Leo ^ll!., šiev. Ul
Celje» torek 21. decembra 1926.
PoStnina plačana v gotouini
Izhafa
v  torek,   čettrtek   In
soboto.
Stane mesečno  Din 7' —
za inozemstvo Din 20'—•
Posameena ötevilfca
I Uin.
Račun  poštno-čekovnega
zavoda štev. 10.666.

Urednifttvo
in upravniötvoi
Celje
Strossmayerjeva  ulica 1.
pritličje.
Rokopisi   se  ne vračajo.
Oglasi po tariffu.
Telefon int. štev. 65.
Prihodnja žlevilk^ izide
kot toožična šfteviika v
večuem obseyu L«* w Č€-
trtete, dne 23. t. *w., radi
česstr odpade redna šte-
vilka * s»»«do. — P» **»
inserente pr-osimo» da
bs warn predaži svoje
oglase že tjo  srede dop.
Tako ne sine biti !
»Ein deutscher Schlosser-
ledirliaig für da.s Saamtal.«
Neinšlifi »Volksra't« za kolonizacijo
stovenske zemlje je nekdaj pred vojsko
imel strogo evidenco nad tem> da je v
vse važnejše kraje na Slovenskem Sta-
jerskem naseljeval nemške ali vsaj '
nemskomißlece obrtnike. Razskroplje-
no so osta.li po vojni se med nomi ter
tvoriJK) vsled svojo gospod'arske sile
ogrodje tega, kar se označuje kot neim-
ška manjsinä.
Novim .narodnimi in di'zawiiin
razmoram se niso prilagodiili, ker jirn i
tega ol) razdrapa.nosti in inferijomasti; ¦
sloveniskih polrticuih razmer ni treba.
Saj je znano, da je še danes velika ve-
čina takih narodnih Silovenoev, ki niiso
srecni, ako ne kupujejo pri Nemcn ali
renegatu ali če ne oddajajo dela nem-
škemu ali nomskutarskenLu mojstru. K
nam pTiseiTjeni Srbi in Hrvati pa men-
da t€*ga čirta sploh nima/j'o. Paleg ob-
mpiLO propalih razmer v Beogradu, ki
ne niorejo nikjer več vz.buja.ti spošto-
vanja in. si priboriti potrebne avtorite-
te. učilnkujiejo prej navedeni pojavi na-
cijonaJne in gospodarske nezrelosti na-
ravnost udusljivo n.a obmejna deželo,
ki je biJa tLsočletja pod nernzkim go-
spodarjein.
Pravo sliko teh nezdravih raamer
ilustrira najbolje notica* ki jie izšla v
celj&kem nejiiškern listn, ki iišce v letu
19^6. nem&kega klju,ča.vničaT\skega
uičenca za Savinjsko dolino, ki bi pa
niaj po možnosti razumel tudi sloven-
sko! Ail rabi tako neniško pomoč Cetlje
ali Žalec? Vsi vemo, da domačega slo-
vemskega narašoaja ne manjka. Saj ne
voano,  kam ž njiin!  Zakaj  so  mogoci
t;Lki pojavi?
Nato si naj dajo v svoj'i ve.sti od-
govoi- vsi ti'sti. ki inuijo še kaj čuta, pa
\ maloin wsakdanj^jn ziivljionju ali v
takozrs-aiii strankar&ki poliiiki oneča-
wajo sloven sko itn<? in poštenje,, ki v
svaji moral nil m kara&terni defekt-
nosti ne čutiijo vcc ponižanja in sra-
mote ter oholega germanskega posini-
liiuija renegatov, ki so bili se nedaATio
naprodaj Dunaj.u, ki si jih je kupil i'n
placal. Ti so tudi danes na prodaj. le
da se jiavi kupec p-rianorne moraine
kvaiitete, ki hoče za račun sloveniske
castil podpiisati zfid olmi'co. Cuvaj'mo
skromni kapital, ki je bis v vseh pre-
teklih narodnih bojih tako silen. in ki
miu je bilo inijO slovon.ska cast in slo-
venska  narodna značajnost!
Opozicija in načela.
(Iz obrlnifcjkih krogov.)
Tihota, katera je zaviadala v uaši
iTiestnv posvetovalnici, nič kaj ne prija
duhu proslosti. Živahna \e bila polig
vecine tudi manjsina in tako snio üneJii
Celjani vsaj osnovane načrte, ka.terih
je opozicija \edno irnela v izobiilju na
mzpolago, kateri pa po vec'ini še niso
bili godni zu izvršitev. Naj tu o men im
le zidajTJie velike stanovamiske hiše,
prepotrebnega javnega kopailisča, ljud-
ske kuhinje ita. Za vse to je znaJa
prejšuja opozicija vtxliiti stvairno raz-
pravo, da«i za; ti.ste ca.«* «e iri bilo iz-
vedljivo. Zdaj pa., ko je v proračunu —
o katorem je v finanenem otlseku tudi
opozicija glasovala — postavka za vsaj
delno izvi\šitev od opoaicije zasnovaniüi
naertov. zdaj pa sedajna koalirar,:.1.
opozicija obstruira lastno delo, katero
i:e vrsila v finanenem odseku. Kd'or ho-
o-e tako poöetje raziwneti, niora imetL
več kakoT pet čutov. Lahko pa bi mogli
trditi, da si je koaliTana opozicija s
tern sama razklaJa žleb, po katei'ein je
hotela napeljati vodo na svogi mJin. —
Osobito dobro si bo to postcupanje ko-
alirane opozicije zapomjiilo celjsko
obrtnistvo, katera že nekaj Jet čaka s
polnim žepom rubežnih nalogov, da bi
se vsaj malo dalo za&liižiti, pred no res
popo-lnoma ne propade.
Vidi se, kako vsak gospodarski
gibljaj vplitva na obrtništvo. Kajti jed-
\a so se naše* stavbene zadruge začele
gibaTi, se je že čutil obrat na bolje. In
ko bi pa mogla obcifna izvrsiti namie-
vavano stanovanjsko luišo, za katero je
delo*ma pastavka v proračunu za leto
1926-1927, bi si celisko obrtništvo in
dc^lavslvo visaj za eno leto podaljsalo
svoje tožno gospodarsko zivljenje. Mod
tem se bodo pa v en dar enkrat že tudi
pri nas razmere spl'osno na bolje obr-
viile.
Kako su kaj zadovoljni: uradniki
s pestopanjem koalirane opozicije,
nienda tudi ni težko ugatniti, kajti v
proracun.ii mestne obcine je tudi zni-
žanje vodovodnih d^oklad in drmgih da-
jatev. ki jili inora tudi ui'adnistvo pla.-
čevati. Da, se prav mnogo bi se dalo
nasfeti kar pa vsak Geljan itak sani
dobro pozna.
