Nil ročni na mesečno —— __ ___ _____,«, , mSEOVENIzCli kopitarje« al.6/Dl ^ ^ —— H jevs 6. telefo Telefoni arednlštva. dnevna alniba 2Mt - aočna 299«. 2994 tn 2«« --Uhaja v.a k dan zjutraj. raxea ponedeljka i* rineva po praznik« Nauk volitev v Franciji V nedeljo so bile v Franciji ožje volitve v parlament in jc ž njimi Francija dobila svojo Končnovcl javno notranjepolitično podobo za prihodnja 4 leta. Med brzojavnimi vestmi objavljamo izide nedeljskih volitev ter primerje-valno tabelo posameznih političnih strank po .številu poslanskih sedežev pri volitvah 1. 1032 in pri nedeljskih volitvah. Toda bolj kot število poslancev, ki o njem določajo pri ožjih volitvah razne nenačelne okolščine političnega kupovanja, nas zanima število oddanih glasov in njihova razdelitev na posamezne politične skupine na prvi dan volitev, torej dne 26. aprila, ko so stranke merile svojo politično moč in je sleherni volivec glasoval po svojem pravem političnem prepričanju. Primcrjevailni pogled na število oddanih glasov I. 1932 in I. 1936 nam pove, da na volišču ui bilo nobenega večjega političnegu viharja. Levičarska fronta, h kateri je treba šteti komuniste, socialiste in radikalne socialiste ter sorodne sirančicc raznih odpadnikov, jc I. 1932 dobila vsega 5,191.053 glasov, medtem ko jih je 1956 dobita 5,515.646, torej samo 324.000 več. Desničarsko in srednje stranke, ki se vse borijo proti levemu bloku, pa so I. 1932 dobilo 4,380.71" glasov proti 4,323.297 glasov pri volitvah dne 26. aprila 1956, in so torej nazadovale samo za 57.420 glasov. V kolikor sc tiče torej 2 glavnih taborov, v katere se deli francosko politično javno mnenje, iso spremembe malenkostne in jc bilo opaziti le rahlo nihanje težišča proti levici. Čisto drugo sliko pa dobimo, ako si ogledamo številke v okviru imenovanih dveh političnih strank, ki jih sestavljajo. Levičarsko Tronto tvorita dve mogočni skupini, to so marksisti in radikalni socialisti. Marksisti sami pu se delijo zopet v komuniste, komunistične odpadnike, prave socialiste in zmerno socialiste. Marksistična skupina je pri volitvah lota 1932 dobila sama 3,354.662 glasov, pri nedeljskih volitvah pa 4,113.672 glasov in je potem takem v ♦ letih narasla za celih 759.010 glasov. Na čigavo škodo? Na škodo svojih lastnih zaveznikov pod isto streho levičarske fronte, namreč radikalnih socialistov, ki so pri volitvah leta 1952 dobili še 1,836.991 glas, pri volitvah 1936 pa samo še t.401.974 glasove, ter so nu ta način v 4 letih padli za 435.017 glasov. Tako se je torej odebelila markisistična skupina na škodo svojih najbolj zvestih zaveznikov, a v marksistični skupini sami so odnesli levji del zopet komunisti, ki so svojih 796.630 glasov, ki so jih I. 1952 nabrali, letos podvojili in dvignili na ogromno številko 1,455.923 glasov, kar pomeni dejansko zvišanje za 657.273 glasov. Pravi socialisti pa, ki so šteli pri volitvah j. 1952 šc 1,964.384 glasove in so bili najmočnejša stranka v parlamentu, so poleg tega še sami izgubili 77.095 glasov, ki so šli dcibeliti komunistično skupino. Tendenca zadnjih volitev je torej z. ozirom na levičarsko skupino bila ta, da se levičarska fronta samu kot takšna ni mnogo okrepila, pač pa so sc njeni volilei močno pomaknili proti skrajni levkri in komunistično stranko potisnili na tretje mesto v republiki. Z drugimi besedami se je levičarski blok še bol j radikaliziral in ker je zakon narave takšen, da v družbi vedno oni vodi, ki je najbolj nasilen, je levičarska fronta danes dejansko prešlo pod vodstvo komunistične stranke. Skupina strank, ki se je pri volitvah borila proti levičarski fronti, nima svoje lastne skupne oznake. Imenujejo jo levičarsko skupino, ali stranke desnice in levice. Med seboj nimajo nobene organične povezanosti. Druži jih večinoma le prostor tostran barikad. Tudi med njimi je opaziti podoben notranji preval glasov, kot pri levičarski fronti, čeravno še ni tako izrazit. Tako so stranke, ki so bile bolj vodenega »načaja, brez načelnih ločil in so živele od neprestanih kompromisov med desnico in levico, močno pristrižene v korist onim strankam, ki imajo v svojem programu zapisana jasna politična načela. Republikanska levica, ki ji pripada sedanji zunanji minister Flandin in ki se je že parkrat izkazala s tem, da je vlade iz svojega lastnega tabora zavratno zrušila, jc na volišču izgubila kar 300.000 glasov in je. padla na 1,004.182 glasov. Stranki, ki jo vodi Marin in ki je znana pod imenom republikanske zveze ter se v njej nahajajo večinoma krščanski volilei, pa je napredovala za 345.000 glasov in razpolaga pri sedanjih volitvah s 1,578.419 glasovi, kar znači, da je prišla na drugo mesto v državi. Ravno tako močan napredek prikazujejo tudi ljudski demokrati (krščanski .socialci), ki so pri sedanjih volitvah nabrali 373.493 glasov, kar pomeni, da so napredovali za 64.159 glasov. V levičarskem taboru torej zelo jasen in nevaren premik težišča h komunistični stranki, v desničarskem taboru dovelj jasen premik težišča med stranke z jasnimi načelnimi pogledi na javno življenje. Oba tabora dobivata vedno bolj svojstvene barve, vedno bolj astro opredeljene oblike. Vmes med njima je sicer šc nekaj politične megle, ki sc icno obeša in vlači sem ter tja, ki pa jo bo prvi ostrejši notranjepolitični veter odpodil in si bosta stali nasproti nrez vsakih priveskov edini dve svetovnona-zorni fronti, ki sta danes mogoči, to je krščanska in komunistična. V Franciji, kjer vlada demokracija, je bilo izkristaliziranje teli front lažje mogoče Kot drugod, zato pa je tudi nauk, ki ga francoske demokratične molitve dajejo, mnogo bolj dragocen kakor drugod, kjer je sto okoliščin, ki pri volitvah soodlučujejo. Veliki komunistični uspeh bi moral upla-šiti. Kje ležijo vzroki za njihov porast, kje so viri njihovega razmaha? Kakšne bodo posledice komunistične veljave na evropskem zapadu, posebno, ko jc komunizem na tem, da sploh zavlada tudi onstran Pircnej v .Španiji? Važna vprašanja, ki jih bodo morali odgovorni^ vodjo razčistiti, prodno bodo mogli komunizmu napovedati boj z upom na zmago. Važna vprašanja, na katero bo morala odgovoriti sploh vsa naša zapadna kultura, ki jo komunizem grozi prijeti v klešče političnega zavezništva med zapadno Evropo in boljšev. Rusijo. V kolikor pa sc tiče Francije same, imamo vtis, da so takšnega volilnega izida bolj veseli, kot sc ga bojijo. Fran Zbor državnikov v Belgradu Balkanska zveza je trdna in nerazdružljiva Velik naval inozemskega tiska v jugoslovansko preslolico Belgrad, 4. maja. m. Za otvoritev konference sveta balkanskega sporazuma je vladalo v vseh tukajšnjih političnih in diplomatskih krogih veliko zanimanje. Ob 10 dopoldne je prispela na konferenco še romunska delegacija na čelu z. romunskim zunanjim ministrom Titulescnm. Na železniški postaji je pričakoval iu sprejel romunske delegate predsednik vlade dr. Milan Stojadinovič 7. vsemi načelniki zunanjega ministrstva. Pri sprejemu romunske delegacije jo bila navzoča tudi grška delegacija na čelu s predsednikom grške vlade in zunanjim ministrom Metaxasoin ter člani turške delegacije. Turški zunanji minister Ruždi Aras se sprejema romunske delegacije na železniški postaji ni mogel udeležiti, ker je imel ravno ob lem času daljši telefonski razgovor z. Ankaro. Na postaji so romunske delegate nadalje sprejeli in pozdravili: češkoslovaški, francoski in turški poslanik ter vojaški atašeji držav balkanskega sporazuma in Male zveze. Ob pol 11 so se vodje romunske, grške in turške delegacijo odpeljali v maršala! dvora, kjer so se vpisali v dvorsko knjigo. Od Iu so r»e Titulescu, Metasas in liuždi Aras podali v zunanje ministrstvo, kjer jih je že pričakoval predsednik vlade dr. Milan Stojadinovič. Takoj |>o prihodu v zunanje ministrstvo ie sedanji predsednik sveta držav balkanskega sporazuma dr. Ruždi Aras »tvoril prvo zasedanje. Zunanji ministri držav balkanskega sporazuma so na svoji dopoldanski seji pretresali vsa inednarodno-politična vprašanja, ki so se v zad- njem času pojavila na obzorju, predvsem pa mi posvetili vso svojo pozornost onim državam, ki zanimajo države balkanskega sporazuma. Po prvi konferenci sveta balkanskega eiporazuma so se vsi zunanji ministri in člani delegacij podali v grško poslaništvo, kjer jim je grški poslanik lin našem dvoru Sakelaropulos priredil svečano kosilo. Popoldne je bil v zunanjem ministrstvu d r u-gi sestanek zunanjih ministrov držav balkanskega sporazuma. Na tem sestanku so po zalr-jevanju tukajšnjih diplomatskih krogov proučevali dvoje najvažnejših vprašanj, ki sta tudi glavni predmet sedanjega zasedanja sveta balkanskega sporazuma ,in sicer: Problem utrditve Dardancl ter vprašanje vzajemne pomoči med državami balkanskega sporazuma v primeru, če bi bila ena od teh držav napadena od kakšne izvcnbalkanskc države. Zlasti o tem drugem vprašanju se je v zadnjem času mnogo razpravljalo v grških političnih krogih. Glede obeli vprašanj je sedanji predsednik sveta balkanskega sporazuma, turški zunanji minister Tevfik Ruždi Aras predlagal kompromisno obliko, glascm katere se jc Turčija v vprašanju oborožitve Dardancl z ozirom ua romunske rezerve v slučaju zapore Dardancl obvezala, da bo v cventuelncm takšnem slučaju poprej konzultirala svet balkanskega sporazuma. S tem je Turčija dala možnost, da Romunija brez rezerv sprejme turško stališče. Drugo vprašanje o medsebojni pomoči držav balkanskega sporazuma, v slučaju, če bi bila katera od leh držav napadena od kake izvcnbalkanskc države, se na popoldanskem sestanku meritorno se ni rešilo. Zvečer prireia na čast svojim goslom predsednik vlade dr. Milan Stojadinovič banket v prostorih gardijskega doma nn Topčideru. Jutri dopoldne bo tretji sestanek sveta balkanskega sporazuma, kateremu bo sledil popoldne zaključni sestanek, po katerem bodo zunanji ministri držav balkanskega sporazuma sprejeli domače in inozemske časnikarje, ki jih je prišlo izredno mnogo ▼ Belgrad, ter bodo dali komunike o sedanjem za-sedanju držav balkanskega sporazuma. Tuji časnikarji na konferenci 0 priliki sestanka Balkanskega sporazuma v Belgradu so z delegacijami balkanskih držav včeraj prišle tudi tri skupine časnikarjev. Skupina romunskih časnikarjev in sicer Gros, Bades, Kumi-čiora, ga. Georgija, Fermo in Nasta Karandilo, skupina turških časnikarjev Rasinus, Osman Feridun. Sertiglu Murat, Snasit Kanin, Kkremerkum Talart, Mendum Cala. Nasi Kset. Skupina grških novinarjev Zarif Baros, Zografos Linolikis s soprogo. Ve-ros Daskaradis, Andri Likadis, Kiriakidis, Ilcina-dopulos in Hronopulos. Vse te skupine so bile prisrčno sprejete od svojih jugoslovanskih tovarišev. Med inozemskimi časnikarji, ki so prišli v Belgrad ob priliki sestanka Balkanskega sporazuma, ie tudi ravnatelj evropske službe ^Associatcd Press Galvin Stcinkopf iz. Newyorka. Novi francoski parlament Levi tabor: 375, desni tabor: 236 Bogata žetev komunistov: 72 poslancev Pariz, 4. maja. AA. Zjutraj okoli dveh ie ministrski predsednik Sarraut v svojem kabinetu sprejel francoske in tuje časnikarje in jim sporočil zadnje izide naknadnih volitev v francoski parlament. Ti rezultati so sledeči (številke v oklepajih se nanašajo na volitve I. 1932 in 1. 1928): Od 614 mandatov, za katere so bili sprejeti volilni izidi, so dobili: komunisti (Andre Marty) 72 ( 10, komunistični disidenti 10 ( 9, socialisti (Leon Blum) 146 (131, socialistična unija (P. Boncour) 25 ( —, neodvisni socialisti (Monzie) _ 9(13, radikalni socialisti (Daladier) 115 ( —, Levičarska fronta 12) -1 100) -) 18) zmernih glasov proti levičarskim kandidatom, I v nobenem slučaju ne bo glasovalo za vlado levičarske ljudske fronte. Medtem pa v političnih krogih že napovedujejo, da sestava vlade, ki bi odgovarjala večini ljudske fronte v parlamentu, ne bo prav nič lahka. Kar se sedanje Sarrautove vlade tiče, bo ona do 1. junija normalno vodila državne posle. Jutri se sestane vlada na sejo, da prouči politični položaj, ki sc je ustvaril na volitvah. Ver-ietno je, da bo vlada žc pred 1. junijem zahtevala sodelovanje političnih elementov, ki v današnji vladi niso zastopani, toda ie z ozirom na izid volitev treba upoštevati. 375 neodvisni radikali (Eynac) 31 ( 47, 53) republikanska levica in druge. sorodne stranke (Flandin) 83 | 30, 64) krščanski demokrati (Pezet) 21 ( 16, 19) republ. demokr. unija (Marin) 90 ( 41, 102) Desnica in centrum 236 ( —, —) V francoskem parlamentu se ustvarja popolnoma nov položaj in sc lahko samo ugotovi, da so volitve preobrnile razvoj politike nemalo bolj na levo. Najmočnejša stranka v bodočem parlamentu bo socialistična stranka Leona Bluma. V pretekli skupščini je bila to radikalno socialistična stranka. To bo brezpogojno vplivalo na zunanjo in tudi na notranjo politiko. Mandat dosedanjega parlamenta poteče dne 1. junija. Tega dne bo predsednik vlade Sarraut odstopil. Po konsultacijah bo verjetno predsednik republike prvič po svetovni vojni dal mandat za sestavo vlade vodji socialistične stranke Leonu BI umu. To pa še ne pomeni, da bi vodja socialistov že sestavil novo vlado, vendar pa je jasno, da bo že v začetku junija imela Francija izrazito levičarsko vlado, ki bo mnogo bolj levičarska, kot pa je bilo to ob zmagah levičarskega kartela v letu 1924 in 1932. Po teh številkah se lahko sodi, da bo ljudska fronta imela v parlamentu 375 mandatov. Toda ta številka bi veljala samo v tistem primeru, da se vsi izvoljeni radikalni socialisti računajo kot brezpogojni pristaši levičarske ljudske fronte. V političnih krogih pa med tem predpostavljajo, da približno 40 radikalnih socialistov, ki so pri ožjih volitvah bili izvoljeni s pomočjo desničarskih in Dunajska vremenska napoved: verjetno boljše, toda še nezanesljivo vreme. coz ljubi jasnost tudi v notranji politiki. Sedanje volitve so mil jo dale. Radikalno socialistična stranka, ki sc je imela za čuvaja tretje republike, je sedaj predala ključe onim. ki so ji dejansko že nadvludali. čeravno še nc pod pravim imenom. Sovražnik sedaj ni več skrit in maskiran, ampak stoji jasno odražen nn političnem obzorju. Tega sovražniku pa se Francoz boji. Andre Siegfried je napisni o Francozu, dn ima srce na levi strani, žep pti na desni. To je osnova vsega notranjepolitičnega dogajanja v Franciji. -"Toujours a gauche. mnis pas plus loin!« (vedno bolj proti levici, n ne daljo!). Tako se v svojem čestokrut revolucionarnem svobodo!jubjii francoski genij samega sebe regulira. ko sc v nevarnih trenutkih pojavijo njegove konservativne tvorne vrline, ki nikoli ne dopuščajo, dn bi srce poveljevalo žepu ali da bi čustva urejevala gmotno življenji'. Sedaj - kakšna vlada ? Pariz, 4. maja. c. Jutri bo imela vlada sejo. da obravnava izide volitev. Zelo verjetno je, da vlaja še ne bo odstopila, ampak počakala do konca maja, ko poteče rok staremu parlamentu. Vodja socialistične slrankc l.eon Bitim je danes objavil v svojem tiskti izjavo da nc more sprejeti predsedstva vlade iz. zdravstvenih razlogov. Komunisti pa so tudi že objavili, tla ne bodo stopili v levičarsko vlado ljudske fronte, ampak mislijo ostati izven vlade in jo v parlamentu samo podpirali. Najverjetneje pa je, da se bo tudi po dcinisiii vzJržal Sarraut še nekaj časa na vladi in da bo na prvem sestanku novega parlamenta samo predstavil delno rekonstruirano svoio dosedanjo vlado. Ljudska fronta jc bila sklenjena samo za volitve. PreJno bo ljudska fronta prevzela vlado, bo izdelala poprej delovni program, ki naj obsega tiste reforme, ki bi jih nato lahko radikali in socialisti na vladi izvajali s podporo tako komunistov kakor ludi zmernega levega centruma. Zakaj je cesar zbežal Ganljivo slovo na kolodvoru v Addis Abebi Džihuti, 4. maja. Iiavas poroča: Po zadnjih vesteh iz Addis Abebe se je snoči tamkaj položaj dosti pomiril. Poročajo o incidentih pri Aisi med Abesinci in Somalijci. V zvezi s tem so francoske oblasti v Somaliji sklenile, da pošljejo v Addis Abebo dve četi Senegalcev z.a obrambo svojih državljanov. Med neredi v Addis Abebi je bilo ubitih, kakor se naknadno poroča, 24 Evropejcev. Vse te žrtve so Grki in Židi, ki so bili pobiti, ko so branili svoje trgovine pred roparji. Francoske oblasti so izdale vse odredbe, ki so bile potrebne za varnost abesinskega cesarja med njegovim bivanjem v Džibutiju. Francoski guverner je sprejel vesti iz Tagauraha, kjer živi vnuk cesarja Menclika, katerega hočejo Italijani proglasiti za abesinskega cesarja. Ker so prekinjene vse radiofonske in brzojavne zveze z, Addis Abebo. se v Džibutiju širijo z.elo nasprotujoče si vesti. Zdi se, da je vzrok neredov v abesinski prestolnici borba med dvema nasprotnima skupinama in to med skupino ded-žasa lvasua. ki je vršil dolžnosti ministrskega predsednika za časa cesarjeve odsotnosti in med pristaši dedžasa Haeluja. Menijo, da jc treba odločitev cesarja Haileja Selasija, da zapusti svojo državo, razumeti tako. da sc je cesar prepričal, da je njegova stvar končno izgubljena. Po težkih porazih, ki jih je pretrpel na severni fronti in pn padcu Dcsija. do katerega je prišlo predvsem zaradi upora v pokrajini Vnlocar, je cesar šc zmeraj mislil, da ho lahko branil Italijanom prihod do Addis Abebe. Haile Selasi pa se je moral kmalu prepričati, da največji del njegovih čet ni več sposoben za operacije in du je tudi prebivalstvo v čisto amharskih pokrajinah popolnoma brezbrižno. Vojaki so r. vseh strani bežali i/, svojih edini«. Po ulicah je bilo v prestolnici opaziti, kako so vojaki prosjačili. Vsi poskusi, dn bi še enkrat ihrali nekaj zanesljivih in spočitih čet. so se izjalovili. Zato jo cesar sklenil, da se sploh ne vrne v prestolnico. Ko je šel skozi pokrajino Salali severno od Addis Abebe, se je lahko prepričal, da jc večina ljudstva