11198337 ZA 8. MAREC, ZA DAN ŽENA, ŽELIMO VSEM NAŠIM BRALKAM, VSEM NAŠIM DELAVKAM, VSE NAJBOLJŠE, VSE NAJLEPŠE, MNOGO SREČE IN VELIKO ZDRAVJA! PREDLOG SPREMEMB IN DOPOLNITEV IMENA IN OPISA SKUPINE 0135 - RECIKLAŽA SUROVIN Z odlokom Zveznega izvršnega sveta o spremembah in dopolnitvah Od-nega izvršnega sveta o spremembah in dopolnitvah Odloka o enotni klasifikaciji dejavnosti (Uradni list SFRJ, št. 77/88) je enotna kasifikacija dejavnosti dopolnjena z novo skupino dejavnosti 0135 - dodelava, predelava in proizvodnja odpadnih surovin (reciklaža surovin). Glede na dejstvo, da je v skupini 07 — trgovina, prffialnfflnsedanja grupacija /g7Q£6 Vtez podrobnega H)pi^j^redSe ta dela in da je velika večina organizacij, ki se ukvarjajo z zbiranjem in predelavo odpadkov razvrščena in registrirana v tej grupi, se v pripombah cit. odloka pojavljajo številne dileme o kriterijih, po katerih je treba opraviti prerazporeditev OZD v novo skupino dejavnosti. Pri pregledu sedanje prakse nekaterih OZD, gospodarskih sodišč, zavodov za statistiko in SDK v tolmačenju in izvajanju postopkov prerazporeditev OZD v novo skupino dejavnosti, kot tudi ekonomske posledice v prila- gajanju in možne negativne posledice za razvoj grupacije v pogojih obstoja dveh paralelnih grupacij dejavnosti z možno variantno izbiro rešitve in opredelitve, je posebna delpvna skupina zavzela stališče, da predlaga premik postopka za spremembo in dopolnitev imena in opisa nove skupine dejavnosti 0135, ki temelji na sledečih izhodiščih: 1. da je dejavnost zbiranja in predelave odpadkov po svojem predmetu dela in tehnologiji, ki jo sprejemajo OZD v procesu dela — specifična dejavnost, ne glede na to, ali je razvrščena v področje 01 — industrija in rudarstvo ali v področje 07 — trgovina; 2. da je treba poglavitne značilnosti, ki karakte-rizirajo dejavnost zbiranja in predelave odpadkov izraziti v imenu in opisu grupacije tako, da se odstrani vsaka dilema o tem, kaj je predmet dela in kdo se lahko ukvarja s to dejavnostjo; 3. da je obiranje odpadkov" po svoji vsebini in delovnih operacijah začetek procesa dela v predelavi odpadkov oziroma proizvodnji sekundarnih surovin, zato ne more biti niti posebna dejavnost v grupaciji 070260, niti funkcija nabave v reciklaži surovin oziroma novi skupini 0135; 4. da je zbiranje in predelava odpadkov posebna dejavnost, ki je ni mogoče umetno odvajati in da so OZD, ki se bavijo s to dejavnostjo v smislu točke 1 Dogovora o osnovah za ureditev zbiranja koristnih odpadkov in njihove predelave v sekundarne surovine (Uradni list SFRJ, št. 26/82) proizvodne organizacije, izhajajoč iz tega, delovna skupina predlaga spremembe in dopolnitve v imenu in opisu nove skupine dejavnosti 0135, in to: 1) da se sedanji naziv skupine „0135 01350 013500 dodelava, predelava in proizvodnja surovin iz odpadkov (reciklaža surovin) menja in glasi: 0135-01350-0135000 proizvodnja sekundarnih surovin. Obrazložitev: S predlagano spremembo se bo dosegla boljša preglednost same klasifikacije, poudarja se proizvodni značaj dejavnosti in sekundarnih surovin kot končni produkt te dejavnosti. Podobne rešitve se lahko vidi tudi v vsebini odloka o enotni klasifikaciji dejavnosti, kot npr. 0132, 01320, 013200proizvodnja živinske hrane, zato delovna skupina meni, da je ta predlog v skladu z osnutkom in metodologijo po kateri se v cit odloku razvrščajo dejavnosti po posameznih področjih, načinu šifriranja in definiciji zbranih in standardnih nazivov posameznih skupin gospodarskih dejavnosti. 