SLOVENSKI TEDNIK Leto - Año VII. No. 3 2d —————— Uredništvo ln upravništvo Calle AÑASCO 2322 U. T. 59 - 3667 Sprejemanje strank vsak dan od 15.-18. POGLEJMO RESNICI V OČI vec mesecev je predmet splošnega javne-f»8 zanimanja spor med Italijo in Abesinijo. Družba narodov prireja v to pogledne kon-ierence, časopisje vsega sveta o tem poroča, ljudstvo pa čita in ugiblje, kaj bo nastalo iz v®ega tega. V našem listu smo že večkrat povdarjali, da 111 merodajno, kaj po raznih zborovanjih godijo. temveč, kar vresnici vlastodržci delajo. 'EL SEMANARIO ESLOVENO" Buenos Aires, 12 oktobra 19351 ¡Naročnina za pol leta $ arg. 3.—; celo leto $ 5.— Cena iu cent. P J TARIFA REDUCIDA g FRANQUEO PAGADO o ^ o ¿j i Concesión 1551 listične špekulacije, ki jih od njih plačano časopisje verno tolmači njim v prid in ljudstvu v škodo. Vsi evropski državniki govorijo, da je njih politika proti vojni, vresnici pa se vse države blazno oborožujejo. Francosk državni proračun izkazuje ogromni primanjkljaj za stroške vojnih potrebščin in pravi vojno ministrstvo, da se denar mora najti. Tako je tudi drugod. Enako so gospodarske prilike tudi v Jugoslaviji zelo slabe in zgleda, da jih ne bo mogoče v doglednem času kaj prida zboljšati, ker Mussolini je vedno povdarjal, da ne želi voj- minister vojske general Živkovič dosledno ustraja, da mora Jugoslavija več denarja po- ne> in tudi danes, če hočete verjeti, v Afriki ni vojne, temveč je Italija poslala tja samo v°Jašlto ekspedieijo, ki mora poravnati neke stare grehe ter rešiti abesinski narod strašne-suženstva. . . Tako ustrajno trdi fašistično '■asopisje, vresnici pa teče v Afriki nedolžna ri italijanskih in afriških mladeničev. Zakaj in čemu? Na to vprašanje je kratek °dgovor: Zato, ker italijanski kapitalizem ni imel do-volj prilik za izsesavanje domačega ljudstva n se je zato odločil iskati nove zemlje in no-prilik drugod. Seveda vse to v imenu Boga 111 domovine! — Enako kot Mussolini tudi nemški diktator rtler ob vsaki priliki zatrjuje, da je Nemčija Miroljubna država in da ne želi vojne z niko-Ur. V resnici pa so načrti nemškega imperja-z'üa povsém drugačni in čaka samo ugodne Prilike; da stopi v akcijo. Fašizem v bistvu po-jUeni vojna med narodi, je vendar Nemčija pri-j rito na strani Italije, ker ima nemški kapita-iste pohlepne želje, kot italijanski in ni v enkrat še potrebno, četudi se jima silno kri- 321 OB OBLETNICI KRALJA ALEKSANDRA Italijanski antifasisti v Ženevi OKNO V SVET V sredo je preteklo eno leto, ko je bil za-vratno umorjen v Marsellu Jugosloyaski kralj Aleksander in francoski zunanji minister Bar-tliou. Od tedaj ima Jugoslavija že drugo vlado, ki pa ima ljudstvo v njo še samo upanje, da se bodo razmere zboljšale, vresniei se niso še nič ali pa zelo malo, kar tudi v tako kratkem času ni bilo pričakovati, bomo vendar v bližnji pri-hodnjosti smeli na to računati. Politično ozračje se v Jugoslaviji še ni pomirilo. Namestnik kralja Petra II., ki je še otrok, je princ Pavel, ki se močno prizadeva, da bi uvedel v državi red in mir, pa se mu noče posrečiti, ker jih je preveč, ki se čutijo še večji gospodarji Jugoslavije, kakor on. Zgledalo je, da bodo zadnje volitve zadovoljile voditelje Hrvatov, pa jih niso. Kot prej Srbi, bi sedaj hoteli imeti pa Hrvatje popolno moč v vladi, ali pa lastno avtonomijo. Zato so ponovno v opoziciji in so dobili samoobsebi velikega zagovornika v ministru vojske Živ-koviču, ki tudi ni zadovoljen s sedanjo vlado, ki pravi da ne dela v smislu kot je bilo v na-xrtu in bi rad upeljal centralno diktaturo, pri tem so mu pa kot nalašč v oporo Hrvatski ne-zadovoljneži. Živkovič ustraja, da mora Jugoslavija več pažnje posvečati vojski, medtem ko drugi narodni voditelji vidijo preveč nezadovoljnosti med ljudstvom, da bi mu mogli nakladati še večjo davčno breme in Živkovič bi se v tem slučaju, kot povsod, pomagal z diktaturo. Medtem pa ne mine niti en teden, tako poročajo, da bi ne bili krvavi izgredi med hrvatskimi kmeti in orožniki. Zunanja poltika Jugoslavije je popolnoma dizorjentirana in niha kot izgubljena med Francijo, Italijo in Nemčijo. Z resničnim prijateljem, ki je na Severu in ga bo morala Jugoslavija prej ali slej priznati, če se bo hotela narodno in gospodarsko dvigniti, pa se ga še vedno izogiblje, kar utegne imeti usodne posledice. Italijanska vlada je poslala v Argentinijo odbor, ki naj vzpostavi trgovinske odnošaje S 'Conte Grahde" je odpotovala iz Genove, italijansko odposlanstvo, ki naj vzpostavi trgovinske odnošaje z Argentinijo. Odposlanstvo l)o ostalo tu kak mesec. Argentinski veletrgovci vidijo v tem zelo velike dobičke in so talcqj dvignili cene, mesu, koVtiizi iiPpšenici, '«T 4C. Italijanski antifasisti so imeli v Ženevi zbo-tura proti Abesiniji ni nič drugega, kot na-rovanje in so izjavili, da vojna fašistična aven-videzna rešitev italijanskega gospodarstva in fiance, ki pa da bo pahnila italijanski narod le še v večjo bedo in pomanjkanje. Nadalje so izjavili, da ni Abesinija neprijateljiea Italije temveč da je fašizem največji sovražnik italijanskega naroda. POVRATEK BOLNIH VOJAKOV Francoski dnevnik "L'Humanité" ugotavlja da odkar se je pričela kampanja v Afriki je bilo 14 tisoč vojakov bolnih od teli 2.000 ranjenih. Neki severnoameriški poročevalec pravi, da je videl dnevno umreti 40 italijanskih vojakov in so jih morali 2.000 odpeljati v gorovje, da so jih obvarovali smrti pred tropično boleznijo. Več tisoč bodnih vojakov vozijo parniki ua-zaj v Italijo, drugi pa se zdravijo po vojaških bolnicah in jih odpošiljajo nazaj v divizije, če med tem. ne podležejo. Sicer pa ta poročila niso zanesljiva. Nekoliko abesinščine Kakor smo že ponovno pisali, je Abesinija torišče kakšnih 70 jezikov in dialektov. Prevladuje seveda jezik gospodujočega naroda, Amliahrcev. Ta jezik je kaj blagodeneč in zvočen. O tem naj vas prepriča nekoliko primerov, ki jih poda jamo fonetično: "Amama" pomeni po naše: bolen sem, "Au": da, "birdeno": mrzlo je, "mukeno": vroče je, "danasterling": dober dan, "endet aderaču" : kako ste spali/, "hit": proč od tu!, "iši": hočem, "kas": pozor!, "tolo": hitro, "tolobol": zelo hitro, "tiniš koi": počakaj malo, "malefia-no": lepo, bedak, "voha": voda, "votat": mleko, "voissero": milostiva gospa, "baka": dovolj. Kaj je za Nemčijo najbolj važno Vsredo je govoril v teatro Tvroll, nemški diktator Hitler, ki je rekel, da bi bilo zelo dobro imeti kolonije, kapital in druge take reči, najbližja nemška skrb pa da je združen nemški narod. Nadaljeval je, da nemški fašizem ne bo nikoli dovolil razredni boj med narodom, ki da še vedno ogroža nemški narod. Nadalje je govoril Hitler, da fašistične dobrote je nemogoče prej spoznati, dokler je narod dovzeten za marksistične ideologije, kot je bil nemški še tik pred fašizmom. Vsi ki so umrli v svetovni vojni, da so umrli za višje ideale, za narodni dobrobit. PrecLno se odločite katerega Vaših poklicati iz domovine, ali nameravate sami