Pri tem ohstruiTanju proracuna
koalirane opozicije pa uganja najvecji
humbug tisti1 njen del, ki je še nedavno
— naniirec pred koalicijo — protestiral
v obcMnskem svetu proti ukinitvi m.est-
ne (ivtonomijie in to z najnerodnejšim
kijem njenih zahtev.
Pri vseni tem pa mioremo na žalost
opozi'cije ugotoviti, da je veeina celj-
skega prebivalstva; proti ukinitvi most-
no aA"tonomije. Ampak to ni tista veči-
na, v katere imenu gospoda protesti-
rajo s yvojo koaliraaio opoziciyo.
Poliiika
p NINČIČ ZAPUŠČA POLITI-
KO? Te dini je posetila deputaicija iz
Bac.kei, ki jo je vodil dr.. Veseliinovic,
bivsega zumanjega nuinistra dr. Niinči-
ca. Dr. Ninčic je izjavil deputaciji) gle-
de stanja v radikalni stranki: »Radi-
kajlna stranka ne bo razpadfa. itni bo
astala enotna. Portfelja ministra zn-
nanjih povsdov ne sprejmean več, dotkler
v svetu Drustva narodov ne nastopi
atmosfera, ki bo ugodna poMtianim in-
tere.som Jugo^lavije. Siicer pa sem
uitrujen ill. bom vsaj zaičasno zapustil
aktivno politiko.«
p ZEMLJORADNIKI IN RADI-
(]EVCI. Med nekaterimi. skupinami se-
danje opozklje in wStepanom Radilcem
se v zadnjem čaisu vivšc^ pogajanja radi
u^tanovitve skupnega kluba, ki riaj bi
<e imen oval Narodni seljaški kliub. Po
izjn.vi 8t.epa.na Radiča, s katero je ugio^-
tovil formalni obstoj te akci(ie, je clan
zemljoradnLskega kluba podal žurna-
litstoon sredečo izjavo: Najmanj zašči-
tenr, obenean pa najštevilnejsi del na-
šega naroda, soljaštvo, je bilo doelej
najmanj predmet zakonodajnega dela.
I*ri T€«evaaijiii gospodarske kriye, o ka-
teii se sedaj toliko govori, bi se moral
v prvi v-rsti upoštevati zemljoradnik,
ki je lirbtenica cele države. Sti;eml,jerije,
da se ustanovi enoten »Narodni selja-
ški kluib«, se apaza pri vseh strankah.
ki za^topajo danes seljaštvo v naši dr-
žavk Pri vst\h strankah naže skupšči-
ne so element I, ki so za to, da se v Na-
r(xlni skupščini brez ozi.ra na stran-
kaivske programe izvede akcija za po-
nioč seljaištvu v ee]i drža.vi, Tdeja Ste-
})aiiia Rad tic a bo našla med nami doi>er
odzlv. Po n\nenju, ki prevladuje v zean-
rjoi'aniiiiskem klubu, bo prišlo do uwtva-
r.ittve te ideje se teikom sedanjega par-
lainentarnega zasftda:nja, ako ne bodo
razpi.sane nove volitve.
p FUZIJA DAVIDOVIÖEV Z
MITSlilMANT. Demokratsika zajednlca;
je izdala sledečo izjavo: »Z gotove stra-
ni so bili storjeni v zaidnjem času po-
sikuisi. da se zma.njša pomen zajednice
med demokratsko stranko in JMO in
da se Demokratska zajedinica proglasi
kot le zaiča-sna poliiti'cna im parlamen-
tarna kombimacija.. Dejstvo, da sta obe
stranki za. enkrat iz tehničnih. razlo*-
gov še obdržali svajo organ izac.ijo, se1
pred neinformira.no javnostjo izkorisca
s tem, da se dvomi v luxmogenast De-
mokratske zajednice. Da se te rntrige
\ hodoče prepreciijos je predsedstvo
Demokratske zajodni.ee skleniJo. da iz-
vede potrebne koraike, da se izrtazi po-
polno edinMvo. Že pri usta.novitvi De-
mokratske zajednice je bilo poudarje-
no. da ne obstoja med tema dvema
strankaiina ne progmraaticna ne ta'k-
ticna rayJi'ka i.n da predstavlja Demo-
kTat^ka zajedniica eno stnankarsko te-
lo.« ,— Kon eno uigotavlj«, izjaiva, da'
demokratska. zajedniea ni koalilcilia
strank, temvec programaticno in ta.k-
tično eno skupinai.
p PREVRAT NA LITVI. V Kov-
nu na Litvi se je izvrrsiJ* drzavni pro-
obrat. Bi<vši predsednik Smetona je
prevzel novo vlado. Voja&tvo je stopilo
talcoj na stran nove vlade. 0 državuemi
preobratu poroča liitovsjta brzojaa'iia
aigentu'ra, da je viso oblost prevzela no-
va zača&na vojaška vlada, ki je razgla-
siJa vojmo vStanjß ter pozvala biwega
driavnega predsednika Sinetono, naj
prevzanie pasl^ državntiga glavaTJa.
Smetona se je te,i zalilevi odzval. Dose-
dan ji državni predsednik Griniuis je
Interniran v gr&dvi.'Vsi mimistri so bili
a ret i rani. Za paveljiniika mesta Kovnaj
in vodjo litvanskih faiistov je bii ime-
Serpij Normanski (Sigma):
Akteja,
(Dalje.)
(kz ncJcoliko dni ,sva se z Louisa-
nom spenijala preko bogatih «topnic
Carres ouir Monceaux, kjior je stan,ovala
Montcleone. Pel.ial*i .so mi's v fantasti-
čen hall, muzej vsega, kar je bilo lepo
v staTem in srodnjem veku. Vse je bilo
tu urejeno po najifitnejišem okusu naj-
pristuejše sodobne svetovne dalne. Na
prvi pogled so me iznenadili čudcžno
lepi ostanki asirske skulpture, krilati
levi in biki in kralji v težki obleki in z
visokimi poJciivali. Dvorana j^o biila
skoro podobna kakeimu panteonu, toli-
ko različnih bogov je poikrivalo njene
oibsiirLe zidove.
Ko sem zagJedal grofico, sem po-
zabil na vso veliicastno lepoto oprave.
Stala je pri oknu s pesnikom Rem-be-
auxom in mu kazalit proti svetlobi pro-
sojno einajlno kocko. Mogel sem si
Montcleanovo ogledaiti do mile volje.