proti njemu. Večkrat so iz zasede streljali nn njegovo spremstvo. Po teh izkušnjah pa je cesar še enkrat sklenil, da odide v Addis Abebo. Tam se jo lahko osebno prepričal, da so pesimistična poročila o položaju žal resnična in da niso pretirnna. Tedaj je najprej sklenil, da pošlje v Džihuti samo svoio družino. Ko pa se je sre- | pričal, da je v nevarnosti ludi njegovo življenje ! in dn ne more nič več koristiti Abesiniji, če osla ' ne v domovini, je sklenil, da odide ludi sani r inozemstvo, (.'esar je odvedel s seboj sledeče osebnosti: Dcdžasu 1 g a z u a, filaorarija B e r u m i p a in H c r u j a. rasa liisn. rasa G ve t aru a. ded-žasa Haile S c I a s i j a. svojega strica A ta ha lacu in rasa Ha i I ii ju. ki je bil doslej v temnici zaradi zarote, ki jo je pripravljal v lelu 1930. Na zadnji ministrski seji. ki jp bila pod predsedstvom cesarja v Diredavi v nedeljo zjutraj, je bilo sklenjeno, da se ras llailn končno poinilostl. GanljiTo je bilo slov« cesarja z »Stanki Ranic na obmejni železniški postaji Ajsi. Tam je komaj okoli 50 gardistov v raztrganih in umazanih uniformah izkazalo zadnjo čast cesarju Haile Sela-siju. Mnogi gardisti oh tej priliki niso inogli zadržati solz. General Kornivalov, bivši vodja generalnega štaba rasa Kaše v bitki pri Makali in šef gene ralnega štaba abesinskega cesarja v bitki pri jezeru Ašangi. je izjavil, da je prebivalstvo pri Magdali napadlo spremstvo cesarja llajle Selusija in da se je cesar ob tej priliki rešil samo na ču dovil način. Njegov tajnik in nekaj ljudi iz njegovega spremstva je padlo v borili z. uporniki. Cesar se je ledaj takoj vrnil v Addis Abebo in bil zelo slabo razpoložen. Beg na angleški ladji Reuter poroča: Zdaj je znano, da je pred odhodom iz prestolnice neguš prosil britanskega poslanika v Addis Abebi, da hi dobil na runpolago britansko vojno ladjo, ki hi se nanjo vkrcal r Džibutiju. Britanska vlada še ni sklenila, ali lic ustregla tej zahtevi ali ne. Vzlic temu je pa odposlala dva britanska rilšllca v Džihuti. Položaj je, kakor trdi Reuterjev diplomatski dopisnik, zelo kočljiv. Ni navada, da bi nevtralna država dala na raz|>olago vojno ladjo |>oglnvarju neke vojujoče se države. Po drugi strani pn obstoje nekatere olajšujoče okoliščine. Med Italiju in Abesinijo ni proglašena vojna, razen tega rešuje spor tudi Ztcia narodov in lahko hritniiskr vlada ravna po nalogu Zveze narodov. Mislijo, da Italija ne bo delala afere iz lega. če ho necu« dobil na razpolago britansko vojno ladjo, ker je Nadaljevanje na 2. strani zgoraj. Italija iz.iiirila. da želi, da cesar zapusti deželo. Ko je zapustil Addis Abebo, je neguš »poročil britanskemu poslaniku, da je izročil svojo oblast v roke vlade. V toni cesarjevem sklepu ni treba videli formalne abdikacije. Danes sla britansko poslaništvo v Parizu in francosko zunanje ministrstvo proučevali položaj. Zaradi napada na francosko poslaništvo v Addis Abebi, ki je terjal življenje Ireh francoskih državljanov, je dala francoska vlada navodila svojemu poslaniku v Addis Abebi v svrlio zaščite francoskega poslaništva in francoskih državljanov. „Kot mandatarska .. London, 4. maja. c. Zaradi lega, ali naj abe-sinakega cesarja prevzame angleška križarka, je listal cel diplomatski problem. Med angleško in francosko vlado je nastala borba za to, ali gre tak korak v sklad z angleško nevtralnostjo v vojni med Abesinijo in Italijo. Končno so med Parizom in Londonom stulitali formulo, el>lvu francoskega poslanika ia so z uporniki začeli strel,lati na poslaništvo. Vsi trije so bili takoj rn^oroženi in po kratkem presledku ustreljeni. Begunci, ki so zbrani tia poslaništvu, se drže želo dobro in pugunino odbijajo napade roparjev. Okoli poldne je prispela iz Addis Abebe brzojavka angleškega poslanika sira Stanleya Bar-lona. Poslanik sporoča, da danes dopoldne ni bilo več streljanja v prestolnici. Ponoči so še krožile po mestu tolpe roparjev, ki 60 dolgo streljale in iudi na angleško poslaništvo je bilo oddanih več strelov. Sir Stanley Barton je tudi sporočil, da je ipr>-r.il nujno odposlali tovorne avtomobile na ameriško poslaništvo, da je lahko Iako rešil osebje po-slaništva, ki je bilo oblegano o0 inozemcev, ki pripadajo 16 raznim državam. Do napada francoskega poslaništva ni prišlo iz roparskih nagibov, kakor so se prvotno razširile vesti, pač pa so nacionalni Abesinci v svojem divjem sovraštvu do Italijanov zahtevali od francoskega poslaništva izročitev 15 itabjansklh vojnih ujetnikov, ki so jih hoteli zažgati na grmadi. Ni znano, kako se je stvar iztekla, znano je le to, da je padlo v borbah nekaj žrtev, ker se je streljalo z obeh strani. Angleško poslaništvo je v zadnjem trenutku sprejelo 1000 inozemcev pod svoje varstvo, med njimi je tudi poglavar koptske cirkve Abuna. V borbah je padlo 24 Evropejcev, po večini Armencev in Grkov. Hudo ranjen je tudi šel angleškega Rdečega križa dr. Mel!y, ki je dobil strel skozi pljuča. Vendar pa upajo zdravniki, da mu bodo rešili živijenje. V bojih, ki so sa razvili na ulicah Addis Abebe, pa je padlo tudi nekaj sto Abesincev. Rim, 4. maja. AA. Havas poroča: Po zadnjih vesteh se ena italijanska kolona že nahaja neposredno pred Addis Abebo, toda po vsej priliki najbrž ne bo vkorakala v prestolnico, predno ne pride prvi del velike motorizirane kolone, ki se po drugi vesti približuje prestolnici. Dasi so terenske težave velikanske, motorizirana kolona vendarle odlično napreduje. S svojimi ilOOO tovornimi avtomobili sc mora tolči skozi strašne klun-cc ob strahovitem deževju. Teren jc skoraj neprehoden. Kakor je bilo ic javljouo, je večji del kolone že prešel klanec Tormaber. Ponoči v luči reflektorjev inženjerske čete neumorno popravljajo ceste, da hi lahko zjutraj kolona nadaljevala pot. To kolono spremlja okoli 150 letal. V Arldis Abebo ho vkorakal samo en del čel, ki sedaj napredujejo proti Addis Abebi. Maršal Badoglio hoče, da naj čete čvrsto zasedejo tudi okoliške hribe in kraje, da bi tako bil zavarovan položaj Italijanov v prestolnici, Maršal Badoglio hoče na vsak način olajšati vzdrževanje reda v mestu in tudi skrbeti za normalno prehrano mesta. Reuter poroča: Prve italijanske čete so vkorakale okoli 2 zjutraj v abesinsko prestolico. Vrhovni poveljnik italijanske armade maršal Badoglio pa se nahaja v mestu Debrasini, ki leži 90 milj severno od Addis Abebe. V njegovem spremstvu je tudi Mario Badoglio, sin maršala Badoglia. Italijanska armada je mesto že delno obkolila, ker se hoče vsestransko zavarovati. Radio agentura poroča, da se je prodor italijanskih čet do Addis Abebe zavlekel tako dolgo samo zaradi tega, ker je zavladalo nenadoma strahovito deževje, ki je porušilo skoraj vse poti in mostove, tako da ni bilo mogoče napredovati v onem tempu, kakor je bilo izdano povelje. Ko so Italijani prispeli v Addis Abebo, je bila prestolica v plamenih, vendar pa je tedaj požar že nekoliko popustil vsled hudih deževnih nalivov. Močno sta goreli cesarska palača in pa cerkev. Teh zgradb tudi ni mogoče rešiti. Dalje so bile uničene od požara stavbe glavnega brzojavnega urada, ministrska poslopja in pa radio postaja. Tudi teh stavb ne bo mogoče rešiti in so že skoraj popolnoma uničeni. Haljam zasedli Addis Abebo London. 4, maja. c. Pozno popoldne je prisj/c! radiogram iz Addis Abebo, da so Italijani zasedli Addis Abebo. Zasedbo so izvršila najprej italijanska letala. Najprej sc je na letališče v Addis Abebo spustilo veliko italijansko bombno letalo, v zraku pa so sc približala Addis Abebi italijanska letala v dveh smereh. Iz ene smeri so priplula bombna letaia iz eriirejske fronte, iz druge strani pa letala s severne fronte. Nad Addis Abebo sta se obe zračni brodovji združili in se nato v vijugali spuščali počasi nad mesto. V mestu je zavladala panika. Iz smeri i ž Negelija se pospešeno bliža Addis Abebi dolga kolona tankov. Na palačo abesinskega cesarja bodo zasadili italijansko trikoloro, ki jo je maršalu Badogliu prineslo posebno Ielalo »Vittoria Veneta«. Maršal Badoglio poroča: Štefani priobčuje komunike št. 202. Maršal Badoglio poroča: Naše motorizirane kolone so premagale klanec Telmaber in zavzele Debro Brehan, staro prestolnico Soje. Naše prednje čete so prodrle za okoli 40 km od Debre Brehana. Na južnem bojišču se nadaljuje naglo prodiranje Vzlic hudemu dežju. Naši oddelki so dospeli HOkni od Dagaburja in porazili in razgnali vojake znanega Omarja Saniantara, ki je. kriv umora stotnika Caroleja leta 192")., pozneje jc pa poslal neguaev plačanec. V tej bitki je Omar Sa-manlar dobil nevarne rane, njegov sin lire i jc pa mrtev. Padlo je 30 njihovih vojakov. Prebivalstvo pokrajine Ogadna je navdušeno sprejelo naše osvoboditeljske čete. Letalstvo deluje na vsem bojišču zelo živahno. Amerika izbira predsedniške kandidate V Združenih državah Severne Amerike pričenjajo obširne priprave za strankarske kongrese republikancev in demokratov, ki pomenjajo uvod v volitve prezidenta, ki bojo letos bolj vroče, kakor kdajkoli. Republikanci se zberejo 6. julija v , Clevelandu, medtem ko bodo demokrati že 23. junija razvili svoj bojni program, Glavna naloga obeh kongresov je, da določita kandidate za volitve predsednika, ki bodo v novembru. Obe stranki bosta storili vse, da pride njun kandidat na kapitol v Washingtonu. Pri tem pa ni delo strankarskih govornikov usmerjeno toliko na to, da poudarijo sposobnost, lastnega kandidata, kakor, da se nasprotni politik kolikor mogoče v javnem mnenju potisne navzdol. V ta namen je često dobro vsako sredstvo, Agitacija gre celo tako daleč, da se dotika familijarnih zadev in slabosti. Seveda pa j v prvi vrsti tolčejo po nasprotnikovih političnih j ciljih in jih prikazujejo v povsem nasprotni luči. Lasten kandidat pa je mož, ki bo svoje volilce v primeru zmage popeljal na srečne otoke in odpravil brezposelnost, draginjo in prinesel še Jru-: ge ugodnosti, ki si jih javnost želi. Sedanji predsednik Združenih držav Roossvelt je brez dvoma kandidat demokratov. Sicer ima tudi on precej nasprotnikov v lastnih vrstah, ki pa se vendarle zavedajo, da v vplivu ne morejo konkurirati z RooseveUom.^Tuintam se oglasijo na sejah stranke, si upajo tudi izreči kritiko v strankinem časopisju, se spodtikajo ob program Nire, bo Jo pa končno že iz gospodarskih razlogov kljub temu volili Rosevelta in mu pomagali zopet do predsedstva. Roosevelt sam je k razčiščenju položaja pomagal s svojim znanim govorom v Balti-moore. Pristašem sedanjega predsednika in demokratske stranke je bil pri tem odtegnjen zadnji dvom o razmerju moči v krogu demokratov. Tako-zvani možganski trust že dolgo poskuša, da bi dobil vpliv v vrstah lastne demokratske stranke, j loda imena, ki jih ta skupina predlaga za kandi-| date, so takšna, da vzbujajo splošno nezaupanje. ! Zadnji čas se sploh nič več ne pojavljajo. Poleg tega se tem krofom tudi očita, da so Rooseveltovi j gospodarski politiki še več kakor koristili, s svo-j jimi eksperimenti škodovali. Zlasti ameriški mali človek je poln nezaupanja do teh ljudi, ker je prepričan, da so v marsi"em preprečili dobro namero in sniotreno akcijo Roosevelta za izboljšanje gospodarskih pogojev nižjih slojev. Medtem pa se Roosevelt odločno dalie bori proti neomejenemu individualizmu, ki je do zadnjih let bil bistven znak amerikanizma. Najvišje sodišče je nad socialno stavbo predsednika izreklo smrtno obsodbo. Obsodba se je tudi izvršila, vendar le nad obliko, ne pa tudi nad vsebino socialnih reform. Roosevelt je trdno odločen, da svoje socialne reiorme izvede do kraja in tej njegovi trdni vo.ji verujejo mase volilstva popolnoma, tako, da je njegova kandidatura Se vedno brez dvoma najbolj uspešna. Temu je treba prišteti še to, da je njegov najbolj nevaren sovražnik guverner Long iz Luisiane bil septembra lanskega leta umorjen, medtem ko drugi politiki, kakor Evgen Tal-madge, guverner države Georgie in prejšn|i guverner Ely v odločilnem volilnem boju najbrže sploh ne pridejo v poštev. Drug sovražnik Nire, Father CougMin, ki ima v vsej Ameriki ogromno pristašev, ne bo kandidiral. Njegovemu političnemu delovanju namreč v precejšnji meri nasprotuje tudi vplivna duhovščina. Temu dejstvu je ludi pripisovati, da jc Father Coughlin pred kratkim izjavil, Ja Rooseveltovega obnovitvenega programa sicer ne odobrava, vendar pa ne misli ustanoviti ne nove stranke in tudi ne prevzeti kandidature za predsedstvo. Je pa splošno mnenje, da bi Coughlin kot kandidat zelo oslabil vrste Rooseveltovih volilcev, čeprav bi morda njegove zopelne izvolitve ne prepreči!. Listi imenujejo Cougblina radi njegovega nastopa modernega Patricka Henryja. Patrick Heti-ry je namreč nesmrtni junak ameriške revolucije. Od njega izvirajo besede: daj mi svobodo ali daj mi smrt. Med republikanci ni tokrat nobenega imena, ki bi bilo tako popularno, da bi ga bilo mogoče postaviti nasproti Roosevelta Prejšnji predsednik Herbert Hoover, ljuti nepomirljivi nasprotnik Roosevelta in njegovega si: tema, bo brez dvoma protikandidat. Hooveru je del javnosti pripisoval krivdo nad gospodarsko depresijo zadnjega desetletja. Ta očitek občuti kot krivico. Toda proti komu naj se obrne? Hoover misli, da bo najbolje služil svoji stvari, ako sedanjega predsednika kot najmočnejšega kandidata kolikor mogoče ruši in prikaže njegov program kot zmoten in neizvedlijv. Republikanci bodo za Hooverjevo kandidaturo vrgli veliko denarja, imajo pa za vsak slučaj pripravljenih še nekaj kandidatov v rezervi. Med njimi je tudi 70 letni senator Borah. Borah uživa v gotovih ameriških krogih velik ugled, ima pa v lastnih vrstah tudi hude nasprotnike. Razven tega je Borah hud nasprotnik Hoovera. Znani tiskovni trust Hearsta pa se zavzema za Alfreda Landona, guvernerja države Kansas, ki je v svojem okrožju zelo priljubljen in je že pri zadnjih volitvah odnesel nad 60 odst. glasov. Toda Iiearstov tisk v sami Ameriki ne uživa velikega ugleda in zato je tudi njegov kandidat obsojen na neuspeh. Dalje se imenuje tudi bivši vojni minister Hurly, ki živi v Washing-tonu in uživa velik ugled. Gotovo bi njegova kandidatura zbrala mnogo glasov, Toda tudi on ne bo v stanu vzeti večine Rooseveltu. ki se mu nedvomno obeta pri prihodnjih predsedniških volitvah. e na morju Divja tekma se je že začeta V Ameriki London, 3. majnilca. b. Reuter poroča iz Tokia, da je zaponska adm raliteta predložila vladi kia, da je japonska admiraliteta predložila vladi bi bila največja bojna ladja na svetu. 01'opnica bi imela 55.000 ton ter bi bila oborožena s topovi 64 cm. Predlog jc v pomorskih krog'h Ysega sveta vzbudil največje presenečenje. Doseriaj namreč so se pomorske države trudile, da bi oboroževanje na morju omejile vsaj tako, da bi bilo prepovedano graditi bojne ladje z nad 35.1.00 tonami. Ako pa Japonska svoj načrt uresniči, potem bodo morale vse druge države v novo tekmovanje ter začeti takoj gradili ravno tako velike, če ne še večje oklop-nice, da bodo drža;e tehtnico japonski moči na morju. Kaj to pomeni, nam pove dejstvo, da stane takšna (adja 2 in pol milijarde Din. V An&liii London, 4. maja. Kakor znano, je angleški parlament še nedavno sprejel ogromne kredite za vojsko in za mornarico. Sedaj pa je admiraliteta izdelala načrt, ki zahteva še 10 milijonov funtov povrh k temu, kar je parlament mornarici že dovolil. Tretjina te vsote je namenjena za nove ladje, ki se bodo začele takoj graditi in sicer 2 veliki bojni ; ladji, 5 velikih križark, 9 rušilcev, 1 ladja matica za letala, 4 podmornice in več drugih manjših ladij, med njimi 6 motork za torpede. Značilno je, da je pod postavko »posebne od- redbe skritih 2 milijona funtov za nadaljevanje kon. centracije brodovja v Sredozemskem morju. Ta postavka seveda ne preseneča nikogar, če pomislimo, da abesinska zadeva z zavzetjem Addis Abebe nikakor ni končana, ampak da se, če smemo verjeti razpoloženju angleške javnosti, začenja šele sedaj prav zapletati. Prvi lord admiralitete je izjavil, da je treba za nadaljno gradnjo brodovnega oporišča v Singa-pooru letos 10 milijonov funtov, vrhtega pa sc bosta tudi povečala doka v Plymoothu in v Gibraltarju, tako, da se bodo tam lahko popravljale tudi največje ladje angleškega brodovja. Ladjine posadke se bodo letos pomnožile skupaj za okoli 7000 mož in bo število britskih mornarjev znašalo sedaj prvič po svetovni vojni zopet maksimum 100.000 mož. Na Japonskem Wasbington, 4. maja. Spodnji zbornici je predložen mornariški proračun, k,i ga je proračunski odsek že sprejel. Tako bo letos dovoljenih ameriški vladi nad 592 milijonov dolarjev za mornarico, kar pomeni rekordno številko. Mornariški program predvideva med drugim gradnjo dveh ladij velikank po 35.000 ton. 165 milijonov dolarjev se bo porabilo za nadaljevanje gradnje ter 80 različnih ladij, kakor tudi za novo gradnjo 12 rušilcev in 6 podmornic. Letal se bo zgradilo 333, Moštvo se bo pomnožilo od 93.000 na 100.000, torej toliko, kolikor jih ima v proračune Anglija. Shodi ministra dr. M. Kreka Minister Eden razla negašev beg v Palestino London. 