odpotovati v rojstni kraj, obrnite se na Informacijski nrad Slovenskega Tednika kjer boste dobili vsa potrebna pojasnila, da neboste plačevali kakih nepotrebnih stroškov, kakor se navadno dogaja. Tudi v drugih kakoršnihkoli zadevah, bodisi poškodbe na delu, posredovanja, prošnje, itd., obrnite se s zaupanjem do nas, ki Vam bomo šli na roke kolikor bo v naši moči. Obiščite nas od 5.30 do 7 ure zvečer, ali pa nam pišite. ■M Zavod &v. Cirila in Metoda sprejema dečke v popolno varstvo. Obrnite se pismeno ali osebno na: ASILO LIPA, VILLA MADERO C.G.B.A. (Bs. Aires) Trenton, Združene države. — Najvišje sodišče je slednjič obsodilo Hauptmanna, ki je obdolžen, kot je našim čitateljem znano, umora Lindbergovega sina, na smrt in bo justifikaci-ja izvršena najbrže še pred novim letom. Berlin. — V Nemčiji narašča brezposelnost čim bolj se bliža zima. Rim. — Abesinski poslanik pri italijanski vladi je dobil poziv od svoje vlade, da naj se nemudoma vrne v domovino.. Poslanik je izjavil novinarjem, da bo takoj odpotoval s svojo ž«,»no ki je italijanka. Pariz. — Vojno ministrstvo beleži primanjkljaj za tekočo leto 58000 milionov frankov, a bodoče leto pa bodo izdatki še večji. Bologna. — Kardinal Nassalli-Roca, je daroval mašo, da bi Bog čuval Italijo v teh težkih trenutkih. Kardinal je pozdravil sveto misijo, ki jo je ponesla Italija v Afriko in je prosil Boga blagoslova za italijansko vojsko. Pa naj še kdo veruje v krščansko pravičnost. Rim. — Pred Mussolinijem je defiliralo 45.000 mladih fašistov, ki je rekel duce, da jih je treba pripraviti za narod ker so njegova bodočnost. London. — Kot poroča neki angleški poi'oče-valec, vodi neka abesinka 15 tisoč vojakov v boj proti Italijanom. Rim. — Med Italijo in Abesinijo so pretrgane vse diplomatične vezi. Addis Abeba. — Italijani so bombardirali več abesinskih postojank v dolini Ogaden, p° kateri se pomika italijanska pehota. Harrar. — Abesinci so se v dolini Ogaden dobro utrdili ter so pričeli povzročati velikanske zgube Italijanom. Grčija. — Republikanska vlada se je morala umakniti generalom, ki so poklicali na pistol bivšega kralja Jurija, ki se bo takoj P0' vrnil na prestol kakor nitro bo dovolj varen- Addis Abeba. — Vlada je odredila naj italijanski poslanik pri abesinski vladi, grof Vinci, prej ko mogoče pobere šila in kopita in se bo to najbrže zgodilo v par dneh. IZKUŠENA BABICA FILOMENA BENEŠ DE BILIK, diplomirana na univerzi v Pragi in "V Buenos Airesu. Zdravi vse ženske bolezni, vse ženske bolezni. Sprejema tudi noseče v popolno oskrbo na dom. Ordinira od 9 ure zjutraj do. 20 ure zvečer LIMA 1217, I. nadstr. U. T. 23 Buen Orden 3389 — Bs. Aires KLEPARSKA DELAVNICA Napeljava vode, elektrike in gasa, (plomería, cinguería, calefacción, electricidad,, hojalatería mecánica). IVAN KOŠUTA in DRUG Se priporoča Cucha Cucha 2601 U. T. 59 - 2561 Buenos Aires N? 321 SLOVENSKI TEDNIK STKAN 8 gospodarstvo Piše Zadr.: Pomoč konolom radi suše. Na predlog Poljedfelskega ministerstva, je vtada odločila, da se bo pomagalo kolonom, ka-teri so trpeli škodo radi suše in niso mogli po-Se.iati pšenice in lanu, na ta način, da jim bo '•«volila posebna posojila v denarju ali v se-me«u za novo spomladansko setev. Nov zakon o podpornih društvih. Nov zakon, kateri oprošča podporna društva 111 zadruge, katerih delovanje gre isključno '"lanom v korist, bo gotovo tudi Slovencem ko1 ristil, če bomo imeli toliko uvidevnosti, da. bo-kako tako društvo ustanovili. Med drugim določa zakon, da mora društvo: imeti juridično Os^bnost, da se mora odbor vsako leto obnavljati v katerem morajo biti samo člani ter, da So argentinci enakopravni, v slučaju, da je društvo tujerodno. Cene vinskemu pridelku v Jugoslaviji. Po vinorodnih krajih v Sloveniji, so se pojavili vinski kupci, ki plačujejo za mošt 1 Di-,lar za liter in v nekaterih slučajih tudi manj. ^rezvestneži namreč izrabljajo bedo vinogradnikov, katera ni sploh nobenemu prizanesla, ^ato so se zbrali dne 7. septembra v Ptuju zastopniki vinogradnikov in sklenili, da se nobeno vino ne sme prodati iz pod 2 dinarja za ^ter, boljša vina pa postopoma do 5 dinarjev liter. Prosili so oblastva, da bi jim stopila na Pomoč, katera so obljubila, da bo kaznovan Vsak, ki bi prodal vinski pridelek izpod določenih cen. Tudi trgovci ki tako oderuško postopajo z vinogradniki, naj se prijavijo oblastvam, k* bodo kazensko postopala proti njim in jih bodo kaznovala radi izkoriščanja ljudske bede. Nižanje plač. •Jugoslovenska vlada je z 1. oktobrom zni- . v " -ala vsem državnim uradnikom plače, oziroma ^aginjske doklade in to približno za 7% kar dalo državi 400 milionov Dinarjev. Uredbo utemeljujejo z tem, da so vse življenske po-rebščine znižale cene in, da ni mogoče nikjer Ve« najti novih davkov. argentinske vesti MONOPOL Ni dolgo tega. ko je minister Pinedo, ob pri-'ki razprav financijskih projektov v parla-mentu povdaril, da je Argentina polukolonijal-lla država in je rekel med drugim, mi smo na-^''dna igračka v koncertu velikih držav. fo se pravi z drugimi besedami, da tukajšnja vlada in vladajoči razred nista nič druge-lc°t vestni agent inozemskih trustov, ki jim podajajo vse gospodarstvo v zakup. To je tu-1 dokazal senator za provineijo Sta Fe, Li-**andro de la Torre, ki je utemeljil svoj dokaz takole: l-> Vlada je razredna. rtv J y Vlada je v rokah aligorkične manjšine j^norejcev, kraljev chilled-beefa, ki uporab-ves državni ustroj v obrambo svojih lastnih teresov. spravna koíüpcija je dosegla vrhunec. nom imperjalističnih sil, mesto da bi branila narodne interese s tem, da bi zavila vrat monopolu. Na zborovanju, malo prej ko se je izvršil zahrbtni zločin nad senatorjem za provinco Sta Fe, je de la Torre rekel: Ta klavzula (Londonske pogodbe Pakt-Roca) je usmerjena v zaščito najbolj škandaloznega monopola, ki ga svet pozna z edinim namenom, da se branijo zasebni interesi. V podkrepitev vseh gori navedenih točk, imamo ponovn dokaz, da je parlament odobril prevozni monopol, ki je družbi Anglo-Argentina s pomočjo državnih funkejonarjev in podkupljenih poslancev dal vse pravice. Sedanji župan mesta B. Aires dr. Mitre je odvetnik družbe Sopina, ki je kot tak interveniral pred županstvom v Rosario za ustanovitev družbe "Mixta" in združiti vse tranvijske družbe in na ta način odstraniti avtoprevozna podjetja. Župan je imenoval posebno komisijo inženirjev, ki naj reši problem mestnega transporta. Ravno ta komisija je napravila projekt monopola, ki bi prizadel 2,204.000 prebivalstva in doseže s predmestnim prebivalstvom 3.000.000, kjer razna prevozna podjetja mobilizirajo 923.404.000 potnikov. Ta projekt bi dal popoln monopol tranvijam in podzemskim železnicam, ki prevozijo 46% prebivalstva s 11.861 delavci kojim plačajo nizke mezde, odpraviti omnibuse, ki prevozijo 37% prebivalstva s 7.844 delavci in kolektive ki prevozijo 16% prebivalstva. Ta razdelitev kapitala znaša za omnibuse 34,782.000 pesov in za kolektive