Vis ok a, vitka, divne rasti, žena onijen-
talske lepote, po obleki haute gomme
Parižanke. Visoki ovratnik je zapenjal
skarabej iz briljantov, ki mi je močno
zasijal v oči. A ko so se moji in njeni
pogledi srečali, sem okamiend'. Ne veiri
zakaj, a v tistom tronutku sem se
sponmil kopenhagenskega doktorja
Chouxa: »AngeJ, sfinga, in volk, vse v
en em.«
Ko srao se pozdiraviili in spoznali, j
mi reöe grofica par ruskih besed. Cud-
no; z nekjim kakor ciganskim naigla-
skoni: izgovarja;va je bila popolnoma
pravilna. K je izgovarjala skoro kakor
kh. Potovala je po vsem svetu, bila je
tudi v Ruisi'ji. Razgovor se je razplel
sam od sebe, duihovi.t in zanLmiv: vsak-
do izaned nas pastane v dTužbi lepe in
pametne žen.ske skramnejsi. (jrofica je
govoriia zelo izbrano, brez pariškega
grasscyment, morda oelo nekoMko pre-
več gladko, kakor govore atari profe-
sorji v Societaiires de la Goniedie fran-
yais9.
Rembeaux je pripovedoval o rav-
luokar iizišli knjigi raladega pesnika
Jayolesa, ki je — obdelujoc klasiene
teme — v svojern trudu. da piše jozik
kar najbolj pod oben jeziku starih rim-
skih pesnikov, zainenjal novi >beau« s
sitarijm »pulcre«.
— To je odlicen zgled — je živo
pripomnila grofica. Za nas Latin.©* jo
Ijube-zen do našega skupnega starega
jezika  ena izmed  najtrajnejših   vozi.
! Naš stari jezik je pa tudi vrexlon, da ga,
i ljubi'mo; strog je, veličanstveno lep, je-
i zik rnoci. Spomi.nja me na deblo stare-
ga hrasta, ki so mu posekal'i vrhove in
veje. a še iz posekanega štora ženejo
na vse strani noive mladike. In tako so
iizgubili potomci našega starega jezika
___________
* Romanske narode.
| njegovo divno, oblikovano iai kxepko
| celoto . . . Vi ste srečnejži — se je obr-
nila k memi; — nasi jeziki so potomei
latinskeigas a v<ks mu je brat, ne vSamo
po .starosti, nego tudi po bogais-tvu
oblik ...
Sploh so Skiitje srečnejši koit mi,
ker so neodpustljivo mladi — je dodal
Louisane. Njihova je bodočnost. Eden
mojih pni'jateljev trdi celo več, da je
naimrec bodočnost vise civilizacije od-
visna od usten slovaiivske zene; pa ni
]>reprican, da bo njen poljiub tndi do-
volj inteliigenten. —
Grofica je poglexlala mojega pri-
jatel'ja z ljiubeznjjiivo obziimostjo, pa na-
dnljevala svojo nenavadno hvalo jeziku !
sttarega Rima. — Flaubert .^e ml je \
vedno  pritozeval,  da mu predlogi in !
enozložni poimožni glagoli ne dovoliu-
jejo možnosti, da bi spravil muziko rit-
ma in miisli v popoln ski ad. To ga je
strašno jezilo. A vam je lahko daseči
to sklndnost. Me/niimee je pravil, da se
pesem vašega velikega pesnika more |
dc'Stojrio prevesti edinole na jezik Cae-
zarjev. —
— Kako. grofica — vi poznate
Puškina? — jo vpraša mzačuden.
! — No da, in Wubim ga bolj nego
Lermontova. Ima vse voč rimskega . . .
— Celo nje?ov »Cermc sem prevedla
na omilieni mi jezik. —
— Srecen bi bil, ko bi čul vsaj en
sam stih vašega prevoda. —                 '
—  Evo vam konca »Ne dlja žitej-
skoga volnenija«:
Non ad. profana studia liitiiim. *ti lucri
Sati poetae vivimua,
Sed v.i jubente spiiriitu dulcos modos
Et verba fundamus pia.*
—  To je visoka misel in sladek
stih — ji je komplimentiral Rembe-
auix.
—. Zdi se mi, da smo v. salonu
XV. stoletja, pri Konstaaiciji de Varno
ali pri Izoti Noga^roJl. opomni Loui-
sane.
Pri vsem tem se nisem čudil, ds
v letu 1889., v modnem pariškem salo-
nu? jz ust lepotice cujem Puškinove
verze prevedene v jambih na latimski
jezik, nego presenetilo me je, kako je
grofica izgovorila dulces: ndti s »c« ka-
kor Nemci, niti s »s«, kaltor Francozi,
niti s »c«, kakor Italijani, nego »dul-
kes«, kakor so mogli izgovarjati samo
stari Rimüjani. Hotel sem jo vprašati,
odkod ta neobični iz.govor, a v tem je
lakaj prijavil baronico Charande ifl v
dvorono je stopila čokata brmetka z
nosom kakor sova in zavita v oblak
vonja po nekem parfumu, ki je bil te-
daj zelo v modi in ki so ga imenovali
Corylopsis.
* Ne živimo za vsakdanje uživa-
nje in slast, nego da z mJadim duhom
ustvarjamo prijetne oblike in pobožne
beeede.
(Dalje.)
St ran 2
»NOV'Ä DöBÄ«
Stev   141.
novan polkovnik GrigaljunaiS Grova-
ckis. Dogodki so potekli bxez preliva-
nja krvi. Sedaj vlada pavsod popoln
mix.
Zamudnim placnikoin
V začetku zadnjega četrtletja smo pri-
lozüi nakladi položnice v svrJio porav-
nave naročnine. Nekateri narocniki so
se jih pridno poslužili. Vmes pa je še
nekaj iakih, ki se za plaöilo ne zmeni-
jo. Ker tega ni pripisovati drugemu
nego malomarnosil, prosinw tem po-
tom vse take zßniudnike, da poravnajo
zaosfalo malenkostno narocnino in da
ne povzročajo upravi nepotrebnega de-
la in stroškov.     UPRAYA.