4. maja. c. Danes dopoldne so je vlada se bila na sejo. ki je trajala poldrugo uro. Na seji fc je govorilo predvsem o dogodkih v Addis Abebi. Izve se. da se lxi vlada zopet sestala k soji že Julri, da prouči ves položaj. V sredo pa bo v spodnji in lordski zbornici velika debata o Abesiniji. Zdi se. da je vlada sama izzvala to debato v obeh zbornicah, da bi lahko Iako potegnila javno mnenje v pravo smer. Uvod v abesinsko debato |>a se je odigral že danes i »opoldne v spodnji zbornici. Zunanji inini-sler Eden se je dal izzvali od voditelja delavske oiKJzfcije. ki ga je vprašal, če lahko kaj pove o abesinski zadevi. Eden je takoj odgovoril pritrdilno in je izvajal zelo medlo samo naslednje: V petek jc negiiš poslal k angleškemu poslaniku svojega tajnika in mu sporočil, da hoče takoj zapustiti Abesinijo. Predno je ta vest prišla v London, jc abesinski cesar ob dveh zjutraj že zapustil Addis Abebo. Odšel je s cesarico in prestolonaslednikom. Včeraj so vsi prišli v D.jihiiti. Cesar liani je sporočil, da liočc iti v Palestino. Vlada je bila mnenja, du mora nuditi podporo cesarju. Zato je vlada stopila v stik s francosko vlado, ki jc takoj pristala na to. dn se mora storiti vse. ila lahko cesar nadaljuje svojo pot nemoteno. Vlada je naročila svojim cdinicam. dn naj bodo nn razpolago cesarju iu ga naj prepeljejo v II a j f n. Pravkar sem prejel vest, da je cesar oh IG danes odplul proti Palestini. Kur se tiče položaja v Addis Abebi. moramo pohvaliti delavnost našega poslanika, ki je z vzglednim delom rešil življenje evropske kolonije v Addis Abebi. I/ondon, 4. maja. c. Angleška admiraliteta je dala danes popoldne povelje 21. eskadri angleških rušilcev v Gibraltarju, da naj takoj odpluje v vzhodni predel Sredozemskega morja in da naj se poplavi pod poveljstvo vrhovnega poveljstva na Malti. Veselje v Rima Hiln, 4. maja. c. Vsi v Uimn in Italiji so bili prepričani, ila bo Addis Abeba danes zavzela in ila bo danes izvedeno veliko zmagoslavno slavje. Toda parlament se je seslal ob pol štirih popoldne in na seji jo prvi govoril predsednik parlamenta Ciano, ki jc proslavljal zmago italijanskega orožja. Litva zopet demokratična Kovno, 4. maja. c. Tudi Lilva se vrača v parlamentarizem. Danes je bil objavljen ukaz, da se zopet uvaja parlamentarni režim in tla se volitve v parlament razpisujejo za mesec junij. Naznanila Jcgličcvci! Nocoj ob 8 pri Alikliču /adnji sestanek pred počitnicami. Ptujski okraj, ki ima najdaljšo mejo na Hrvaško, je bil zadnji čas stalno podvržen agitacijskim vplivom agitatorjev s hrvaške meje, Naše ljudstvo . je zato želelo jasne in odkrite besede od slovenskih voditeljev in zato je JRZ naprosila gospoda ministra dr. Kreka, da je imel preteklo nedeljo kar tri shode in sicer zjutraj ob pol 8 v Št. Vidu pri Ptuju, ob 11 pri Sv. Marjeti pri Ptuju in popoldne ob 3 v Srediiču. Kljub nalivom, ki so trajali skoro ves dan, je bila udeležba v vseh treh krajih velika in so bile velike Slomškove dvorane, ki jih ti kraji imajo, do I zadnjega prostora napolnjene. Ljudstvo je povsod z navdušenjem sprejemalo gospoda ministra Kreka, ki se ni ustrašil niti daljave niti slabega vremena, da je prišel med nje! Pri Št. Vidu je ministra pozdravil g. P. Konstantin Ocepek, domači župan in predsednik JRZ organizacije. Enako so ga pri Sv. Marjeti pozdravljali v imenu ljudstva g. Prclog, g. župan in odbor JRZ, kakor tudi bano-vinski svetnik Janžekovič. V Središču je mala deklica najprej podala šopek domačih rož, nakar ga je pozdravil predsednik JRZ v Središču g. Štam-berijer in ostali zastopniki naših organizacij. Shodi so se povsod vršili v redu, medklici nekega radi-čevca v Št. Vidu pri Ptuju so vzbudili samo veselo razpoloženje med ljudstvom, pri Sv. Marjeti, kjer so napovedovali, koliko jih bo prišlo tudi čez mejo, ni bilo sploh nikogar, v Središču pa je na shod pripeljal neki izdelovalec mila svoje delavce, ki so po naročilu delali nemir, pa so zborovalci napravili kratek proces z njimi. Posebno v Središču je ljudstvo videlo, kaki voditelji so se prijeli mačkovstva med nami in zato je ta pokret celo tu na meji samo zatočišče nekaterih ljudi, ki jih slovenske stranke ne sprejmejo. G. minister je na vseh teh shodih pojasnil politični položaj, ki zahteva velike napore vlade, da popravlja, kar je morala od prejšnjih vlad prevzeti neurejenega, zavoženega, zrušenega. Posebno je poudaril, kako vlada obžaluje, da je prišlo do krvavega obračuna med Hrvati, kakor obžaluje vsak najmanjši spopad, ki samo ovira, da ljudstvo ne more tako hitro do svoih demokratičnih pravic, kakor bi sicer lahko prišlo. Pri vprašanju mačkov stva med Slovenci je dejal: Hrvatski voditelj mo:a zastopati interese Hrvatov, slovenski voditelj pa slovenske interese. Če bi si Slovenci izbrali dr. Mačka za svojega voditelja, se zna zgoditi, da v danem trenutku ne bi posvetil pažnje slovenskim potrebam. Zato pa, je dejal, ostanimo zvesti svojemu slovenskemu voditelju dr. Korošcu, ki je že in bo tudi v bodoče vedno in povsod delal za dobro slovenskega naroda. .Nar°d ie z navdušenjem sprejel poziv organizacije JRZ, da z vso odločnostjo in doslednostjo vsa meja napram Hrvaški zavrača pluskanje povsem nepotrebne in za slovenotvo škodljive agitacije mačkovstva. Naši akademiki posreduje'a Belgrad, 2. moja. m. Prispela slo v IVIgn d akademika Ione Berkopec, predsednik Akademske zveze, in Pavle Berden, zastopnik »Straže v viharju«, oba iz Ljubljane, da intervenirala v nekaterih važnih akademskih zadevah. Tekom dneva sta bila sprejela pri finančnem ministru dr. Piiiemi l.elici, pri katerem sta posredovala zaradi h:Us Iti šolnin, rinančni minister jima je obljubil da bodo takse in šolnine še lelos po sistematičnem načrtu znižane, samo, če ne bo nošena q,-ipo-darslva zadel kak izredni udarec. Nato "sta se oglostla_ tudi pri prosvetnem ministru Dobrivoie Stosevicii v zadevi tehnične uredbe. Pojo.vila sta mu vse težave, ki jih povzroča nova uredba, predvsem pa sta skušala prepričati g. ministra« da je zlasti prvi del uredbe, ki zahteva po končanih dveh semestrih izpite iz osnovnih predme-ov, za akademike, zlasti zn revne, nespreiem-lliv. Minister Dohrivoj Stoševič je pristal na spremembo uredbe, čim se Iri fakultete, Iako v I juh-lioiu, Zagrebu in Belgradu zedinijo za enoten predlog, kakor so dosedanjo uredbo ludi soglasno sprejele in jo dekani solidarno podpisali. Prosvetni minisler je ludi izjavil, do bi se clnli nnieti krediti za anatomsko medavalnirn t»»r -t* hidro-tehnični institut. Štev. 102. ».SLOVENEC* dno 5. maja 1986. ot l mi) ^ Zahteve Krščanske šote V nedeljo je imelo društvo Krščanska šola svojo veliko skupščino v beli dvorani hotela Uni-ona v Ljubljani. Na zborovanju, o katerem je obširno poročal že »Ponedeljski Slovenec«, so bile sprejete številne resolucije, katere je deloma predlagalo osrednje vodstvo, deloma pa navzoči starši. Resolucije so zelo važne in jih zato priobčujemo dobesedno: I. Osrednje vodstvo je predlagalo naslednje resolucije: 1. Krščanski starši se zavedamo, da smo dolžni na vso moč skrbeti za fizično in moralno, državljansko in versko vzgojo svojih otrok. 2. Namen krščanske vzgoje jo nadnaravni človek, ki misli, sodi in dela dosledno po pameti, razsvetljeni z nadnaravno lučjo nauka Kristusovega. Po velikem materialnem napredku jc bolj ko kdaj jasno, da samo zemeljske dobrine človeka ne morejo osrečiti: Svoje oči moramo obrniti v Boga, edini cilj popolnosti. Krščanski starši zahtevamo krščansko šolo. Ko vzgoja skrbi za neminljivo nadzemsko srečo, skrbi predvsem za dušo, a prav zato je močna, da vzgoji tudi za to življenje nesebičnih požrtvovalnih ljudi. Ugotavljamo. da morala v naših šolali pozna samo tostransko načelo vzgajanja, ki kljub vsemu prizadevanju nc najde drugačnih nagibov kakor ozire na korist ali slabotne opise plemenitosti brez temelja. Nujna posledica take vzgoje jc sebičnost, ki razkruja rodbino, povečuje gorje družbi in škoduje državi toliko bolj, kolikor višjo stopnjo v njej zavzema gojenec tukc morale. 3. Verouk mora biti v vseh sošal osrednja moč za vzgojo značajev. Noben predmet ne sine mladini rušiti vere v odgovornost pred neskončno svetim Bogom, ki vse vidi in sodi. Zato zahtevamo, da učila oblast iztrebi knjige, ki versko-nravno vzgojo podira s tem, da zanaša v šolo veri in naravni resnici nasprotne trditve. V šolo gre fcamo to, kar jc dognano. 4 Za učitelja, ki z besedo ali slabim vzgledom uničuje najvišje nravne vrednote, nc sme biti mesta pri naši mladini. Starši ne moremo biti srečni, ako ne vidimo svojih otrok v dobrih rokah, katerim zaupamo. V vsako šol« bodi nastavljen učitelj iste vere, kakor jc večina učencev. Zakaj bi državna oblast veroizpovedi mešala in s toni budila do sebe nezaupauje. ko ima za vsako veroizpoved zadosti učiteljev in ji tnešanjc povzroča večje stroške kakor naravna porazdelitev. 5. Ker je za dosego idealnih ciljev šolske vzgoje nujno potrebno vzajemno sodelovanje šolo. ccrkve in staršev, naj bodo starši zastopani v šolskih odborih ali korporacijah. 6. Skrb za kar najboljšo vzgojo otrok mora država dejansko pokazati tudi s tem, da v svojih ukrepih uvažuje vrednost zasebnih šol. Pravičnost do zasebnih šol jc viden izraz svohodoljuhnosti države, kateri je glavni smoter blagor naroda. Dobre zasebne šole dvigajo nivo tudi drugim šolani, ker na druge vplivajo s svojo odličnostjo. Ozir na potrebnost državljanske vzgoje lic more zapostavljati zasebnih šol, ker te kot najboljše vzgojcvalnice kar najvestiicjc izpolnjujejo predpise državne oblasti in dosežejo najbolje utemeljeno državljansko vzgojo. Zahtevamo enakopravnost! II. Navzočni starši so predlagali te-le resolucije. 1. Opozarjamo prosvetno oblast na veliko škodo r moralnem in intelektualnem oziru, ki ga trpi mladina^ če sc vzgojitelji ne izbirujo po sposoii-nosti za pouk in vzgojo. Nc more biti dober vzgojitelj, kdor se nc usposobi i. učenjem in življenjem. Pri nastavljanju naj odločuje vrlost kandidatov in socialni oziri. 2. Naše šolstvo nazaduje, ker je v mnogih šolali premalo učiteljstva. Kateri so nastavljeni, so preobremenjeni, mladi usposobljeni naraščaj pa gine v brezposelnosti. Prosvetna uprava more pogubnost tega stanja sama najbolje presoditi, zato jo pozivamo, naj se z vso močjo zavzame., da sc Mi dvojna škoda liifro popravi. 3. Zahtevamo, da se odpravijo šolnine, ker so nesocialne. Najvišje šolnine plačujejo delavri in nameščenci, ki jim še za obstanek trda gre. Družino zadenejo tem huje, čim večja je. t. Slovcnci sc zavedamo, da smo Jugoslovani kot Slovcnci. Zahtevamo, naj učna oblast odločno prepreči zapostavljanje slovenščino. Z ukrepi, ki dejansko odrivajo jezik, sc nc zmanjšuje intelektualni uspeh, ampak sc zagreiijuje tudi srce. Odločno zahtevamo, dn se pri reviziji zakona o učbenikih odpravi verska, narodna in gospodarska unifikarija in monopolizacija učbenikov. 5. Ženske gimnazije in razredi v dravski banovini. posebno v Ljubljani, so prenatrpani in se pouk ter vzgoja no more vršiti v tistem miru in redu, kakor bi bilo to potrebno. Uršulinskc gimnazije v Ljubljani bi temu lahko odpomoglc. ker ima dovolj primernih prostorov in usposobljenih moči. Zato pa naj sc ji dovoli svoboda razvoja in takoj da pravica javnosti vsaj šc za 3. in 4. razred, ki ji gre po zakonu. Država hi s tem mogla prihraniti velike vsoto denarja, olicncm pa bi bilo zadoščeno vzgojnim in nacionalnim zahtevam slovenskega katoliškega ljudstva, ki mu uršulinke žc par sto let vzorno vzgajajo ženski naraščaj. 6. Zasebnih strokovnih šol po zakonu ni več. Ravno za obrtni in trgovski naraščaj pa bi bila nujno dobra izobrazba in versko trdno utemeljena vzgoja, ki jo morejo najbolje nuditi zasebne stro- — Pri zaprtja, motnjah v prebavi vze mite zjutraj na prazen želodec kozarec naravne »Franz-Josef greneice«. Važno! Novo! Dr. A. Piskernik SLOVARČEK slovenskega in nemškega jezika s sloveniškimi podatki za Slovence 232 strani cena nevezano Din 20'— vezano v platno Din 30'— Založila Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani kovue šole. združene z delavnicami iu internati. Zahtevamo, da sc v tem smislu zakon o obrtnem šolstvu spremeni. Verouk naj sc vpelje! 7. V dobi nasilnih režimov jc bilo mnogo dobrih vzgojiteljev odstranjenih iz šol samo zaradi tega. ker so bili dobri katoličani in dobri Slovenci. Zahtevamo, du sc to krivice popravijo! 8. Mnogo mladine iz mest in večjih, zlasti delavskih krajev pošiljajo razna društvu in javne ustanove v počitniške kolonije. Vedno češče so pritožbe, da nadzorstvene osebe v teli kolonijah ne skrbe zadosti seti nadzorstvo, da se eesto otroci na počitnicah moralno pokvarijo. Ko manj skrbe nadzorujoči za opravljanje verskih dolžnosti. Opo-zarjamo vse javne ustanove, zlasti občinske uprave in hanovinsko upravo, da dujo podporo za tc kolonije le takim ustanovam, kjer je dana garancija za dobro nadzorstvo in zlasti za vestno izpolnjevanje verskih dolžnosti z besedo iu pa z vzgledom. i). Še vedno prirejajo rama mladinska društva in celo šole izlete in vaje ob nedeljah in zapovedanih praznikih, tako da mladina ne more izpolniti svojih verskih dolžnosti. Prosvetno oblast pozivamo, da ponovno opozori prizadete na nedo-pustnost takega ravnanja in svojim odredbam preskrbi potrebno sankcijo. 10. SKJ še vedno vztraja pri Tvršovih, od kntol. episkopata Jugoslavije obsojenih vzgojnih principih. Samo v to telesno in vzgojno organizacijo smejo vstopati učcnci(-ke) in dijaki(-njc), ki sc v nekaterih slučajih naravnost silijo k vstopu. Krščanski starši zahtevamo torej, da sc zakon o SKJ spremeni in Sokol zopet postane svobodno društvo. Vse predlagane resolucije so bile soglasno sprejele. Din Rada se perf, zelo osvežu|e, izdatna pri uporabi. NI VE A PASTA "fli Normalna tuba Din 6'—, velika dvojna luba Din 10' Opozorilo zavarovancem Feniksa V Slovencu štev. 1 (Mi n z dne I. maja je bil objavljen poziv g. Karla Polca. stavbenika v Ljubljani, da se naj mu prijavijo zavarovanci pri Feniksu s točnimi podatki njih življenjskih polic pri naši družbi. Na to objavo ugotavljamo, da g. }o-poluoni redu normalno izvršujejo. Vladna uredba ima tudi la namen, da m> da družbi možnost, da v teku 3 mesecev ugotovi točno dejansko stanji', nadalje da so medtem izvrši potrebna reorganizu ciju družbe v Jugoslaviji in popolna osamosvojitev od inozemstva. Na vsem tem se dela z vso energijo ter moremo že danes trdili, da je ureditev položaja naše družbe v Jugoslaviji ua najboljši poli. Zalo pozivamo vse naše zavarovance, da st nuj ne dajo begati od kogarkoli, ampak naj se /. zaupanjem obračajo na nas, na kar jih bomo rade-volje poslužili z vsemi zaželenimi, objektivnimi iu ločnimi informacijami. - Končno še Izjavljamo, da so vsa zavarovanju, za katera se v redu plačujejo premije, v polni veljavi. Zavarovalna družba no življenje MFENIKS" Ravnateljstvo za Slovenijo in Dalmacijo v Ljubljani. Tri sijajne zmage JRZ Preteklo nedeljo so tri slovenske občine volile svoje novo zastopstvo. V vseh treh občinah je JRZ odnesla sijajno zmago, in sicer je vsega skupaj volilo 1943 volilcev, od teh jih je oddalo svoje glasove za JRZ 1474, za združeno opozicijo pa v vseh treh občinah skupno samo 469 glasov. V Šenčurju pri Kranju je izid naslednji: Volilnih upravičencev 1081. oddanih glasov 770. Lista Antona Umnika (JRZ) je dobila 694 glasov, lista združene opzicije z nosilcem Antonom Verbi-čem pa 76 glasov. Lista Antona Umnika je dobila vseh 24 odbornikov, medtem ko z nasprotne liste ni bil nihče izvoljen. O izredno lepi zmagi v Šenčurju smo prejeli članek, ki ga bomo objavili v jutrišnji številki. Na Homcu pri Kamniku so se volitve izvršile ob zelo veliki udeležbi 80 odstotkov. Volilnih upravičencev je bilo 528, volilo jih je 420. Od tega je dobila lista Gregorja Repanška (JRZ) 262 glasov, nasprotna združena gospodarska lista pa je dobila 158 glasov. Lista JRZ dobi 16 odbornikov, nasprotniki pa dva. V Sv. Juriju ob Ščavuici so volilci odločili tako-le: od 1161 volilnih upravičencev se je volitev udeležilo 753 volilcev ali 74 odstotkov. Lista JRZ z nosilcem Antonom Korošakom je dobila 518 glasov in 22 odbornikov, opozicijska lista z Alojzijem Vernekom pa je dobila 235 glasov in 2 odbornika. V rojstni občini dr. Korošca so nasprotniki poskušali vse, da bi spravili na volišče čim več svojih ljudi. Spravljali so jih na volišče z obljubami, grožnjami in avtomobili, vendar je ljudstvo ostalo, kakor je bilo: zvesto dr. Korošcu. To je dokazal izid, ki je z ozirom na to, da je vladalo zelo slabo vreme, časten. Zmaga JRZ na Homcu Velika občina Homec je sestavljena iz treh bivših občin, Io je iz Homca, Jarš in Šmarce. Na Homcu samem je bila že nekdaj SLS v močni večini. Ne tako v Jaršah in v Šmarci, kjer so tudi pred prejšnjim JNSrežimom nasprotniki imeli večkrat čep av neznatno, toda vendar večino. Pri zadnjih volitvah (prve v veliko občino) so bile vložene tri liste — JNS, Hodžerova (Potokarjeva) in naša. Zmagala-, je JNS. Za nedeljske volitve sta pa bili vloženi samo dve listi: JRZ (Repanšek) in združeni nasprotniki (JNS, Hodžerovci in razni skakaški elementi), še dan pred volitvami so govorili nasprotniki o gotovi svoji zmagi. Celo resnejši motriIci razmer so bili v dvomu, kdo ho zmagal. Pred sestavo list so nasprotniki zagnali gonjo zlasti proti oficijelni JRZ. Pristali bi celo na nosilca Gregorja Repanška, le JRZ se ne bi smela imenovati lista. Krajevna organizacija JRZ seveda ni mogla na to pristati in je postavila čislo JRZ listo z zastopniki treh glavnih stanov ter šla na volitve s posebnim poudarkom JRZ in dr. Korošca. V tem smislu je izzvenel tudi shod ministra dr. Kreka v Grobljah. Umljivo je, da je nedeljski izid presenetil vse poznavalce političnih razmer homške občine. Članstvo JRZ je pokazalo tako zavednost in tako discipliniranost, da je vsak ostrmel. Zo dopoldne so spravili na volišče 60%! Do večera je udeležba narasla na 80%! (V resnici 84%, ker okoli 25 vpisanih volilcev sploh ne biva več v občini). Ko so nasprotniki obupali, so začeli zlasti po šmarci agitirati z lokalnim patriotizmom (nosilec nasprotne liste je iz Šmarce). Končni izid je bil porazen, zmaga JRZ pa sijajna: 62.5% proti 37.5%! V bivši občini Jarše je JRZ dobila celo 73%! Nedeljska zmaga JRZ na Homcu je torej ena največjih, če ne sploh največja zmaga JRZ pri obč. volitvah. Torej bo ludi velika občina Homec ohranila slavno tradicijo malega Homca: slovenska trdnjava