znaša 5,394.000 pesov. To so podatki iz 1932 leta. Liber. (Dalje prih.) MESTNA KRONIKA Jutri, 13 oktobra, vsi na prvo pomladansko zabavo, ki jo priredi Slov. prosv. društvo i. ob 4 uri pop. v nI. Añasko No. 2322. VČERAJ PIJANI POLICAJ GA JE OBSTRELIL Približno ob 11 uri, preteklega torka zvečer, je vstopil v restavrant, ki se nahaja v ul. Cabildo 2099 policijski stražnik A. Aguirre in naročil večerjo, ko se je do dobra najedel in vso jed še bolje žalil, je poklical natakarja ter zahteval račun. Komaj pa je izvedel koliko je vredno vse tisto kar je.pospravil v želodec se je začel z natakarjem kregat češ, da je preveč itd. Da ustavi prepir je pristopil gospodar re-stavranta in hotel prepričati Aguirre-ja, da znesek, ki se od njega zahteva nikakor ni pretiran. Vino, ki ga je pri zalivanju preveč za-vžil je Aguirre-ja tako omamilo, da je po par besedah z gospodarjem, vzel revolver iz za pasa in ustrelil proti njemu. Krogla je zadela gospodarja v desno ramo, radi česar so ga nemudoma prepeljali v bližnjo bolnico. NAPAD NA ŽENSKO Z OTROKOM Na križišču ulic Murguiondo in Stranford je v torek malo pred osmo uro zvečer izstopila iz omnibusa Maria Sestas v družbi malega sinčka, katerega je vzela v naročje in se podala peš proti svojemu domu, ki se nahaja v ul. Chila-bert 5667, ne da bi opazila, da ji sledita dva neznanca. Prišedši do Murguiondo in Barro Pasos sta jo neznanca prešla in se malo pred njo združila z dvema drugima, tako da so jo namah obkolili. Prestrašena je pogledala okrog sebe in opazila, da ji dva napadalca grozita z revolver j, češ da jo ustrelita ako le zine. Skoro nato sta se ostala dva približala, ter ji z silo iztrgala z prsta poročni prstan in odvzela denarnico z neznatnim zneskom denarja in drugimi predmeti. Izvršivši svoje "delo" so neznanci izginili. Ko si je Marija nekoliko opomogla od presta-nega strahu je stekla domov in povedala možu kaj se ji je zgodilo. Oblasti so takoj izvršile razsežno racijo po omenjenem kraju, toda brez uspeha. DANES JUTRI IN VEDNO edino na poznanem Vladajoča kasta, ki je na vladi je v zvezi 4. (jr^1°^°Po]om mesa, ki na račun države, krši ^ ustavo ter izrablja državno gospodar- i ° 2a svoje mastne dobičke. a se podvrže vsem ciljem in name- slovenskem oddelku Banco Holandés Centrala: Bmé. MITRE 234, Buenos Aires; Podružnica: CORRIENTES 1900 BOSTE POSTREŽENI, KAKOR RASLUŽITE ZA VAŠE Denarne pošiljke Vaši družini v domovino. HITROST — TOČNOST — NEZNATNI STROŠEK ULOŽITE VAŠ DENAR NA HRANILNO KNJIŽICO za ne delati celo svoje življenje, priti na starost betežen in siromak, , za katerega nihče ne mara. , ¿ ■ SIGURNOS — DOBRE OBRESTI PRODAJA LADIJSKIH VOZNIH KART (ida ali llamada) NAJHITREJŠI PARNIKI — UDOBNOST — NAJNIŽJE CENE NOBEDEN Vam ne more nuditi UGODNOSTI katere boste imeli na BANCO HOLANDES POISKUSITE, DA SE PREPRIČATE «/OVKNÍKI trdnižl N« 321 DRUŠTVENE VESTI Članski sestanek V nedeljo dne 20 oktobra ob 4 uri popoldne se vrši obvezni članski sestanek za vse člane in članice Slovenskega prosvetnega društva I. Ker je ta sestanek zelo važnega pomena opozarjamo še enkrat, da je dolžnost vseh, da se ga brez pogojno udeležijo. Odbor Pozor člani in članice Te dni nam je ponovno prispelo iz Jugoslavije večje Število knjig, ki so objavljene na drugem mestu v današnji številki lista. Vsi. ki bi jih želeli čitati se obrnite do tov. Franca Kovača. Slovensko Prosvetno Društvo L AÑASCO 2322 BUENOS AIRE? V ah i na PRVO POMLADANSKO ZABAVO s petjem, srečolovom in plesom Ki se bo vršila v društvenih prostorih V NEDELJO DNE 13. OKTOBRA Začetek točno ob 4 uri popoldne Za suha grla in prigrizek bo preskrbljeno IGRA SLOVENSKI ORKESTER K obilni udeležbi vljudno vabi Odbor DRUŠTVENA KNJIŽNICA 555. Lucifer (Jean de la Hire) 556. Za srečo (Franc Malograjski) 557. Zagorski zvonovi (Reimichl) 558. Džungla I del (E. R. Burroughs) 559. Džungla II. del (E. R. Burroughs) 560. Tri novele (Miguel Cervantes) 561. Rom?» treh src (Jack London) 562. Izgubljeni svet (Conan Doyle) 563. Pozna osveta (Conan Doyle) 564. Zadnji Mohikanec (J. F. Cooper) 565. Lov na ženo (J. O. Curwood) 566. Zmote in konec g. Paule (Ivan Zoreč) 567. Pasti in Zanke (I. S. Orel) 568. Usodna preteklost (Wayer) IZ UREDNIŠTVA Raimund Simčič ima plačamo naročnino do konca tega leta, kot bo razvidel, za tri tedne, na ovitku poleg naslova, ko bomo z nova kupi-rali naslove. Pozdrav! Anton Česuik: Vašo zadevo smo vredili in u-pamo da sedaj prejemate list vredu. Pozdrav! Josip Maljavac: Omenjena pisma Vam popolnoma zadostujejo kot potrdilo, da je naslovlje-nec prejel od Vas poslano nakazilo. Povest Feo-doro nimamo na prodaj. Pozdrav! A. L. Nicolas FCCA: Vašo prošnjo smo oddali Prosvetnemu društvu, če bo uslišana, ne vemo, ker je toliko prosilcev in vsi se obračajo le na društvo in to vedno le takrat, ko imajo potrebo, drugače pa se radi odtegnejo. Če smo Vas prav razumeli, ste obdolžen. da ste ubili nekega policaja. Niste pa nič navedel, Ifje ste obdolžen po pravici ali po krivici. Društvo podpira samo t!iste, ki so brez lastne krivde padli v nesrečo. Pozdrav. Anton Furlari, Las petacas: Slika od prireditve Vam društvo lahko posije in stane $ 1.50 več postnina 30 cent. Pošljite še ostalo. Mnogo pozdravom od vseh čkinov' SPD J- Alojz Gergolet* Potrdilo, ki ste nam ga po- slali potom Vašega prijatelja, ni od Slovenskega tednika, temveč od "Duhovnega življenja", to pa ni vseeno in zato ne pride Vaš protest v poštev z S. T. Pozdrav! Vinko Čermelj: Slovensko prosvetno društvo .je ravno tam kot je uredništvo Slovenskega tednika. Pozdrav J. P.: Vi imate precej dobro pesniško žilico, če smemo rabiti ta izraz, vendar ni za tisk vse tako kot napišete. Vzemimo naprimer Vaša zadnja pesmica "Hiša čaka": Obrežje, ob bregu, na bregu, na bre¿ zini, je teren ob morju ali reki. Ob bregu je prav poleg vode. na bregu je^malo više, na brežini je pa tam kjer se zdi da je skalovje in grušo morje naplavilo. Na Primorskem imamo tudi vas ki se imenuje Nabrežina. Torej se pravilno gla.«iraz brežine v morje, zroča. in ne... raz brežine v polje zroča. Breg imenujemo del hriba ki se Vzpenja iz kake kotline, doline ali ravnine. V tem primeru ni mogoče reči: ob bregu, na bregu ali na brežini, ker dobi druga beseda pomen. Pravilno se reče... v bregu v polje zroča. Gore pa nimajo doline in bregove, temveč grape in strmine. Zarjo vidimo hitro po solčneni zatonu, zoro pa hitro pred solnčnim vzhodom. Torej je noč od zarje do zore in ne od zarje do zarje. Kdor hoče uredništvu dajati opombe mora vse to vedeti. Če želite Slovensko dobro govoriti ter spoznati lepoto in bogastvo našega jezj-ka, čitajte, Cankarja, Pregelja in Bevka, ti pisatelji so v izrazih naj bolj bogati. Knjige se dobijo v SPD. 1. Ne zamerite in pošljite še kaj. Pozdrav! Za tiskovni sklad Margerita Senica Ivan Kariz Koren Josip Valentin Kralj Od prej $ 5,-5.-1. 1, $ 172.