Celjska Icronika»
v MILA ZIMA. Pxisel je» 21. dt>-
cember, naijkrajši dan koledarskega
leta 1926. Grozili so nain z astro, kudo
zimo. ki bi prisl'a za vlažnim im Mad-
nim paletjem. Pa proriokovanjie ni ob-
veljalo. Doste] smo imeli snega sainio
za poskuÄnj'O. V reine je toplo; le nooi
so bolj bladne. Prav o mrazu, kaikor
smo ga vagen i za božič, pa ne more bili
govora.
c NARODNA KANDIDATURA V
GELJII. Narodni in iLapredni volüci
mesta Gelja bodo z zadoščenijem po-
zdra.viii kandidatno listo SDS za
oblastne volitve. Kandidat je j>. dr. An-
ton Božič, odvetnik v Celju. njegov na-
mestnik pa g. Ivan Rebek, Kljuieavni-
caxski mojster v Oeüi.jiii. — Oba kandi-
data uzwata rue le v Celju». tem.vec v celi
Sloveniiji vefak ugled in splošno spošto-
vanje ter zaupanje. Dr. Božič jie poseb-
no znan kot izkušen orgianizator silo-
venskega zadružniištva ter odličen go-
spodarski strokovnjak, gospod Ivan
Rebek pa je eden izmed prvih vodite-
ljev nasega obrtništva tex je osivel v
boju za osamosvojiiitev našega malega
človeka.
c SOCIJALISTI V CELJU. V Ge-
lju boste socijaliistični skupini kora-
kali loceno. Za Koxunovo skupino je
kandidat g. Franc Koren, petkovski
mojster v Gelju, njegav namestnik pa
je uradnik bolriiiške blagajw g. Šmi-
govc. Bertnotovci imajo za svoje pri-
staše lastno li&to.
c NEMGI. KLERIKALCI IN RA-
DIKALI delajo v Celjm vzajetmno. —
Kandidat je odvetnik -g. dr. Alojz Gor:-
čan, nj^egov namestnik pa vpokojeni
profesor verouka g. Anton Gestnik. So-
delovanje Nemcev in nemškutarjev 8? v
kandidaturah samih ni pokazato.
G ODPOVED GLEDALIŠKE PRED-
STAVE. Radi izpremembe repertoaxja
ljiibljanske drame se predstava GaJs-
worthyjeve iigre »Joy« v torek, dne 21.
t. m. v mestnem glecLališču ne bo vt-
süa.
S čim beli
RADION?
S  kisikom!  Radion razvija pri razgretju boraks in
kisik.   Boraks omehča vodo, a kisik deluje kot kisik
v zraku pri belenju na solncu. Oba čuvata perilo.
Radion   nadomešča   beljenje   na   solncu.
c REDM SESTANEK CLANOV
ORG. SDS V GELJU se vrši vsako sre-
do zvečer v ktubovi sobi Celjskega do-
ma. Začetek razprav točno ob pol de-
vetih.
v PRILOŽILI SMO DANJCS iiri-
ginalno pismo dijaka. Draiga Petriča.
Kdor ga ni. dobil. naj s<> obrne n:i clvo-
geriijo Sanität, Geljo,.
c LJUDSKC) VSKUČILIŠCE.    V
ponideljek. dne 20. t. m. se vrsi nada-
ljevainje pred&vanja g. vl. svetnika Em.
Lideka o Heniryjn Fordu. Pristop rno-
;goc iudi neclaji oiiii;
c PODRUŽNIGA SADJARSKE-
GA IN VRTNARSKEGA DRTJŠTVA
ZA SLOVENIJO V GELJU bo im,ela
na v^ntjanževo, dne 27. t. m. ob 10. nri
v gostilnivskili prostoriJi v Nnrodnom
domu «voj redni občni zbor. Zaradi ve-
like važnosti tega dmuštva zn povzdigo
saidjar.stva in vrtnairstva bi bilo pač že-
leti prav m.noigašteviiino udeležbo.
c ODVETNTŠKI IZPIT jo napra
vil ]5ri višjem deželnem sodišču v Ljub-
ljani odvetniški -kandidat g. dr. Rihard
Pintfir v Gelju.
"'"" o P. N. TRGOVCI, OBRTNIKI TN
INDUSTRIJALGI! Spommiite se za bo-
žične prazinike slepili. n&iharjajočih se
v vefJkL bed'i. s kaki-snimkoli da ram.
Milodare ( v bla<gu ali denaxjiu) spre-
joma pisairn.a Padpamega druišiva sle-
pih, Ljuibljossra. Wolf ova 12.
c NE HODITE V FRANGIJO!
Borza dela. v Gelju raziglaša. sledeče.
Francosko gerueralno društvo za emi-
graeijo v Zagrebn naznanija,. da je
vsled nastale kri\ze v framcoski iindu-
striji in poljedelstvu priÄÜjefno začas-
no obustan^iti posüjanje delavcev v
Francitjo. Ko se bo v Frauciji nastala
kriza ublazüfä. in bo dohod inozemskih
delavcev v Francijo zopet dovoljen, bo-
do iaiteresenti pravačasno obvešoeni.
c NOVE RAZGLEDNICE SO IZ-
SLE. Ratzgiednif-e so ddo našega aka-
demicnega slikarja Maksima Gaspari-
ja. Gasparijevi. motivi so po.sta.lii pri
na.s splo.šno priljtubljeni, Sexij-a šestik
xazgiednic, ki je prrnkar iizšla, precl-
stavlja naise narodne motive. Slownika,
Lepa Vida, MIada Breda, pomlad. Slo-
venec in kmetsko svatbo. Razglednice
so oku'sno i'zdelaine v lepeiin. ba.rvonsku.
Pestre barve, ki se liarmoniicno sk.Ta-
dajo, vzbujajo prijetno pozonnast in
denejio prijetno tudi oeesu pH poglodu
na ee.lo swijo. — Razglednice se dobe
v knjifgarnah in tobakarnak in pripo-
rovamo obrin^stv-u, da, pnidino seg.a po
njih ter uporaMja doinače, miesto tujik
ijfczglednir. One seriji (i Din.
l\ c BRIVNICE V GELJF. Celjske
brivnire bodo na svet dam vex dan za-
pr(t>. na Štefcuiovo pa od pol o^müi' do
eiiajstik dopoldne odprte.
• C OBČNI ZBOK GTNKAHNE D.
1). bo due 28. t. in. ob treh popoldiw>.,v
lH'.jui.h ijaslovnik prostorik v GaJ)er.j'u.
c DIJASKI KUHINJI V GELJU
je izroičila ga^podicna Jela Bovha 400
dinarjiev, katero so darovali neimeno-
vami gospodje o priliki 70-letniiioe go-
spod a 1 vain a Bo\ina. Iskrena kvalai!
i- 1<X)TOGI{AFIRANJE V PRT-
R0DN1H BARVAH. RaMiokair je i/Äla
brožura, ki daje točen poduk za na,s
neikaj povisem novega. Gena 5 Bin. Do-
bi se v drogeriji Sanitas. Celje.      142o
Em. Lilek.
Henry Ford.
(Drugo pxedavanje na celjskem Ljud-
»kem vseučilišču.)
(Dalje.)
Napredek naše družbe datiQ'a od
ieta 1014., ko smo mi naijnižjo mozdo v
znesku nekaj črez 2 dolarja zvisaii na
5 dolarjev za dan, ker s tem smo pove-
cali knpovn.o zmožnost ne samo ruašik
delavoev, atmpak tudi drugiili slojov. —
Ravno ta nova misedi, da se ima pove-
cati kupovna zmožnbst s plaranjom
visoke mezde in prodavanjeim izdelkov
po nizkih cenah, je paspašila pnoevit
aase zemlje. In zato je postalo takšno
postopanje vodiilno načelo na.se dmžbe.
