St. 123. V Mariboru, sobota 21. oktobra. IV. tečaj. 1871. SLOVENSKI NAROD. Izhaja trikrat na teden, v torek, četrtek in Boboto, ter volja po pošti prejeman, ali v Mariboru a pošiljanjem na dom, aa celo leto 10 gold., za pol leta 5 gold.. za četrt leta 2 pold. 60 kr. — Za oznanila 80 plačuje od navadne ćetiristopno vrste 6 kr. čo so oznanilo enkrat tiska. 5 kr. čo se dvakrat in 4 kr. 8e se tri- ali večkrat tiBka. Vsakokrat se plača štempolj za 30 kr. — Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo Jfl v Mariboru, v koroški ulici Min. štev. 220. Op ravni stvo, na ktcro naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne reči. je v tiskarnici: F. Skaza in dr., v koroški ulici hišn. št. 229. mase stališče in udržništvo. (Dalje.) Keksi: rRešivši Slovenca tvarno, rešil si ga dušno," razumevam, kakor se iz predhodnega vidi to rcsnilo tako-le: spravimo li Slovenca na to, da ne hode zadolžen, tedaj tvarno samostalcn, in hode Ki mogel spravljati potrebne pomočke za pravo in sebi primerno omiko ; prisvojivši si to, rešen je, brez tega pa je brezpogojno izgubljen kakor Slovenec v sedanjih razmerah, bodi si ka bi vsaka ves imela konservativno društvo, naj bi tudi vsak bivake počenši od devetletnega otroka do NOlctncga starine imel v malem prstu ves spisek krščanskega nauka z razkladbo vred, poljudno veroučje, ktcro še ima ugledati beli svet, ako hode deležnik vseh dosle namišljenih bratovščin, zastonj vse to so le ublažilni pripomočki. Jaz še toraj izdaj po svojih miselnih sposobnostih nikakor ne previdevam, kako je mogoče brez tvarne podloge vzgojiti značajnoga in po takem zanesljivega Slovenca. Kdo je šuma brez drevja V Navajate pre-možiijakc : "VVrctzlna, Lobnika, cestnega "VVeingerlna Wolfa, imajoči nje za živ dokaz, ka se stvarnimi sredstvi duh ne reši, in odtod sklepajoči na neistinitost moje povedi: rešivši Slovenca tvarno rešil si ga dušno. Več duhovitosti in pravičnosti bi bil od Vas pričakoval. Hočete li z nekterim betčvjem kokolja nekati pšenico? Mislite li, dokler en del istega duhovništva prusnjc, ne bode celo nič več nemškutarjev ? Jeli sem izrekši navedeni stavek, naslanjajoči so na prednje izpovedi resnil, ka ne bode nijenega odnarodnika več? Kako pa je z nravnostjo brez tvarnosti v obče, gotovo veste Ako pa je kdo premožnik a magarce, jeli on kriv kteri uči, ka brez tvarne podloge ni dušnega napredka? Oziroma na učiteljstvo za prvejše dobe pove dal sem svoje prepričanje tako-lc : ,, Nikdar ne ta jimo, ka so prvlje nekteri uemškutarski dekani in narodnost črteči ncomikani župniki nakope zakrivili na učiteljih bivših pod njihovoj roko in oblastjo Tođa večina še tudi starejšega nemškutarskegj duhovništva se je vruola k narodu, a školniki ne.* Črtnik umnega napredka trdi: to je zopet krivično. Da dokažem istinitost svoje resnih c, lehko bi brez malega navedel vsega slovenskega Stirskega dekane in največ župnikov one dobe kar bi delo premnožilo, vendar vzemimo na pri mer še živečega, zlatim križcem se lcščcecga in častnim kanoništvom od sedanjega prcčastuega kn. vi. redništva labodskega odlikovanega naj-nemškutarščejega dekana velikoncdcljskcga. Poj dite gledat jegovc skuhe školnikov od prvega do poslednjega, in ne bodete niti hip več dvojili na moji trditvi, presede Vam vos zagovor takega osobja. Pokojni župnik Klažič je celo strogo prepovedal učniku krščanskega nauka v slovenščini z učenci oČanaš moliti v učilnici, da molčim o vsem drugem in o vseh drugih. Kake so hteli imeti, take so si vzgojili, nemškntar in izdajalec naroda pa si god nja sebi primerne nemŠkutarjc. Zbog vlade si zapomnite, ka Bog je visoko a car daleko. J)a so dekani in župniki prvejšega časa toliko nčinili za narod, kolikor proti njemu na njegovo ponižanje, vlada bi drug pojem o nas imela. Niso znali jezika, niso hteli se ga učiti, niso marali niti za narod, niti za narodnost, niti za značajnost in takisto njihovi itrežniki in oprode. Svobodno poprašate učitelje one dobe o tem in do pike se propričate te istine. Samomor so učinili na naši narodnosti uemškutarski popi in z njimi njihovi rejenei školniki. O udržnikih nimam mnogo pristavljati, ker dovoljc že je o njih zgoraj povedano• če pa imc-nujoči se nesebičen konservativec pravi, ka jo« starokopitnežev v vsakem stanu, s tem ničesar ne opraviči , ker nespametnost da si opirajoča se na budalaščino ktere druge osobe ali stana vstaja vendar vselej nespametnost, vsaj menda tudi ta-tinstvo se ne opravičuje tatinstvom. Je-li modro držati se starokopitja pri novih izumih, novih pojavih , novih zgodovinskih dokazih, bodi Vam na čast in zdravje! samo nikar se ne ponašajte kot učitelji ljudstvu, vredniki itd.; nikar se ne čudite ako po takem prosto ljustvo kriči: le duhovnika ne volite; nikar za zlo ne jemljite naslova: mračnjak, mračnjaštvo; ne sme Vam žal dejati, ako v mnogih rečeh neškolani seljak več ve, uego-li nje gov dušni pastir. Meni se tako dozdeva, ka je dobro vsak nov pojav pokazavši se v znanosti na drobno premeketniti in potle sodbo izreči. Ponavljavno se držim kakor klešč stavka, ka v dosedanji podobi s vsemi konservativnimi društvi ničesar ne opravimo, ne zbog osob, kterih mnogo dostojno čislamo, nego zaradi notranje stvari same, ktera se križa z umnim