- * 184,- DOMAČE VESTI Preiiani glrob Pustili smo Te in šli v tujino češ, da ko do-rasteš prideš za nami. Oh! ali usoda tako nemila Ti je prepre čil H naše obljube. Ob odhodu smo Te objeli, ne sluteč, da je to v zadnjič, dragi brat! Bil si še učenec, in si gledal milo za nami, k<> smo odhajali. Komaj pa si dorastel in je začelo Tvoje življenje Te je objela kruta bolezen in čez par mesecev spravila v prerani grob. Zapuščaš doma globoko žalujoče stariše, stre in brata, v tujini pa sestro Marijo in brata Rudolfa Klarič. ter svakinjo, in svaka I'«" lior. Naj ti bo lahka domača gruda! IŠČE SE Koren .Jožef doma iz Trsta. — Guardiel» Scolietta 115. — Pred par leti se je nahajal v Provinciji Cordoba. Če bi kdo vedel za njego» naslov ali če bi sam čital te vrstice, naj «po* roči na naše uredništvo. Skupaj Na jlepša hvala vsem! Išče se Kdor bi vedel kje se nahaja Ivan Orel naj bi javil na naslov Ivan Kariz Sta Rosa, Roldon FCCA, ali pa če bo čital sam te le vrstice, naj mu takoj piše. D. K. D. LJUDSKI ODER Vabi K deseti obletnici svojega obstoja na kateri se uprizori velika socialna drama "H1NKEMANN" ki se vrši v soboto dne 19. oktobra t.l. ob 9 uri zvečer v DVORANI XX SETTEMBRE ulica Alsina 2832 VSPORED: Otvoritev, godba 1) NN. Slava delu, (moški zbor) 2) Vodopivec: Vojak na potu (moš. zbor) 3) Betkoven: Večerna (moški zbor) 4) N. N. Na straži (moški zbor) 6) F. T. Dekle med rožami (oktet m. zbor) 7) N.N. Na dan, (deklamacija) 8) N. N. Kuplet (tenor solo) 9) Ernest Toller: "H inkemann" (Socialna drama) Po sporedu prosta zabava z bogatim srečolovom in šaljivo pošto Pri plesu sodeluje orkester in godba Vstopnnia za moške $ 1.50. Vstopnina za ženske „ 1.— Člani „ 1.-— Članice prosto K obilni udeležbi uljudno vabi ODBOR INSTITUDO ■ DENTAL - POPULAR 2261 — AV. SAN MARTIN — 2261 Pregled brezpalčno Izdiranje zob brez bolečin $ 2.— Nov način in različne vrste stavljanja z0*5 N» 321 SLOTONSKI TEDNnt Strana 8 Utrinki iz nase nove domovine Prostoslav savinjski: LOTERIJSKE DOGODIVŠČINE Imel pa je naš kovaški mojster svoje majčkene slabosti in ena izmed teh je bila igra na tarok. Kakor ura točno se je vsak večer ob 6 pojavil v posebni sobi hotela "Las cuatro naciones" kjer so mu pri igri drugarili učitelj, lekarnar, mesar in hotelir. Don Sebastian se ni menil za iztek igre, ko bi imel plačati za-pitek tisti k je izgubil, marveč je takoj spo-četkoma naročil polič "ta belega" ki se je pa do konca igre to je ob 8 uri večkrat popetoril. Tako sem bodrega Solnogradčana spoznal v hotelu štirih narodov, kjer sem navadno stanoval. Takoj po prvem spoznanju sem moral vsako nedeljo svojega tresaroškega bivanja k Don Sebastianu na kosilo, ki se je pa zavleklo včasih do polnoči. Služil je v Avstriji pri .dragonarjih ter s ponosom omenjal kterim avstrijskim feldmaršalom in nadvojvodom j« škornje biksal. Kedar je takole po kosilu snel raz steno porcelanasto pipo z en meter dolgo cevko, sem takoj vedel, zdaj pride pa vojaščina na vrsto. Ob takih prilikah sem si bil svest, da bo do poliioči ena "damajuana" "ta belega" prazna in da bo na svislih en tucet. klobas manj. Tituliral pa me je Don Sebastian kot "Herr Landesmann" (gospod rojak) in to tudi ko se je že vojna končala in se je na jugu Avstrije pojavila zarja nove Jugoslavije. "Oesterreichi-scher und deutsch bis zum Tod" (Avstrijec in Nemec do smrti). Sicer pa ni bil nikakšen narodni šovinist, radodaren in postrežljiv, da bi si samo želel, da bi vsak Jugoslovan bil takšen. Delal pa Don Sebastian ni več v časih ko sem ga spoznal. Prvič mu tega ni bilo treba, drugič s.* mu pa zdravniki prepovedali nabijanje podkev, ker se mu je vsled mnogoletnega vih-tenja s kladivom razširila srčna žila-dovodnica Pri tarokiranju je bil včasih Don Sebastian posebno židane volje, zlasti kedar je priromal četrti ali peti polič na mizo (saj ga je tudi doma imel "ta belega" na sode ali v takšni mi-čni in odlični družbi, se to vse drugače pije). Le tako je bilo mogoče, da je neki pocestni prodajalec srečk razpečal pri omenjenem omizju kar celo srečko polmiljonske novoletne loterije, katere se je Don Sebastian vdeležil z dve-mi desetinkami. Bodrega kovača in njegove soigralce si~"je izbrala boginja sreče ter med drugim Solno-gradčanu poklonila 100.000 pesov. , Don Sebastian je sedel pri "ta belem" ter občudoval ta nenadni blagoslov. Malce prena-gloma je prišlo. Ni vedel kaj bi poččl. Sčasoma pa se je začelo kovaču svetlikati, kaj kaj pomeni posest stotisočih pesov, vsaj drugi so prišli ter mu to raztolmačili. Prvi se je oglasil neki mešetar ki je prodajal hiše. Kako lepo bi to bilo, ako bi si nabavil še pol tucta hišic, tam v predmestju stojijo, kjer se bo gradil novi kolodvor, dobile bodo dobre najemnike — železničarje, ki imajo stalne službe in so pošteni plačniki. Ali kovaču stvar ni hotela posebno v glavo ter jo je odklonil. Drugi mešetar je potrkal na vrata in to je bil agent za avtomobile. Sprva je kovač zadevo odklanjal. S smradljivim bencinom noče imeti ničesar opraviti. Ali kaj je bila kovačeva odpornost pod vodopadom zgovornosti, ki jo je razvijal agent na vso paro! Cele skladovnice prospektov mu je razgrnil po mizi. Najmodernejši luksuzni vozovi v mnogobarvotisku, na finem satiniranem papirju. Kovač prelistava in prebira in konečno se odloči za Chevrolet najnovejšega tipa! To bodo Tripotoljarji zijali, ko bodo občudovali Don Sebastiana za volanom! Don Sebastian bi si bil lahko omislil šoferja, ali tega ni storil. Ako že auto potem ga hoče tudi sam voziti in tako je šel v šofersko šolo. Brez nezgode se je izvršilo njegovo šolanje. Par dni potem je kovačev dvanajstcilindrovec drsal proti obrežju sinjega atlantskega oceana. Kakor v sladkih sanjah se je zibal bodri kovač. Je-li mogoče, da se dajo izvabiti pozemelj-skemu življenju tako sladke strune?! Biti de-setinski milijonar ipak ni najslabša usoda na tem svetu. Don Sebastian, ki v več kot polstoletju pre- FEODORA Zasedli so Mandžurijo, čeprav je v mirovni pogodbi wed Kitajsko in Japonsko izrečno poudarjano, da se Mandžurija ne smatra za rusko deželo, temeveč, da se bodo Rusi svojevoljno umaknili, ko bo zavladal v državi mir. Japonska ne more pustiti Mandžurije v ruskih rokah, kajti tedaj je zanjo zgubljena. Posebno pa še odkar kaže Rusija odkrito težnjo, da bi si osvojila Korejo se mora Japonska oboroževati za vojno. In Japonci so hiteli s tem, jaz pa se bojim, da bomo imeli sovražnika, ki nas v vsem nadkriljuje! Sedaj pa, moji, dragi me morata oprostiti — nada-ijuje Stesel — ker me čakajo še važni opravki! Saj vesta, da delam na nekem načrtu, ki se tiče obrambe Port Arturja. Seveda je to delo, ki ga delam samo radi svoje zabave — kajti sedaj imam maogo manj vpliva na velikega kneza, kakor sem ga imel nekoč! Moja brezobzirna odkritosrčnost inu je neljuba, jaz vein to. In če bi me mogel prestaviti iz tega mesta, bi to brez dvoma takoj storil. Lahko noč torej, draga žena, in ne boj se, če bom prišel malo pozneje v posteljo! Poljubil je Ljudmilo in Marijo in odšel v svojo pisarno. Tudi