Mi ga innenujiemo mezdmi mlotdv.
r/e hočemo defavca postaviti v tak
L'dspodarski položai, da si more nakn-
piti dot>r©ga živeža., doJ>ro ololeiko. na-
.jeti spodobno wstanovanje in si pxivo-
.^citi /mei-no mero zabave za se in za
svojo fa:tniilijo, potem ,so velike gaspo-
darske družbe potrebne. Do teb stvari
no more prili po ka.kih polLtüruilv rve-
kan, ne po. käksni nakupovni organi-
zaciji, kex dobrine se ne stvarjajo ni
od zakona ni od trgovina Ali.vodje de-
lavcev ne uvidijo, da \o dola'vcn nun«x>-
če pomagati edino z delom, 6 proäuk-
cijo. Njim je stalo samo do tega, da ob-
držijo svojct mesta in da moxejo dalje
hrbljati."
Svet zares zakteva  zmiirom  vod-
stva. Danes ima to vodstvo pri nas in-
dustrija. Ta nam more dati blagasta-
nje, ki se izraža v nizkiik ceinah. Ali
clöveka niora« voditi k Ülagastanju,
ker niso v«i ljudje imteligentni; ti jik
moraš odgojiti k prosvebi. Prosto ljud-
stvo je razvian v razdiraiTJui nemocno;
delavci pa pastajajo prevzetui, leni in
nemaxni. Kakör mašine mora.š tudi
d.elavoe včasik očistiti im jiilk z noviimi
ruadamestiti. Ne znajo vsi ljudje ste-
diti z maiterijiajlam in casom; ti jik mo-
xas teimiu priučiti. Veöiina nasiik delav-
cev ni izšolana; ali oni se naucijo svo-
jieiga dela za liekolikour alii dnievov.
Indivstrija zakteva vodstvo in to vod-
stvo veTilke popolnostk In taks'no,vod-
stvo vodi do velikega podjetja. Meja
vieM'kemu podjetju leži edino v njeigovi
spasobnos-ti sluzenj« j<nvn.osti in \
transi|)ortnik priliikah. Velieiina in vod-
stvo podjetja; ki se ne vodi samo radi
pi-ofita, ampak za to. da shv/A publiki.
se bo Lmiraj avtomiatiiono reguliralo.
Danas so v Združenik državak velika
podjetja ona sredstva, ki prezivl'jajo
uns n'arod,-
Zakaj je dan,e.s pri na,s mnoga ro-
ba cenejša kakor popreji? Ker Lmatmo
za obskrbo boljišo or.ganizacijo im bol.j-
sa prcdukc-i'jiskM in prometna sredstva..
Dane,s vemo, da je posol znianost. kate-
ro vse druge znanosti podpirajo. Mi ži-
vinio v v.eliiki dobi, v katen se borba
za življenjje (struggle fox life) s;rre-
minjct v dobo užiivanjaU
s). Alezde in delpnii rns.
»Nasa poatovna politika« piše.
Ford, »odbiijct, tožko delo. Mi necemo
nič-esar od tega matovoriti na ledje de-
lavca, ka.r zmore mašina. Treba raz-
likovati rnetl človekom, ki težko dela
in tezkim delom. ('llovek. ki težko dela.
nekaj producira,. a težko delo je naj-
manj producti\mo med usomi poslH.
Poslovno vodstvo mora vsako delo tako
uirediti, da jo v stanu dajati. veliJc do-
bieek. Ali to je mogoöe samo, če delav-
ci zare^ hoeejo delati; bxez delavske
volje je vodstvo brez lnoei.
0 mozdak. delovnem casu, o ])ro-
fiitu in cenah pastojii precej«nja zmes-
njava. Vecioia tek zmot i/A-ira iiZ mrž-
njie do del'a. Skoro visii socijailieticni
nauki se dajo xeducirati na formiulo:
»Živi brez dela!« Ali ker }e ta formula
iiepi'sidu'kti.vna. more samo bedo rodit:i.
"Kdor iiiua zdravje. moc in spret-
nost, je kapitalist. Čim boljše zna izra-
biti te svoje la«tnasti, torn boljvše za
njega. Ali z bojkotoin, s sta^ko in iz-
prtje,m se ničesar ne doseže. (Bojkot je
obustava dela, trgovanja in oboenja s
proskrihij'ano aseba. Reseda pride od'
kapetaJia Boycott-a, oskrbnika,velikili
posesU?v na. Irskejn, ki je gi'ozuo trpin-
čil delavce in posle. Njega je iirska
kmetska liga ]3od vodstvom ])osestni'k:i
Parnella gmotno unLeila).
(Dalje pride.)
Porota,
Celje, 18. decembra.
SMRTNA 0BS0DBA.
VčeraJBiija razpxava proti Josipu
Podgorskuv Josipu^ Antonu in Neži
Hudiini,, Alojziji Benkovi in Ani Žgali-
niovi zaracli roparskih umorm- z let
1919. im 1926., sakrivide na imioru in
požigov v letu 1917. iji 1919. j*> trakila
do 17.30.
Possetovaiiji' porotiiiiLow ki jini jc
bilo Ätavljenik 13 vprašanj, je trajalo
od 16. do 17. ure. Porotniki so potrdili
v.praSsbiLJe glede kudodelstva umoxa v
1. 1919. (obdolženec JasiiD Podgonšek).
gfede sokrivde n.a ui'moxn. (obdolzenca
Josip in Anton Hudina) ki glede kudo-
delstva poziga leta 1917. (obdolžefiiec
Anton Hud ima.), zamikali pa so otstala
vprašanja glede umora leta 1926. (Jo-
sip Podgoršek im Alojzija Boiiiko), so-
krivde na umoxu 1. 1926. (Neža Hudi-
na.) i]i glede hudodelstva poziga leta
1919. (Ana Žgalinova).                  .'¦'*••
Predlsedniik senata je po pol ure
trajajočem posvetovaaiju ^odnega dvo-
ra ražglasil sodbo: Josip Podgoršek je
bil obsojen na smrf na cekilih, Anton
Hudina na 10 lei iin Josip Hudina na
7 let tezke ječe. Neža Hudiina. Alojzija
Benkova in Ana Žgalinova so bile
oproščene. Podgorvškov zagovoxnik je
pxLJavil nieuostno priitožbo. Zuiikiljiix'iku
razpravo .]<> pni'sostvov^lo \reliko število
ljudi.
Danes votli razpra.vo djss g. Le^č-
nilk, votanta sta vdss g. dr. Flerin in
okrajfni sodnik g. Kompara. Javno ob-
tožl>o zastopa drž. pravdn.ik g. dr. Rus,
obtoženca zagovarja g. dr. OgrJzek.