napredkom in podpira samovoljstvo, ktcro v teku toliko sto letij ni za nohet koristi pripravilo Slovencem, nego je ugonabljalo dušno in narodno, čemur jih dnešnje tožno stanje pritrjuje. Sicer zdi se mi, ka tudi nemško konservativstvo pogibelno igro igra s pro stini seljaštvom, ktcro razvedrivše se stopi v hujši odpor proti duhovništvu, in morda celo verstvu na kvar. Moje in naprodnjaške stranke mnenje je, ka je neumestno bilo preskušanega in v vsakem pogledi] poštenega in požrtvovalnega narodnjaka pozvati o predlaganji poslanskih ponudnikov na versko sodbo, vsaj se dosle ni v tem pregrešil, tudi ni bilo namenjeno poslati odbranca v kak crkveni shod ali zimski koncil, nego v (! r a-d e e proti zagrizenim vragom naše narodnosti in našega narodnega bitka; za verske in duhovniške razmere je skrheno možev-nimi glasovi, glavami vladikovinskimi. Pozivati se v tem na gornje Avstrijsko, na gornje Stirsko, na Soluograško, na Vorarlberg, in Tiroljsko, ovaja siromaštvo v ustavnosti, ktera je v navedenih deželicah in koščekib deželic le medli novorojence; isto zmagajo malo sposobnjakov. Ozirajte se na davne ustavujakc naše sosede junaške Bokolove Hrvate, neopešane Čehove, isti madjarski brkaši so v tem pred nami, vnauje to je inozemne ustavne države še dajajo krasnej-ših primerov. Trdite, ka niso društva stavljala prašanj zastran verskega mišljenja, ni li dr. P. dru. Douunkušu stavil popita v tej reči v čitalnična sobani mariborski ob šestih zvečer dne 21. vel. srpna, isti den, kedar je vreduik sedanjega kupljenega „Slov. gospodarja" račil izjaviti: dr. Dominkuš ne dobodc v celjski okolici 5 glasov, in ka je neparlamentarno bilo za ljutomersko okolico postaviti dra. Srnea za poslanskega ponudniku; a v celjski okolici ne postaviti dra. Dominkuša bi bilo parlamentarno? Znano nam je, ka je v Ljutomeru po nekem župniku volilen stavljen popit dru. Srncu, je li po-prek v vseh rečeh idc z nemškimi konservativci P Odgovor je bil modrijansk glaseč se: Tega vam ne moreni obečati, treba mi je stvar vselej prvlje premisliti in presoditi, je-li na korist slovenskemu narodu ali ne. Tako naš dr. Srnee. (Konec prih.) Iz deželnih /borov. Dcžclnt /Imm' * t tU «-■'*[» i. Poročilo tir. Dominkitsa imenu manjšine v vprašanji premembe volilnega reda. Visoki zbor! Ljudstva, ki so k zastopu v državnem zboru poklicana, vedno tožijo, da volilni redi za deželne zbore načelo pravice mnogovrstno oškodujejo in da imajo še druge bistvene pomanjkljivosti. Statistična data kažejo, da je to toženje po polnem opravičeno in izkušnja v zadnjih desetih letih je pokazala, da ravno v pomanjkljivostih volilnih redov za deželne zbore leži eden največih zadržkov, da se naše ustavno življenje koristno ne razvija. Le če se volilne postave na čista in prava načela op i raj o|, tako da se na njih podlagi v celi državi ljudska volja kolikor mogoče zvesto iu nepokvarjeno izgovarja , tedaj se bode reprezentativna ustava blugonosuo razcvetala in poroštvo za obstanek v sebi nosila. V organizmu naše ustave so volilni redi za deželne zborove toliko važnejši, ker deželni zbori niso poklicani samo za posvetovanje in sklepanje v rečeh, ki so za njih kompetencijo odločene, timveč ker so tudi volišča za državni zastop. Toraj se more sprememba obstoječe ustave , ktera bi bila željam in potrebam avstrijskih narodov primerna, in bi se držala oblik od one predpisanih, le tedaj pričakovati , če se poprej naj bolj bistvene pomanjkljivosti volilnega reda odstranijo in najveće krivice njegove odpravijo. Nova stavba našega ustavnega poslopja se mora pri slabem temelji začeti. Tem nazorom sledeči smo veselo pozdravili vladne predloge o predrugaeenji volilnega reda za deželni zbor in o deželnem redu. Ti imajo glede na sedanje razmere na Stirskem v bistvu prav primerne prevravnavc v sebi. Tako naj bi se opustil postulat zapisanja v deželno knjigo pri velikem posestvu ; na mesto volilne pravice kupčijskih in obrt-uijskih zbornic, ktera se je sedaj od primerno zelo malega števila oseb izvrševala in se gostokrat le za narodne, ne pa za interese kupčijstva in obrtništva rabila, se stavi volilna pravica velikega obrtništva; volilua pravica se v obče razširja s tem, da se cenzus zmanjšuje; načelo neposrednih volitev se tudi na kmeške občine raztegujc; število poslancev iz kmeških občin se pomnoži za štiri, ono iz mest iu trgov za dva; zadnjič se dela vsega priznanja vredni pokus, po novo napravljenih volilnih okrajih enake narodne elemente združiti in nepravice , ki so s sedanjo umetno sestavo volilnih okrajev zvezane, kolikor mogoče poravnati. Pač ni treba dokaza, da prevravnavni predlogi takega pomena, kterih očitni uamcu je ta, da bi tudi oni narodni in politični elementi, ktere so do sedaj umetne večine nazaj potiskale, dobili prostor za razvijanje — bi toliko več zaslužili pregledanje in prevdarjanjc visokega zbora, ker bi se DO •prejeli saj bistvenih odločil prvi korak do notranjega pomirenja v deželi storil. Zelo veliko število prod deželnem zborom ležečih peticij, med kterimi *«o tudi take i/, krajev in društev odločno ustavo-vernega hiišljvuja. konstatira, kako živo se v celi deieli ruti potreba po prenaredftab volilnega reda za deželni zbor, ktere je vlada nasvetovala. Razlogi, ktere