gospa étesel je želela svoji hčerki kmalu lahko noč, bila je utrujena in je hotela prej k počitku. Spremila je še deklico k vratom sobe, v katerii je spa-in ko sta se mati in hči še enkrat prisrčno objeli, sta se poslovili. Komaj pa so materini koraki utihnili na hodniku, je odhitela Ljudmila k oknu in postavila nanj pridano svetiljko. Zunaj je bila lepa noč, polna mesečine. Na vrtu so tvetele narcise in polnile s svojim vonjem čisto ozračje. Ljudmila je stala dolgo pri oknu, zdelo se je, da *e ne more dovolj nagledati krasne noči. zdajci pa prispe do njenih ušes nenavaden krik ne-110 Ptice. Generalova hči se zdrzne. Hitro je ugasnila svetiljko in — tiho odpre Ljudmila vrata svoje spalnice in se počasi splazi na ho-prav tako tiho je stopala po pregrnjenih stop-nitah, odšla skozi vrata in odprla majhna vratca, ki so rodila na vrt. , enkrat se je ozrla proti prvemu nadstropju, kjer ■>* Sorel* v očetovi pisarai «vetiljka. P»bro je vedel», da sedi general pri svoji pisalni mizi in dela. Krasno mlado bitje je hitelo po vrtu, dokler ni prispelo do utice, ki je skoraj izginila med cvetečim grmovjem. Iz temne ute stopi sedaj človek, ogrnjen v plašč, katerega pa vrže sedaj od sebe. — Ljudmila! — vzklikne mladenič polglasno in že v naslednjem trenutku mu je deklica počivala na prsih. 18. POGLAVJE. Tajna ljubezen — Kirtu, sladki, ljubljeni moj Kirtu — vzklikne Ljudmila in mu ponudi svoje ustnice v poljub. — Vedela sem, da boš nocoj prišel! — Da, prišel sem, draga moja —- odvrne Kirtu, ki se je, kakor Ljudmila, posluževal angleščine — čeprav sta me obdajali v Port Arturjü smrt in propast. Toda ta stari ribiški plašč iu ta kapuca ki sem si jo potegnil čez glavo, sta me doslej varovali. Kajti gorje Japoncu, ki bi ga še danes zalotili v Port Arturju! Prepričan sem, da bi ga pijana drhal, ki se preriva po ulicah, raztrgala na kosce. In res je bil ta lepi mladeniŽ, ki je govoril te besede, Japonec, katerega je izdajala rumena barva obraza. Sicer so bile njegove poteze izredno plemenite in inteligentne, velike, skoraj črn? oči pa so govorile o veličini uma in dobroti srca. Kirtu je nosil častniško uniformo japonske mornarice. Njegova neprevisoka, vendar lepa postava je bila izredno lepa v modri uniformi, ki so jo krasili zlati gumbi. — Kirtu, dragi moj — vzklikne Ljudmila in se nežno privije k njemu — hrepenenje po tebi me je skoraj ubilo! Ah, kdo ve, kolikokrat se bova še videla! Oče mi je namreč povedal, da je vojna pred vrati. Lepi mladi Japonec ošine lepo deklico z resnim pogledom. — Tvoj oče ima popolnoma prav — odvrne mladi častnik. — Vojna je tu, že se plazi skozi vrata v Port Artur. — Kaj pa so bo zgodilo potem z nami? — vzklikne Ljudmila. — Mar bi mogla živeti drug brez drugega? O, Kirtu, jaz te ljubim in ljubila te bom vse življenje! — Kakor tudi jaz tebe, — odgovori Japonec ganjeno. — Ti si roža med trnjem mojega življenj«! Prav za prav pa sem še enkrat prišel radi tega, Ljudmila da bi ti stavil neko vprašanje, ki bo odločevalo o vsej najini bodočnosti. — Pridi, dragi, v utico, zašepeče Ljudmila — moj oče še bedi. Poglej tja, Kirtu kjer gori uvetiljka in kjer padu rahla senca na vrt, tam sedi on pri svoji pisalni mizi in dela na svojih načrtih. Lahko si misliš, Kirtu, kakšna čuvstva mi polnijo dušo, ko slišim o vojni, ki nas čaka pred vrati? Moje srce bo razdeljeno pri mojem očetu bo, toda veliko večja polovica ga bo pri tebi. O, to je greh, te besede so bile zločin, otrok ne sme tako govoriti proti svojim staršem! — Toda v našem nauku stoji zapisano: žena mora slediti možu, večni bogovi pa, ki so nama dali ljubezen, hočejo tudi, da bi naju osrečili! — odvrne Kirtu. — Toda usoda je odvisna od ljudi samih, tako je vrsta sedaj tudi na tebi, da izbiraš! — O Bog, pred kakšno odločitev me nameravaš staviti! — spregovori Ljudmila z drhtečim glasom. Po teh besedah potegne deklica svojega ljubimca v utico. Tukaj sta sedla na divan, nakaterega so padale z okna drobne modre cvetke. — Ljudmila — vzklikne mladi Japonec, ko je mlado deklico poljubljal in se je napil ljubezni v dolgih poljubih — ne morem ti tajiti. Vojna je mnogo bližje kakor si morda tudi ti sama to misliš! Tudi tvoj oče se morda v tem vara, toda jaz vem, da bo vojna pričela še nocoj. — Se nocoj, še to noč? — vpraša Ljudmila, ki so jo te besede silno prestrašile. — Radi tega ne smem izgubljati časa, vrniti, se moram na japonsko brodovje, ki se nahaja blizu pristanišča. Majhen čoln, ki me je pripeljal sem, me bo čež eno uro prišel iskat in potem bom zopet pri svojih. Ti veš, da sem pobočnik admirala Toge, kot takšen pa moram biti ob njegovi strani, ko bo začela vojna. — še nocojšnjo noč bo začela vojna? — zašepeče Ljudmila še enkrat prestrašeno. — Deklica, zaupal ti bom tajno, ki bi je ne smela spregovoriti moja usta, toda vem, da ti tega ne boš nikomur izdala. Da, še to noč imamo pripraviti napad. Četudi se nam ne bo posrečilo prodreti v samo pristanišče Port Artur, bomo vsokakor zadali ruskemu brodovju težak udarec. Toda s tem je tudi vojna napovedana, kajti prvi »trel iz topa, ki be zagmel v tihi noči, je zahteva Sta«** ^ SLOVENSKI TEDNIK W 321 teeenega mu življenja nikdar ni prikazoval nagnjenja k despotizmu se je prelevil v pravcatega trinoga, "podeželskih cest. Njegovo pojmovanje je prehajalo v kraljestvo fantazije štokilometerrskega tempa! Ali blodna duša kovaška, avtomobil ni kovaški meh ! In zgodilo' se je. Neki otrok se je igral ob robni' ceste na koncu vasi. Oplazil ga je auto-mobilov biatobran, in ga áunil stran. Z denarjem se je stvar poravnala; kovač jo je pogrnil s plaščem pozabnosti. Štirinajst dni pozneje je prišla debela črna pika. Kovač se je zopet peljal, da se ohladi v 'Valovih atlantskega oceana. Pri nekem prehodu čez železnico ga je-oplazila lokomotiva tovornega vlaka in dvanajstcilinderski auto je obležal raztreščen v železniškem jarku. Kovaču je prizaneslo, odensel je samo gro-mdzehski strah ali njegovi sopotniki — žena in lekarnar s ženo so zadobili težke poškodbe ter bili v nezavestnem stanju prepeljani v bolnišnico. Kletev, ki jo je Don Sebastian izustil nad ' svojó " stokildmetersko strastjo, je prišla prepozno. Da 'so' mu odtegnili šofersko /licenro ni delovalo nanj. Saj bi se nikdar več v življenju ne vsedel za krmilo kakega automobila. Sedaj je- čutil, da biti desetinski milijonar prinaša križe in nadloge, ki jih kot bodri ko-vašk mojster ni poznal. Rad bi žrtvoval celo po naključju pridobijeilo imetje, samo da bi se storjeno dalo napraviti nestorjem».. ¡V vesel je moral biti, kajti bilo bi se lahko za vršilo mnogo hujše. Njegova opojenost se je ÍSpfitó'éVy' wij- urožje- odloči o sporu med Japonsko in liunijo, r-. Sveti Bog, še. nocoj, — vzdahne Ljudmila, — moj oí e ničesar ne sluti, pa tudi nihče drugi v Fort Arturju ne ve tog». Prebivalci se vesele, proslavljajo .rojstni dun velikega- kneza Alekseju. Vsi so pijani, — Ju ravno na tem gradimo ini svoj načrt, — odvrne Kirtu, — kajti tudi jaz sem tukaj po vednosti svojega admirala. On sanf mi je ukazal naj se odpel-jeni v Port Artur in proučim, če je trenutek primeren za. napad. Med .menoj in .njim je dogovorjen znak in ko ga bom dal, bo boj takoj pričel. In sedaj vprašam tebe, moja sladka Ljudmila, ali hočeš oditi tudi ti z menoj f Če se ne odločiš sedaj zame, tedaj, ljubljena deklica, se morda ne bova nikoli več videla! Zadnja kaplja krvi je izginila iz lepega Ljudmili-nega obraza, svojega izvoljenca je gledala s solznimi očmi. — Ah, dragil — vzklikne Ljudmila..