2) da današnji naziv skupine 0135 „dodelava, predelava in proizvodnja surovin iz odpadkov (reciklaža surovin), postane 1. varianta opisa skupine s tem, da se pred besedo „dodelava" na začetku teksta doda beseda obiranje" tako, da se nova varianta 1. opisa skupine glasi: ,/Zbiranje, dodelava, predelava in proizvodnja surovin iz odpadkov (reciklaža surovin)." Obrazložitev. Izraz obiranje" je potrebno razumeti in sprejeti kot pojem, ki nosi v sebi določene delovne operacije, kise ne morejo enačiti s klasičnim odkupom kot trgovsko operacijo niti kot nabava surovin za lastno predelavo. Vsaka oblika zbiranja odpadkov vsebuje določene elemente obdelave in priprave materiala, ki jih je potrebno zelo pogosto opra viti na mestu nastanka odpadkov, da bi se s sortiranjem, rezanjem in drugimi delovnimi operacijami preprečilo mešanje raznovrstnih materialov ali da se omogoči transport. Tako že v tej fazi prične priprava in oplemenitenje odpadkov za njihovo nadaljnjo predelavo ali pa se tako pripravljeni v določenih primerih lahko uporabljajo kot vložek oziroma sekundarna surovina v industriji. Od tod tudi zaključek, da je „zbiranje" v širšem pomenu te besede pojem, s katerim se označuje začetek procesa dela v predelavi odpadkov oziroma proizvodnji sekundarnih surovin, ker je ,e v tej fazi vloženo delo in pre-nešen del sredstev dela, s katerimi se poveča vrednost teh odpadkov, to pa ni značilnost niti klasične trgovine in ne nabave v proizvodnji drugih surovin oziroma blaga. 3) da se v dosedanji varianti 1. opisa skupine pred besedo ,,d ode lava" na začetku besedila doda nova beseda „zbi-ranje" in dvopičje, namesto besede „materiala" v predzadnjem odstavku variante 1 dodajo nove besede „kot tudi rastlinskih odpadkov" tako, da se dosedanja va- rianta 1 (po predlogu variante 2) opisa skupine glasi: „Zbiranje, dodelava, predelava in proizvodnja surovin odpadkov železa in jekla, barvnih in plemenitih kovin, nekovin, papirja, tekstila, gume in plastike, stekla, mineralnih in drugih olj, energetskih goriv, kot tudi odpadkov rastlinskega in živalskega izvora in dr.". Obrazložitev. Dosedanjo besedlo „zbiranje" na začetku teksta opisa skupine dejavnosti smo razložili v pojasnilu v prejšnji točki tega predloga. Ostale spremembe in dopolnitve teksta imajo pomen natančnejšega in polnejšega izražanja oziroma naštevanja vrst odpadkov, ki se predelujejo. 4) da se dosedanja varianta 2. opisa skupine briše in se namesto tega doda novi tekst, ki se glasi: „Razvrščanje, priprava in dodelava uporabnih odpadkov, rabljenih stvari in delov teh stvari in blago s pomanjkljivostmi ali stvari, ki so bile proizvedene mimo proizvodnih standardov za potrebe malega gospodarstva in široke potrošnje." Obrazložitev: Predlog, da se sedanja varianta 2. opisa skupine briše, temelji na dejstvu, da vsebina variante ne izraža posebne značilnosti dejavnosti, ker se samo naštevajo nekateri postopki, ki se upoštevajo pri procesu predelave odpadkov. Nasprotno pa menimo, da je v opisu skupine dejavnosti potrebno poudariti drugo značilnost v delu organizacij, ki se bavijo z zbiranjem in predelavo odpadkov, to pa je poseben položaj uporabnih odpadkov, tekstilnih odpadkov, proizvodnega odpadka (škarta) razhodovanih sredstev za delo in drugega podobnega blaga in materialov, ki se lahko koristijo v obrtni proizvodnji ali pa lahko služijo končni potrošnji. S predloženimi spremembami in dopolnitvami imena in opisa nove skupine dejavnosti 0135 se zavračajo tudi />e dileme o tem, na kaj se nanaša dopolnitev odtoka o enotni klasifikaciji dejavnosti in kdo jo je dolžan sprejeti, posebno pa: — v nazivu in opisu skupine se izraža osnovna karakteristika dejavnosti in specifičnost procesa dela organizacij, ki se ukvarjajo z zbiranjem in predelavo odpadkov glede na ostale predelovalne oziroma proizvodne organizacije v področju industrije in rudarstva, rešuje se ključno vprašanje razdelitve dela in predmetov dela