UM0R  S  STRIHNINOM.
Precl porotniki stojii 23-lotni pe-
kowski pomocnik Martin Romih iz S^lc
y se\Tiiskein okrajn. Obtožen je, da je
s  strikninom  zaistrupil svojo  Ij.'ubico.
Dne 22. junija t. I. je našel (io-let-
ni sainski posestnifc Jakob Diušic v Re-
šta,nju S'vojio 33 let staro nečakinjo Ma-
riijo Pušioevo mrtvo v njeni postelji.
Telo j<? bilo pop oh vom a steignjeno in
pokriito tako, da je bilo na prvi polled
j'asno, da je bilo od nekega drugega
položeno v ;posteljio. Pozneje se je ligo-
tovilo, da.je bi.la Diišieeva: zastruplje-
na s »trihniiiora. Sum umora je padel
na Martina Romiikas s katerim je itmela
umorjena razmerje. Sama je več ose-
bam priznala, da je z Romikom nose-
ča. Obdolženec od loci no zaniika razmer-
je z DiLŠičevo in. krivdo na nijemi smrti.
Romik je tudi osumljen, da jc hotel na-
peljati price h kriivemu prioevanju.
UNION
GOKOLADA
KÄKAO
BONBON!
Stev. 141.
»NOVA   DOB A«
Enrila
Splašna pržljutoljfem
Kavni nadome&želz
oJcusen i cenen.
Dofrtva se v vscf}
dobro QsortiranLQ
tcolonifainiÖ trgovinaf).
Razprava   je  traj-ala  do   18.   wrv. ;
naikar je biia v sTrho zasÜisaiija aovih
prič preJožana. S torn je bilo zakljiuoe-
iK) zimsko za»sedainje celjske porote.
— rp —
Kino.
MESTNI KINO. V poudeLjek 20.
decembra postednji in najsijajii^jsi
film t Rudolf a Valentinja »Šejkor sin*.
Velicastna drama iz peščene Sahare v
7 dej. — \k tot^k 21., sredo 22. im če-
trtek 23. decambra: »c'e sleper- spre-
gleda . . .<-•" Pretresljiva drama clveh
STC. V glaviiili vlogub sLavni Mill on
Sills m fepa Doris Kenyan. — V pcitck
24.  decemibra   (božični večer)  zaprfo.
KINO GAREIUE. V ptfndeJjok. 20.
in toreit 21. deeemibra: »Ljubezen, skur-
pi in dolarji«. Sijiajna komedija v (>
dej. V güavmi vlogi Harry Langdon.
w                   *
Si^om domovine. |
s ODLIKOVANJE ADOLFA RO-
SINE.    Pred   diievi   j-e   bilo   izročeno
kraljievo odlukovaTije. red sv. Save V.
stopnje. sols-konru upraviitelju v Orino- !
žui, g. Adolfu Rosini. OdlikomnCH: je iz '
narodm»   rodbine,   rojon   v   Ločah   pri, '
Konjirah. kj-ex jo njegov oce nad 35 let !
iarvrševal zdra^iniiško praikso. Po kcxn- '
čanih študijah na uČitolji&č-u v "Mari- I
born 1. 1893. je Rosiria dobil zaeasuo '
učiteljsko mesto v Ormožu, kjer je na-
predovaT, a ostal ve« cae svojega. sihi-
žbovanja. Ttikaj je bi kot pravi na-
rodnjiak takoj člaui.vseh narodmih dru- j
stev. ter je opravljaJ društvene posle z i
vso vestnva^tjio. tako kot tajnik Gitalni-
ce, Kmeitiiske  potiriiZTUice,.    GasMnega
druištva m Ga.silsko župo. Tudi koi va- j
ruh in oskrbnik mladoletnib si je stekel j
zasluge. Rosina je predsednik Učitelj- |
sketga driištva, predsedniik nadzorstva •
Okrajnc posojilniioe, bil je predsednik I
Girük-Metodove pod.rnžnice. Ob ustano-
vitvi meöcaußke sole v Orraožu jie bil :
tja iineaiovan za učitelja, kjer je dela-
vaf štiri leta, dokler ni prišel za upra-
viteJja na osoiovtlo solo. Kot priijetnega j
druzabnika so ga naroduii krogi' vzljti-
bili in ga navezali nase. da ga naide-
mo še vedno v Ormozu, kaamor je pri&el
Dobro   idoči   mlin
na tri tečaje in za^a. lep. velik zidan
hlev, vse v dobrem stanju, 6 oralov
zemlje v lepi, solnčnati legi, tik glavne
ceste, 20 minut od žel. postaje, pri
Št. Jurju ob juž. žel., se radi selitve
proda. Cena 200.000 Din. Naslov se
.    izve v upravi.
Primerno darilo za
Božič in Nova leta
je edino !e najboljši
sivolsi sfrol oli ki
Priporoča se
]VLax*ijti   Bopovic
trgovina šivalnSh strojev fn koles
Celje   Kralja Petra cesta St. 22
Snezne cevljo in galoše
popravlja RurSolf Perdan, meha-
niSka delavnica, Celje, Krekov trg 5
(vhod od Matija Gubčeve ul.)         6 3
Išče  se
boljše dekle
k trem deklicam (starost li 3, 5 let).
Naslov v upravi  «Nove Dobe».     3—2
pred 32 letii, kot marljiw.ga kulturnoga
delavca v soli in izven njö.
a KATOLIŠKI ÖKOF USTANOV-
NIK »SOKOLA«. V Bairu v Crni gori
jo bilo nedavno ustaaiiovljeno SokoLsko
društvo. Za starosto novega drujstva. je
bil izvolje-n brat Dormwick-, džrektor
barske giimnazije. Med nstainiovnilki
driiKtva so naliaja tudi katoliiškr škof v
Barn.
š NAŠI NOVI ZLATNIKI še niso
pilsli v promet, ker finaaicno ministi-
stvo še ni iizdalo tozadevaie. najredbe.
K'akor doznava »Vreme«, se bodo stari
zlatniki zanienjavati za noxe proti d,o-
plaeilu slroškov za kownnje zlatnikov
v zueskn 2 Diin za komad.
s TZPREMEMBE V OKRAJNEM
ZASTOPU V SLOVENSKI BISTRiIGI.
Veliki župam mariboi'ske oibUusti j*e raiz-
rešil dosedaajega gereaita okra.jnega
zastopa v Slovemski Bistrici g. Alojza
Pinterja gerentskili dolanosti ter iine-
nioval na njegovo mesto Josiipa Rajšpa,
posestnika v Spodiiji  Poljtskavi.