— Ti me stav-ljaš pred strašno izbiro! če te razumem prav, želiš, ti, da bi se skrivaj ukradla iž hiše svojih staršev in pobegnila s teboj. Moji starši tega ne bodo mogli prenesti, to jih bo spravilo v grob. — Če pa ne greš z menoj, — odvrne Japonec, — bom poginil jaz pa tudi ti — ti sama! O, Ljudmila, ljubezen moja sladka, 110 pomišljaj si, saj nisi prva, pa tudi zadnja ne boš, ki radi ljubezni skrivaj odhaja iz hiše syojih staršev! Ljudmila, na kolenih te prosim, ne dovoli, da se sam . vrnem na ladjo. Spremljaj me in ko bo vojna končana te bom odpeljal v Tokio— tam pa mi boš ljubljena in draga soproga! Mladi Japonec je klečal pred njo in jo prosil, kljub temu pa jo bil tako možato lep! Ah, Ljudmila je svoje srce popolnoma izgubila, ona ni mogla zavrniti njegove prošnje. Solze so so ji bleščale v očeh, ko se je sklonila k njemu, položila svojo glavo na njegovo in rekla: — Brez tebe ne morem živeti, moram s teboj, kajti prav .imaš, jaz bi umrla brez tebe! Z radostnim vzklikom je planil mladi častnik -pokonci in objel njono telo, poljubljal ji je čelo, usta in vrat, ona pa je počivala v njegovem naročju. - Toda jaz sem samo siromašen častnik, — nadaljuje Kirtu — in v Tokiju ti ne bom mogel kdo ve kaj nuditi,, kajneda, ti boš vseeno zadovoljna s svojo usodo t J. Pipan: Hiša čaka V jasni nočni mesečini, duh nemirni včasih roma, tja do doma. — Kakor 11a tajnó povelje hité želje — k domovini, tja, kjer stoji mi rodna koča na zelenem hribu v polje zroča, m ob iskrenju svetle rose, ob vriskanju dece bose..., ljubko vetrič jo obkroža, stenam lica solnce boža, s plaščem temnim noč odeva jo od zarje v zoro dneva, ko zvon naznanja novi dan —, tja prek poljan, spomine davne ji prinaša njen stoletni san. -— Tako od zore pa do mraka, rodna hiša na zelenem hribu zroč čez polje v daljavo, sina čaka! Solnček jo prijazno greje, vetrič okenca ji šteje —, in vsaki dan, v spomine drage jo zasniva njen stoletni san. razblinila, stal je zopet kot trezen človek na trdnih nogah. , (Nadaljevanje) —1 četudi bi morala prosjačiti s teboj, Kirtu, — odvrne Ljudmila, — če bi morala roko v roki hoditi po tokijskih ulicah, kaj zato? Toda kaj bo dejal tvoj admiral ko boš mene, mlado deklico pripeljal na japonsko bojno ladjo? Ali bo itdmiral Togo to dovolil? — Za to sem že prej poskrbel/ — odvrne Kirtu in z naglo kretnjo potegne izpod divana neki sveženj. — Tukaj imaš vsega, kar potrebuješ, da se preoblečeš v obleko, ki jo boš nosila ves čas bojevanja. To, kar sem ti prinesel, je uniforma mladeniča naše mornarice. Dokler bova v Port Arturju si boš ogrnila preko njo plašč, kakor ga imam jaz, svoje krasne lase pa si boš skrila pod to le čepico! Povej mi, Ljudmila, ali se hočeš radi najine ljubezni za nekaj časa spremeniti v mladeniča? — Hočem, — odgovori hčerka generala štesela s krepkim glasom. — Toliko vsega sem že storila radi tebe, ljubljenec moj, da mi ne preostaje ničesar drugega, kakor tudi to storiti! I11 zopet sta se objela in se poljubljala, majhne modre cvetke pa, ki so rastle pred utico in so se spuščale skozi okno vanjo, so tako nepopisno sladko dehtele in zdelo se je, kakor da bi klicale omamljivo: — Ljubezen je večna, večna! — Medtem je sedel general štesel v svoji pisarni pri pisalni mizi, ki je bila pokrita z množico zemljevidov in najrazličnejših načrtov. Generalu bi se ne moglo niti sanjati, k čemu se je v tem trenutku odločila njegova ljubljena hčerka. Sicer pa se je preveč ukvarjal s svojimi študijami, da bi se mogel predati premišljevanju. Toda neka vesela razburjenost se je zrcalila v generalovih potezah, ko je odložil svinčnik in svoje delo, veliko karto Port Ari urja, ki jo je sam narisal in še enkrat premotril. —Samo tako bi bilo mogoče — vzklikne, ko je vstal s svojega stola, — samo tako, kakor sem sedaj določil ¡11 narisal, samo tako bi mogli Port Artur braniti proti napadom sovražnikovim. če bo ostalo vse pri starem, če ne bo veliki knez Aleksej vpošteval mojega predloga, česar se skoraj tudi bojim, — nadaljuje general žalostno, — tedaj bo Pott Artur v kratkem času plen sovražnikov. Ah, ko bi mi bilo dano, da bi bil tukaj poveljnik, bi si lahko po svoji volji vse uredil, tedaj bi si morali Japonci razbiti svoje glave ob pečinah Port Arturja POZOR ROJAKI/ Ako se odločite si nabaviti dober radio-aparat, ne nasedajte kričači reklami. Obrnite se na rojaka, ki Vam bo v vsakem >ziru pošteno ustregel. KONSTRUKCIJA MODERNIZACIJA VRAVNAVA NAPELJAVA ELEKTRIKE PRODAJA MATERJALA Garantirani radioaparati, ki dosežejo vse svetovne radiopostaje APARAT SUPER s 5 žarnicami $ 60.— PRVA SLOV. RADIOTEHNIČNA DRAVNICA DORREGO 1476 — ANDRES ARGUL BEL 1468, dep. 5. — Buenos Aires V dar dobite na vsakih 6 slik, ki stanejo od S—6 lepo sliko v barvah Odprto tudi ob nedeljah. Atelje MARKO RADALJ F. Quiroga 1275 in 1407 DOCK SUD in prej bi popadale zvezde z neba kakor pa bi sovražnik prisilil Port Artur k predaji! Toda naj se zgodi kakorkoli, jaz sem svojo dolžnost izpolnil — nadaljuje general štesel, ko se je vrnil k mizi in znova motril kurte — v neštetih nočeh brez spanja sem končal to delo! Jutri ga bom predložil velikemu knezu Alekseju, če ga bo sprejel — tem boljše za Busijo in njegovo veličanstvo carja, če ga bo zavrgel, tedaj je njegov konec zapečaten, to prisegam pri svojem vojaškem poštenju! Naenkrat pa se general štesel zdrzne. Zazdelo se mu je, da je nekdo potrkal na vrata. :— Sluge so. že odšli k počitku — reče general štesel. — Marija in Ljudmila tudi že spita, jie preostaja mi ničesar drugega kakor pogledati, kdo prihaja tako pozno. Vzel je svetiljko z mize in odšel proti vratom po stopnicah, trkanje se je zopet ponovilo. General obrne ključ in odpre vrata. Toda ni mnogo manjkalo, da se ni opotekel, ko je zagledal pred seboj vojaško postavo, ograjeno v. plašč. — Ali vidim prav, ali me ne varajo moje oči, vi ste to, admiral Virent? — Toda naj bo karkoli, kar vas vodi k meni, vstopite, prosim in pojdite z menoj v mojo pisarno! Medtem ko sta oba moža molče stopala po stopnicah je general Štesel lahno zmajal z glavo. Prepričan je bil, da mu je znan vzrok tega nepričakovanega admiralovega obiska. Ali se nista danes ob priliki proslave rojstnega dne velikega kneza ostro sporekla in sprla? Ali ni on opozoril velikega kneza na lahkomiselno postopanje admiralovo, radi katerega bi bil omogočen nepričakovan napad na pristanišče? Ah, admiral