je večina posebnega odbora navedla za savrienje predlogov so bolj občno politični, kakor rečni iu neprimerni. Ha se večina visokega zbora upira soper pomirovalno delovanje vlade in zoper od to zastopana uačela, to bi Imelo ostati brez vpliva na sklepe, kteri se bodo storili o vladnih predlogih o prevravnavi volilnega reda in tu bi se morala le nepristranska sodba izraziti o vprašanji, če jo predlog primeren ali no. Iz navedenih razlogov iti ker t)i se zares uektera bolj formalna odločila vladnih predlogov za sprejetje no mogla priporočiti, dovoljuje si manjšina posebnega odbora staviti predlog: Visoki zbor naj sklene: ..Naj se vladni predlogi specijalno pregledajo in naj se ti vladni predlogi posebnomu odboru za natanko poročilo zopet izreče." Dr. Ferdinand Pominkuš, poročevalce manjšine. I>t">,<»liii zbor grorittki. i .'i. seja 11. oktobra.) Ncnazoči so slovenski poslanci s Dr. Abram, Doljak, Faganel, dr. Lavrič, Pagliaruzzi in dr. Žigon. Glavar naznani predlog dr. Lavriča: „deželui zbor naj izreče, da je sklep dež. odbora, po kterern se ima vladnim oblastnijam samo v italijanskem jeziku dopisovati, nasproten postavam iu naj ga tedaj ob veljavo dene. Ker ni nazoč deželni tajnik, interpelira Del-Torre deželnega glavarja v tej reči in pozneje predlaga : ,,kcr se je slišalo in tudi poslancem naznanilo, da se tajnik stanovitno hraui opravljati svojo službo pri denašnji seji in to brez zdatnega uzroka, naročuje se deželnemu odboru, naj za zdaj tajniku službo ustavi in disciplinarno preiskavo začne." 0 tem se kratko razgovarja. in ko je po nasvetu Dottorija bil predlog Del-Torreta za nujnega spoznau inje\Vinkler namesto tajnika zapisnik prebral, se posvetuje Del-Torretov predlog in Deperis ga zadnjič loči v sledeča dva: „Naročuje se dež. odboru, naj začne disciplinarno preiskavo proti dež. tajniku" — iu „uaj se taj-uiku za zdaj služba ustavi." Prvi obvelja, drugi pade. Na dnevnem redu je razprava vladnega predloga. Cesarski komisar opazi, da ni uazočih dveh tretjin poslancev in zato poroča Winkler pozneje v imenu finančnega odseka o šolskem zalogu, Caudussi o računskem sklepu šolskega zaloga, Wcrderberskih štipendij, štipendijskega zaloga iu o računskem sklepu za bolne in ranjeue vojake. Predlogi teh poslancev se sprejmejo. V večerni seji so vsi zjutraj ne nazoč i poslanci v dvorani iu predlaga poslanec Pagliaruzzi, poročevalši o peticiji „Soče" iu uekterih občin, naj se prevravna oskerbništvo trnovskega gozda, tole : „Naročujc se dež. odboru, da predloži omenjeno peticijo vladi h prošnjo, naj pripomore, da se gozd ohrani." Predlog se sprejme. Isti poslanec poroča o peticiji cestnega odbora tominskega za podporo, in zbor sklene: „Znesek 4500 gld. cestnemu odboru 1. 1870 ni predplača, temveč podpora." Morarski občini se dovoli davek pobirati od sprejetih v občinsko zvezo. Bele se Še nektere peticije. Del-Torrc interpelira, zakaj se pisma iz iz Vidma in okolice v Gorici zadržujejo in potem se seja sklene. (6. seja 12. oktobra.) Deželni glavar naznani, da je deželni odbor sklenil „grajo" dež. tajniku dr. Abramu. Ta ae tajništvu odpove. Pozneje se na mesto dr. Lavriča voli r deželni odbor dr. Abram. Obravnalo se jo povišanje plač deželnih uradnikov; dotični predlogi se zavrnejo v deželni odbor. Volili so potem za državni zbor. V prvem glasovanji dobi samo grof Strassoldo dosti glasov. Pozneje se pokaže, da je voljen tudi baron de Pretiš. (7. seja 14. oktobra.* Grof Strassoldo iu baron de Pretiš se odpovesta državnemu poslan-stvn in volita se na njuno mesto dež. glavar, grof Caronini in Ćerne. Ccs. komisar odgovarja na interpelacijo dr. Lavriča. ktero je lani stavil zarad poslovenjenja šol, daje minister svojo resno voljo zatrdil, samo skrbeti je za dosti učiteljev. Na dr. Lavričevo interpolacijo zavoljo narodnostne postave pravi komisar: „Na Češkem je ustregla vlada z dotičnim predlogom željam in zahtevam prebivalcev; —iz Goriškega ni izvedela do sedaj enakih želj." Po rešeuji nekolikih peticij se seja in zbor sklene. Domače in slovanski1 novosti. — Minister uka je imenoval Fridriha Z a k 1 j a, profesorja na Reki za gimnazijalnega profesorja v Ljubljani. — Poročali smo, da pride v Ljutomer za adjunkta nekov Piriuger. Čujemo zdaj, da ta gospod ne zna niti 50 s 1 o ve nsk i h besedi! Kako bode delal v slovenskem Ljutomeru kot proiskavni sodnik? Obsojen bode menda vsak, dolžen ali nedolžen, ker se sodnik z ljudmi ne bode popolnoma razumel. — Čudno je to imenovanje tem bolj, ker vemo iz gotovega vira, da je več avskultautov, iste znanosti in starosti s Piringerjem prosilo za to službo, ki so slovenskega jezika popolnoma zmožni, — a niso bili imenovani. Piringer je nekov „proteetionskind." To ui v rodu. — „Bir. Vjed." pišejo: V „Saturdav Ite-viewu nekdo piše, da nekteri člani llohenvvarto-vega kabineta govore o potrebi vojne z Rusko. Iz nastojčivosti, s ktcro tudi mnogo nemških časnikov trdi, da je Ruska protivnica federativnega ustrojstva v Avstriji, ker se neprijetnih nasledkov zase boji, se da soditi, da je podobno ustrojstvo avstrijskega carstva za vsaecga druzega bolj nevarno, nego za Rusijo. Naš vzgled o tem predmetu je znan: federalno ustrojstvo Avstrije je vse hvale vredno, toda le pod