nikolaja, ss. Mohorja in Fortunata, naših angeljev varhov in vseh naših patronov Bog dobrotno odvrni od naše dežele poboje, umore in samomore, odpad in brezverstvo, prešesto-vanje in vse nečistosti, sovraštva, preklinjevanja in vse pošastne pregrehe. — V silni duševni stiski iz očam in priporočam se v pomoč N lj. G., presv. Srcu Jezusovemu. Kraljici sv. rožnega venca, sv. Antonu Padov. in sv. Jožefu. Uslišanje se naznani v «Danici». — Tisočera zahvala Mariji, sv Jožefu in sv. Antonu za pomoč, in zraven se še prav toplo v molitev priporoča. K. S
Zahvala:
Sinček mi je hudo obolel. Priporočil sem ga sv. Antonu Padov. z obljubo, da objavim uslišanje v »Danici«. Otrok je kmalu ozdravel, za kar se imam gotovo zahvaliti priprošnji tega velikega pomočnika v stiskah.	j. p g. v t.
Listek za raznoterosti.
Prihodnji četrtek, t. j. 2. junija, bo v uršulinski cerkvi navadna mesečna pobožnost bratovščine ved-nega češčenja presv. Rešnjega Telesa. Ob 4. je sveta maša; ob 5. pridiga, sveta maši z blagoslovoma in skupno sv. obhajilo.
Nadvojvoda Leopold, najstarejši sin nadvojvode Rainerja je umrl na svojem posestvu HOrnstein na Sp. Avstrijskem v 75 letu. Pokojnik je bil neoženjen.
Umrl je dne 22. t. m v hiralnici pri sv. Jožefu v Ljubljani po dolgotrajni bolezni č. g. Janez Cižek, misijonar sv. Vinc. Pavljanskega v 32. letu. R. I. P.
Velik ogenj je nastal dne 23 t. m. dopoldne ob 9. uri v Pijavi Gorici. Zgorelo je 12 hiš in gospodarska poslopja ter nekaj živine. Vžgala se je tudi cerkev, kteri je zgorel stolp z zvonovi vred. — Zažgali so otroci. Stariši, pazite na otroke!
V bolnišnico v Kandiji so usmiljeni bratje meseca aprila vsprejeli 54 bolnikov. Ker je koncem marca ostalo v zavodu 32 bolnikov, oskrbovali so vseh skupaj 86. Od teh je ozdravelo 34, jeden pa je umrl.
Dobrotni darovi.
Za kruhe sv. Antona: K. S. 50 kr.
Za šolo in kapelo šolskih sester v Tomaju: Preč. mons. dr. Andrej Čebašek 10 gld. — Preč. gospod [župnik And. Zaman 2 gld. Hvala prelepa!	u. Golmajer.
Odgovorni urednik Avgust Pueihar. — Tiskaiji in založniki Jožef Blasnikovi nasledniki v Ljubljani.