Virent prihaja v njegovo stanovanje, da bi zahteval od njega zadoščenje! * — Izzval me bo na dvoboj, — pomisli general štesel, — pri Bogu, ne bojim se tega — toda čudno da mislijo ljudje na druge stvari sedaj, ko bo vsak trenutek pričela vojna! —- Opračičiti se moram pri vas, gospod general ' reče admiral Virent, ko je stopil v pisarno, dočim 3e postavil general štesel svetiljko na pisalno mizo prihajam k vam ob času ki je sicer neprimeren za obiske, toda... (Nadaljevanje) N9 321 SLOViSNSKt TEDNIK STRAN 7 DOPISOVANJE Kam gre naša pot Marsikdo bi rad videl in vedel kam ga vodi življenja pot in bi žrtvoval mnogo, prav mnogo, če bi mogel na to vprašanje dobiti jasen odgovor. Mnogi si ne predočijo ljudskega pregovora, ki pravi: Kakor si boš postlal, tako boš ležal. Itedki so tisti, ki se brigajo za usodo poedinca. Da pa je bodočnost posameznika odvisna od druge vidne ali nevidne sile, trditev ni neizpodbitna. Redki; ki se brigajo za našo usodo,'¡nas ne bodo mogli rešiti, če se ne bomo zato sami Navzeli. Ce bi bilo tako, bi sedaj ne pisal tega članka. Mnogo bi se dalo napraviti če bi bilo le malo več dobre volje. Mi Slovenci pa le preradi iščemo dobre volje po gostilnah in raznih bez-nieah in sploh tam kjer se prodaja taka pro-klefa " dobra volja". Prav talco se mi včasih zdi, kot pravi ona hrvatska pesem: Case flaše, to so knjige naše. Ko sem pred kratkim prišel v predmestje, kjer je precej Slovencev, mi je dejala neka gospa: "Škoda, da je kriza že deloma pri kraju". Kaj hočete s tem reči, jo vprašam začudeno. "Ta le park', mi pokaže' 'je bil pred časom vedno poln Slovencev ob večerih in ne-deljal i poldne, poglejte, danes ni nikjer nobenega, ker imajo malo več cvenka in hajdi po gostilnah in "zabaviščih" z njim".^ Zamislil sem se, kako je mogoče, da smo ljudje tako neumni, ko zagledam oddaleč prihajajočega možakarja, ki sta se ga očividno Preveč nacukala. Mislil sem da sta morda kaka tujca, pa slišim: Mej duš, če greš z menoj bom še za en liter, jaz pa za dva je dejal drugi ln sta odšla. Torej Slovenca sta, me je streslo. Mestni paglavci so ju kričaje spremljali. . . Iz neke gostilne se zopet čuje: le vina nam le vina nam, vode pa mlinarjem. Ali ni naravnost smešno, da grem,o prosto-v°ljno v propast. Prepričan sem, da kdor bi le pnkrat videl one siromake, ki se nahajajo v Ulnobolniei v bližini plaza Constitución in ki si Prišli v to hišo največ radi nezmernega živ-'jenja in alkohola, sem prepričan, da bi postal alkoholu največji sovražnik. Tudi bolnice in so napoljene teh žrtev, ki jih ugonobi več kakor lakota, trajni čas, da spregledamo, kam gre naša Vsi naj bi čitali knjigo "Alkoholno vpra-anje", ki se dobi v knjižnici SPD. I. proti ma-jnkostni odškodnini desetih eentavosov, ki pa 1 üi čitatelju tisočkrat povrnjeni. {^ "Argentinskih filmih" je g. Dalibor tako . Po Povedal: Pametnega človeka vino povišu-' npspametnega pa do kraja ponižuje. °hko gorja in bridkosti bi bilo manj na etn • u . ' sami in naš narod pa bi imel več p n> ako bi znali sami sebi gospodariti. druge narode, ki se nam morda nazadnjaški: Turek ali Bolgar počastita ftlf,cV S kavo, Makedonec, Srb ali Romun, z ž (| U ° grozdjem. Nikoli ne pogostijo gosta Vftnj0 kei- bi se s tem jemalo spošto- stii 'i Povabljenca. Argentinec ponudi gómate" ■ •• • . . ,. Ali •' 0 P1-!6-!0 samo Pri jedi. ti p Ue bilo koristno, da bi tudi mi Sloven-X;. ^maU katerega od naštetih narodov. Ing. C. Jekovec, Buenos Aires socsjalna stran boja z rakom (Dopis "Slov. Tedniku") Vil "SMRTONOSNI ŽARKI" To so od zunaj v naše možgane prihajajoči valovi, katere more vjeti naše uho. Valovi, lJVi Dr MILOSLAVICH Praktikiran na klinikah na Dunaju, Pragi In Parizu. Zdravi bolezni kože, krvi in spolne bolezni. Se govori slovensko, nemško in špansko. PETNAJSTDJMEVNO PLAČEVANJE GARANTIRANO ZDRAVLJENJE Zdravnik za notranje bolezni. Ob nedeljah od 9 do 11 ure zjutraj. Sprejema: od 11 do 12 1 nod 3 do 7 zvečer. Ulica Reconquista 629 TJ. T. RETIRO 1852 CrfHWWKHittttlKHKHKHKHH^ tO I -IODO! ./M—------; DR. S. SCHAVELZON Vodja kUnike v bolnišnici Muniz VENERIČNE BOLEZNI NOTRANJE BOLEZNI GOSPE: Rezervirani prostori. OČI - UHO - NOS - GRLO - ŽARKI X ULTRAVIOLETA - DIATERMIA Pueyrredón 936 U. T. 47 — 8416 Sprejema od 8 do 10. 14 do 16 in 19 do 21. Q O D o I o D o n Ob nedelja od 8 do 9. 30P50I________IOI Restaurant "OSO RIO" Edino slovensko zbirališče Vsako nedeljo ples. Lepi prostori, pripravno ?a svadbe CENE ZMERNE — Prenočišče po 70 cont. Se priporoča lastnik EMILIO ŽIVEC OSORIO 5085 PATERNAL Ako hočete biti zdravlieni od vestnega in odgovornega zdravnika zatecite se na CLINICA MEDICA CANGALLO Zdravljenje po ravnatelju dr. A. OODEL Specijalisti za sigurno in hitro zdravljenje — Blenoragiie - Kapavca AKUTNE, KRONIČNE BOLEZNI IN NJIH KOMPLIKACIJE, ZDRAVLJENJE PO FRANCOSKIH IN NEMŠKIH NAČINIH SPOLNE (606-914) Krvne in kožne bolezni ZA SLOVENCE PRVI PREGLED BREZPLAČNA ženske bolezni, bolezni maternice, jajčnika, prostate injneredno perilo. — Speci j a-listi za pljučne, srčne, živčne in reumatične bolezni ŽARKI X — DIATERMIA — ANALIZE GOVORI SE SI OVENSKO Sprejema se od 9. do 12 in od 15 do 21. CALLE CANGALLO 1542 No 321 j «aucasmk STRAN 9 IZ JUGOSLAVIJE KORUBCIJE BREZ MEJ Ko je Slovenski tednik obsojal bivšo diktaturo pod kojo okriljem so se skrivali razni s'epariji, so nekateri plačanci zagnali vik in krik, da delamo proti Jugoslaviji, in mnogi «o to tudi verjeli. ^daj pa' poslušajmo kaj pišejo "lladničke novine" v Zagrebu: "Bivši minister dr. Nikola ^ikič je dobil nagrado Din 2,400.000 za intervencije; Obrad Simič, beograjski advokat, je 'lobil za upokojenim častnikom Nenadovičem 1,500.000 honorarja za posredovanja po "Unistrstvah. Bivši minister Janjič je dobil-Din 1^0.000, bivši narodni poslanec Jevremovič jer cl°bil Din 295.000, bivši minister Andrič in ad¿' vokat Trebinjae sta dobila okrog 700.000 Din. Advokat Radovan Nikolajeve je dobil 100.000 »i«. Poleg tega so razni uradniki dobili podkupnine za "lifranje" slabili pragov železnice. ioi aorac i iptaoi : Ta mesec se pričakuje obsodbe v tem največjim korupcijskem procesu". Ni treba misliti, da so to vsi, ki so za časa bivše diktature pod krinko nacionalizma svobodno sleparili med Jugoslovanskim ljudstvom. Znali so se spretno skrivati za kraljev hrbet dokler ga niso slednjič pomagali spraviti ob življenje. Tudito gotovo ni našim xitateljem znano, da smo bili v S. T. svoj čas malo omenili, da so po kraljevi smrti ti ljudski slepariji skušali uvesti fašizem, da bi tako še nadalje tiščali ubogo ljudstvo za vrat. To se jim ni posrečilo in tako imamo enega sovražnika manj. POČITNIŠKI DOM DELAVSKE MLADINE V nedeljo 1. t.m. so otvorili na K umu Počitniški dom za delavsko-rudarsko mladino in delavce. V domu bodo 50 postelj, 100 ležišč, obe-dnica. kopalnica in velika veranda za solnče-nje. Za graditev tega gostišča so največ prispevali b'.agopokojni kralj Aleksander T., osrednji higienski zavod v Beogradu, Društvo za čuvanje narodnega zdravja, glavni ravnatelj Trboveljske premogokpne družbe g. Rihard Skubec, g. dr. Štefan lvanič in g. dr. Bogdan (Ure iz Beograda, tkaninske Lvornice v Va-raždinu, v Dugiresi, v Ki'anju. Krojacnica "/a Confianza" ANTON KLINC D o ti Vam nudi na izbero najboljša nacionalna, in agleška sukna, svetovnoznane tvrdke "Camper" Delo prvovrstno — Cene ekonomične ULICA ROSETTI 1527 Bs. Aires Jocaoi POZOR Predno naročite vaš kolektivo ali pulman, obiščite tovarno: PLUS ULTRA lastnika GONZALEZ IN BOLE Postrešeni boste po Vaši volji in želji, posebno se Vam priporoča rojak Franc Bole. °ASEROS 2170 U. T. 23-6664 Buenos Aires Krojacnica MOZETIČ Cenjenim rojakom sporočani, da sem dobil poletne vzorce. Delo prvovrstno, cene zmerne, blago trpežno. Se priporoča Sebastjan Mozetič 5019 - OSORIO - 5025 t1 'h BUENOS AIRES ' (PATERNAL) Medicina News Največja klinika v Buenos Airesu. Ordinira 10 zdravnikov specialistov. 