enim pogojem, namreč da ne bi bil enostransk, ampak pravičen vsem slavjanskim narodnostim Avstrije. Pokroviteljstvo-vati samo nektere avstrijske Slavjaue in popuščati ogerske na voljo Madžarom, ali dajati avtonomijo Čehom in Poljakom, a puščati Slovence in Rusiue pod jarmom — to ni federalizem. — Mladi srbski knjez bode potoval k ruskemu carju. To zaznamljajo srbski glasi kot srečen dogodjaj, ker je u deuašnjem evropskem položji zajedno delovanje in medsobno bližanje vseh Slovanov silno potrebno. Dopisi. Iz Ijulsljaiic 18. oktobra. [Izv. dop.] V petek se prične utrakvistična uravnava tukajšnjih srednjih šol, vsled ktere ho za zdaj vsaj v nekte-rih razredih slovenski jezik ravnopraven z nemškim. Na gimnaziji in na realki bo v 1. razredu en oddelek popolnem slovensk , drugi oddelek pa nemsk. V slovenskem oddelku so nemškemu jeziku kot predmetu odmerjene 4 ure, slovenskemu pa tri, nasproti pa v nemškem oddelku slovenščini kot predmetu 4 ure, nemščini pa tri. Ravno tako v drugem razredu. V vseh predmetih na gimnaziji in na realki se mora slovenska terminologija, ktera so že sestavlja, dodajati nemškim terminom. Ravnateljstvo mora kolikor mogoče v vsem in vsacem podpirati učitelje, ki pišejo slovenske šolske knjige ali druge znanstvene knjige, ki imajo veči obseg, nego šolske. — Koncem prvega polletja mora ravnateljstvo poročati miniateratvu. kako se utrakvistična uravnava obnaša. Ta slednji zaukaz se nam,vidi nekako čuden in nas spominja na pregovor: „Man macht den Bock tum Giirtner". Kajti mnogo je še nasprotnih elementov, ki bodo pri dotičnih poročilih učinkovali , vrh tega je prišel zaukaz kakor strela iz jasnega neba, da se ne more takoj vsemu kaj. Ko bi se bil zaukaz objavil pred dvema mescema, bi se bilo že lehko kaj pripravilo a zdaj po že začetem šolskem letu ima reč svoje sitnosti i u skoro se nam dozdeva, kakor bi se hotelo vse ad absurdom dotiravati. Za zdaj se vpelje v 1. in 2. razredu Jescn-kov zemljepis in zgodovina, Erjavčev prevod Po-kornv-jevega živalstva inTušekov prevod Pokornv-jeve botanike, kteri je bil že pripuščen v srednje šole odpisom ministerskim pred dvema meseci. Kolikor čujemo izdeluje gosp. Tušek za spodnjo gimnazijo najpotrebniše aritmetičko — geometrične knjige, tako bode tudi tej potrebi zadovoljeno. Vsem našim obilnim in spretnim učnim močem pa bodi najtopleji opomin, da se lotijo nemudoma dela, zlasti bi se ustreglo z latinsko — slovensko vadnioo za prve razrede. Nemški in nemškutarski profesorji so tej novosti ljuto sovražni, posebno se odlikujeta v svo-jej beznosti profesorja Pir ker in Supan, ktera se ustavljata celo slovenski terminologiji. Pirker hodi neki od hiše do hiše in pregovarja stariše, naj svoje otroke dado v nemški oddelek, sina svojega svaka Domladiča pa je sam vpisal v nemški oddelek. V pripravnišči sta gg. Linhart in Ga rili old i protestovala proti utrakvizmu, dasi sta se ta dva gospoda čestokrat smatrala kot Slovenca. Tako se obelodanijo počasi naši prijatelji. Znani prof. P erge rje pri konferenciji predlagal, ha bi se bivšemu šolskemu nadzorniku dru. \Vretschko-tu poslala zahvalnica za razne (nciz-najdene) zasluge. Isto tako je na gimnaziji predlagal gosp. Konsehegg, pa predlogi obeli „Pap-penheimerov" niso bili sprejeti in tako je ostala „Der Licbe MUh' umsonst." Iz IJlll»lj»lll4'. 18. oktobra. |lzv. dop.] Kakor je bilo žo omenjeno, je pri c. k. mestni odred, sodniji Ljubljanskej izpraznena služba vodje zcmljiačnih knjig. Ljubljana kot središče slov. naroda si za ta važen in imeniten posel želi uradnika, popolnem izurjenega in zmožnega slov. jezika ne le v besedi temuč tudi v pisanji, kajti pri ondesnjej sodniji se nahaja skoraj polovica zernljcknjižnih vlog pisanih v slov. jeziku, vodje dolžnost je vloge in pisma primerjati zemljišČnim bukvam in prve reševati. Samo po sebi se torej razume, da mora dotični uradnik, ki je s slov. ljudstvom redno v dotiki, biti popolnem zmožen slov. jezika tudi v pisanji. Nadejamo se, da nam bodo dotične sodnije pravične, in nam imenovale ne samo po priloženim krstnem listu, temuč za vodja uradnika, od kterega so tudi po priloženih spričevalih ali iz lastnega prepričanja zagotovljene, da ume slov. jezik, da je zmožen v tem jeziku svojo službo opravljati, iu narodu iu postavam zadostovati. Iz Tr*ttl, 17. okt. [Izv. dop.) Že od 1868 leta, onega viharnega časa, ko je grdo lahonsko tiranstvo vrhunec svoje podlosti doseglo, slutila je policija neko skrivno zaroto proti Avstriji, a ni mogla nikdar pravega uspeha v svojem postopanji imeti, kajti vedno so se skrivali ti rovarji za plašč Avstrije. Na avatriacizem teh izdajalcev je bivši namestnik M brin g prav rad verjel in jim tudi dovolil vse kar so zahtevali; društva so snovali kakoršna so hoteli; nam ubogim zatiranim Slovencem, ki nismo Še zarot delali, pa je odbil vse prošnje, in je obetal prav surovo še kazni. Tega se bode gospod Zor bivši tukajšnji telegrafičui uradnik, najbolje spomnil, ker ga je večkrat na ukor pred so poklical in nazadnje še na švajcarsko mejo, prestavil, da pač no bi mogel nič za slovenski narod delati. To zato ker jo okolico zbudil. Pretečeni teden pa je bilo hudo preiskava njo po vseh hišah poznanih Garihaldinov. Kakor je splošna govorica, našla