med organizacijami združenega dela, ki so uvrščene v skupino 07026 in tistih organizacij, ki se prerazporejajo v novo skupino dejavnosti 0135, — dosežen je cilj zaradi katerega se je pričel postopek za dopolnitev odloka o enotni klasifikaciji dejavnosti s strani organizacij, ki se ukvarjajo z zbiranjem in predelavo odpadkov — priznavanje statusa proizvodnih organizacij, — poenotil se je položaj organizacij, ki se ukvarjajo z zbiranjem in predelavo odpadkov po odloku o enotni klasifikaciji dejavnosti s položajem teh organizacij v točki 1 Dogovora za ureditev zbiranja koristnih odpadkov in njihove predelave v sekundarne surovine. — opredeljena je smer razvoja grupacije, ki počiva na razvijanju mreže, metod in načinov zbiranja odpadkov in njihove predelave v sekundarne surovine, — zmanjšuje se problem in posledice razlik v režimu in sprejemu obstoječih predpisov o načinu formiranja cen v trgovskih organizacijah, ki so razvrščene v področje industrije in rudarstva. Vladimir Kralj DRUŽBENI DOGOVOR 1984 V letošnji Dogovor o politiki razporejanja dohodka in ob likovanja sredstev za osebne dohodke in skupno porabo delavcev so bile vnesene nekatere pomembne novosti. Tako so temeljna podlaga za oblikovanje sredstev za oseb-, ne dohodke in skupno po rabo kazalci gospodarjenja, ki jih delavci primerjajo s sorodnimi organizacijami, kot podlago za svoje načrtovanje in odločanje o razporejanju doseženega dohodka. Dogovor opušča usmeritve, ki so v praksi pogosto vodile v ..indeksiranje" rasti teh sredstev in s tem k poglabljanju neupravičenih razlik. Usmeritve dogovora še bolj kot doslej zahtevajo tekoče spremljanje gibanj na področju OD, saj le to zagotavlja, da med letom ne bo treba sprejemati drugih intervencijskih ukrepov. Še vedno bodo delovni in poslovni rezultati načrtovani in ugotavljanj po kazalnikih fizične produktivnosti donosnosti, gospodarnosti, dohodka na delavca in izvoza na konvertibilno tržišče, vendar bodo primerjani z doseženimi rezultati v drugih delovnih organizacijah oziroma povprečjem enake oziroma sorodne dejavnosti. Poleg tega bo potrebno primerjati dosežene rezultate s sredstvi, ki smo jih v pre- teklih letih vložili v izboljšanje in razširitev materialne osnove dela (poslovni sklad). Če bomo dosegli nadpovprečne rezultate v poslovanju in nadpovprečno akumulacijsko stopnjo, bomo lahko oblikovali tudi nadpovprečne OD in sredstva za SP na delavca. Prav primerjava akumulacijske sposobnosti je izredno pomembna in postaja kot korektiv — popravek OD. V primeru, če se bo delež sredstev za akumulacijo znižal v doseženem dohodku v primerjavi s preteklim letom, bo potrebno znižati OD in nasprotno, če se bo delež sredstev za akumulacijo po- večal v doseženem dohodku v primerjavi s preteklim letom bo sredstva za OD mogoče zvišati. To pomeni, da je Dogovor 1984 bolj kot Dogovor 1983 usmerjen v vzpodbujanje dobrega in recionalnega gospodarjenja v vodenje ustrezne komerciale, finančne in kadrovske ter investicijske politike. V primeru, če se bo izkazalo, da strategija našega razvoja ni bila zasnovana v vseh svojih segmentih na upoštevanju teh vidikov, bomo posledice čutili na zaostajanju rasti OD v primerjavi z drugimi. Janez Ramovš SINDIKATI MORAJO POSTATI GIBALNA SILA TUDI V TOZD POS SINDIKATI SO MNOŽIČNA ORGANIZACIJA DELAVSKEGA RAZREDA IN GIBALNA SILA PRI URESNIČEVANJU NOVIH SAMOUPRAVNIH DRUŽBENOEKONOMSKIH ODNOSOV. NISO ZUNANJI DEJAVNIK ZDRUŽENEGA DELA, TEMVEČ NJEGOV SESTAVNI DEL. JAVLJAJO SE KOT ORGANIZIRANA ZAVEST DELAVSKEGA RAZREDA ZA OBLIKOVANJE ENOTNIH STALIŠČ PRI UVELJAVLJANJU SVOJIH INTERESOV. Pomembna naloga sindikalnih organizacij je, da s političnimi sredstvi rešujejo konflikte, ki lahko nastajajo zaradi parcialnih interesov