pod vodstvom dr. A. Korošca. Poudariti jc treba tudi zavednost našega delavstva v občini. Nekateri skakaški elementi so ga hoteli begati. Toda brez uspeha. Odločno so se izjavili za tir. Korošca in JRZ. Zalo so pa dobili | na listi JRZ tudi svojega podžupana, to je Tomaža Smoleta in celo vrsto odbornikov. sedmih otrok - žrtev morilca Maribor, 4- maja 1936, Pri Veliki Nedelji še ni prav pozabljen zločin na Runču, katerega žrtev je bil tragično umorjeni Novak, ko je ravno tako gnusen zločin zopet pretresel vso okolico. Zjutraj so našli na Hajndlnu, blizu Kukovčeve hiše, zabodenega Štefana Vintra, malega posestnika in očeta 7 nepreskrbljenih otrok iz Senežic. Imel je tri smrtne rane. En vbodljaj je dobil v trebuh, dva pa v prsa. Slednja sta mu presekala srčne žile, da je na mestu izkrvavel. Sum je takoj padel na Ferdinanda Kukovca, katerega so orožniki takoj po najdbi trupla izsledili. Dobili so ga še vsega okrvavljenega ter našli pri njem I krvav nož, s katerim je zaklal svojo žrtev. Morilec 1 je v vsej okolici znan rogovilež in nasilnež, ki za vsako malenkost potegne nož. Zagovarja se s silo-branom, kar pa najbrže ne bo držalo, ker je že prej večkrat grozil, da bo še enega »mr?.iega naredil«. Med žrtvijo in morilcem se je moral odigrati strahovit boj, ker je imel pokojni Vinter poleg smrtnih ran v prsih in v trebuhu razrezane tudi dlani in prste na rokah — znak, da je grabil svojega nasprotnika za nož ter mu skušal orožje izviti. Proti divjemu napadalcu pa je bil ves njegov odpor zaman. Kako 6e je v resnici odigral ostudni zločin, bo najbrže ostala skrivnost, katero je vzel pokojnik s seboj v grob. Predavanja o pomenu zemljiške knjige Z občnega zbora zemljiškoknjižnih uradnikov Ljubljana, 4. maja. V dvorani št. 79 justične palače, od koder odmevajo navadno samo hude sodbe proli raznim zločincem, so se v nedeljo 3. t. m. dopoldne zbrali zemljiškoknjižni uradniki, člani ljubljanske sekcije »Združenja zemljiškoknjižnih uradnikov kraljevine Jugoslavije«. Zastopana so bila vsa sodišča Slovenije, bilo je do 70 delegatov. Predsednik sekcije g. Joško Z i h e r I je podal kratko, zanimivo poročilo o delovanju društva in položaju organizacije. V toplih besedah se je spominjal dveh umrlih članov, Ferdinanda šeška in Jakoba Kandriča, oba iz Maribora. Očrtajoč gmotni in socijalni položaj članov je poudarjal, da se je sekcija zavzemala za ublažitev zadnje uredbe o redukciji prejemkov. Dalje je intervenirala za odpravo kuluka, a Jc dosegla toliko, da se kuliik plačuje v 2 letnih obrokih. Prav aktualno je postalo vprašanje maksimiranja stanovanjskih najemnin. Znano je dovolj žalostno dejstvo, da morajo državni nameščenci |>o večjih mestih plačevati za nekoliko boljša stanovanju do polovice svojih stalnih mesečnih prejemkov. G. predsednik sekcije je dnlje omenjal, da bo sekcija skušala stopili v zveze z merodajnimi ustanovami in gospodarskimi korporacijanii in naj bi se dosegel sporazum, kako po deželi prirejati strokovna predavanja o ustroju in važnosti zemljiške knjige za vsakega kmeta in tudi druge pridobitne sloje. S temi predavanji naj bi se široki sloji spoznali z vsemi aktualnimi zadevami, ki jih vodi zemljiška knjiga, zlasti, kako je treba jiostopati pri raznih zemljiškoknjižnih poslih in transakcijah. Tajnik g. Joško Medved je nato podal izčrpno poročilo o poslovanju sekcijske uprave. Društvo šteje 155 članov. I/, slalislike. i.-i io ie e. tajnik sestavil, je lahko posneli prav poučne podatke. V območju ljubljanskega apelacijskega sodišča je 105 zemljiškoknjižnih uradnikov v starosti od 25 do 65 let. Ta navaja, da je n. pr. 1 uradnik že v službi 47 let, da je 9 uradnikov starih nad 60, a pod 65 let, 18 pa nad 55 let. Blagajnik g. Janko Go-stič je poročal o denarnem stanju sekcije. Na predlog g. Mija Tavzesa je bila izrečena zaupnica staremu odboru, ki je bil s predsednikom g. Ziherlom ponovno izvoljen za nadaljno upravno leto. Nato je bil občni zbor končan. Z dinamilom nad - žabe A rtiče, 4. maja. Amerikanska raca bo Io, kaj? Pa ni. Cisto gola in popolna resnica je, čeprav je novica lako nenavadna, da bi komaj kdo mislil, kako se je kaj takega zgodilo na slovenski zemlji. Takole je bilo: Pred kratkim so v Ar tičali pri Brežicah na-študirali Hoffmannsthal-Župančičevega Slehernika;. Dobro so se pripravili in zaslužijo posebno priznanje, ker še ni dolgo, odkar smo čuli o prvem dramatičnem nastopu igralcev kat. prosvetnega društva v tej župniji. Slehernika pa je treba igrati na prostem pri cerkvi, da je mogoče veličastno vsebino misterija preliti v globoko doživetje vsem navzočim. To so Artičani razumeli in pripravili pozorišče pri cerkvi. Prišla je ■> generalna vaja«, zadnja pred prireditvijo .Na pozorišču samem se je vršila, dočim so bile prejšnjo v zaprtih prostorih. Toda, gorje! Igralci ne slišijo ne režiserja in režiser ne igralcev. Pod zvezdnato nebo namreč buči silni jek mogočne armade žab, ki svatujejo v obsežni javni mlnki v neposredni bližini cerkve. Kaj zdaj? Igre preložili ni mogoče, mlake izpraznili tudi ne, ker je globoka in obsežna, žab poloviti ludi ne. Bog se usmili, saj jih je na tisoče — igrati vpričo žabje muzike je nesmiselno. — No. kaj? Namesto V spomin kralja Aleksandra Komemoracija na slovenski univerzi v Ljubljani v spomin viteškega kralja Aleksandra 1. Ze-dinitelja. se je vršila v nedeljo, dne 3. maja dopoldne. Ob tej priliki je bila položena na spomenik drž. trobojnica z lovorjevo vejico in z napisi društev, ki so sodelovala. Pri proslavi so sodelovala nacionalna akademska društva in katoliški akademiki, ki so včlanjeni v Akademski zvezi*. Govorili so zastopniki vseh sodelujočih društev. V imenu katoliških akademikov ie govoril Pukšič Anton in izjavil sledeče: Deveti oktober 1934 je gotovo še vsem v spominu, tega dne je umrl nasilne smrti naš kralj kot žrtev podlega atentata. Smrt, ki nam je ugrabila kralja Aleksandra L, je vso Jugoslavijo, Slovence. Hrvate in Srbe pogreznila v globoko žalost. Zakaj? Odgovor je kratek. Zato, ker nas jc zapustil vladar, ki je vedno želel mir v državi in izven nje, delal je za mir, ki si ga želijo milijoni prebivalcev Evrope, ki se od zore do mraka potijo za košček kruha, in milijoni tistih, ki so prestali grozote zadniega svetovnega klanja. 2e več kol leto in pol leži in počiva naš kralj Aleksander 1., ki ga najhujši napori trdega vojaškega življenja v balkanskih vojnah in v svetovnem klanju niso zrušili, ki ni klonil v viharju najhujših političnih strasti — Njega so uničili oni, katerih namen je bil uničiti predvsem ideal, delo našega kralja Aleksandru — Jugoslavijo, ki jc za nas Slovence velike važnosti, brezdvomno je bila naša narodnost in kultura v največji nevarnosti pred velikansko silo nemške kulture, ki je čisto v poganskem smislu hotela asimilirali sosedne narode. Zato se v popolni meri zavedamo, da je Jugoslavija za nas Slovence prišla v zadnjem hipu in da je za nas Slovence življenjska nujnost. Seveda, da pa ta cilj dosežemo, namreč ohraniti slovensko narodnost in kulturo, moramo ludi Jugoslavijo urediti po načelih krščanske pravice in ljubezni, Da pa bomo pokazali vsemu svetu, posebno pa onim, ki rušijo red in mir, ki jim je glavni namen uničiti našo državo, ki je skupna vsem Slovencem. Hrvatom in Srbom, zato se združimo okoli našega novega kralja Petra II., da bomo v skupnem delu za napredek nas vseh in vse države dosegli to, kar je bila želja vit. kralja Aleksandra I Zedini-telja, namreč: »Čuvajmo Jugoslavijo«. To bo nai-plemenitejše maščevanje za strašen zločin. Današnja spominska proslava naj v nas, slušateljih slovenske univerze, ki nosi ime velikega junaka in borca za mir, zopet poživi resno delo, ki ustvarja red in mir, ker le v pozitivnem delu je mogoče izvajati zadnje besede kralja-mučenika: -Čuvajte mi Jugoslavijo«, V znak spoštovanja in hvaležnosti za njegove žrtve in za njegovo delo, mu zakličemo trikrat »Slava«. Prekmurci gredo s trebuhom za kruhom 2000 sezonskih delavcev gre na Francosko in v Belje Maribor, 4. maja. V prekmurskih vaseh je bilo po velikonočnih praznikih živhno. Ljudje so se začeli odpravljati na sezonsko delo, kakor gredo že leta in leta. Zal, je tudi letos Nemčija za naše ljudi zaprta in nc sprejema nobenih sezonskih delavcev. Zaradi tega se jih je lahko odposlalo na delo samo 2000, dočim bi rabilo zaslužek in kruh v tujini skoraj desetkrat toliko ljudi. Naval na borzo dela v Murski Soboti je bil strahovit. Naposled so odbrali one, ki so imeli srečo, da so bili sprejeti med sezonske delavce, in te dni so se odpravile prve partije. Sezonski delavci so potovali na Francosko preko Maribora, oni v Belje pa čez Pragersko proti Osijeku. Vsega skupaj jc odšlo 2000 ljudi, večinoma mladine v najlepših letih. generalne vaje se vrši dolg in tehtni posvet, kako bi užugali žabe v farovški mlnki. Padejo predlogi, da bi med predstavo krog mlake postavili |>oli-cajec, ki bi vsako Žabo udaril s cepcem po gobcu brž, ko bi kvaknlla. Toda, kje dobiti dovolj policajev« in če bi žabe vendar ne ubogale, ko so pa spomladi lako revoluci jonarnn razpoložene. Končno najdejo rešilno misel: Jutri preskrbimo dinamita in zvečer gremo z moderno vojno tehniko nad žabji rod. Ce so lej Abesinci podlegli, bodo še artiške žabe. Sklenili so in storili. Tehnična kolona izvožbanili pionirjev /. diua-mitnimi naboji se jc naslednji večer približala dobro voljnim regelačkam v mlaki. Sredi žabjega pirovauja je zngrmelo >bunif, bumf, dvakrat, trikrat — potem pa vse tiho je bilo. Zmaga nad žabami je bila popolna. Slehernika: so potem igrali v veliko zadovoljstvo številnega občinstva. Z -bojnega polja.: pn so se oglašali le redki, plašni glasovi novih naseljencev. ki si zdaj s trdovratno žilnvnaljo ->kolnni I zirnjo- opuslošeno mlako. Drobne novice Koledar Torek, T), innja: Pij V., papež; Irene j, škof. Sovi grobovi -f- V Ljubljani je nenadoma umrl g. Fran« Lampič, banovinski sluga, star 56 let. Pogreb bo v sredo, C. maja ob polpetih popoldne na Črnučah. — V splošni bolnišnici je umrl gospod Franc Se-nifar, inšpektor drž. železnic. Pogreb bo v sredo ol) 4 popoldne. Naj jima sveti večna luč! Žalujočim naše iskreno sožalje! Osebne vesti Zn direktorja glavnega zastopništva »A^si-curazioni Generali« v Ljubljani je Imenovan dr. I.eo Skala. Na pravni fakulteti ljubljanske univerze sta bila diplomirana gg. Zalokar Vinko iz Doba pri Domžalah in Verstovšek Ciril iz Maribora. Čestitamo! Zdravilišče KaiSio-Tteiia, Laško Radioaktivne termalne kopeli (37'5"). Izvrstno zdravljenje vseh vrst revmatičnih obolenj, ženskih bolezni, arterioskleroze i. t. d. Znižane predsezijske cene Pavšalna penzija za 10 dni Din 600' — , za 20 dni Din 1100'—. (Stan, prvovrstna hrana, kopeli, zdravnik in vse takse.) Zahtevajte prospekte od upr. zdravilitfa — Po'icijski in carinski pregCed na obmejnih postajah. Zveza za tujski promet v Sloveniji nam sporoča, da bodo od 15. maja 1936 naprej v sktip-nili uradnih prostorih na obmejnih postajah v Mariboru in Jesenicah opravljali istočasno policijske formalitete in carinsko pregledovanje jugoslovanski in avstrijski uradni organi. Nadležna in predrzna beraška nadloga. Zadnje dni se je priklatilo v Novo mesto neverjetno veliko beračev in potepuhov vseh vrst. Nekateri od teli so prav sumljivi kriminalni tipi. ki bi jim bilo dobro malo prešteti rebra. Vsi ti sumljivi elementi prosjačijo po mestu in naravnost nesramno in ■/. grožnjami zahtevajo od ljudi denar. Kden potepuhov se je oglasil tudi v neki pisarni in od uradnice skrajno nesramno zahteval denarja. Ker iti ii ga uradnica ni dala, je pričel grozili in uradnica se je rešila s tem, da mu je ušla in ga zaklenila v pisarno ter poklicala stražnika, da ga je odvedel. Povrh vsega pridejo pa še iz južnih krajev z opicami in medvedi razcapani cigani. ki tudi niso dosti boljši. Oblasti sicer zelo budno pazijo na take ličke, vendar se zdi, da vsu njihova pazljivost ne izda veliko. Srce, ledvice, živce, ženske bolezni, spolno s/abost, notranje žleze, nervozo, sklerozo zdravi z uspehom naše najmočnejše prirodno orfljikovo mineralno RiitlBiis^o kopališče. Slatina Radcnci (pri Mariboru! Od 15. maia vozi direkten vagon iz Ljubljane do Kadencev brez prestopa. Iz Ljubljane odhaja ob 7'20 zjutraj. — Počitniški tečaj za učitelje v Zagrebu iu Korčuli. Tudi letos priredimo v Zagrebu (od ii. do i'0. julija) in Korčuli (od 20. julija do 1 Ti. avgusta) počitniška tečaja za ročno delo, in sicer za učitelje in učiteljice osnovnih in meščanskih šol iz vseh krajev naše^države. V Korčulo pridejo tudi češkoslovaški učitelji. Predavali bodo: Marijan Marko-vac, nastavnik za ročno delo na meščanski šoli iu učiteljišču ter honorarni nastavnik na višji ped. šoli; Matko Zlatic, uprav. mešč. šole; Josip Škavič, Ante Defrančeski in Josip Demarin, profesorji učiteljske šole. V Zagrebu je stanovanje brezplačno. Vpisnina za tečaj znaša 300 din. Hrana (obed in večerja) največ 400 din. Za material 65—70 din. V Korčuli se pluča 1000 din za stanovanje, hrano (štirikrat dnevno), vpisnino ter kopanje. Material 70—75 din. Prijave z vpisnino v iznosu 300 din je iHislati na naslov: Marijan Murknvac. Zagreb. Srebrn jok IS). — V Službenem listu kraljevske banske uprave dravske banovine od 2. I. m. so objavljena Navodila za izvrševanje proračunskih državnih raz-hodkov in dohodkov za leto 1936-37 . dalje ..Uredba o spojitvi občin Šmarje pri Jelšah - trg in Šmarje pri Jelšah - okolica . Uredba o spremembi imena in sedeža občine Trboje . Uredba u odložitvi izvršh zn kmetske dolgove . -Uredba o banovinskih trošarinah , Pravilnik o načinu pobiranju banovinskih trošarin po uredbi o banovinskih trošarinah , Razglas mestnega poglavarstva ljubljanskega o izenačenju pristojbin za ogled živali, izdajo živinskih potnih listov itd. za ves teritorij mestne občine in Objave banske uprave o izbiranju občinskih davščin za občine Bogojina v dol-njelendavskem okraju, Cerklje v kranjskem okraju. Markovci v ptujskem okraju. Pesnica v slo-veiigrnškem okraju. Sv. Križ v mariborskem okraju levi breg in Sv. Urban v ptujskem okraju. Proti trdi stoiki, čirom in katarju v črevih je dobro sredstvo naravna Franz-Uosefova grenka voda, če se jemlie večkrat na dan. fletr. po Iivln. *oc. pol. in nar. nlr. S-br. 154S5, 25. V. 3&. Polomljena drevesu. Posestnik Brdavs Jože v Vavti vasi ilna lep nasad sadnega drevja. V noči od 1. na 2. maj mu je neki hudobnež polomil 10 lepih mladih dreves. Ravno v isti noči je menda isti zlobnež presekal trgovcu fiurli Francu v Gor. Straži oh zidu pri hiši lepo trto, ki je nastavila letos 40 grozdov.'Vso zadevo preiskuje sedaj oroz-nlštvo, ki je že zasledilo hudobneža. Plačilo za svoje maščevalno delo bo prejel pri sodišču. Skoraj gotovo je isti posekal tudi 3 trte posestniku Kulov-cu Ivanu pri hrajdi v vinogradu v Straži v sredo ponoči t. j. 29. aprila. Daleč bomo prišli, če se bo tako nadaljevalo. So pa to sadovi slabe vzgoje. — Karatnimi in posiv. V nedeljo, dno 3. maja oh treh ziutraj ie drčal proti Ljubljani luksuzni avtomobil, kateri pa je v Medvodah, čeprav je zelo široka cesta, zavil preko tam ob cesti se nahajajočegu plota in zdrknil na vrl. seveda ne svojevoljno, temveč po ukazu gospodarjevem. Bilo je mnogo vika in aufrukanjit, ker pa so bite telesne moči družbe prešibke, ni bilo mogoče spravili voza iz dobre paše na cesto. — Sreča pa je liila mila, kajti posvetile so se žarnice prihajajočega avtomobila, ki je bil takoj pripravljen pomagati tovarišu in ga tudi res spravil na cesto, in ob 3 uri 20 min. sla zdrčala proti Ljubljani: pomagač zdrav, nebogljenec pa nekoliko pokvarjen. — Sedaj pa pride tretje dejanje: Ograje je 11 metrov podrte, velika cvetoča jablana na dveh mestih globoko v deblo zarezana in trava vse naokoli po-mandrana. Ker sta znani številki avtomobilov, vrbutega se je pa še med razvalinami ograje našel žepni koledarček, ki vsebuje važne beležke za lastnika, in pa da se družba izogne sodnijekih stroškov, naj se kdo od potnikov neubogljivega avtomobila čimprej zglasi pri skladiščniku brzovozne predaje v Ljubljani, glavni kolodvor, kjer dobi ludi koledarček. — Junci so ga pohodili na smrt. Usodna smrtna nesreča se je pripetila v Leskovcu v Halozah. 28-lelni posestnikov sin Franc Mlakar je šel s svojim bratom, gospodarjem na domačem posestvu, zvečer po travo, ki sta jo nakosila na bližnjem travniku. Franc, je vodil za vrv mlada volička, ki sta bila vprežena v voz. Živali še nista bili dobro izučeni za vprego in zaradi tega silno plašni. Naenkrat sta zdrveli z vozom naprej ter pri tem smilili voznika s tako silo, da je odlekel v stran ter z vso močjo udaril z glavo ob cestni kamen. Počila mu je lobanja ter je po kratkem smrtnem boju izdihnil. Nesreča priljubljenega fanta je povzročila v vsem okraju sočutje. — Na kraljev grob na Oplcnac, čez Zagreb, Osijek, Belgrad; nazaj Kragujevac, Valjevo, Banja-luka, Karlovac — z avtom 15. do 19 maja. Lepo, zanimivo potovanje! Pojasnila zastonj. — »Po božjem svetu«, Ljubljana. Sentpetrska vojašnica. — Da boste stalno zdravi, je potrebno, da redno pijete Radensko, ki deluje proti boleznini ledvic, srca, proti kamnom, sklerozi, sečni kislini in si. Radenska vam ohrani zdravje in mladostno svežost. Ako trpite na boleznih dihalnih organov tedaj se bodete pozdravili v jodnem kopališču LmMiana © Gg. katehetom! V sredo, 0. maja ob štirih [Kipoidne bo g. prof. Anton Moder v |>o.svetovalnic( Jugoslovanske tiskarne predaval o izvoru človeka. 