so se pisma, ki omenjene osobe hudo kompromitirajo, »osebno pa nekega škilastega Špediterja in Garibaldinca Raako-viča, kteri je bil predsednik delavskemu društvu in je vedno za „nedovršeno Italijou propagando delal, nas narod grozovito grdil pri vsaki priliki, in je bil tudi pri vsaki rabuki zraven, eelo vcč-( krat zaprt. V saboto 14. t. m. so tega Raskoviča (pravo italijansko ime) zaprli in več drugih njegovih tovarišev. Vsi ti so obtoženi velike izdaje. Delavsko društvo bode razpuščeno. Naj bi si vlada zapomnila in opazovala, kdo je zanjo, ali smo tržaški Slovenci, ali so Lahi in Lalioui, ki bi radi vsako uro Trst pod laški klobuk spravili. Ali Avstrija neće priznati, kdo ji dobro hoče. Pri vsaki stvari se razvidi, da ve le na laško meri. Tako je bilo v zadnji seji mestnega zbora, ko je bilo predloženo, naj bode v Trstu in v okolici učni jezik laški. Se privatne šole hoče Hcnnet tiranizirati z učnim.laškim jezikom. Da Lahi brez ugovora delajo kar hočejo, je žalibože krivo to, da imamo take poslance. Zunaj Nabergoja v zboru za vsako reč glasujejo. Vladni komisar celo je vstal in za Slovence nekoliko govoril; je vsaj rekel, da tn v Trstu živi veliko Slovencev in Nemcev in da se je treba ozreti na ID, kteri priznava manjšinam narodov ravnopravnost, in „čeravno Slovenci nemajo še učiteljev in šolskih knjig," vendar hi se moralo nanje ozir jemati. Trebalo bi, da bi bil g. C e g n a r vstal in dokazal vladnemu komisarju, da imamo učiteljev in knjig za našo potrebo, samo, da vlada volje nema. Ali g. Cegnar je sedel, kakor za stavo in glaso-soval za laško akademijo (!? Ur.). Ko konča vladni komisar svoj govor, oglasi zopet znani slavofag Hcrmet huji od Ferluga, kateri je moral zboru hrbet pokazati, da je po zadnjem vladnem statističnem pregledu v Trstu '/m Nemcev, iu da se pri taki večini kot je laški narod taka manjšina izgubi, Slovencev pa se ni predrznil omeniti, ker jih je faktična polovica v Trstu in v okolici. Preudaritc torej naše stanje na obalih Adrije, kako se nam zabranjuje narodni temelj, to je šola v mestu in v okolici. Da bi mi samo enega Ein-spielerja imeli, da hi imel pogum, in zmožnost in voljo ponosno dokazati jim naše tirjatve in razmere, in nesramne grditelje naroda vsaj z besedo pobil, kar bi tukaj ne bilo prav teško , kajti dasi sami laški doktorji sede v zboru, vendar časi take vežejo, da bi se še prostemu kmetu preneumuo zdelo. Zdaj imajo še čas nas pritiskati na steno in hudiča slikati, ali čas ni daleč, ka bo naslikan hudič življenje dobil in krivico maščeval. Iz l^tMkfffrt, 18. okt. [Izv. dop. Čitateljem nSlov. „Nar." je od zadnjih volitev gotovo še v spomiuu „Valuški Matiček," kateri je na po-sled na Nemce šel, da je po njih lestvi v deželni zbor splezal. Še sedaj se on baje joka zaradi potrošenih novcev, da bi ga bili volilci v Cclji volili in sliši se, da je baje še sedaj jezen na laške dijake, kateri so mu toliko kljubovali, in so spo-šteuega kmetica tako podučili, da si je narodnjake za svoje poslance izvolil. Da bi pa imenovani uem-škutar vendar preveč se ne jezil, tako v zadostenjc tega, da tudi njegov poduk ni ostal brez vspeha. mu po tej poti naznanim sledeči odpis, kateri mi je denes v roke prišel in kateri zasluži, da bi ga domoljubi in slovenski rodoljubi nikakor ne prezirali. Odpis se od Črke do črke glasi takole: Nr. 341. Wird dem Ittbl. Gcmeindeamtc in St. Chrištof. sammt dcu anher ubersendeten 2 StUck Steru-pelmarkcm a pr. 15 kr. mit dem amtshofliehen Er-sueben rUckubermittclt, dio anher Uberseudete in slovenischer Sprache verfasstcn Zuschrift gcfalligst in die deutsche Ubersetzen zu lasseu, vveil sich hier-orts noch Niemand dieser ncuen slavisehen Sprache eigen gemacht hat. • Ueind. Amt Gairach den 14. Oktober 1871. der Vorstand abvvesend Martini 1. r. Tako odpis iz občine na slovenski zemlji, iz občine, v kateri se ne nahaja toliko ljudi nmečih nemškega jezika, da ne bi jih lehko na prstih ene roke naštel in Se se sme pristaviti, da Se med temi nobeden v nemščini ni toliko izurjen, kakor / jako dvomljivi pisatelj sam. — Takih učencev je Matiček gotovo vesel in spodobi se, da hi jih seboj v Nemce vzel. (\; tega ne stori , naj bi jim vsaj prcmium poslal! Sedaj naj pa še kdo trdi. da slovenski narod zahteva upeljavo slovenščine v pisarnice. Iz Xnjriarl»a. 1!»- okt. [Izv. dop.] Vsak dan pridejo nove zanimive črtice o ..stranki prava" iu o Rnkovaškcj ustaji na dan. Pri Evgenu Kva-ternikn našli so se listovi, ki konštatujejo, da je bil on ud „Internationale.'" Ta zveza evropskih revolucionarjev ima baje tudi v Pešti svoj odbor, svojo poddružnico, in ravno od te strani se je baje najbolj tiščalo v Kvaternika, da naj puut začne. Kake tri tedne pred ustajo odpovedal se je neki Barac, Starčvičjauec od glave do pete, prostovoljno svojej službi kot kr. tinancijalni kouei-pist, ter šel na Švicarsko s smešnim izgovorom, da se hoče tam kako rokodelstvo učiti. Denes se ve, da je on tje sel kot zastopnik Hrvatske na posvetovanje s kolovodjami „Internationale." — V Kako vici je Kvaternik ustrojil „narodno vlado", med njegovimi papirji našli so se obrazci dekretov, s kterimi bi se bili imeli članovi narodne vlade, dostojanstveniki in uradniki imenovati. Neki Cuio, absolviran