210
iz vejevja in šajk. Cesto je nedostajalo najpotrebnejših stvari. Ko je 1.1855. že zgodaj pal visok sneg in je nastopila huda zima, je bil Baraga brez obleke. In uprav pozimi je tedaj misijonar največ potoval v krpljah in prenočeval, tudi več noči zapored, v gozdu ob najhujšem mrazu. Baraga je na teh nevarnih potih cesto za las komaj ušel smrti. Tako 1. 1849., ko bi se bil kmalu utopil v silnem viharju na Huronskem jezeru in januarja 1851, ko je sam brez vodnika na smrt truden gazil po visokem snegu neprenehoma nad dvajset ur v gozdu.
Velike so bile pač misijonske težkoče, a še večja požrtvovalnost mladega duhovnika. Samo da krsti enega otroka, prehodi nekoč 75 mil], i) Ko se je 1. 1847. vračal od Fond du Lac v L'Anse, mu med potom vodnik oboli. Baraga sam nosi prtljago, ponoči pa bedi pri ognju, da mu ne zmrzne oslabeli tovariš. Sedem dni sta tedaj potovala po gozdu in srečno došla domov. Ko se je 1. 1832. mudil v De-troitu, je zavladala kolera, in on je bil začasno edini katoliški duhovnik v mestu, ki je obiskaval bolnike, pokopaval, propovedoval, zraven pa je še oskrboval korekturo Indijanom spisanega molitvenika!
In pri vsem tem obilnem delu je Baraga postopal jako premišljeno. Indijane je navajal k stalnemu življenju in jih učil pisati in brati, da ohrani tako drugače cesto same trenotne uspehe svojih propovedi. Indijanom je tudi sestavil v njih jeziku potrebne knjige. Na vso moč je pobijal pijanstvo in »ognjeno vodo", ki je morila rdečekožce. Ko pa je po silnih naporih v enem kraju uredil krščansko občino, je pohitel drugam, po novih potih iskat novega dela, novih naporov.
Čuditi se moramo, kako je Baraga ob tolikem delu še mogel prijeti za pero. In vendar je uprav v onih letih napisal celo vrsto knjig, izvečine nabožne vsebine. Že 1. 1832. je izdal molitvenik v otav-ščini. V čipevščini je istotako sestavil molitvenik in življenje Zveličarjevo. Obe knjigi sta se tiskali v Parizu. Tretja, podobna knjiga, „Gagikwe mosinai-gau", ima odlomke iz sv. pisma stare zaveze in dejanja apostolov ter evangelije celega leta. Četrta knjiga te vrste, izdana 1844, slove „Managatawendamoma-sinaigau". In še cela vrsta drugih sličnih.2) Najznamenitejši deli pa sta slovnica in rečnik čipevščine. — (Theoretical and practical grammar of the otchipwe language, spoken by the Chippevva Indians; A Dic-tionarv of the Otchipvve Language. Explained in English.) Rojakom v domovini je tisti čas napisal „SIate jabelka" (Blaznik, v Ljubljani 1844) in premišljevanje o štirih poslednjih rečeh" v slovenskem,
1)  1 ameriška milja = 1609 3 m.
2)  V slovenski bibliografiji dr. Simoniča (Ljubljana 1903. I. del) na strani 15 - 18.
„Geschichte, Charakter, Sitten, Gebrauche der nord-amerikanischen Indier" (Ljubljana, Blasnik, 1837) v nemškem jeziku.
Umevno je, da tako delo ni moglo ostati brez sadu. Na postaji Grand R'ver se je protestantski propovednik trudil devet let in pridobil samo 10 Indijanov, Baraga pa v desetih dneh 46. V Arbor Croche je v dveh letih in štirih mesecih krstil nad 451 Indijanov in še vedno so se oglašale nove naselbine in prosile evangelija. Le dvojega je nedostajalo: duhovnikov in denarja za obširni misijon. Zato se Baraga napoti koncem 1. 1836. prvič v Evropo. Tedaj je obiskal tudi Dobrniče in propovedoval v Ljubljani. Seboj v Ameriko je vzel sestro Antonijo,
_____   _____________
PR1ŽNICA  ŠKOFA  BARAGA V MARIJINI  CERKVI  V SAULT STE. MARIE
vdovelo pl. Hoffern, ki pa je pri njem v La Pointe vztrajala samo dve leti. Pri povratku v Evropo ji je napisal sledeči akrostihon v sedmih jezikih:
Angel Boshji naj te vedno spremlja, Nie verlasse Dich des Himmels Schutz, Tuta sis et salva in aeternum, Observez toujours la loi de Dieu, Nuovo sempre sia il Vostro zelo, Imitate the Saviours hoIy life Angwamisin, mino bimadisin.
L. 1853. je Baraga postal škof in s tem se pričenja nova doba njegovega življenja. S pismom z dne 29. julija 1853 je apostolska stolica ustanovila vikariat Gorenji Michigan (Upper Michigan), Baraga pa postavila za vikarija in ga imenovala naslovnim škofom amvronijskim (Amvronia). 1. novembra ga je v Cincinnati posvetil v škofa nadškof Purcell ob