posameznikov ali delov delavskega razreda (posameznih skupin), slabosti v informiranju, nagrajevanju, neenakih pogojih pridobivanja dohodka, neosveščenosti itd. To pomeni, da mora vsaka sindikalna organizacija ustvarjati s svojo aktivnostjo politične in druge razmere za kar najobjektivnejše sodelovanje delavcev pri razreševanju vprašanj, ki zadevajo razvoj samoupravljanja, dohodkovne odnose, planiranje, združevanje dela in sredstev ter materialni, socialni in zdravstveni položaj delavcev. Posebno si mora prizadevati za stalno izobraževanje, dvig delovne in duhovne kulture ter uveljavljanje načel socialistične solidarnosti. Skratka, sindikati morajo delovati kot živa vez med delavci, ki so v organizirani obliki s svojim delom in odnosom do sodelavcev načrtujejo in ustvarjajo lastno srečo. NIMA SAMO ZAŠČITNE FUNKCIJE . . . V razvitih oblikah socialističnih samoupravnih družbenoekonomskih odnosov, katerim sta osnova naša ustava in Zakon o združenem delu, imajo torej sindikati veliko močnejšo vlogo in veliko širše področje nalog kot klasično pojmovana strokovna združenja oziroma sindikalna povezanost delavskega razreda. Še več, lahko bi rekli, da je sedanja vloga sindikatov neposredno vgrajena v mehanizem družbenoekonomskih odnosov kot bistvena in neločljiva oblika teh odnosov. Bistvena razlika med družbeno vlogo sindikatov v kapitalističnih proizvodnih odnosih in med našimi sindikati, to se pravi sindikati v proizvodnih odnosih socialističnega samoupravljanj, je v tem, da niso varuhi delavčevih interesov samo v delovnih odnosih in v boju za vsakodnevne ekonomske, socialne in politične zahteve delavcev, ampak v celotnem sistemu družbene reprodukcije. To ne pomeni, da v današnjih razmerah ugaša sindikatu funkcija, ki jo navadno imenujemo zaščitna, ampak pomeni, da se je njihova prvotna vloga bistveno razširila. Ustavna pravica do dela z družbenimi sredstvi zajema celoten kompleks neodtujljivih ekonomskih, socialnih, demokratičnih in drugih pravic delavcev, ki se ne nanašajo samo na delo oziroma na enostavno reprodukcijo, temveč na celotno družbeno reprodukcijo, od katere je neposredno dovisen položaj delovnega človeka v družbi. V našem samoupravnem sistemu so proizvajalna sredstva in celoten dohodek v (Nadaljevanje na str. 4) MARIJA EMERŠIČ in SONJA REPNIK ob svojem delovnem stroju v TO BOHOVA. Slika na naslovni strani predstavlja ČURIČ SLAVKO in LABOREC SOFIJO. (Nadaljevanje s str. 3) rokah delavcev v združenem delu, zato sindikatom ni potrebno varovati pravic delavcev pred nekim lastnikom kapitala ali monopolnim upravljaIcem tega kapitala. Stalno pa morajo bdeti nad izvajanjem in poglabljanjem samoupravnih pravic, da ne bi prišlo do okrnjenja teh pravic, do neenakopravnosti oziroma do deformacij v sistemu samoupravljanja. Ob tem pa se morajo zavedati, da življenjski in delovni položaj delavcev ni izključno odvisen samo od spoštovanja njegovih samoupravnih pravic, ampak predvsem od rezultatov gospodarjenja z njihovimi proizvajalnimi sredstvi, ki se kažejo v obliki ustvarjenega dohodka. Dolžnost sindikatov je, da opozarjajo delavce ne samo s posplošenimi, ampak tudi s konkretnimi informacijami na neposredno odvisnost njihovega življenjskega in ekonomskega položaja, tako od produktivnosti njihovega lastnega tekočega dela kakor tudi od njihovega razpolaganja z družbenimi sredstvi in ustvarjenim dohodkom. Pri tem ima pomembno vlogo podružbljeno minulo delo (proizvajalna sredstva), katerega opredmetenje je najpogosteje odvisno do uspešnosti združenega dela in sredstev delavcev v temeljnih organizacijah združenega dela v okviru skupnega reprodukcijskega procesa (reproverige). OBVEŠČANJE JE SESTAVNI DEL CELOTE Ključ k dejanskim spremembam pri