teologi in pozneje prosti graničar, bil je ,,zapovcdnik narodne vojske." Na Plaški, kjer je stolica pravoslavnega vladike, prisilili so ustajniki duhovne, da so v namen srečnega izida sijajno božjo službo obhajali iu zastave ustajuiške vojske blagoslovljali! Kakor je izid pokazal, jim ta blagoslov ni nič pomagal. Denes „dela" vojni sod v Rakovici na vse mehove. Že sedem ustaj-nikov je bilo na smrt obsojenih iu ustreljenih. Organizacija Starčevičjancev je naj bolji dokaz , da oni niso bili politična stranka, ampak samo neka sekta, neka skrivna zarotna družba. Imeli so svoje glavne skupščine, svoj opravljajoči odbor, svojega tajnika, blagajnika in sploh svoj poseben magistrat. Našel se je baje tudi imenik tistih udov, ki so mesečne denarne prineske v družbine svrhe pridonašali. Zalostuo je , da je v njihovem magistratu zlasti učiteljstvo Zagrebških normalnih šol naj mnogobrojnojc zastopano bilo. Naše službene novine še zmerom trdijo — in sicer trdijo bolj iz trdokornosti, kakor iz prepričanja, — da ima narodna stranka Rakovaško ustajo na svojej cesti. S tem trdenjem hočejo belo-dauo krivnjo od Starčevičjancev odvaliti, javno pozornost od njih odvrniti in na naraduo stranko napeljati. Naše službeno uovine vzele so tedaj taktično buntovnike Starčcvičjance pod svojo zaštito. Službene novine, in za njimi stoječa vlada, dokazujejo s takim postopanjem svojo solidarnost s Starčevičjanci, in to celo še denes, ko jiin že tako rekoč vrv okolo vrata leži. To je zares nezaslišano, pa vendar je karakteristično znamenje naših javnih razmer. Narodnoj strauki kakšno takšno sokrivnjo Rakovaško ustaje naprtiti, to spada že med Mtinchhanzijade. Narodna stranka je taktično gospodarica politične situvacije, ter jej bogme ni treba postavna tla, na kterih stoje more vse doseči, zapustiti, ter se mesto tega v pustolovna podvzetja, kakoršno je Rakovaška ustaja, spustiti. — Naša in ogerska vlada dobro veste, kaj in koliko gubite ua Starčcvičjaucih! Od kar ste te dve vladi videle, da njih stranka (magja-rountvo) na Hrvatskem od dne do dne bolj boleha, ter da s pomočjo te bankrote stranko ne morete ne ene svojih nakan izpeljati, ste Starcevičjanec z odprtima rokama kot dobrodošle soborivco sprejele. Med našo (Rauchovo in Bcdakovičcvo) vlado in med Starčevičjanci bil je kompromis: Starčevičjanci so vladi obečali proti narodnoj stranki vojevatj, vlada pa jim je v protiuslugo dozvolila, da morejo proti Avstriji v vojuiškej krajini delati in rovariti kolikor hočejo. To od vlado dobljeno karto bianko so, kakor Rakovaška ustaja dokazuje, do kraja v svojo svrhe iscrpili. Takega zaveznika izgubiti, to je za ogersko in našo vlado hud vda-rec, in to je, zavolj česa službeno novino krivnjo od Starčevičjancev na narodnjake prevalivajo. Kot nameček kvantajo Se o denarnej podpori, ki jo baje narodna stranka iz Prage in Moške dobiva. Človek res ne ve, ali hi se nad tako peklensko zlobo jezil, ali smijal. Iz 1»ulil. 19, okt. [Izv. dup,I Prikazala se je zopet črna oblačiea na avstrijkem političnem obnebji Nevarnost predi. Kolikor tudi vladi prijazni listi zagotavljajo, da delo notranjega po-mirjevanja ni moteno, to je jasno, da se v teh dneh lahko vse kar seje dobrega počelu, — preobrne na staro in potem smo zopet, zopet ob vse zaupanje. In kaj potem? Potem adijo naša vera v državo in njeno pravičnost! Potem imamo Slovani nov, oster hoj, boj na življenje in smrt, za vsako ceno. Gotovo je, da zdaj že več dni celo mintster-sko delovanje stoji. Reči ne gredo naprej. Magjari in Nemci, t. j. njih glavni zastopniki Beust, An-draši itd. so vendar znali najti coklo, s ktero so vsaj za nekoliko časa voz v njegovem tiru ustavili iu — čisto nemogoče ni, da se jim posreči zaobrniti ga. Ministerska kriza je; pred federalizmom so se mogočneži ustrašili, zato ga zdaj molče ogledujejo od daleč, pa poslušajo ono, ki svetujejo, naj se ne ido njemu nasproti, iu one, ki prigovarjajo. Veliki zbor ministrov še ni ničesa sklenil. A smelo se povsod trdi, da se vsled spomenice nesrečnega Rcusta, ktero je cesarju izročil, trdeč da se s federalizmom država razbije, in vsled predstav magjarskega ministra Andrašija, v višjih krogih globoko premišlja: kam in kako. Ze to, da celo Hohenvvartovi listi kot za gotovo povedo, da Beust ne pojdo, že to je slabo znamenje, znamenje nevarnosti. In če tudi pri tacem stanji še zmaga Hohenvvart, kar je upati, zmagal bode samo a kompromisom z licustom, torej se bode zopet nekaj polovičnega Slovanom ponujalo. Iu ker vladen list denes naravnost proti „separatizmu" ropoče in se toži, da nektere stranke narodnost višje drže nego interes celote države — mogoče ali verjetno je, da ne pridemo daleč, posebno mi Slovenci ne. Veselilo bi me, moči poročati, da seje oblak razvlekel. Politični razgled. O notranji krizi v ministerstvu govori denašnji dunajski dopis. Tudi češki listi potrjujejo, da na Dunaji oprezovajo. rPokroku „Pol." in„Nar. L." odvažno izrekajo, da je češki narod govoril svojo zadnjo besedo. Poslednji list pravi, da ako Avstrija neče zdaj kupiti sibiliuskih knjig od Čehov, ne bodo nikdar več tako dober kup, ter da ako bi se povrnilo zopet k prejšnji politiki, mora se češki narod postaviti edino na slovansko stališča. — Ogerski