š DVA NOVA PAROBRODA »JA-
DRANSKE PLOVIDBE«. Pogajennja
»Jadranske plovidbe« 25a nakup dveih
velikili parobrodov po 4(X)0 ton v An-
gliji so povoljno kančaina. Nova dva
parnika prispeta že prihodnji mesec v
na.se vcde.
I  Bozi?ne okraske
¦       (čokoladne in fondant)
¦      božične svečke
I         cokolado
I                kekse
a
u
¦   Prav lepe, sveže :
Z  rozine, mandelne, lešnlke,
¦       orehe — jedrca,
¦           pristni  cvetlični  med
¦    po najnižjih cenah priporoča :
j  AMT. FAZARINC. Celje
¦       Kralja P«tra c. 27.
S                                       10-5
Za dame inotroke:
Nogavice, rokavice,
čepice  in  sale,        >
pletene jopice,
puloverje,          J
trikot perilo,
baržune
Crcppe
le dim /
Za
gospode:
Nogavice,
rokavice,   robce,
naramnice,  srajce,
kravate,
dežnike,   trikot perilo
somoprodoja Ent'a čBvljeu
kupite le  v modni trgovini
A. Drofenik,
Celje, Glavni trg 9»
ScKidhioüv
lačin
pranja
" J*-        IP
Namakaj z^ŽENSKO HVA.LÖ?
izpiraj s SCHICHTOVIM MILOM.
Š ODKRITJE VELIKE GOLJli-
FIJE. V materijalnem skluidiscu dv-
žavne železniice v Mariboru so odkrili.
priinanjkrjaj 622.000 T)\n. Aretiran jo
bid naeelniik niaterijailno^a sJkladišra v
Mari born. Franc Jarh. ki je bil odve-
den v zap ore okrožnesa sodišca1. Osu-
mill so ga, ker je živel potratno.
Š SKRIVNOSTNA ROPARSKA
TOLPA V SLAVONIJI. PorocaJii smo
že. da se je v Srcvniu pojavil eclini pre-
ostali člam Čarugine tolpe Prpič Mali.
Prpice-va toi'pa. se skri'va v slavonskih
goztio^h in šteje kakih 8 do 10 člatruov.
Pojavlja se v razlidnili krajih mod
Krndij'o, Belovarjem in Garešnilco. Tain
napada in. rapa. Datie.ne kraje strahuje
v ta.ki meri, da se nihče ne upa v ta-
mašiija lovišča. Orožnilštvio totpo prid-
no zasleduje, toda dosedaj se mu ni po-
srečilo se nikogai* ujeti.                       ^
s STRUPENA BARVA ZA BAR-
VANJE KLOBAS, Beognajska občin-
ska sanitetna komLsija je pregledala
deliliatesne trgovüie. V neki tngosvini
je na&la pod mizo steklenico s 6 kg te-
koco barve, katere je dotični prodajalec
niporabljal za barvaaije kl-obas, da so
bile lepše, Barva je bila strupena. —
Vsled tega jti kornisija zaplenil vso tr-
govino. da preišče žiiviTa.
š »ITO« pasta za zobe — najbolja.
Živi krapi VÄ
I                  na trgu.
Naznanilo.
Vljudno   naznanjava   slavnemu   občinstvu,   da   sva  otvorila popolnoma novo
mlekarno in branjarlj<%
nalCralia Petra cestl St. 37
'n da tudi   še nadalje vodiva žp vpč let obstoiečo in dobro znano enako trpovino v
VODNIKOVI ULICI 2 in se prav vljudno priporočava
J. in M. ŠANC, Kralja Petra cesta štev. 37,
TOVARNA   «EfiSOV
JOS. KIRBISCH, CELJE
priporoča za Božič in Novo leto svoje po kakovosti in cenj nedosegljive
1«: e Is: ss ^*
Detajlna   in   en   gros prodaja v prodajalni pekarne nasproti Narodnemu domu
Postrežba točna in solidna.
UsnjatB suhnjB
se kupijo najceneje v manufakturni
in konfekcijski trgovini
Ivan Mastnak^   Celje
Kralja Petra cesta štev. 15  i
Kože od divjacitie
zajcev, lisic, dihurjev, jazbecev itd., kakor tudi vse vrste
surovih kož kupuje po najvišjih dnevnih cenah
IVC^^JtKsso Tandler
ZAGREB. BoškoviLev* ulica šJev. 40.
Brsolavt: TAURIA ZAGREB.                                                                   Teleton fitev. 13 •«»•
St ^7i 4.
»NOVA  DOBA«
Stev. 141.
ne morese ksßkafi kave.
Dober in  krepak okus dobite sele,ako upohrebiPe
Püaca  5 Pravlrn FYanckom Vas zamore sfalno zadovohevaN.
K zmah kavi na vsak način spada Pravi Franck.
Š POLAGANJE IZPITOV ČEZ 8-
RAZREDNO OSNOV. SOLO USTA'V-
LJENO. V smislu ministrskega odlofca
z dne 16. oktohra 1926 je ustavljeinjo
polagainj« ixpitov oez asefnirazirediio
ttsnovno Soto za r^gaüiraiije položaja
po imuiiiiškein za'konu.
š NAŠI DRŽ. GOJENGI V INO-
ZEMSTVU. Kmeti-jsko mm.i®trstvo je
sprojeJfO nekoliko novi'ä stifpöndiistov za
inozcirrstvo, med njimi tudi več Slo-
venicev.
s 0GROMEN MORSKI PES V
JADR.VNU. Pri Rovimju v Istri so ri-
bLči iijeli te dni skoraj osem xnetrov
dolgega in nad 50 ceniov težkega mor-
skega psa. To je redek ebsemplar, ka-
koršnetra v Jadranskom morju se m-
so njcli.
r LATINIGA V TURČI.IL Tuivska
vlada pripravlja osnutek zaikona, ki bo
Tipetjai v visej Turciji latimico. »Na-
cijonalna« aral>ska pisiLva bo odlpra^-
Ijena. Tako je v Turčiji niiedtorn ko s^
v Juigoslaviji prepiramo radi ciriilk:t>
in latin ice . ..