0 Mladinski instrumentalni koncert v Mostah. Ze drugič v enem letu je v nedeljo v Ljudskem domu v Mostah nastopila mlada četica goslarjev pod vodstvom svojega skrbnega in priznanega učitelja g. Beurmanna. Mladi i>oslarji so stari 8 do. 12 le! Teh je sedem in ena pianistka, šola gosp. Beuermana je imela v nedeljo lo zadoščenje, dn so vsi mladi violinisti svojo nalogo lepo izvršili. Škoda le. da je bila reklama za ta lepi koncert, ki jn bil njegov čisti dobiček namenjen za cerkev sv. Družine, veliko prešibka, sicer bi bil obisk mnogo večji. Drugič bi prirediteljem priporočili, nai bi za tako lepo stvar naredili malo več reklame, da bi se tudi kdo iz Ljubljane mogel udeležili takega koncerta. Ne bilo bi napak, ko 1»i se ta koncert ponovil kje v Ljubljani. Sicer pa želimo kmalu zopet slišali male sioslarje ter opazovati njihov vidni napredek. O. Beuermalinu, ki se tako požrtvovalno in uspešno trudi z mladimi talenti, pa iskreno ča-slitaino k lepemu uspehu I 22-21 8CSNO USIBON TEL-Jutri premiera: Joan Crawford Poročim kogar hočem Povest o ljubezni dveh mladih »c, ljubezni, ki ie je rodila pod žarkim solncem grškega neba! 0 Sestanek Ženskega odseka SKAS bo v sredo, (>. maja v Akademskem domu ob 8. zvečer. 0 25 letnico umetniškega tidejstvuvanja Zorka ProloVcil počastimo vsi prijatelji slovenskega petja najlepše s teili, da v petek, dne 8. t. m. zvečer ob 20. napolnimo Filharilionlčno dvorano, ki se bo tam vršil PrelOvčev jubilejni koncert. Predprodaja vstopnic v knjigarni Glasbene Matice. O Sestanek vseh hišnih posestnikov iz Zg. Šiške in Dravelj bo v sredo, dne 6. t. m. ob pol 8. zvečer v restavraciji »Triglav«- v Zgornji šiški, na Celovški cesti. Ponovno so vabljeni vsi posestniki starih in novih hiš iz tega okraja. 0 Za društvo slepih je daroval g. ing. Golob Hubert namesto cvetja na krsto pokojnega prof. Baeblerja Din 100. Iskrena hvala! 0 I)r. Josip Tavčar, zobozdravnik, zopet redno ordinira od 7 do 12.30 ter od 15.30 do 18. ure. OSEBNI © Kino Kodeljevo igra dane« in jutri po znižani vstopnini »Dušico«. KINO SlOOA —■ Danes vesela šaloigra ob 16., 19-15, in 21 "15. uri AIMIF1M0R Frltz Schulz, Feliks Bressart, Tibor Halmay Višek duhovitosti, komike in zabave! 0 Živega brtisača proglašajo za mrtvega. V stiski in krizi postajajo ljudje neverjetno iznajdljivi, pa tudi goljufivi. Tako nas je brusač Jožef Čuden s Krekovega trga prosil, naj objavimo, da je še vedno zdrav in da marljivo dela ter da ni mrtev, kakor ga proglašajo njegovi nelojalni kon- ALBUS milo za umivanje Dobiva se povsod! Pazite na ime Albus! nadomešča drago toaletno milo! kurenti iz vrst brezposelnih. Po hišah hodijo okoli strank razni ljudje, ki so izdajajo za njegove pomočnike ali sinove, nakar jim ljudje dajejo orodje v brušenje. Drugi ljudje pa proglašajo Čudna za mrtvega in sebe za njegove naslednike. Pogosto se dogaja, da zahtevajo stranke od Čudna orodje nazaj, Čuden pa jim seveda ne more vrniti orodja, ker nima nikogar, ki bi nabiral zanj orodje po hišah. Strankam svetujemo, naj od vsakega nabiralca orodja zahtevajo legitimacijo, ki jo mora imeti vsak brusač.. Ako pa se kdo izdaja za Cud-novega zastopnika, pa naj ga lakoj zavrnejo. 0 Zgubil sem listnico z denarjem in različnimi dokumenti. Najditelj naj jo vrne proli nagradi v upravi »Slovenca«. (6529) KINO UNION TEL. 22-21 Danes nepreklicno poslednji« ob 18.19-15 In 21-15 Vroča Marika Rttkke. Hans Stilne, Paul Kemp Veseloigra, ki zabava vso Ljubljano! IVfariboc □ Drevi igra Aljehin. Svetovni šahovski mojster Aljehin prispe dalies popoldne z brzovlakom v Maribor. Mariborski šahovski svet mu pripravlja na kolodvoru sprejem. Zvečer ob 8 se začne v ka-zinski dvorani predavanje mojstra, nato pa sledi simultanka, na katero se mariborski in okoliški šahisti temeljito pripravljajo. Za simultanko je rekordno število prijav. □ V kurilnici ni nepravilnosti. V zadevi našega poročila o aretaciji nekega uslužbenca mariborske kurilnice nam z merodajnega mesta sporočajo, da je bil aretiran v zvezi s poneverbami v delavnicah, v kurilnici sami pa ni nobenih nepravilnosti. □ Kopališče na Mariborskem otoku je že pripravljeno. Srednji bazen je že napolnjen z vodo, velikega pa sedaj čistijo in ga l>odo tudi v prihodnjih dneh napolnili. Kopališče ima v toplih solnč-nih dneh že precej obiskovalcev. Oficijelna otvoritev lxi v nedeljo 17. maja. □ Gibanje prebivalstva. V aprilu se je rodilo v Mariboru 80 otrok (42 dečkov in 37 deklic), umrlo je 64 ljudi) 31 moških in 33 žensk), porok pa je bilo 27. □ Gledališka uprava ponovno naproša vse ahonente, ki še niso poravnali abonmaja, da to slore čimprej! Q Umrl jc v Novi vasi v starosti 72 let posestnik Ljudevit Korošak. Naj počiva v miru! □ Prihodnja premiera v gledališču ho v soboto, 9. t. m. Vprizori se Švarkinova komedija Tuje dete?. □ Maribor sc najbolj postavlja. Na letošnjem J zagrebškem zboru- je tudi velika tujskoprometna j razstava, pri kateri sodelujejo vse važne tujsko- | prometne ustanove iz države, med njimi tudi mari- i borska Tujskoprometna zveza. Obiskovalci, ki so si razstavo ogledali, so enoglasnega mnenja, da se letos Maribor najbolj poslavlja. Obe tujsko-proinet-ni zvezi iz Slovenije razstavljata skupno na 92 kvadratnih metrov velikem prostoru. Razstavo je aranžiral propagandni uradnik mariborske tujskopro-metne zveze g. Alfred Kralj. Razstavljeni so trije reliefi: relief cele Slovenije, Pohorja in Slovenskih goric, dalje krasni diagrami Slovenskih goric, Maribora, Mariborskega otoku, modeli planinskih koč: na Pohorju, 2-1 krasnih diapozitivov, fotografske povečave Lujbljane, Maribora ter vseh večjih zdravilišč v Sloveniji. Tujskoprometna zveza v Mari-boru je edina razstavila modele in diagrame, ki predstavljajo liajefektnejšo sodobno propagandno sredstvo. Celotni aranžma razstave daje lepo sliko našega turizma ter pomeni za Zagrebški zbor po izjavi strokovnjakov pravo senzacijo. Nedvomno bo mnogo pripomogel k napredku turizma in tujskega prometa na Štajerskem, osobilo v Mariboru in mestni okolici. □ Rdeči petelin, V Stalenbergu je izbruhnil požar na hiši Helene Kaisba. Zgorelo je vse imetje, ker je nastal ponoči, ko so vsi že počivali, tako rla so si iz goreče hiše komaj rešili golo Življenje. Škode je 20.000 Din. — V Selnici ob Dravi je zgorela baraka, v kaleri je imel trafiko Martin Ko-ban. Škoda znaša 2000 Din. V zvezi s tem požarom je bila aretirana neka oseba ter izročena sodišču. — V Cogetincih je uničil ogenj hišo in gospodarsko poslopje posestnika Franca Cafa. Škode je 20.000 Dth. □ Gradbeno dovoljenje sta dobila Požgaj Franc v Mejni ulici za visokopritlično hišo in Jer-baher Marija za visokopritlično hišo v Aljaževi ulici. □ Tujski promet bo živahen. Te dni se je vršil dogovor med našimi in avstrijskimi tujskopromet-nimi institucijami, katerega sc je udeležila lurli Tujskoprometna zveza v Mariboru. Pokazalo se je. da Avstrija letos ne namerava delati težkoč v tujskem prometu ter se zaradi tega obeta letos velik naval avstrijskih letoviščarjev v mariborsko okolico. Celit* es Drevišnje gostovanje ljubljanske drame v celjskem mestnem gledališču se je moralo zaradi bolezni Člana drame g. Cesarja odpovedati. 0- Glasbena Matica v Celju priredi v četrtek, dne 7. maja ob 20 zvečer v mestnem gledališču koncert komorne glasbe, na katerem bomo slišali kvartete skladateljev Haydna, Dvoraka, Griega in Borodina. j& Z žvepleno kislino se je opekel. Rijavec Viktor, 25-lelni strojni ključavničar, uslužben v kemični tovarni v Celju, doma z Zg. Hudinje, je 3. maja pri delu v tovarni padel v vročo žvepleno kislino. Pri tem se je po vsem telesu strašno opekel. 13 Usodepolen napad. V nedeljo, dne 3. maja se je okrog pol enajstih zvečer vračal domov v Košnico 31-letni železničar Kragolnik Pavel. Blizu doma so ga napadli neznani moški in toliko časa btli s koli po njem, da je obležal nezavesten. Prepeljan je bil v celjsko bolnišnico. Njegovo stanje je zelo resno. 13 Puško mu je razneslo. V nedeljo okrog 10 zvečer je našel puško 24-letni kovaški pomočnik brez posla, Zidanšek Franc iz Dramelj. Puško je pregledoval in sprožil. Pri tem mu je puško v rokah razneslo in mu je krogla ali pa del cevi od-letel v obraz in mu prelomil nosno kost med očmi in močno poškodovala obraz. Ljubljanska drama: Gozd Premiera 2. maja 1936. Težko razumemo, zakaj nam naša drama prav sedaj, ko je zanimanje za gledališče čisto naravno že ponehalo, prihaja z najboljšimi deli. Juarez in Maksimiljan, Prva legija in tudi Gozd bi bile morale priti na vrsto v času, ko dobra igra more privabiti čim večji obisk — takrat pa so se uprizarjale nepomembne stvari in šle mimo brez posebnega uspeha, nekatere celo s popolnim neuspehom, in tedaj gotovo niso bile v prid dobremu umetnostnem in gospodarskem ravnanju. Ostrovskega »Gozd« sam na sebi sicer ni nobena senzacija, pa spričuje, da dobro dramatično delo iz kateregakoli časa skriva v sebi dovolj etičnih in uprizoritvenih vrednosti. Z Ostrovskim smo dobili na osnovi realizma zgrajeno sočno komedijo, ki daje tudi sodobnemu gledališču priliko, da razvije v polni meri vse, kar je namen gledališča. Ruski svet, kakršnega nam prikazuje Ostrov-ski, je sicer kot realistična podoba svojega časa zastarel, vendar v svoji svojstvenosti še vedno zanimiv, kakor nas šc vedno zanimajo Turgenjeva povesti kot slike prehodnega rodu, člena v razvojni verigi družabnega in gospodarskega razvoja. Kritika življenja sicer tudi ni globoka, kakor realizem sam ni šel v globino, pa stoji v svojih merah vendarle visoko nad plitvinami tistega sveta, ki ga prikazuje. Nad vsem pa čutimo širino sveta, človeško prostranost, ki zmaguje nad vso vsakdanjostjo, zlasti pa občudujemo ganljivo dobroto nad lokavostjo in topostjo. Prizorišče dejanja je podeželski dvorec, kjer slabo gospodari in se dolgočasi graščakinja Gur-mižska, mlada vdova, vsa željna življenja in ljubezni. Vsa njena dobrota je navidezna, samo da lahko zadržuje pri sebi mladega štrudenta, nasproti pa je skopa in neprijazna do svojih sorodnikov, zlasti do nečakinje in nečaka. Seveda je konec tak, da se vdova poroči, nečak in nečakinja pa odletita. Najznačilnejša poteza njene nravne to-posti so njeni načrti za ženitev, ko večkrat vzdihne, da mora priti k hiši mož, ki bo gospodaril, ona pa bo opravljala dobra dela. Sporedno ob nji je trgovec Vosmibratov, lokav pridobitnik, ki bi ob vsaki kupčiji rad graščakinjo čim bolj ociganil in poizkuša celo očitne goljufije. Sredi teh nasprotij je široka duša Genadij Nesreča, nečak mlade gra-ščakinje, ki se na poti po deželi ustavi s svojim tovarišem pri teti. Genadij ni častnik, kakor je doslej mislila graščakinja, ampak potujoči igralec, zapuščen traged, in nejgov sluga je bivši komik, ki je propadel do šepetalca. Dvojna igra ukreše mnogo smešnih utrinkov — toda dobrota, s katero svobodna Genadijeva narava junaško razkrinka družbo in zagospoduje nad njo, nazadnje pa ji pokaže hrbet, se dvigne kot pesem nad življenje. Dva mlada človeka sta pri tem prišla po Genadi-jevi dobroti do sreče. To sta Peter Vosmibratov-Ijev, ki mu lokavi oče dovoli, da si sme za tisoč rubljev vzeti ženo, in Aksjoša, uboga deklica, ki ji teta graščakinja noče dati denarja, pa ga ji pokloni Genadijev. Kakor kos pravljice se zdi Gena-dijev prihod in odhod — za njim pa ostane resnično življenje: nekoč bodo grad prodali in kupil ga bo najbrž lokavi Vosmibratov, Kaj bo z graščakinjo in njenim mladim možem, ki že zdaj kaže vse neprijetne lastnosti svo'ega malovrednega življenja? Tako veže Ostrovskij svoj čas s prihodnostjo. Živahno delo, polno slikovitosti, glasnih pre-okretov in tihih lepot je režiser Br. Kreft znal približati izrazito teatralnemu načinu, ne da bi pri tem zabrisal kako svojstveno lepoto. Prav v tem, kako je igra ostala zgodovinsko polna in sodobno živa, vidimo poseben uspeh režiserjevega prizadevanja. Seveda ga je pri tem najbolje podprl scenograf inž. Franc, ki je izredno zvesto postavil na oder ruski podeželski Jvorec v notranjosti in zunanjosti. Igralsko delo je v vsej celoti na višini, ki io moramo brezpogojno poudariti. Središče je ga. Nablocka, ki je graščakinjo Gurmizsko izoblikovala s toliko popolnostjo, da se beseda, kretnja in pogled stapljajo v pesem igralskega lika. Ta njen poet ični realizem je edinstven in zmagujoč nad vso igro. Ob nji brez vsega pridržka priznamo tudi g. Drenovcu, da se je zelo uspešno uveljavil s svojim Bulanovim, faliranim gimnazijcem in bodočim graščinskim gospodom. Dve manjši vlogi, plemiča Milonov in bivšega kavalerista Bodajeva sta prav izrazito podala gg. Plut in Bratina. Močno realistično je zastavljen trgovec Vosmibratov g. Poto-karja, kar daje igri poseben poudarek — s komično dobroto in lahkotnostjo pa je razgibal g. San- ne|lov®Sa sina Petra; tako je mogla tudi ga. Mira Danilova prav značilno postaviti svojo Aksjušo. Posebna podoba, polna še neizravnanega življenja je ključarica Ulifa ge. P. Juvanove. V splošnem vidimo, da je Ostrovskij s posebnim prizadevanjem skušal zajeti žensko naravo. Lakaja Kar-pa je sicer z nekoliko preveč mladostno zunanjostjo pa dobro igro predstavil g, Pianecki. Zato stojita oba igralca Genadij Nesreča in Arhadij Sreča. Junaško podobo Genedijevo je z zanosom in skoraj zgodovinsko komiko uveljavil g. Cesar in dosegel v resnic, lep uspeh — prav tako odličen je v svom bridki skromnosti Arhadij ga. Daneša. Oba tealra-Iicka lika, ki vendar skrivata v sebi toliko prisrčnost^ sta v odlični celoti docela svoj svet. Z Ostrovskim tedaj nismo dobili samo zanimivega in svojstvenega dramatika iz starejše dobe, ampak smo pokazali sami sebi, da bi gledališče lahko skrbne)e izbiralo svoj spored, zakaj vse dru-go imamo, predvsem pa dobre in požrtvovalne igralce. p £ Jesenice Delavski parlament na Jesenicah. V eredo ob pol devetih zvečer bo ponoven zbor fantov in mož leseniske delavske fronte. Po tedenski reviji — razgledu po svetu — bo poročal dr. Bergel, končno bo otvorjena splošna debata o gospodarskih in delavskih vprašanjih. Zadnii sestanek je obravnaval vprašanje Zenica—Jesenice v zvezi z intervencijami zastopnikov slovenskega ljudstva — in je bil polno obiskan. Misli k proslavi prvega maja. Jeseniško ljudstvo le uživalo solnce in zrak v divni okolici Sv. Kriza. Ob zahodu solnca so se vračale delavske družine v dolino, vmes pa so svirale delavske godbe slovenske narodne pesmi. Značilna je pripomba Starega delavca — resničnega socialista— čel: prihodnje leto bomo pa delali in ne bomo praznovali. Delali bomo in prvomajski zaslužek odstopili de-avskim tovarišem v Trbovljah za njihove ljudske kuhinje. Ta misel je lepa, je res socialna, samo danes |e na svetu tako malo pravih socialno čutečih hudi in tako preveč socialnih demagogov. Gospodarstvo Državna hipotekama banka Prejeli smo poslovno poročilo Drž. hip. banke za 1935, iz katerega posnemamo nekaj podatkov. Lani je banka odobrila in dala posojil za 397.35 milj., 1934 pa samo za 289.7 milij. Nova posojila so se lani razdelila sledeče (v milij. Din, v oklepaju podatki za 1934); Hipotekama 30.1 (35.5), komunalna 58.7 (56.44), meni nohipote'ama 42.6 (50.6), lombardna 160.9 (155.2) in kreditov v takšnem računu za 97.0 (—). Poročilo navaja nadalje važnejše izpremembe v poslovanju banke v teku leta. Pogrešam pa še več detajlov, /lasti bi želeli več obdelave (oziroma vsaj toliko kot leta 1934) vprašanja izda e fun-ding obveznic itd. Fogrešamo tudi Dodatkov o številu zaposlenega osebja, kot so bili objavljeni za 1934. Hranilne vloge pri Drž. hip. banki. Iz letnega poročila Drž. hip. banke za 1935 posnemamo, da so hranilne v'oge pri banki narasle lani od 1.031.35 na 1,169.5 milij. Din, število vlagateljev pa se je povečalo od 38.379 na 42.922. Po posameznih podružnicah se vloge razdele naslednje (v oklepa:ih podatki za 1934): centrala Belgrad 29.080 (26.842) vlagateljev ima 798.5 (733.9) milij. Din vlog; gl. podružnica Zagreb 2.854 (2.229) vlog za 109.5 (78.95) milij., Ljubljana 1.379 (1.025) vlog za 35.47 (27.76) milij., Niš 3.161 (2.842) vlog za 66.7 (61.5), Novi Sad 1.867 (1.601) vlog za 46.74 (40.1), Sarajevo 1,521 (1.172) vlog za 41.64 (32.1), Skoplje 1.315 (1.207) vlog za 30.34 (24.8), Split 1.417 (1.160) vlog za 33.0 (22.47) in Cetinje 328 (301) vlog za 7.6 (9.75) milij. Din. Stanje Narodne banke Dne 30. aprila je bilo stanje Narodne banke naslednje (vse v milj. Din, v oklepajih razlika primeri s stanjem 28. aprila 1936): Aktiva: zlato v podlagi 1.454.3 (plus 44), zlato v inozemstvu 42.83 valute 0.12 (—0.4), devize 10.6 (plus 0.6), sikupno podlaga 1.507.87 (plus 0.6), devize izven podlage 296.6 (—20.9), kovani denar 395.55 (—27.65), posojila: menična 1.364.4 (plus 4.95), lombardna 252.17 (plus 03), skupno posojila 1.616.6 (plus 5.2), prejšnji predujmi državi 1.672.57 (plus 0.06), razna aktiva 528.6 (—2.765) Pasiva: bankovci v obtoku 4.823.7 (plus 95.16), državne terjatve 24.1 (—19.5), žiro 605.9 (—118.8), razni računi 92S.9 (plus 9.76), skupno obveznosti po vidu 1.552.8 (—128.56), obveznosti z rokom 60.0 (—15.2), razna pasiva 182.4 (plus 2.1). Obtok bankovcev in obveznosti po vidu 6.376.5 r_33,4)), skupna podlaga s pnmom 1.937.6 (plus 0.8), od tega samo zlato v blagajnah s primotn 1.868.8 (plus 0.56) milij. Skupno kritje 30.38 (30.21) %, od tega samo kritje v zlatu v blagajnah 29.30 (29.14) %. ' Izkazu se pozna ultimo. obtok bankovcev in kovancev je narastel, ravno tako posojila. Zmanjšale so se naložbe na žiru, državne terjatve, posebno pa obveznosti z rokom radi opisa državniških zapiskov. Koliko plača Bor davhov Zaenkrat nam še niso na razpolago podatki za 1935. ker bo občni zbor družbe šele 11. maja, vendar pa lahko naredim primerjalno sliko iz prejšnjih let (v tisočih frankov): davki- čisti dobiček v Franciji v Jugoslaviji 1930 1932 1933 1934 19.511 9.368 21.503 21.033 72 70 81 101 1.867 811 809 1.895 To pomeni, da so znašale leta 1934 davčne dajatve Bora, računajoč frank samo po 3 din v naši državi komaj 5.7 milij. dočim