listi poročajo, da je skupno mi-nisterstvo z Andrašijcm vred zedinjeno proti Hoheu-vvartu, ter da mislijo Heust, Lonvai in Kuhn odstopiti, ako se češki fundamentalni članki sprejino. Tako od vseh krajev pritiskana krona, — se ni mogla dozdaj določiti. Vendar dolgo se to neprijetno stanje ne moro obdržati. Pišejo, da je bil že zadnjič omenjeni veliki ministerski zbor stoprv včeraj. Torej se je morda že vaga na eno stran nagnila. Dunajska vladna „Wicner-AbcndpostM si ne more kaj, izreči svoje iu menda Bcustovo vesolje nad berlinskim prestolnim govorom, v kterem cesar Viljem poudarja prijateljstvo z Avstro-Ogersko, ia zagotavlja, da se „tukaj", na Dunaji ravno tako misli. — Mislimo, da je bolj opravičena ironija, s ktero „Ocsterr. Journ." pojasni besede nemškega cesarja, da je razmera Avstrije s Prusijo „ tisoč-letna", da si "pred 1000 loti Pruske iu deželola-komnih Hobcnzollerov niti bilo ni. Kakor so dunajski Študentje on dan proti ministerstvu politiko uganjali , tako remonstrirajo zdaj nemški študentje v Pragi proti novemu profesorju Kranjcu, zato ker je Slovenec po rodu in nastavljen od zdanjega ministerstva. Pražka .Politik- je bila konfiscirana zavoljo članka: „ali bode Beust šel ali ostane." Mi smo članek čitali, pa našli, da je mnogo menj ostro pisan, kakor dunajski listi pišejo proti Hoheo- wartu itd. — Tndi rnamenje denašnje krize, da se list Beustu za ljabo konfiscira! Iz Berlina se telegrafira , da se v severo-ncniških parlamentarnih krogih posvetovajo, kako bi avstrijskim ustavovercem pokazali in izrekli svoje simpatije zarad tega ker se nečejo pogoditi s Slovani. Na Francoskem je v generalna svetoval stva voljeno 1200 liberalno-konservativnih, 725 republikancev, 22f> radikalcev, 225 legitimistov | kraljevski!) ) in samo 120 privržencev prejšnjega cesarja. Kazne stvari. * (Dramatičnega društva 5b\ predstava) je bila dobro obiskovana. Prva igra „Sam ne ve kaj hočeu je tako plitvo delo, da naslov prav za prav cika na pesnika ali skladatelja, kteri baš sam ni vedel, kaj hoče. Igrala se je povoljno, nalogi so pa prekratki, da bi so obširneje o njej pisalo. „Tat v mlinu." burka v 8 dejanjih spada med prvence našega dramatičnega življenja, pa ima tako malo duha v sebi, da omikanemu občinstvu ne more posebno dopadati pri najboljši predstavi. Posebno dobro je igrnl gosp. Filapič, ki je za gledišče kakor ustvarjen. Gospića Urev-čeva seje skazala kot jako nadarjena igralka, kar jc tem važnejc, ker je nalog le malo časa predstava prevzela. Gospa Valenta-Brusova in njena vsigdar srečna igra je itak že poznana. Gospića Pardubska in možko osebje je dopadalo, izvzemši nektere malenkosti. Mlinarju Tomažu se je pa poznalo, da mu jc to polje novo. — Mešani pevski zbori so bili izvrstni, nepotrebne pa neštevilne vile in grabljc, zlasti ako se pomisli, da so bili kosci in ženske vsi praznično oblečeni. * (Iz severne Amerike) se sliši o strašnih požarih. V deželi Michigan jc pogorelo celo mesto Manistre, ravno tako mesto Chicago. V Wi-Bconsinu so štiri vasi pogorele. Tudi ljudi jc mnogo smrt storilo j pravijo, da skupaj okolo 500. Škoda znese blizo 100 milijonov dolarjev, t. j. blizo 250 mil. goldinarjev. V Michiganu je zadnji čas svojega življenja Baraga bil škof. Kovane, uradno preiskane ##l#t/tt<> četirivoglatc oblike: 15 cent. 01—20) _3_5 '26 35 _10_ 45 30 40 60 cent, Nositeijna moč: 1 'J Cena, gld." i« -M Nositelj na nme: 20 'J5 Cena, gld.l 70 80 90 100 110. Nositeijna moč: 12 4 10 20 30 fnt. Cena, gld.: 5 ti 7.50 12 15 18. Nositeijna moč: 40 50 (tO 70 80 fnt. Cena, gld.: 20 22 25 97,60 30. I >#alje vse sorte drn&e va&e in utegi. Naročilom proti pošiljanju denarja ali na poštno poduzetje ustreže precej : li. Iliitfaini> afc < oni|>.. fabrikanti vag in utegov. Dunaj, mesto, Singcrsirassc Nr. 10. Volfov nemško-sloveriski slovar v 2 zvezkih se želi kupiti. — Odda se naj v tis-karnici „Slov. Naroda." (42—2) V Kurji vasi pri Ljubljani je Iti**!, nasproti dolenjske mitnice (šrange) ti-koma Kočevske ceste ležeča, za gostilnico ali kako drugo barantijo zlo sposobna mi i»i*ol> se priporočajo nnatherlnova voda z« iimIh gospoda dr. J. O, 1'opp-a, c. k. dvornega zdravnika za zobe na Dunaji, mesto, Hognergasse Nr. 2, kakor težko kako drugo zdravilo, ker nima nič zdravju škodljivega v sebi, brani zapaho-vanje zob in varuje, da se ne naredi zobni kamen, da zobje ne Indijo in no gnjijejo in Se so se te bolezni že prikazale, jih v kratkem času /.boljša in odpravi. Cena za steklenico gld. 1.40 avst. velj. \ 4's;4'«ul»ili4-4'ii prit h zu /.