Razgled po avetu.
r FRANGOSKE ŽRTVE V MA-
RO.KU. Na seji senatneipa odbora je
sporočil senator Dumomt, da je stal po-
Y'dz vodje riifov.ske A'staje AJ.)d es Kriima
državo 1167 milijonov frankov itn (i()00
mrtvih. V Afriko jt» bilo posla.nili proti
Riifovoem 30.000 do 40.000 vojakor.
r SMRTEN IZID BOKSARSKE
BORBE. V Hai'dtfortu se je vršila bor-
ba med fram<:ouskitni boksaičcni Gharle-
som Peguuhajnoan in American om
Friedmannom. American je Mnobil
Peguliliarrimu s siniim udarcem loba-
njo, taku da je Fraiüicoz kmalu uto iz-
dilinil v boln/iici!. Friiedniaiuni, ki je uda-
rir proti pravilom, je bil anetinan.
r ZAVARQVANI HABSBURŽA-
NI. Neka budimipestanska zavaroval-
nica je zavarovala nadvojivodo Albreli-
ta zii miJiijoji dolaa-jev. Sedaj pa se je
ta zavaxovalnica obrnila na beograj^ke
zavaTovalnico »Beograjska zadruga«,
da pristopi k zarvarovanju'. Ta je ]DOr
nudbo odkloniia im izjavila, da ne bo
niobena j'ugOÄlovanska zaATaxovalnica
zava,Tovala Ha-bsbungavcev.
p KRISTUSOV KELIH. Angleäki
arheol-og dr. James Remdel Harris tr-
di, da je našel kelih, s katerim je Kri-
stus ppdelif «vojiiiin apoßtoloin zadnjo
večerjo. Kupil ga je od nekega nein-
škega arheologa. Kedili j<> jako fino iz-
delan in izvira najibi'ze iz sidonske »to-
vaine«, kjer so izddovali steklenc
predmete, Ako odgQvatja Hairrisöva
trditev resnilei, se bo ugatovilo kasneje.
T FORD UI^INE DELO! Prihaja
senzacijonjelna vest, da bo Ford Motor
Go. del svojih tovarn za nedoloceai 5a«
zaprla. Uprara noče po\reilatL zakaj.
Utemeljujejo odredbo s potrebno invem-
turo, a pravi vzrok mkimitve dela vidijo
v prenapoinjenein trgu. Sedaj poraimi
kupeija res ne gre tako kot sicer. Da pa
trg še ni prenapolnjen, sono ze passkrat
pisali.
in tisoče sem
ZJivrgel, ker
nisem ^f-ono
kupovaj stik-
na v vviv*
tre^vini R.
' te'meck'i,
Ctlje katera
; v, .ja moč-
no sukno Din
72-—, krasen špvjot 77¦—, fini kam-
garn 90 —. Ravno tako poceni se pro-
daja volnena roba za sine darnske
I obleke in moderne plašče. Oglejte s!
izložbe ! Primeren popust 7.a povrnitey
vožnje.    llustrovani   cenik   zastonj.
I               Trfovci engros cene.
Premog
iz državnega rudnika v Zabukovci in na
željo tudi iz vseh drugih premogovnikov,
za domačo porabo ter za obrtna in indu-
strijska podjetja, dobavlja in dostaylja na
py     dom točno in po najnižji ceni    -jw
Franfo Jošt, Celfe9
SUeksandrova ulica štev. 4.
Klavir
dobro ohranjen, se vsled pomanjkania
prostora   proda  za  Din   3500'—.
Kralja   Petra cesta 41,   I. nadstr.
Kupim garniture
srebrnih žlic.
Naslov v upravi lista.
Zajtrkoi alnica
Josip Gorenjak
mesair in kJobasičar
CeBje, Kraljs Petra cesta
se priporoča za obilen obisk. — Izde-
luje vsakovrstne mesne izdelke po
nizkih cenah ter prodaja na drobno in
nadebelo. Specijaliteta blaga zajamčena.
CALAIHA
^^^^      prvovrstna
nova roba, povsem zrela
se dobi povsod.
Prvahrvatskatvornica sa-
lame, sušena mesa i masti
IHGoinloräHli
Petrlnja.          ,
Glavno zastopstvo za   |
Slovenijo:          I
R. Bunc in drug     \
Ljubljana- Cclje.
12-12
Veleffpgovina
vina
(predvseni dalma^tinskega) na debelo
in drobno s točilnico v večjem mestu
Slovenije je na prodaj zelo poceni.
Samo resni reflektanti naj se obrnejo
na oglasni zavod Kovačič,   Maribor.
Oočnep im
s p r e j m e   in   želi pismene ponudbe
Majdič,   Sp. Hudinja, pošta Celje.
Tudi Isfos za božično darilo
se   prodaja   v   manufakturni   in   modni   trgovini
Miloš  Pšeničnik,   Celje
po znižani ceni
razno blago za moške,
damske in otroške obleke
ter plašče, puloverji, pie-
tene jopice, trikot perilo,
fini cefir,  popelin in
svilene srajce, spalne sraj-
ce, kravate, ovratnike,
volnene moške in damske
nogavice, rokavice, dež-
niki, žepni robci itd.
Postrežba solidna!
Blago prvovrstno!
Oglasujte!
Trgovina s papirjem in knjigarna
Flora Lager- NJeckermann
:-:      Gelje, Prešernova ulica 1      :-:
priporoča za Božič in Nowo leto svojo bogato zalogo najnovejših slovenskih in nernških knjig,
otroških slikanic in mladinskih spisov, nadalje pismeni papir v kasetah in mapah, pisalne garniture, naj-
boliša nalivna peresa, tintnike, najrazličnej5e okraske za božična drevesca, iaslice, svileni papir, božične
in novoletne razglednice, koledarje za leto 1927 itd. — Velika izbira usnjatih izdelkov kakor damske
:-:       torbice, denarnlce, aktovke itd. po zmernih cenah.        :-:
Delaj, nabiraj
in hrani, varčevati
se ne branL
Popolnoma  varno  naložite  denarne  p<r>iftm«i<r«ke pri zadSrugi
VarČuj v mladosti,
da stradal ne boš
v starosti !
stavbena in kreditna zattruga z omejeno zavezo v Gaberju pri Celju
Martjivost,
trezao3t, varčnost,
so predpogoj
inravnosti 1
Obrestuje hranilne |*Oi
vloge po ^ /O"
Večje stalne vloge po dogovoru najugodneje.
Jamstvo za vloge nad 1,500000 Din.
lz malega raste
veliko!
Lri SSfb™'ab^ÄpS,20doDmn «Pisarna v Celju, Prešernova nL 6.
Pupilarnovaren in jawnokopisten denarni zavod celjskega mesta
Mestna liranilnica celfska
Ustanovl/ena /eta 1864.   —   Pod
trajnim  drža vnim  nadzorstvom.
V   lastni    palači  $>x»i kolodvopu,
VsIfiranilolčnSiirosllseJzvršu)* |o nalknlantneje, Utiro tntoč-
m>. Ugodjcao obresiovanje. Pofasnlla in nasveti brezplttčao.
Vrednost rezervnfh  zakladov
nad firon 2S.OOO.OOO
Za hranilne vloge jamei mesto Celje s celim svojim premoženjem in z vso svojo daveno moejb.
Tiska in izdaja Zwexna ti«karna.   —  Odgovorna sta:  za izdajatelja in tiskarno Wlilavt Četina |   za redakeijo Vinko V. Gabore. .— Oba v Celju.