znaša čisti dobiček 63 milij. din. Kdor pogleda bilance naših delniških družb, bo našel mnogo večje številke za davke, manjše pa za čiste dobičke. Ni ga industrijskega podjetja v državi, ki izkazuje večji čisti dobiček kot borski rudnik bakra. Koliko pa znašajo njegove davčne dajatve, pa lahko vidi vsak iz navedene tabele. Hranilne vloge v marcu 1936. Po podatkih Narodne banke so hranilne vloge pri naših denarnih zavodih narasle za 4 milij. Din na 10.307 milij. Din in sicer v dobi od 1. februarja do 1. marca, ker je statistika Narodne banke izračunana za prvega dotičnega meseca. Lani 1. marca so znašale hranilne vloge 9.980, 1. marca 1934 pa 9.912 milij. Din. Pri tem pa je upoštevati, da šele od aprila lanskega leta izkazuje banka tudi vloge na tekoči račun pri Drž. hipotekami banki, ki prej niso bile vsebovane v statistiki. Zaradi tega je primerjava z lanskim letom mogoča šele od aprila meseca dalje. Pri ljudeh višje starosti, ki trpe na nerednem čiščenju, nudi pogosto naravna Franz-Josefova grenka voda, zaužita skozi osem dni dnevno po 3—4 kozarce, zaželjeno odprtje in s tem trajno Oolajšanje. Zahtevajte povsod Franz-Josei-ovo vodo. Ogl- ree. S. br. 30474/35. Konferenca zbornic v Novem Sadu. Na predlog novosadske zbornice je sklicala belgrajska trgovinska zbornica za 7. maj konferenco zbornic v Navi Sad. Dnevni red konference je tale- Izpre-memba načina plačila poslovnega davka na drva in žito. Vnovčenje letošnje žetve. Reforma izvozne trgovine sadja. Ukinitev prepovedi izvoza ovsa. Načrt uredbe o preskrbi industrije z domačimi surovinami poljedeliskega izvora. Prehrana pasivnih krajev. Banovinska trošarina na vino in žeanje. Predlogi splitske zbornice. Prednačrt uredbe o ugotavljanju minimalnih mezd. o obveznem skle-paniu polektivnih poeoHb pomirienju in arbitraži. Aplikacija odredbe finančnega zakona o davščinah Kontrola uvoza. Reviziia obrtnega zakona Revizija uredbe o prometu in kontroli strupov. Ukrepi za pobiianie kro*nlareni;< Zavarovancem »Feniksa«. Zagrebške »Novosti« nriobču:ejo tale članek: 7 ozirom na nekatere vesti, da nolice »Feniksa« "" bodo imelo vredno ti se ie Zveza lrgo"Fkih združeni v Zagrebu obrni'a na mero''ajne fak'orie z vprašanjem če naj Ustniki Feniksovih polic v Jugoslaviji še nadalje pla-čaio dospele premiie za police, krr se zavarovanci boje, da bodo izgubil1 ne s»mo denar, ki so tfa že vplačali za svoje zavarovanje impak tudi nadilj-na vplačila. Zve'a je dobi'» ob"e ti'o d=> nai zavarovanci še nada'je plačuje:o dospele obroke za svoie po'ice, ker bi v nasprotnem primeru vsekakor izgubili vsa dosedanja vplačila po oogojih za zavarovanje. S strani kr. vlade se podv mvo koraki, da se v ce'oti zašMtijo Interesi naših zavarovancev pri Feniksu in tako zavarovane' ne bodo pre'rneli škode, v kolikor se bodo še na 'al:e držali svoiih obveznosti napram zavarovalnici. Zavarovancem »Feniksa«. Z ozirom na poziv g, Polca Karla, stavbenika v Ljubljani, naj mu zavarovanci »Feniksa« javijo podatke glede svojih polic, lojalno ugotavljamo, da g. Polec Kari ni zavarovan pri »Feniksu«. Plačilo kuponov naših povojnih papirjev za nemške lastnike. Po sporočilu ravnatelja Ueiehs-banke je možnost na podlngi sporazuma, sklonjenega v Zagrebu, za omejen znesek prodajne zneske jugoslovanskih povojnih papirjev, ki se nahajajo v rokah nemških državljanov, plačati na dinarski vezan račun nemškega obračunskega zavoda na Dunaju. Nadalje se lahko plačajo dinarski zneski, ki izvirajo iz plačil obresti in dividend, kakor tudi drugi donosi kapitala, nn račun vezanih dinarjev. Obračun dinarjev v marke se izvrši po dohodu dobropisa Narodne banke po srednjem berlinskem tečaju. Če bi pri plačilu teh zneskov v Jugoslaviji nastale kakšne težkoče, je nemški obračunski zavod intervenirati za nemške interesente. Stanje češkoslovaških kl ringov. Dne 2. maja so znašali aktivni klirinški saldi Češkoslovaške (v oklepajih podatki za 29. marec); Bolgarija 6 (5) milij. Kč, Jugoslavija 128.7 (110), Romunija 100.9 (104), Grčija 56 (66.5) Turč;ja 76.3 (75) milij. Kč, Italija 28.3 (25.9) milij lir, Avstrija 14 (14.5) milij. šil. Nemčija 26.4 (27.5) milij. mark. K temu je treba prišteti še stare terjatve pred 1. decembrom 1934 v skupnem znesku 35 milij. mark, tako da ima Češkos'ovaška v Nemčiji zmrznjenih 61.4 milijonov mark. Kompenzacijski posli Češkoslovaška-,Jugoslavija. Praški lisli poročajo, da je naša Narodna banka sporočila Češkoslovaški narodni banki, da je še nadalje pripravljena dovoliti kompenzacijske posle, vendar samo za terjatve iz novih izvoznih poslov, za katere še ni bilo nič plačano v kliringu. Ta ponudba pa ne zadovoljuje češkoslovaških izvoznikov, ker je imel doslej češkoslovaški izvoznik možnost plačila v kliring, da ne bi izgubil vrstnega reda izplačila. Šele potem je mogel zaključiti kompenzacijski posel. Prihodnji teden odpotuje odposlanec češkoslovaške narodne banke inž. Šoii-rek v Belgrad, da se bo pogajal z našo Narodno banko. L Od zob in iz ustne dupline je treba odpraviti vso nesnago in naslago. To dosežete, če negujete usta in zobovje z ODOLOVO ustno vodo in z ODOLOVO zobno pasto. ODOLOVA ustna voda prepreči neprijeten vonj iz ust, ODOLOVA zobna pasta pa pobarvanje zob. Borza Denar Dne 4. maja 1936. Nespremenjena sla ostala le Berlin in Curih, dočim sovBi drugi tečaji popustili. V zasebnem kliringu je avstrijski šiling na ljubljanski borzi popustil na 9.14 9.24, na zagrebški pa na 9.13 9.23, na belgrajski na 9 1023 do 9.2023. Grški boni so notirali v Zagrebu 30.30 do 31.10. v Belgradu 31 denar. Angleški funt je no-tiral samo na ljubljanski borzi in to nelzprenienje-iio na 249.20 do 250.80. Nemški čeki so prav znatno popustili: notirali so v Ljubljani 13.60 18.80, v Zagrebu 13.4750 do 13.6750, za medio in ultimo junija 13.55—13.85, v Belgradu so notirali 13.1328 13 6328. Za italijansko liro (valuto) so plačevali denarni zavodi 3.13—3.18, za dolar pa 49.50- 50. Ljubljana. — Tečaji s primom. Ani6terdam, 100 hol gold. . . . 2071.00-2985 60 Berlin, 100 mark...... 1750 08—1769 95 Bruselj, 100 belg...... 739.54— 744.60 Curih, 100 frankov..... 1424.22—1431.29 London. 1 funt.......216.84— 217.89 Newyork. 100 dolarjev .... -1813 94—4380.25 Pariz, 100 frankov.....288 25— 289.69 Praga, 100 kron......180.61— 181.72 Promet na zagrebški borzi je znašal brez. kompenzacij 1,964.171 Din. Curih. Belgrad 7, Pariz 20.2«75. London 15.2675, Newyork P07.75, Bruselj 52 075. Milan ■24.25, Madrid 41.95, Amsterdam 2ojmovan nacionalizem! Tisto, čemur se pravi: bolgarofilstvo, ger uanofil-stvov srbolilstvo... In zakaj? Cetnu? Tu je v krogu svoje družine tudi tiho umrl pred konec leta 1927. Pisati je Borisav Stankovič začel še v gimnaziji. Začetki so bili, kakor sam prizna, sila težki. V začetku je pošiljal svoje novele vsem mogočim uredništvom, pa so mu jih po vrsti vračali, šele ko je izdal jirvo knjigo novel z naslovom »Iz sta-rog jevandjelja« (1899.), se mu je odprla širša jx>t in so ga bolj uvaževali. Ta prva njegova knjiga ima posebno zgodovino, neprijetno za pisatelja: moral je podpisati menico na 150 dinarjev, drugače bi založnik kniige gosto igrana ljudska igra »Ko-štana« (tiskana trikrat v posebni knjigi), ki je kasneje tudi služila kot ogrodje za opero z istim imenom. Približno v teh letih je napisal (udi drugo strasnto dramo z naslovom »Tašana«, kalere pa danes nimamo v celoti, ker je pisatelj natisnil samo fKJsamezne prizore v nekaterih revijah, dočim je rokopis dovršene drame izgubljen za časa svo"tovne vojne v Nišu in pisatelj kasneje dela ni ne hotel ne mogel iznova napisati. Glavno in najbolj znano Stankovičevo delo pa jc roman iz vratij-skega življenja »Nečista kri«, ki je izšel v prvi izdaji 1. 1911 v Belgradu. 1. 1917 v Ženevi (cirilica) in v Zagrebu (latinica, prilagojen hrvaškim čita-teljeni). Razen tega je Bora Stankovič napisal še precej novel in kratke proze, ki je pa razmetana po dnevnih listih in revijah in je sam ni zbiral v primerno zbirko. Pač je približno vse, kar je napisal, brano v seriji njegovih Zbranih del, ki jih je izdal poseben odbor kmalu po njegovi smrti. Izkupiček te izdaje je bil namenjen za joostavitev sfiomenika Bori Stankoviču v Belgradu, vendar je videz, da je šla zelo počasi in slabo v denar in o njegovem spomeniku ni nobenega sledu, dasi bi ga med prvimi zaslužil. Sploh jc treba reči, da je zanimanje merodajnih za Boro Stankoviča strašno padlo in da so ga čisto pozabili, kljub temu, da je Jovan Skerlič napisal zanj: »To je možda najjači talent, koji je ikad bio u srpskoj književnosti.« Do literarnega slovesa je Stankoviču največ pri|3omogel isti Skerlič, ko se je razpisal v »Ko-stani« in prizanal nje S prizanal njeno vrednost. »Koštana« je ostal« najpopularnejše delo na bclgrajskem odru. "akrat mu je tudi država priskočila na pomoč, da je mogel leto dni preživeti v Parizu (1903).). Kasneje so se ga redko s|5ominjali. Zanimiva je veriga njegovih poklicev v tir.idniški kariieri; bil je carinski uradnik, pa davkar, potem kontrolor za državne trošarine v Bajlonovi pivovarni, nazadnje pa uradnik v prosvetnem ministrstvu. Stankovič je bil elementaren književni talent Književno ni kar nič izbrano vzgojen. V začetku je bral malo resnih del. Pozneje je bil nekaj časa tesno navezan na poljsko romantiko, jx>sebej na Sienkiewicza. Tudi ta e|>oha je prešla. Ko je dozorel, je največ bral od Rusov Turgenjeva in Dostojevskega (zlasti »Zapiske iz mrtvega doma« in »Uboge ljudi« je imel rad), od Francozov pa Dau-deta in Maupassanta. Vendar ni razen Dostojevskega nihče izraziteje vplival nanj. Zato, ker je bil preveč samosvoj in avtohton umetnik. O književni plodnosti pri Stankoviču sploh ne more biti govora. Tudi ni občutil tiste radosti pri ustvarjanju, ki je lastna skoraj vsem ustvarjalcem. Sani j" izjavil: «Ne, jaz ne delam rad. Ir. ležkc je; je, kakor da človek začne kopati,..« Posebno |x>glavje je Stankovičcv stil, radi katerega so ga tako jx>gosto in ostro napadali. On prav za prav niina stila. Tistega in takega, kakr šnega predvidevajo salonske jjoctike. Elementar-nost, ki je osnovna |>oteza vsega Slankovičevega ustvarjanja, je |>rav tu prišla s |josebuo silovitostjo do izraza. Skoraj v celoti je Slankovič dialektičen pisec in trd oreh za prevajanje. Tako pomeni precejšnjo mero poguma prevajati niegova dela. V leni oziru je tudi slovenski prevod »Nc čiste krvi« precej daleč od originala, ki je poln arhaizmov. turških besed lokalnega jioniena. z ve jico deljenih parentez, vmesnih stavkov, da o nezaključenih sploh nc govorim. Njegov jezik je ko da ga ni človek pisal, ampak vulkansko bruhal ii sebe. Da končam. Stankovič je silen, hudourniški li lični, ne epični talent, kakršnega v slovenski književnosti sploh nimamo Zrasel je na vročih tleh jugoslovanskega juga, ostal do konca zvest svojemu rodnemu kraju in napisal en roman. »Nečisto kri«, ki bo ostala kot 4io elementarne balkanske književnosti. Tone 1'otokar Življenje, ki ni življenje Kako živi delavec v sovjetski Rusiji? Komunistično propagandno časopisje po navodilih Moskve neprestano piše in govori, da jo sovjetska Rusija . država delavcev iu kmetov, da je v sovjetski Rusiji uresničen ideal delavskega raja«. V resnici pa je treba ugotoviti, da se delav-slvo nikjer luko ne priganja k delu in nikjer tako ne izkorišča. Nihče menda ni več lako lahkoveren, da bi ie verjel, da v sovjetski Rusiji res vladajo delavci in kmetje. Saj je znano, da rusko ljudstvo vlada diktatorska družba maloštevilnih ljudi, katerih namen je s pomočjo sovjetskega režima v Rusiji priti po vsem svetu do oblasti. Iver se boljseviška svetovna revolucija ni bolel,-i uresničiti, je sovjetski diktator Stalin hotel- v svoji sovjeski Rusiji zgradili podlago za svetovno revolucijo . V ta namen je bilo treba loliko vojaških in vojaško-gospodarskih priprav, da bi se so-vjetija osamosvojila od inozemstva in posegla v tok svetovne zgodovine. Vse to pa je naložilo na ramena ruskega ljudstva toliko gorja in žrtev, da se mora človek zgroziti. Zato, da so sovjeti mogli zgraditi tak vojni instrument, kakršnega imajo danes, ki na jograža svet, je bilo žrtvovanih na milijone ruskih ljudi. V dokaz, kako danes živi sovjetski industrijski delavec — razmere sovjetskega i>oljedel«kega delavstva so še mnogo slabše — naj služijo naslednje šlevilke, ki so vse vzete iz sovjetskih virov: Povprečna mesečna mezda ruskega delavca znaša 174 rubljev. Od tega zaslužka pa je treba odšteti celih 20% za davke in za razne dajatve za strokovne organizacije, prisilna posojila, obrambno organizacijo itd. Povprečnemu ruskemu delavcu torej ostane na mesec 130 rubljev 20 kopejk. ali na leden 30 rubljev 03 kopejk. S tem denarjem sc mora ruski delavec preživljati in oblačiti. Kakšne pa so cene? Najvažnejši živež ruskega delavca je pač kruh, ki stane 75 kopejk kilogram. Ce ruski delavec vsa k dan porabi 1 kilogram kruha, plača zanj na teden 5 rubljev 25 kopejk. Ruski delavec potrebuje na dan najmanj 1 funt zelja po 26 kopejk, kar znese na teden 1 rubelj 75 kopejk. Nadalje porabi ruski delavec vsak dan kakih 200 gramov ajdove kaše, kar znese na teden 6 rubljev 2 kopejki. Slednjič si mora ruski delavec vsak dan privoščiti kakih 300 gramov krompirja po 35 kopejk za kilogram, kar znaša na teden 73 kopejk. S tem je pa tudi že vse povedano, kaj si ruski delavce za svojo hrano sme privoščiti. Poloii lega sme kupiti še za kuho pol funta olju iz solnčnic, kar stane tri rublje 3 kopejke in morda še pol funta rib na leden, kar stane R7 kopejk. f'o računaš za j čaj, sladkor, sol, tobak in drugo drobnarijo štiri j rublje 50 kopejk nn teden, je ruski delavec od svojega tedenskega zaslužka 30 rubljev 90 kopejk : za lako skromno prehrano že izdal 22 rubljev 52 I kopejk. Ostane mu še 8 rubljev -1-1 kopejk na teden. Kaj naj si kupi s temi? Ali morda slanine, ki je novembra meseca 1. 1035. v Kijevu v državni prodajalni veljala 18 do 20 rubljev kilogram? Ali naj kupi gnjati, ki je veljala 18 rubljev kilogram? Ali naj kupi klobaso, katera je po uradni ceni meseca j septembra 1. 1035. veljala 0 do 25 rubljev kilogram? Vsakdo bo uvidel, da si s to plačo ruski delavec tega in takega ne more privoščiti. Toda za tistih tedenskih 8 rubljev 41 kopejk mora skrbeli še za obleko, čevlje, stanovanje, iroeajo, kako slabotni in razcapani so videti ljudje po večini v Rusiji. Vso te številke pa veljajo za delavca, ki je samec. Delavec pa, ki ima družino ter mora skrbeti za ženo in otroke, ima isti zaslužek, stroške pa seveda toliko večje. Sovjetski delavec namreč, ki ima otroke, ni deležen nič večje plače. Pri vsem tem pa ne more od svojega zaslužka delavec prav nič dati za svoje kulturne potrebščine, ne more si kupiti ne knjige, ne slike in svojim otrokom nobene igrače. Vse te številke so povzete |>o urciniii sovjetskih virih in dokazujejo, kako prazne marnje mlatijo tisti, ki obetajo delavcem rešitev, če se oprimejo komunističnega ideala. 10 dni zaprti v zlati jami Letalčevn smola. Na sliki vidimo glasovitega francoskega letalca Drouilleta, ki je francoski policiji izmaknil svoje zaplenjeno letalo ter hotel z njim v Abesinijo. Nesreča pn je hotela, da je moral v Italiji pristati, nakar so Italijani letalo zaplenili, njega pa internirali. Moža so pripeljali v Rim, kjer so ga na trgu sv. Petru, kakor kaže naša slika, filmali ter tudi pogovor z njim i>" radiu prenašali V Novi Škotski v Kanadi so pred kratkim na čudovit način rešili dva moža, katera sta celih 10 dni bila zasuta v zlatem rudniku. V spremstvu lastnika rudnika sta njegova dva prijatelja, zdravnik dr. Robertson in pa Alfred Scadding šla v zlato jamo, katera pa se je takoj za njimi podrla. Takoj so v6e tri začeli reševali. Sto delavcev je začelo kopali rov skozi zasuto jamo. da bi jih rešili. Toda sredi kopanja se je vnovič udrla skala i in zasula vse, kar je bilo žc izkopanega. Ker na j ta način niso mogli do zasutih mož, so začeli vrtati 1 rov skozi živo skalo. To kopanje pa je bilo težavno | in je trajalo celih 10 dni. Končno so ponesrečence I dobili. Toda lastnik rudnika je zaradi izčrpanosti ; medtem že umrl, njegova dva gosta so pa rešili 1 živa, čeprav zelo onemogla. Na naši sliki vidimo, : kako so rešena dva pripeljali iz rova. Skrivnosti morskega dna Dedič faraonov vendar Ic drugačna kakor pa smo včasih mislili. Poprej so ljudje večinoma mislili, da jc morje spravljeno v nekakem čebru. Sedanja dognanja pa nam vele, da to ni res, ampak, da jc morsko dno prav lako. kakršno je tlo sulic zemlje. Morska tla so namreč prav tako razvila na vse slrani ter navzgor, kakor suha zemlja. Vse oblike, katere vidimo na suhi zemlji so tudi na dim moria. Kar se zlasti tiče Atlantskega occana, jc treba povedati, da sc po njem od severa proti jugu vleče gorski hrbet, ki se docela sklada s črto, katero delo evropsko-afriška obala na tej in ameriška obala na oni strani. Na obeh straneh pa ta gorski hrbet pada v veliko ravnino, ena sc vleče proti livropi in Afriki, druga proti Ameriki. Najvišji vrhovi lega podmorskega gorovja pa so otoki, ki se vidijo iznad morske gladine. To so med drugimi otoki: Azori (stranski vrh), otok SI. Paul, Ascension, St Helena, Trislan do Cunho, Grugli in Bouvct. Na oni strani ravnika pa preseka gorovje nekak žleb v višini rta Palmas-Bahia. Ta jarek čez podmorsko gorovje sc imenuje žleb Romanche, po ladji »Homanchc«, katera jc leta 1882 prvič tukaj merila morie Ier ugotovila to podmorsko zarezo v morskih llcli. Ta nova dognanja nam razlože ludi skrivnost morskih lokov. Morski tokovi sc ravnajo po podmorskem gorovju. Ta dognanja pa nas vnovič spominjajo na pripovedko o deželi Atlantidi, o koleri pripovedujejo žc stare grške pripovedke. Nekoč v sivi davnini sc jc