(»Im. Ta 0 tnali zobe tako, da, če se vsaki dan rabi, zgine navadno tako sitni zobni kamen in glazura postaja vedno bolj bela in nežna. Cena za škatlo kr. a. v. A mitlioriitovit pustu za zolM*. Ta pasta za zobe se sme po pravici, po vrednosti, namenu primernih posebnosti, kot najboljša pasta za zobe priporočiti, ker, če se rabi, pusti v ustih prijeten okus in lahen hlad, in pomaga za slabi duh v ustih. Ravno tako se lahko onim ta pasta priporoča, kterih zobje niso snažni ali pokvarjeni, ker, če se ta pasta rabi, odpravi se na zobeh se držeči, tako škodljivi zobni kamen in zohje ostanejo v dno beli, zobno meso vedno zdravo in Čvrsto; prav koristno je tO »draVilo mornarjem in prebivalcem na morskih bregovih, kakor tudi onim. ki po vodi potujejo, ker škrobuta varujo. Cena za škatlo 1 gld. 22 kr. a. v. Dobi se v Mariboru v Hankalarjevi lekarni, pri g. A. \V. Konigu, lek. Marija pomočnica, pri g. P. Kollotnigu in v Tauclimaun-ovi bukvarnici; v Celji pri Crisperju in v liaumbachovi lekarni; v nemškem L and sb erg u pri A. L. Mlil lerju, lekarju ; v G l o i eh e n bo rg u pri F. pl. Feldbaehu. lok. j v Konjicah pri Fisbherju, lek.; Leibnitz, lek. vdove Kretzig; Ljutomer u lek. F. Pessi; Murek lek. L, pl. Stcinberg; v Ptuju lek. K. Ueitbammer; Radgoni lok. i. Schulz in J. VVeitzingor; v Jlrožcah J. SehniderschitHch; Rogatec lek. Kriaper; v Kis I i vod i v lekarni; Stainz V. Tiraonšck, lek.; SI. BiBtrici J. Dicnes, lek.; Slov. Gradcu J. Kaligarič; Podčetrtek Vasulik lek. Varaždinu A. Haltor, lekarnici. (26_1) C. lik; F. Vse. kar p. t. prejemnikom ni všee, se vzame nazaj ali se za drugo blago zamenja, dokaz najstrože sol iiln osti. Š3£Um|» po nizki ceni za gospe in gospode. Ta iz novega metala .novo ali lalml-zlato" imenovanega 1narejen lišp dela pravi lišp nepotreben, kor ta novi izdolek za pravim ne stoji ne v barvi nov fasonu in je zraven to dobro, da cela reč četrti dol no stane tega, kar se pri pravem lišpu samo za fason plačati mora; mogoče jo tedaj si toliko večkrat najnovejše in najmodernejše pripraviti. Še strokovnjaka ta izdelek lahko prekani, tako dobro je vse ponarejeno. 1W» Naj novejše reči za lišp. najmodf rni»i i'asoti, iz novega, blatil narejene, ktere zliitn barvo zmerom obilržc in ho zato pra-vlni priluuiljivii podobne, m ponarejenimi kameni ali z cmailom, kukor fuson tlrjft. Hg# i broie, ti ne. l k. kr. 10, 00, so, (riti. 1. .. najtlnejic, 1 k. gld. 1.5o, l.HO, 2, 2.50. tihimi, lini. 1 par kr. 60. BO, ^'rHtani z liril|iintl iz zlata kU. l.ao, 1.60, S?, B, krizei in »rva. za okoli vratu fflđ, a, 3, l. Večno dišeči lišp, iz iirave imliiki: rastline, ktera naravno vonjavo vedno olidril in ki Je v niijiiovejii obliki. Kletcunt-nfijleg-ft ko ta U#p ulj in zavoljo vonjiivu je zelo ]iriljul>l.if» : u« Kospa garnituro te«a hipa nosi in bntaele.e, .ine. 1 k. kr. BO, so. (Id. .. v kak JlMVf,* ^d^l^^lO*^ ' F.iT v'";. ■ , DB^ i o vratna rerliloa kr. »;o, so do rld. i, im. m•■• i :i 11-.i11. Sni. Ur. ao, 40, 60. — - i "*7 , -„ . «,r,1i"i' S^',80! g*« l' . 12|^fc 1 diSeSn urna verUlca za (OCDOđO«lđ. 1.40. glavniki, r natikoiii iz novega zlata, kr. ■ ■ 1 '"■uu" . ..7 s.,, cm i. > ... i. Eleganten, moderen in sijajen prNtaiu. /M1..11 m.. podobni t raznimi pona- ■ 7 . reieiilnii kameni 1 k. kr. 30, 4(1, 50, 60, SO, jo novi rokoko-liip. kterejja so vsrednjem veku gl(|, j. |lo knežjo osebe nosile; tak ll*p pa, uioderen in niijiipie ume V Orllloe za (,'uspode kratke prenaret je zares umeten in lep. kr. BO, so, jrld. i.r.o, 2. Urle 1 garnitura, broifl in ubani glil. a,f>0, 3. 1 „ najlinejiu sorta gld. -1.60, ;>, r>. 1 medaljon gld. UJO, a, a.'.O. 1 _ prav lin gld. 8, 4, 5, fi. 1 par Igel zo na glavo gld. :i. 4, fi, C. 1 kriiee za okoli vratu gld. 1.80. a.fiO, 3. I zapestnik, sijajen gld. ft, li.fiO. 7..mi. 1 ovratnik p glu. U.f>«, 4.50, XbO. Čemi, črtverovogelni lišp. Ta moderni Hip je na itiri vogle bruien, se zato posebno znaia lu je vendar čudno dober kup. I garnitura, broia in ubani, BO, 60, 80 kr. 1 verlllea okoli vratu 1-, 2- avrstna, gld. 1 1.50, 8. 1 par igel za v glavo 15. ar>, 30 kr. 1 diadcin kr. BO, SO gld. I.SJO. uajlepie verižice za okolo vrata, fin bene-eniiski fason gld. 1.40, 1.K0, 2. Koapod« kr. ao, 40, 80, so. preilsrnJOni' gumbe, kr. lil, 15, 20, 30. inanietiie gniiile- 1 par kr. ao, BO, 40, GO, 60. gumbe za ovratnike po 5 in 10 kr. eele garniture, predsrajčne in uianictne gumbe, najlepll izpeljava Ur. 50, 80, (rld. T, m l»r>o. Jt&. i Kvezek umili priveskov, zelo lepo sestav-ljcn kr. 80, BO, gld. 1. prstani iz pravega zlata k kameni gld. 1.50, a, a.5o. srebrne verižice, i3lotne, puncirane ognji pozlačene, kratke, gld. B, 60, 4. 13 lotne, puncirano dolg<: verlilcc za okolo vratu gld. B, 7. 13 loini srebrni medaljoni v ognji pozlačeni in einallirani £lđ< 2.50, 'i. Prefino izpeljan briljanten lišp. Tudi strokovnjak se pri tem lahko zmoti. Ta lisp je v pravo srebro vkovan. r zlatimi podlagami In iglami, ponarejeni briljanti so iz pretlno brušenega gorskega kristala, kteri živega ognja nikoli nt! izgubi. Tudi so drugi kameni neznat-JJivo ponarejeni. J . 1 broia gld. 4, 5, C. 1 par uhanov gld. 4, 5, (i. (43—1) ,1'redstoječe blago sc tlobi po tej ecni v taki vrednosti lc v podpisani zalogi. Zapisnike cen dajatno zastonj od vseh v zalog-i ležečih reči. Posestvo enega czemplAra jo za vsakega zanimivo. Der Pracht-Bazar ^V- Filedmann, Wien, Praterstrasse 26. Moderni črni lišp, lino izpeljan, nurlepil fason in zelo trpou Iz stekla, jeta, lave, bivolovega rogu in kavčuka 1 broin kr. 20, .ho, .mi, so, gld. i. 1 brasclota kr. 3u, 50, 80, 80, gld. 1. 1 par uhanov kr. 25, 35, 60, 80. gld. 1. 1 verižica okoli vratu kr. 50, 80, gld. 1. 1 kratka verižica za uro kr. 15, 30, go. 1 gumba za predsrujčnik kr. 4. 1 par gumb za mansete kr. 15, 20, 30, 40. 1 glavnik kr. 20, 40, 00, 80. lzdatelj in odgovorni urednik Martin Jelovšek. Lastnik K a por in drugj. Tiskar: F. S k aza in drugi.