12 ODDELKEV Oddelek za vernične bolezni in sifilis. Plačevanje od $ 10 dalje mesečno. Blenoragija. Brezbolestno, gotovo in hitro ozdravljenje. lišaj, itd. — Porodi, zgodnji porodi, neredno perilo. Oddelek za ženske. Sprejema zdravnica in zdravnik specjalist vsak zase. Za notranje ir zunanje bolečine vseh vrst; maternica, ajčnik, čiščenje itd., izpuščaji, lišaj, itd. Načelnica tega oddelka je zdravnica, diplomirana v Parizu in Bs. Airesu, specijalistka v ŽENSKIH IN OTROŠKIH BOLEZNIH, z mnogoletno prakso, KI GOVORI SLOVANSKE JEZIKE Klinica general. Jetika, srce, želodec, obisti, čreva itd. Oddelek za jetične. Posebni pregled po novem načinu. Oddelek žarki X. Radioskopia, radiografija $ 10 za vsako. Električni oddelek. Prozorno luč. Žarki ultra violeta infra rudeča itd. Oddelek specialistov za otroke. Laboratorični oddelek. Razkroj krvi vseh vrst in narave. Sanatorični oddelek. Dognanje kakoršnekoli bolezni, po nizkih eenali. Natančni pregled od zdravnike specialista računamo $ 3._. Brezplačen pregled za venerične bolezni VGODNO PLAČEVANJE Ordiniramo od 9—12 in od 15—21. Ob ne deljah in prazniki od 9—12. amrovr^o SLOVENSKO 28 S UIP A C H A 28 INSTITUTO MEDICO INTERNACIONAL BRASIL 923 BLENORAGIA in njene posledice SIFILIS —Kri, Živčne bolezni, Srce, Pljuča in Notranje bolezni na splošno Najstarejši zavod katerega vodi njegov lastnik DR. D. S T I G O L Sprejema od 9 do 12 in od 15 do 21 UP Dr. J. HAHN ŽENSKE BOLEZNI — MATERNICA — JAJČNIK — PREZGODNJA ALI ZAKASNJENA PERIODA — BELI TOK — NOTRANJE BOLEZNI ŽELODEC IN DROBOVJE — GONOREJA, MEHUR, OBISTI ULTRAVIOLETNI ŽARKI Klici na dom: U. T. 47 Cuyo 7601 — Sprejema od 3—8 zvečer Tucumán 2729, esq. Pueyrredón NIZKE CENE Ugodno tedensko in mesečno plačevanje y S — ■■'■ ORGANO DE LA CO- LECTIVIDAD YUGOESLAVA EN LA AMERICA DEL SUD SLOVENSKI TEDNIK "EL SEMANARIO ESLOVENO" (YUGOESLAVO) Calle AÑASCO 2322 Año VII. Núm. 321 | buenos aires PROPIETARIOS: LAS SOCIEDADES CULTURALES ESLOVENAS Izdajajo: Slovenska prosvetna društva v Argentini. Za pisanje odgovarja: Uredniški odbor. Urejuje: Jan Kacin ZANIMIVOSTI ISKRE vrednost denarja Sovjetske plantaže v centralni Aziji V centralni Aziji so štiri sovjetske republike: Uzbekistan, Turkmenistan, Kirgiška in Ta-džikistan. To ozemlje je večje od Nemčije in Francije skupaj; lansko leto je bilo 3,200,000 kilometrov daleč loči reka Amur-Darja sovjete od Afganistana. Ob zlivu z reko Vaks se razprostira široka dolina, polna prahu in vročine, kač, škorpijonov in "bezmačev" banditov. 2000 kv. klometrov te "preklete doline", kakor jo imenujejo domačini, nudi najboljša tla za bombaž, ako se jih preskrbuje z vodo. In sovjeti napeljujejo vodo in kanale, tako da ti kraji prinašajo vedno več "belega zlata", kakor pravijo bombažu. Direktor vseh bombažnih naprav Celinski pi-avi: "Amerko in Egipt smo stisnili, in s tem, da ne bomo več tam kupovali bombaža, bomo povzročili vstajo v kolonijah Anglije in Francije". Vsa mesta te centralne Azije so kot pijana od "belega zlata", vse vasi si žele bogatih bombažnih žetev, ker kmetje dobe le oddanemu bombažu odgovorjajočo množino žita. Vlaki so polni modernih strojev za žetev bombaža in kitajskih bombažnih delavcev. Drugi ne gledajo mirno tega ruskega početja. Anglež Youngusband in Američan Schwab sta zanetila pred leti upor v mnogo okrajih. Moskva je poslala svoje najboljše vojake, konjeniško divizijo. Osem mesecev je tekla kri v potokih. Angleži so izgubili bitko. Kurzi bombaža so padli v Liverpoolu za tri točke. Prikrita vojna se je nadaljevala. Angleški agenti so spominjali Turkmence in Tadžike, da so njihovi dedi pod Džingiskanom vladali svetu in da so Rusi le pritepenci. Začeli so se upori in napadi na plantaže. Zopet so prišle ruske čete. Vse kulake so odpeljali. Kitajce in Afgane so pripeljali v deželo. Ker so Angleži videli, da je vojna izgubljena, so sklenili mir; namesto orožja upornikom so pričeli prodajati stroje sovjetom. Ali okrog 70,000 ljudi je padlo v boju za bombažna polja osrednje Azije. Pa saj v Aziji ne primanjkuje ljudi. Rusija pa prihaja do prve besede v bombažu, ki igra v svetovni politiki drugo vlogo za petrolejem. ZAKONSKI MOŽ A: "Poznal sem tri ženske in vse tri so me napravile nesrečnega". R: "Kako to?'* A : "Prva me je varala, druga mi je umrla, tretja pa je moja žena." SKROMNOST A: "Ali ne pogrešate kopalnice v stanovanju?"? B: "Ne, saj grem vsako leto na morje!" PO PREDSTAVI Vera: "Strašno! Ves čas med predstavo me je gledal'ta mladi mož v oči." Zora: "Nisem opazila. Kje pa je sedel?" Vera: "V vrsti za menoj". Slovenska mladina VABI na lepo pomladansko zabavo s plesnim venčkom, ki se bo vršila v soboto 5 oktobra ob 9 uri zvečer do zore v salonu Paz SOLDAN 5150 na Paternalu Svira slovenski orkester Čisti dobiček je namenjen za v pomoč slovenskim fašističnim žrtvam. K obilni udeležbi vabi MLADINA Banco Holandés Unido je kotizirala včeraj tujo valuto sledeče: 100 dolarjev 368.— 100 ital. lir 27.95 100 dinarjev 8.50 1 funt sterling 18.-— GIBANJE POTNIŠKIH PARNIKOV Iz Evrope dospejo: 11 okt. Arlanza 13 Cabo Sto. Tomé 15 Campana 17 Cap Arcona Odplovejo: 15 okt. Avila Star 16 Arlanza 17 Campana 20 Cap Arcona Fotografija "LA MODERNA" Edina in najbolj poznana fotografija v slovenski koloniji. NO VOPOROOENINajboljši in najtrajnejši spomin je lepa In dobro izdelana povečana slika, ki Vam jo napravi fotografija "LA MODERNA". Posebne cene z velikim popustom z ozirom na številno slovensko klijentelo. Poštne slike od $ 5.— dalje ducat. Obiščete nas lahko vsak dan od osmih zvečer, tudi ob sobotah. — Ne pozabiti: Fotograf. "la moderna" S. Saslavsky Av. SAN MARTIN 2579 Telefon: 59-0522 Bs. Aires datxtfaxtab can loó mejofeb rwaíerixió ¡Vunab: lufiidxyfinxy y fm/aníoMa^ /roMatcIe^ti/fo eópjeúodjiarfL jimilícLb. ROJAKI Poslužujte se vedno in povsod podjetij i® tvrdk. ki oglašujejo v Slov. Tedniku. Sklicuioč se na nase glasilo boste sigurno dobro in točno postrežem. S tem koristite sami®1 sebi in listu obenem.