baje v morje pogreznila lepa dežela, katera sc je imenovala Atlantida. — Omenjeno ekspedicija je na podlagi svojih merjenj izdelala tudi nov zemljevid podmorskega sveta. Ta zemljevid nam razločno kaže to dc/.elo Atlantido. Na podlagi lega zemljevida bodo sedaj ljudje velike domišljije lahko bajali zopcl nove bajke in pripovedke. Seveda bi bilo šc mnogo boli zanimivo, ko bo kdo mogel dognati, kaj vse se skriva v tleli podmorske dežele, v kalen so nekoč tudi prebivali ljudje. Za znanstvenika jc pa uspeli tc ekspedirijc samo dokaz vce, kako čudovito sc spreminja obličje naše matere zemlje. Od leta 1925 do 1927 je merila in preiskovala dno Atlantskega oceana ladia »Meteor«, katera ie premerila ves occan Sedaj so učenjaki, ki so pri tej ekspediciji sodelovali, izdali poročilo o tem svojem delovanju in uspehih. To poročilo nam sedaj nudi docela nov vpogled v globočino Atlantskega oceana ter nam dokazuje, da so morska tla Vezuv je zopet pričel delovati. Na sliki razločno vidimo sorodni vslorn se lavo. Patenti avtomobilskih tovarn 300.000 dolarjev odškodnine je morala plačati znana ameriška tovarna avtomobilov, avtomobilski tvornici Hudson Terraplane, posestnici patenta magneto-električnega izntenjača brzin, ker je opremila nekatere svoje poizkusne vozove s takim iz-menjačem brzin. Patent so hoteli obiti s tem, da sc izmenjača brzin namesto na volan montirali na armaturno desko. Po odloku sodišča bodo zdaj le avtomobili Hudson Terraj?lane opremljeni z mag-neto-električnim izmenjačem brzin. Neverjetno je, koliko je vreden (a patent, ako se pomisli, da je 300.000 dolarjev v našem denarju skoro šestnajst milijonov dinarjev. Novi egiptovski kralj Farouk je sedaj zapustil Ang lijo in se odpel jal v Kairo. Pred odhodom mu je delala v Doveru častni š palir četa škotske pehote. Egiptski kralj Fuad ie umrl in njegovo dedi- j ščino bo nastopil njegov sin, jirestolonaslednik Farouk. Časnikar takole popisuje okolico in hišo na Angleškem, kjer se je vzgajal mladi novi kralj. Kenry House v Kingston Hille leži blizu tako zvanega Regents parka. To je gosjx>ska dvonadstropna hiša sredi starinskega vrta. S ceste, po kateri drdrajo avtobusi, ne moreš videti hiše, ker jo zakriva visoko drevje. Skozi park vodi kakih dvesto jardov dolga pot, okoli po vrlu pa se razprostirajo prostori za tenis in boksanje ter lihe klopice. Misliš, da vidiš pred seboj hišo častitljivega angleškega patricija. Am|>ak pazljivo oko bo kmalu zagledalo policista, ki mirno patruljira pred hišo, jjozneje bo zagledalo še nekaj sj>rehajalcev, ki se sprehajajo j)0 parku. To pa so v resnici detektivi. V tej hiši prebiva sin egiptskega kralja Fuada, prestolonaslednik Farouk. Mlad je še, saj ima šele lfi let. Pravkar se je pripravljal, da bi bil vstopil v angleško vojaško akademijo Royal Military Aca-demy v Woolwichu pri Londonu. Očetova smrt pa je ta načrt prekrižala. Angleška javnost se za tega mladega gosta do zadnjega ni prav nič zanimala. Šele, odkar je bil obolel kralj Fuad, so angleški časopisi začeli več pisali o njegovem sinu. Mladi princ je visok in slok. Po očetu je podedoval sinje modre oči in kostanjeve lase, f>o materi kraljici Nazli pa ima nežno pol t. V javnosti ga je redkokdaj kdo videl. Njegov kraljevski oče ie hotel, da so sin lako vzgaja, da ne bo javnost nič o njem vedela. Živi naj'čisto sani zase. Kadar bo dokončal svoje študije, tedaj so njegovo ime lahko začne imenovati v javnosti. Način njegove vzgoje je bil natančno določen. Prinčevo vzgojo sla nadzorovala sloveči raz- iskovalec libijskih zelenic Ahmecl Hasanein bej ter bivši policijski šef v Kairi general Masri j>aša. Ker je že od otroških let imel Angležinjo za vzgojiteljico, govori angleško kakor rojen Anglež. Uči se tudi francosko, zgodovino, zemljepis, matematiko, kemijo in fiziko. Dvakrat na leden je obiskoval pouk na kraljevski vojaški akademiji v Wool-vvichu. Kralj Fuad je hotel svojega sina čisto jjo angleško vzgojiti. Zato v vseh prostorih hiše Kenry nikjer ne naletiš na kakega egiptskega služabnika, ampak jc vsa služinčad le angleška. Tudi kuhinja je angleška. Prestolonaslednikov osebni komorilik jo bil tudi Anglež. Sedaj, ko bo tako vzgojeni prestolonaslednik nastopil prestol, se bo angleški vpliv v tej zgodovinski deželi še bolj okrepil. Angleška javnost je doslej spoštovala željo kralja Fuada in se je le malo zanimala za njegovega sina. Le redkokdaj so časopisi prinesli kako vrsto o mladem možu, katerega so pač smeli imenovati svojega najuglednejšega gosta. Tako sc je prestolonaslednik Farouk lahko mirno pripravljal na svoj vladarski jioklic. Edina njegova zabava in razvedrilo je bilo, ko je ob jx>1 7. zjutraj na svojem konju odjezdil na sprehod. Nato pa je ves dan do večera sedel med knjigami, v katerih se je mladi princ tako preprosto vzgajal. Pravijo, da ima bodoči egiptovski kralj veliko smisla za tako šparlan-sko vzgojo. Njegova edina želja je vedno bila, da bi v vsem mogel ustreči svojemu kraljevskemi očetu, kateri je sedaj zatisnil oči. »Že večkrat sem se čudil, da imate nekam rdeč nos! Zakaj neki?« »Da, življenje mi je zadalo marsikak hud udarec.« »Čudno, da vedno le na nos!« »Ali ste že slišali, da se je gospodična Dolžinska, ki ima sto tisoč dinarjev dote, zaročila z mladim Brbljinskim, ki je prava ničla?« »Saj se to imenitno ujema! Oba skupaj dasta potem kar en milijon,« Speti Razpis Uspel nastop slovanskih boksarjev V nedeljo zvečer je priredil Slovan v dvorani Delavske zbornice propagandni nastop boksarjev. Nastopili so v celem štirje pari, katere so sestavljali težkoatleti Slovana, SK Kamnika in Zagreba. Občiustvo je precej napolnilo dvorano, prireditev sama pa se je začela z 20 minutno zamudo, kar bo treba v bodoče odpraviti, če hočemo, da naj ljudje v večjem številu obiskujejo tovrstne športne prireditve. Kot prvi par se pojavita na odru Kosec od Slovana in Dobovšek od SK Kamnika. Atleta spadata v poltežko kategorijo. Izvedla sta tri runde po 3 minute, borba pa je ostala neodločena. Kosec je tehnično boljši, dočim je Dobovšek žilav in dela preveč s silo brez potrebne tehnike. V lahki kategoriji sta nastopila Devčič, prvak Zagreba in Kome od Slovana. Devčič je tehnično nadkriljeval svojega nusprotnika in je zato po točkah zmagal. Tudi ta borba (kakor obe naslednji), je trajala trikrat po 3 minute. Hladni (Zagreb) in Baloh (Slovan) spadata v srednjo kategorijo. Med njima se je razvila ogorčena borba. Hladni-ju so je poznala rutina, ki si jo je pridobil pri raznih nastopih, dočim je Baloh zelo ofenziven in izredno žilav, kateremu se obeta na tem športnem polju še lepa bodočnost, če ho redno in sistematično treniral boks. Za zaključek sta nam servirala Fic (Slovan) srednja kategorija in Zagrebčan Kamenjaševič, poltežka kategorija, prav lepo tehnično borbo. Ugajal nain je zlasti naš mojster Fic, ki se je proti precej težjemu nasprotniku izborno uveljavil. Borba se jo končala neodločeno. Slovanu smo za ta večer prav hvaležni, kajti to športno panogo je treba bolj razširiti med naše fante, katerim manjka borbenosti in spretnosti. Ako bi imeli nastopajoči atleti več težjih borb za seboj, bi bil uspeh še večji. Malo več javnih nastopov in fantje si bodo pridobili ono rutino, ki je zlasti pri boksu potrebna. Bralstvo: Gorenjec 8:2 (311) V nedeljo se je odigrala eua najvažnejših pro-vincijalnih prvenstvenih nogometnih tekmovanj. Na igrišču Gorenjca sta si stali nasproti moštvi dveh jeseniških rivalov. Ob precejšnji nervozi igralcev obeh klubov je sodnik ločno ob 4 dal znak za pri-četek. Prvi gol jc padel takoj v prvi minuti v korist B. in po krivdi vratarja nasprotne enajstorice. V 8. minuti G. iz kornerja izenači. V drugi polovici prvega polčasa se pozna lahna premoč B., kar je tudi povišalo rezultat na 3 : 1 za B. Gola sta padla v 32. in 44. minuti. V drugem polčasu prevzame B. igro v svoje roke, dočim G. ne igra več s tistim elanom. Posledice niso izostale; dočim je G. samo enkrat poslal žogo v mrežo B. in to v 18. minuti, je B. storilo to kar petkrat. In sicer v 2., 9., 16., 21. in 35. minuti. • S to tekmo je spravilo B. dve dragoceni točki. Sodnik je sodil dobro, imel pa ni težkega stališča radi discipliniranosti obeh moštev. .šport t Trbovljah. V nedeljo, dne 17. maja 1936 ob priliki 10 letnice Amaterja se vrši nogometni turnir klubov Trbovelj, Zagorja in Hrastnika v okviru Amaterjeve proslave na igrišču Amaterja. Prvak turnirja dobi lepo spominsko zastavico. Točen program se bo še naknadno objavil. Kot glavno zaključno tekmo v proslavi- bosla nastopila SK Ljubljana in Amater. Celotna Ama-terjeva proslava bo posvečena rudarskemu športu, osobito pa lahki atletiki, ki je še pri nas v prvih povojih in je že sedaj mnogo zanimanja za to ve-jiko športno slavnost. Z nedeljskega športa. Hermes je priredil IV. propagandni turnir, katerega so se udeležili igralci Ilirije, Hermesa, češkoslovaškega table-tenis kluba iz Belgrada, dalje Zagrebčani in Celjani. Prehodni pokal si je izvojevala Ilirija, kar je lembolj važno, ker se je prvikrat zgodilo, da je pokal ostal v Ljubljani. — V Zagrebu so se vršile tekme sabljačev za prvenstvo Jugoslavije. To tekmovanje je bilo važno še prav posebno zato, ker je veljalo obenem kot izbirno za berlinsko olimpijado. Naša Ilirija se je odlično držala, saj je zasedla sama prednja mesta. Celjski šport. V nedeljo 3. I. m. se je vršila na igrišču pri Skalni kleti drugorazredna prvenstvena tekma med SK Olimpom in SK Jugoslavijo. Kljub razmočenemu terenu in dežju v drugem polčasu sta obe moštvi nudili dosti dober nogomet. Zmagalo je moštvo Olimpa v razmerju 7 : 1 (5 : 1). Rezultat pa je sodeč po poteku igre previsoko izražen. li LNP. Ijji»Mj«uwka nfrninntna pod&vez.a -se ,1e. ftreeelila iz Pražaikovc ulice 8 v Beethovnovo ulico s, pritličje, lervo. Istotam so nahaja pisarna SK 1/jub-Ijane. Propagandnega inhkooMotiskngn meeting« kot prireditve po dolžno*!! ftportmegn kluba Amalcr v Trbovljah, dno 17. maja lfeifi. fiimrtui klub Amater v Trbovljah priredil v nedeljo, dne 17. maja 1936 v proslavo 10-Ietnlcn avo.loga okslojn, katere pokrovlt«ll»fevo je nrevz.ol ban drav.-akc banovine goftpod dr. Marko Na-t-lučeu. Propagandni liihko-atleNki meotlmg kol prlrodil-lov f"' dolžnosti združeno s prniiaguiiHluo wtafeto »koTil Trbovlje. Propagnndituv Štafeta sko/;! Trbovlje »c vrSI oh 2 popoldan in vsebuje proge 700 X ->'•> 3UI X f m X bu m X m. Propagandni! meoting prič-ne ob 1.1 nn igriAčn Amaterja Pravico nastopa imajo v*i verificirani i,n novorificivanl atleti klubov članov .TI,AZ-e. Prijavo * priloženo prijavnilno Din 5 7,a lo*ko in osebo IMn 1.1 zn nioAtvo, jc 'poslati nn naslov: B<>-,st'lč. Tone, Trbovlje nn.jpoz.nejc do 1(1 maja ah E. Naknadne prijave kntoor tudi prjimve lire* ini.tavnln« »e ne sprejmejo. Nagrade: pri .1 tekmovalcih 3 lapo okmmo iizdelano prlmianlcc, pni več kakor 5 tekmovalcih 3 pTizw»iiiice za poedino disciplino. I« to valja tudi z,a moštva: od nagralonih moštev ilobljo tudi vrt Ma.nl nrittnaui-ce Tekmovalna proga h" za*rtaua na Igr.lSču. Tekmovanje se vrM po r>ravilih .TLAZ-«. Program in vrstni red dlsoMIn jo naslednji: 1. trik 100 m .teniorjii, 2. met disk« semonii, 3. Tkok v Vtfilno z. anlctom «eniorl,l, t ion m tunlorlil T., .1. tok tn« m sonlor.il, R. met diska 1.5 kg jnniorji C., 7. met kopja nenlonli, R. tek inn m jnniorji O.. !> »kok V dal lavo son.iorj.i. 10 skok v daljav« iumor-.M f\, lil. tok 1«*) m seniorji, l'i. tromkok tidiionH, 13 met Vom-ia n'A .V- .h",iin ,l0?'! st' vrt5i na nrogi Slovenj-KTndee—Oclle In anml je ton km r mednarodna kole «ars.ka dirka uod pokrovilelislvoin bnna dravske banovino g. dr. M.anka Nat.laAma Vabimo vse tnvarlšl.e -J ie'ln,ir,"ri'lno ai*'ti'1'n.lo za .»InojfevHno udelrabo dVrkafev. Rawl«aiKi jc .10 krasnih dai-il f>A Slovan. Danes zvečer .1 main ob -H se vi'SI V gosi dni KruSič redna .»Iborovn ^e.in. Ker le sola z,Slo v,-17.11.1. prosimo vae odbornike, d« se W|« sigurno Ptuj Zaradi Jemale napake bi bili lahko na videz za 10 let starejši Ena barva Dudra bi lahko učinkovala, da bi bili vidati mladi m da bi bila dana Vaši koti nepopisliiva lepota, dočim lahko druga barva tako učinkuje, da ste videti stareiši. Dei-stvo. da ste brtnetka, ne pomeni. da morate uporabliati puder brinet ali temni rachel. če pa ste blondinka, ne pomeni, da morate uporabliati bai puder naturelle. Pametni aafiin izbi-rani« pudra le ta. da poizkusit« Sest raznih barv na jvoiem licu in potem oroučuiete učinke Razen tega morate ut»orabliati puder, ki se obdrži na koži, da ni .treba ves dan pudrati nosu in brade. Vsako vrst' dobrega pudra lahko pripravite do tega, da se prepoji koži: če dodate vsaki Skatlic; po eno žličko »smetanove pene«. V pudru To-kalonu ie primešana v pravilnem razmerju • smetanova pena« naifineišemu. na zraku sušenemu pudru. Ta puder ne jmšča »leii na koži in po enkratni uporabi bo»te imeli osem ur prekrasno polt, Barva je preizkušena s pomočjo novoizumlienaga stroja, ki nikdar ne napravi kake napake. Vsako iutro uporablja 5,000 000 žena puder Tokalon. Izsledena nevarna tatica. Pred kratkim se je pojavila v Ptuju mlada ženska, ki se je kretala navadno okrog manufakturnih trgovin. Ko je opazila, da je v trgovini več strank, in da je trgovsko oceb-je zaposleno, se je pojavila v trgovini iu zahtevala najfinejše blago, posebno svilene robce. V navalu je porabila priliko in z bliskovito naglico pospravila ukradene stvari v že pripravljeno torbo. Kupila seveda ni ničesar, temveč se je poslovila s kakim izgovorom. Trgovec je prišel na sled tatvini šele tedaj, ko je bila tatica že na prostem. Pritožbe o tatvinah so se pri policiji množile, vendar i se je ženska znala izsleditvi spretno izogibati. Končno pa se je ptujski policiji vendar le posre čilo nevarno tatico prijeti. Na stražnici so ugotovili, da je identična z 26-Ietno Angelo Horvat rojeno Kamni, sfanujočo v Apačah pri sv. Lovrencu na Dravskem polju. Nadalje so ugotovili, da je kljub svoji mladosti že večkrat radi prestopka in zločina tatvine predkaznovana. Na obvestilo ptujske policije so orožniki na njenem stanovanju izvršili hišno preiskavo, pri kateri so našii celo skladišče ukradenega blaga. Ustanovitev šahovskega kluba. V P-tuju so ustanovili šahovski klub. Pri ustanovnem občnem zboru je bil izvoljen za predsednika dr. Jurij Sluga. Muzejsko društvo v Ptuju bo imelo v sredo 6. t. nt. ob 18 svoj redni občili zbor v mestnem muzeju. Produkcija G"asbene matice Zadnja produkcija gojencev Glasbene malice ljubljanske je prikazala uspešno delo v zmislu an- ! samblske reprodukcije; in sicer smo spoznali izvajalske sposobnosti, ki jih ima po eni strani mladinski orkester in po drugi mladinski pevski zbor. Orkester vodi z velikim občutkom za glasbene estetske vrednote in z visoko mero zmtsla za umet-ško vzgojo prof. Karel Jeraj. Vsaj tako je bilo mogoče sklepati iz podajanja, ki ga je zmogel ta mladinski orkester, ko je izvedel dve krajši eno-stavkovni skladbi (Ole Bullovo -Melancolie« in K. Jerajevo Tožbo za umrlim kraljem in apoteozo-, ki jo je skladatelj ustvaril v ekspresijonistični izrazni smeri) ter daljšo Stamitzevo -Simfonijo v šlirih stavkih, ki je po svojih osnovnih simfoničnih /Sazznanila Liubljana l Morno službo imajo lekarne: mr. Sužiilk, Ma-rij-iu trK •>; uir. Kuralt, (io*wiwvotf>ika c. 10 in n\r. Bo-h'iiiec ded«, Rimska c. 31. I Uckliški odsek proxv, društvo bjubljanit — mesto lina diunos /»voftor ob s rciVni Mvtantfk v smlri l»«>-»l>odarftko /vovhi. Vw viibljonol — TajdiRMi. I Kino Kodeljcvo f.ffra dam oh in Jutri jxt '/.nižau i Vstopnini -Dušico«. Cerkveni vestnih Bratovščina sv. Rešniega Telesa bo tinevla avojo mofiočno pobožnost v čotrtok 7. maja v urftnlinniki cerkvi. Zjutraj oh potih bo prva sv. rnaSa, ob |k>1 6 pridiga tn ob (» rv. nuišn z blagoslovom z,a žive in rajno ude bratovšti-ne. Vabimo vtso častijo*- srv. ltošnjuga Telesa, da se udeleže evhatii«tU5»ne iH>lK)žno«iti v uršu-llnoki cerkvi. Radio Programi Radio Ljubljana t Torek- .i. maja: II Solsikn ura: Ko p+ič.ki gnezdijo tg. prof. Hat'aC.1 tlačar). 12 Slavni dirigent (plošče). 13.« Vrcmenakn naisived, jioroc-ila. 13 Naiioved »"'8«a, o-b.lava flivireda, obvestila. 13,15 Srainli igrajo (ploMe). Vreinc.ntiko poročilo, lKirv.ni tečaji. IS llnlctua gla«l>a (ll-ad.ijuki oi«kp»terK IS.10 Filozofija indriinicga gospodarstva — prcgleved časa, vramenuka napove.d, jKiroiMin, objava spo-rodav- obvestila. 10.311 Noe. ura: Kako naj vz.gojimo z.ilraV naraSčaj {dr. KosiIč |z Belgradu). 2(1 Za z.nbnvo in Oddih. (Godba, pesmice iu z.voSite Šale. — Sodelujejo: Badijskl orkenter, Rodljnkl Jazz, člani Nar. glct. im Plošče). 22 Sajioved rasa, vremoii.sika napoved, izročila, objnvn »porerln. "22.Iti Pcsind narodo* (Kadi.tski orkenter). Dragi programi: Torek, j. maju: llelniad /..- lil..'.o Orkestralna glasih. 20.25 Petje. 21 Moz.aTlovo serenadc. /Jclprail II : 14.05 Alcksi^evo predavanje o jngo.dovn4is.kih /.a u i in i vostih. — Zafjrelt: 20 Vokalni .koncert. 20.311 Branili trio. 22.15 Plesna g.la.sbu. — Dunaj: 20 U.-idijski orkestor. 23.10 Dunajske vl-Je. 23 Orgle. 23.43 Nabavni koncert. — BmHihpeitn: 1!) 15 Poljski koncert. 20..10 Dolocsiko-vn opereta Vijolica iz. Parme . 23.lft I.ahka glasim. -Trst-Mllan: 17.15 Plesna glasba. 20.35 Prciuks opere. — Hhn-Bari: 17.15 Zabavna glasba. 20.35 Igra. 21.35 Komornim glasba, naUt plesna glasba. — Prana: 20 15 Koračnice Iz, Napoleonovih časov. 21 Orkenlralni iu vokalni koncert 22.15 Plošče. -- I'ariavn: 'ti. 10 Simfoničen koncert. 22.30 Plošče. — llrilin: 20 1i> Lortviingovn komična opera Or-ožar-. — Konit/sbern: 20.10 Ve^e.nii koncert. -- Hamburg-Stuttgarl: 20.10 MnjuiSki večer potezah kaj prikladna za mlade instrumentaliste. — Pa tudi mladinski zbor, ki obsega bogato šlevilo (čez 80) otroških glasov, se je izkazal kot lepa izvajalska skupnost, ki jo vodi nasproti umetnosti z ljubeznijo in |)ožrtvovalnostjo prof. Viktor Šonc. Zbor je zapel 10 lepili mladinskih pesmi slovenskih skladateljev Jenka, Sattnerja, Adamiča, Premrla in Kogoja z iskrenim izrazom in v dobri melodični zgrajenosti. Tako je bila produkcija, ki se je vršila pred dovolj številnim oličinstvoin v Filharmonični dvorani, dokaz resnega vzgojnega dela. V. U. Dubllcmskc glMlnUttt ..........................................r-----1" i umri m i m wn— DRAMA: Začetek ob TU, 0. maja: Prva legija. Kol C. MarStarsiiiD olcdolUte Torok. 5. maja oh 20: Sv. Anton, meh raljubljenih pa t.ron<. Znižane oenc. Sreda, S. mnjn: Zai>rtxi. Potrtok, 7. maja ob 20: «Direktor OamiKH. V konint Združenja gtadalMkih Igralce^.. Z«riiiwie cmie. Zed njič. Krajevni Šolski odbor v JavornlSkem Rovtu p. lavorntft, Gorenjsko razpisuje obnovo 'karpe okrog vrta v izmeri ca. 100 tn. Ponudbe se vlagajo pismeno do 15. maja t. J. do 16 ure. Potrebna pojasnila daje upraviteljstvo narodne šole v Javorniškem Rovtu Marijine kipe za maj v vseh velikostih od najfinejše do priproste izpeljave kupite po najnižji ceni v trgovini H. NliMAN, Ljubljana, Kopitarjeva ul.it.2. L. Ganghofer: 78 Scail Jftubcctus Roman Molče jo je poslušal in nekajkrat pokimal predse. Previdno je začela Horneggerica govoriti o Bernbichlu, o nekem kmetskem sinu. »Miihltaler se piše. Ali ga morda poznaš?« Ko je Francc ravnodušno odkimal, se je olajšano oddahnila, a se vendar še ni mogla čisto pomiriti, »Fant, povej mi odkrito: ali mi nisi ničesar zamolčal?« »Jaz? Zamolčal?« je mencal France, dočim mu je upadla lica zalila rdečica. Stara žena «e je prestrašila. »Poglej, fant, poznam te vendarl Župnik ne bere boljše iz svojih mašnih bukev ko |az iz tvojih oči. Razločno vidim, nekaj te tišči.« Zamolklo je potrkalo. Horneggerica ni čula. »Govori vendar, fant, ginem od same skrbi.« Spet je potrkalo in France je vstal. .Nekdo trka na vezna vrata.« »Ne grem prej, preden mi ne poveš —« »No, če je že tako, da boste mirni. Zvečer vam povem vse. Zmotil sem se pač — pri neki, na katero bi bil prisegel.« »O presveti Odrešenik!. je zatarnala Horneggerica. »Vrh vse nesreče šc kupček žalostne Iju-beini. Prav tega jei še manjkalo!« Spet je potrkalo na vrata. »Da, da. že grem! Temu se pa mudi!« Potegnila si je s predpasnikom čez oči in odšla iz izbe. Ko je odprla vrata in je stal pred njo Pat-jchcider, je bila V mislih še vse preveč pri svojem fanlu, da bi mogla opaziti gonioleč nemir, ki je gorel v Iovčevih očeh. »Dober dan!« ie rekla in Sla pred njim v nišo- Patscheider je položil puško na klop. »Kaj pa dela?« Horneggerica je iztresla predenj svoje zaskrbljeno srce. Lovec je bil bled v obraz in ko je začela logarica pripovedovati, kaj govore ljudje, je stisnil Patscheider dlani v Jrhteče pesti. »Sem že čul o tem,« je dejal hripavo, »prav zdaj je v gostilni čolnar nekaj zinil. Tega sem pritisnil ob steno! Ne bo več stegal jezika, zdaj! A ker že o tem govoriva — liud;e pravijo, da je bil stari Miihltaler tu pri vas?« Logarica je prikimala. V lovčevem obrazu se je izostrila sleherna poteza. »Kaj je pa hotel?« »Svojega fanta išče. In smilit se mi je zares. Prav tam ie sedel, ko »dal li Lovec se je urno odmaknil stran in bojete pogledal na klop. Bil je njegov edinec. Hudo ie to, Patscheider. »Da, logarica, hudo!« Znoj je stopil lovcu na čelo. »Ali misli, da so mu fanta ustrelili? Čul nisem nič, ia bi se tu naokrog zgodila kakšna nesreča. Toda divji loveo je bit — kakor pravijo ljudje. Seveda, oče!« Patscheiderju ie glas omahoval. »Misliti si moraš, da si v lovčevi koži. Utegne biti, da ima ženo in otroke. In si mora reči: oni drugi ali jaz. Tega nima nobena žena rada, da ji prineso moža na nosilih v hišo — ker je bil oni drugi bolj uren.« Z vzdihom si ie pritisnila Horneggerica drhteče roke na sence in se ozrla proti vratom, skozi kalera so ii bili pred leti prinesli moža kroglo divjega lovca v srcu. »In če ima lovec srečo, da oinese zdravo kožo — ni da bi mu zavidali1 Stokrat si utegne reči ponoči: služba ln dolžnost! Da seveda1 Pa mu le grize dušo in stiska vrat, da mu pohaia sapa,« Patscheider ie skočil kvišku. »Nehajva rajši, 'n govoriva n Francetu' Naj nc bo nič žalosten, ker je stran od nas. Z grofom sc ne da dobro voziti. Jaz s svojim kupom otrok sem privezan in si ne morem pomagati. A France je prost. Človek, kakršen je on, najde vedno svojo pot. Gospod grof bo ze videl, kaj je z njim izgubil, j Že zdaj se kesa, Ja je bil tako nagei. Volje je takšne vse te dni, strašno! Mlada grofiča imata slabe čase gori v koči. In Schipper! Gospod Schipper! Ta mu ne more že čisto nič napraviti po volji. Ves dan robanti gospod grof —« Patsclie;der je utihnil in pogleda! proti vratom. V sobo j« stopil pismonoša. »Priporočeno pi-| smo bi imel, Horneggerica.« Logarico ie zgrabilo po vseli udih. In Patscheider je stekel v vežo in zavpil kvišku po stopnicah: »France1 France1 Pridi hitro! Pismo ie tu!« Ko se ie France prikazal na stopnicah, mu jc sko5il lovec do njih polovice nasproti. »Pismo je tu! Pismo je tu!« »Dober dan, Patscheider, in hvala za prijaznost.« V hiši jima je prišla nasproti Horneggerica s pismom. Ko ga je France z drhtečimi rokami odprl in začel brati, sla mu gledala oba napeto v obraz. Francetova upadla lica so gorela, ko jc po-i poli' mater; o »smo. »P- Dober gospod, grof ! Tasilo. Takega ni več kmalu.« Horneggerica jc pograbila pismo z obema rokama in Patsche:der ie vprašal razburjeno- »Ali ima zate službo?« France je prikimal. »Dobro?« »Ne bi bila slaba.« »Hvala Bogu!« »Če bi ne bilo zadržka.« Horneggerica se je zjokala, od veselja Takšna sreča. Kaj praviš, Patscheider! Dobil je najboljšo ilužbo. Dvesto mark ver n.i leto. In ostaneva lahko in nama ni treba zapuščati doma in ne prodajati hiše. Vse ostane, kakor je. Samo nekaj uric delj ima France do revirja.« Patscheider se je zdrznil. »Kaj? Ali pride k bogatemu tvorničarju, ki meji s svojim lovom na našega?« »Da! Drugega gospoda dobi pač, drugače ostane vse pri »taretn.« »Tako, mati? Vse? Francetov glas je zvenel hripavo. Ali niste videli, kako »e jc Patscheider prestrašil? Spomnil se je pač, kako jc gospod grof gorak evojemu sosedu, ki mu je odiedel lepi lov izpred nosa. Ves čas ic bila zamera na meji, venomer so sc prepirali naši ljudje z onimi tam čez. In zdaj naj se prijateljsko in bralrko pridružim onim drugim? In naj se postavim proti svojim starini tovarišem in proti našemu grofu? Nc, mati! Te službe ne morem sprejeti. Rajši prodam hišo in grem! V božjem Imenu!« Patscheider je zazijal in široko pogledal, dočim je Horneggerica obstala kot solnat steber. Šele čez čas je prišla io sape ;n zajccljala, - Jezus, Jezus, kaj bo rekel grol Tasilo! Potrudi! tc je. In ti —« »Mladi grof sc ni nikoli brigal za naše lovske razprtije. Če bi mu vse povedal, bi moral reči sam: ,Nc. France, to ne gre!' — Če shifrbo spre!-mom, bi bilo naravnost tako, kakor bi hotel n ■ šemu gospodu grofu v jezi eno zagosti!« »Ah, ti norec, ti norec!« je bruhnilo iz Pal scheiderja. -Mislim, da gi gospod grof ni zasluž; pri tebi nobenega obzira.« Stopi' je k Francetu : g* stresel zn ramena. »Zagrabi, France! Pov. ie boljic ko pri nas!" Ustnice so se mu nakrcn žile. »Bodi vesel, da te je spodil! Kdo ve, kaj ' ie prihranil s to brco. ki ti :o je dol!« Hripav sm>'i Rajši vidim, da me spodi, ko primakne v plav Trdo je prenašati našega gospoda grofa. Zagra! ti pravim! Zagrabi!« France menda n| fu|. Njegov obrai |e spr menil barvo, Uo je zagledal km»la, ki it šel zuna mimo okna. Tinček in lonček kotf derfektiva 48. rUECUDEN ODMEV. Pa nista šla dalje v smer, kakor sta si jo zaznamovala s količi, ker je Tinček zdajci nekaj odkril. Ko se je obrnil, je zagledal za seboj studenček, ki je komaj slišno izviral izpod bližnje skale. Veselo presenečen ie Tinček poskočil od tal in zakričal: Hural Studenček! Ta se gotovo izteka v reko!« Tonček je vrgel kol proč in /dirjal k Tinčku. Domovina je rešena! je navdušeno zakričal. »Zdaj nama ni Ireba drugega storili, kakor da greva v smer, kamor teče studenček — in kmalu bova pri roki.« Židane volje sta dečka krenila dalje in se nista več bala, da bi kam zašla. Saj jima je studenček kazal pot! Nenadoma pa je zadonel iz gozda prečuden glas. napol podoben grmenju, napol zategleinu joku trobente. Dečkoma so se od strahu naježili lasje, kuža Muki pa je stisnil rep pod noge in presunljivo zatulil. Za božjo voljo, kaj pa je bilo to?« jc Tonček s težavo stisnil grla. Oči so inu zmedeno begale naokrog. Kupuffe pri potrebščine Nekdaj je bil lo velik doživljaj ... danes pa ni nič posebnega potovanje /. letalom Zakaj? Ker dospete v BEOGRAD v 4 urah 20 min. a stane.......... Din 600'" v ZAGREB nekaj manj i uro 40 minut a stane Vas........ DŠfl 300- Ali je treba še kaj reči? Unija je otvorjena od 1. maja Gen. zastopnik Društva Air France, Č. S. A., Austroflug i K. L. M. Karte prodaja in daje pojasnila za vse zračne linije v tu- in inozemstvu: AEROPUT (Aerodrom) Tesef. 36 21 Društvo Putnik, Tyrševa cesta št.1 Telefon 38-79 MALI OGLASI V malih oglasih velja »soka beseda Din f—; ženltovanjskl oglasi Din 2—. Najmanjši znesek ze mali oglas Din 10'—. Mali oglasi se plačujejo takoj pri naročilu. — Pri oglasih reklamnega značaja se računa enokolonske S mm *lsoka pelllna vrstica po Din 2'50. Za pismene odgovore glede malih oglasov treba prlloiitl znamko. Slitžbodobe Blagajničarko z« točilnico, z dobrimi pričevali, sprejme Hotel štrukel. (bi Služkinjo snažno — sprejmem. Poljanska cesta 15, I. stopnišče, vrata 2. (li) Dva soboslik. pomočnika sprejme Mrak Stanko — Pred Skotijo 19. (b) Lajka, Kontaks operater spreten, s prakso slikanja ljudi na ulici, dobi dobro mesto. Obširno ponudbe z označbo plače jo posiliti »Publicitas«, Beograd - poštni predal CO. pod »Perfekten«. (b) Čevljarskega pomočnika ki jo zmožen tudi bolj šega dela, sprejmem takoj. Mesto stalno. Hran« in stanovanje v hiši. Ko-i-ltnik Ignacij, Dol pri Hrastniku. (b) Plačilni natakar s kavcijo r>00D Din, zmožen državnega in nemškega jezika, se sprejme takoj. - Ponudbe: Frane Gaiser, restavrater, 1-Cri-ževa ul. IS, Split. (b) Dva mizar, pomočnika se takoj sprejmeta. Na. pismene ponudbe se nc odgovarja. H. Bitenc, str. mizarstvo, Vižmarje. (b Mizarskega pomočnika dobro izurjenega, sprejmem. Kregar Jakob, Vižmarje 2. (b) Mizarskega pomočnika za vpeljano mizar, podjetje, z gotovino 4—5000 dinarjev, iščem v svrho povečanja obrata. Sprejme se tudi kot družabnik. Ponudbe upravi »Slovenca.« pod »Sodelovanje« š). 6510. (b) Trgovski pomočnik izurjen v mešani trgovini, z nekaj kavcije, se takoj sprejme na deželi. Naslov v upra.vt »Slovenca« pod št. G508. (b) Službeisčejo Starejša služkinja vajena vsakega cJela, tudi kuhanja, išče mesto le pri poštenih ljudeh. Terezija Poš, pri g. Mezgec, Sv. Jakob v SI. gor. (a) Kuharica poštena., pridna, vajena kuhe in vsega hišnega dela, z gospodinjsko šolo, želi nameščenja k boljši, manjši družini, najraje izven Ljubljane. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 6512. (a) 20 letno dekle močno, 7. gospodinjskim tečajem in nekaj prakse; išče službo proti majhni plači. — Naslov: Jožefa Gruden, Ljubljana, Res-Ijeva cesta l-II. (al »lil 10 Praga • Baby automoblle, zelo elegantna mala osebna vozila, solidno zgrajena, udobna, hitra, poraba cca. S litrov, prodaja zastopstvo po ugodnih plačilnih pogojih. Na skladišču so tudi tovorni automobili in autobusi. Zagreb, Gun-duličeva ulica 16. (f) 7. dvema posteljama In s posebnim vhodom, oddam. Kladczna 13. (s) Sostanovalko sprojmem. Cena nizka. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 6199. (b) Biti mlada in lepa, to je želja vsake žene. Z malimi stroški dosežete to z uporabo kreme, pudra ■ mi« in mila Izdeluje: LEKARNA DERENČIN, Koprivnica. ALBATRIN Trisobno stanovanje se odda za junij v T. nadstr. Pod Rožnik, cesta X št. 23. (6) Posestva Novo tristanovanj. hišo prodam s prevzemom hipoteke za nizko ceno. — Vprašati : Gerbičeva 3. p Veliko sobo s kuhinjo, oddam. Tovarniška ul. 1 G, Moste. (č) Štirisobno stanovanje visokopritlič., sončno, moderno, sc odda s 1. avg. v vili sredi mesta. - Po-izve sc: Puharjeva 12-1. Dvosobno stanovanje liri Mestnem domu oddam samcu ali dvojici za avgust. Dopise upravi Slov. pod »500 Din« št. 6513. č Odda se takoj lokal na Krekovem trgu, pripraven za skladišče ali delavnico. Naslov v upravi »Slovenca« pod štev. 6553. (o) Frikcijsko stiskalnico vreteno 160 do 200 mm, na motorni pogon, kakor tudi male ročne stiskalnice. kupim. Ponudbe na tvrdko A. Kassig, Ljubljana, Židovska ul. 7. (k Vsakovrstno kupuje po naivišjib cenah CERNE, luvelir, Liubliana Wolfova ulioa št. 3. Okrogle stopnice železne, kupimo. Opis in ceno poslati na: župni urad Stranje pri Kamniku. (k) Lepa tristanovanj. hiša z vrtom, pripravljena za vsak lokal, 20 minut iz Celja, po ugodni ceni naprodaj. Naslov v podružnici »Slovenca« Celje, (p) i Pohištvo Spalnice l orehova korenina od 5500 do 18.000 Din. - Tovarna pohištva Malenšek, Ljubljana - Dravlje. (š) Oprava za spalnico in kuhinjo — ter šivalni stroj, vse dobro ohranjeno, ceno naprodaj. Vprašati: Cerne-tova 17. (š) Posojila oa vložtie knjižice daje Slovenska banka, Ljubljana, Krekov trg 10. Vse denarne posle nakup in prodaja vrednostnih papirjev (vojne škode), razne kompenzacije, plačila In terjatve pri DENARNIH ZAVODIH Itd. Vam izposluje Trg. ag. za bančne In kreditne posle ALOJZIJ PLANlNŠEIC LJubljana. Beethovnova ulica 14-1., vrata 19. Telef. št. 35-10. Vse denarne posle s hranilnicami tn posojilnicami Izvršuje točno ln solidno moja oblastveno dovoljena pisarna. RUDOLF ZORE, Ljubljana, Gledališka ul St. 12. Telef. 38-10. Priložite znamke. leimaai Čelo star, ugodno prodam. Naslov v upravi »Slovenca« pod St. 6496. (B) Kupim parcelo stavbno, v izmeri 750 kv. metrov, v Kapucinskem predmestju I. del. kjer je že vodovod in elektrika. Ponudbe s ceno na upr. »Slovenca« pod »Parcela« štev. 6527«. (p) Hotel »3 gavrana« Zagreb. Centralna kurjava, tekoča hladna in topla voda. Sobe po 25 in 30 Din. (r) IGBSBffl Birmanske ure nudi najceneje tvan Pa-kiž, Ljubljana, Pred škofijo 15. (i) Damski in otroški predpasniki — špeoljahni Izbira pri F. 1. Goričai1, Sv. Petra cesta 29. Za trgovce engr&s cene. (1) Lucerno banatsko, domačo črno deteljo, travna s e -m e n a in koruzo za sejanje dobite v najboljši kakovosti v Javnih skladiščih pri tvrdlct FRAN POGAČNIK d. 7. o. z. LJUBLJANA Tyrševa (Dunajska) cesta št, 33. Praktično, lepo In poceni obločete svoje birmance pri Pre-skerju. Sv. Petra cesta 14. Parkete prvovrstne, hrastove ln bukove, dobavlja in polaga FERDO PRIMOŽIČ Ljubljana, Cesta 29. oktobra (Rimska cesta) št. 16. Popravila in struženje starih parket. Delo solidno, cene zmerne. —Telefon : škafar, 28-23. (1) Nogavice, rokavice in pletenine Vam nudi v veliki izberi najugodneje in najceneje tvrdka Kari Prelog, Ljubljana, Židovska ulica in Stari trg. (I) Izredna prllikal Zaradi popolne izpraznitve skladišča odprodajam poleg drugih železnlnsklh predmetov po tnatno nižjih cenah: Dvorezne li£nlke - Doppel-hobel od 42-51 mm po Din 4 J'-. Kosmače — Schropphobal od 30-33 mm po Din 25'-. Ličnike - Bchlichtkobel od od 42-48 mm po Din 30 -. Spehalnlkl - Rauhbankho-bel 60 mm po Din 100'-. Stanko Morjanili ieleznlna, Ljubljana Kesljeva 3 (poleg Zmajskega mostu) vhod skozi dvorišče Tricikel malo rabljen — za cono 1500 Din — naprodaj. Naslov : »Obnova« d. d. — Ljubljana — Vošnjakova ulica 22. (1) Kolesa malo rabljena, in nova, poceni kupite pri »Promet«, nasproti križanske cerkve. (l) Vinotoč na najprometnejsi točki, se z vsem inventarjem takoj proda. Ponudbe na upr. Slovenca pod »Redek slučaj« 6514. (1) Kočija nova, gumi kolesa, dobro ohranjena, za l ali 2 konja, se eeno proda. Joško Jolačin — Dolenjska, cesta. (!) 2 kuhinjski kredenci zaradi odhoda zelo poceni naprodaj. Vprašati pleskarja Jančarja, pri Jelačinu, dvorišče. (l> Javna prodaja Dir. drž. železnice, Ljubljana, II. sekcija za vzdrževanje proge, razpisuje po odobrenju G. D. E. O. br. 20.428-36, dne 11. maja 1936 ob 9 dopoldne v skladišču podpisane sekcije javno ustno licitacijo za prodajo: 1. ca. 130 kom. starih okenskih kril od stanovanjskih barak; 2. ca. 100 kom. starih vrat raznih oblik; 3. ca. 10 kom. starih železnih štedilnikov. Vse informacije glede licitacije se dobijo pri II. sekciji za vzdrževanje proge, Ljubljana, glavni kolodvor, Masarykova 7, do 10. maja 1036 dnevno od 11 do 12 dopoldne. Skladišče za Jugoslavijo: JUGOFARMACIJA D. D.. ZAGREB, oddelek/ KOZMETIK* V globoki žalosti naznanjamo bridko vest, da ie naš iskreno ljubljeni oče, gospod Franc Lampič banovinski služitelj dne 4. maja t. 1. v 57. letu starosti, previden s svetimi tolažili, mirno v Gospodu zaspal. Pogreb blagopokojnega očeta bo v sredo, dne 6. maja ob pol petih popoldne iz hiše žalosti na Črnučah. Črnuče, dne 5. maja 1936. Žalujoča soproga Jožefa roj. Tomše. Izidor, Stanislav, Franc, Vladimir, sinovi. Marija, hčerka. Ivan, brat, ter ostali sorodniki. + V neizmerni žalosti naznanjamo, da nas je naš ljubljeni soprog in dobri atek, gospod Franc Seničar inšpektor drž. železnice, odlikovan z redom sv. Save IV. in V. stopnje. danes, dne 4. maja 1936, po težkem trpljenju, boguvdano za vedno zapustil. Pogreb dragega pokojnika bo v sredo, dne 6. maja 1936 ob štirih popoldne izpred mrtvaške veže splošne bolnišnice v Ljubljani na pokopališče k Sv. Križu. Maribor, dne 4. maja 1936. Žalujoča soproga Kristina; Milka, Franci in Anica, otroci. Za »Jugoslovansko tiskamo« v Liubljani: Karol čefii Izdajatelj: Iran Rakovec. Urednik: Viktor Cenčifc.