usmeritvi in ravnanju delavcev v proizvodnji in širši družbeni reprodukciji je v tem, da delavci na podlagi dobre in selektivne obveščenosti kot pogoju uresničujejo svoje interese in dobro gospodarijo. S tem si odločilno spreminjajo ekonomske pogoje, od katerih je odvisen njihov položaj v družbeni reprodukciji in nji- hova družbenoekonomska osebnost. Zato obveščanje (informiranje) ne more biti izločeno iz samoupravnih odnosov. Nasprotno, postati mora sestavni del samoupravnih proizvodnih odnosov in političnega sistema kot celote, to je sistema, v katerem samoupravno organizirani delovni ljudje prevzemajo v procesih družbenega odločanja, dogovarjanja in sporazumevanja odločilno vlogo. Toda samo golo — kronološko obveščanje'delavcev je za njihovo odločanje premalo. Zato je potrebno vsako bistveno informacijo npr. o rezultatih poslovanja opremiti z ustreznimi analizami, ki morajo pokazati, zakaj so določeni rezultati prav taki kot so in ne drugačni. S tem, ko so poznani vzroki za nastanek določenega stanja, je dana tudi možnost za bolj realno oceno ukrepov, ki so potrebni za spremembo oziroma izboljšanje prikazanega stanja. Torej je z vidika boljšega, kvalitetnejšega uresničevanja samo- upravnih pravic delavca in z vidika krepitve vloge samoupravnih organov in vseh delavcev pri nujnem in neprestanem izboljševanju delovnih rezultatov potrebno zagotavljati dovolj podrobno, sistematično in kontinuirano obravnavo doseženih rezultatov gospodarjenja in doseženih družbenoekonomskih odnosov. To še izrecno velja za sedanji zelo resni družbeni trenutek, ko je potrebno aktivirati vse sile za nujno izboljšanje kvalitetnih dejavnikov gospodarjenja kot je npr. fizični obseg proizvodnje vezan na produktivnost, ekonomičnost in rentabilnost, ki je osnova povečanju stabilizacije gospodarskih tokov in večjega izvoza. NISO POMEMBNI SAMO PERIODIČNI OBRAČUNI V ta namen niso zadostne samo obravnave rezultatov gospodarjenja in drugih dogodkov ob periodičnih obračunih, ker so te v bistvu le bolj globalne, temveč je po- trebno občasno tudi podrobno obdelati posamezna vprašanja, kot je npr. delovanje sistema delitve po rezultatih dela, delovanje posameznih ali vseh poslovnih funkcij v DO in podobno. Posebno obravnavo terjajo vprašanja kot so modernizacija, racionalizacija ali razširitev proizvodnje, uvajanje novih proizvodov oziroma dejavnosti, bistvene spremembe v tehnologiji in organizaciji dela itd. Za takšne primere niso potrebni samo posebni programi aktivnosti, temveč tudi posebno spremljanje in analiziranje njihovega uresničevanja. Stopnja pogostosti obravnave takšnih analiz po delovnih skupi- * ŠE VEDNO SO NA SVETU LJUDJE, KI DVOMIJO V ŽENSKO SPOSOBNOST, JO PODCENJUJEJO IN OMALOVAŽUJEJO! nah (delovnih zborih in sindikalnih skupin) ali na samoupravnih organih je seveda odvisna od narave in pomembnosti problema. Uvajanje nove tehnologije ali nove dejavnosti, ki bo rezultat razvojnih prizadevanj, bo najbrž v začetni fazi potrebno obravnavati le z neposredno prizadetimi delavci v organizacijsko izvedbenem smislu medtem, ko bodo morali biti z rezultati tovrstnih aktivnosti seznanjeni vsi delavci. Popolnoma drugačen pristop bo terjalo uvajanje novega informacijskega sistema z elektronsko obdelavo podatkov, kar bo neposredno vplivalo na način dela vseh poslovnih in samoupravnih funkcij v naši DO. To uvajanje bo torej zahtevalo angažiranje širokega kroga delavcev. To pomeni, da je vrsta in obseg potrebnih aktivnosti, ki jih mora voditi sindikat, odvisna od vrste in pomembnosti problema, ki ga z neposrednim prizadevanjem organizirano rešujejo delavci. Posebna aktivnost, za katero je v združenem delu zadolžen sindikat, se mora odražati v stalnem spremljanju uresničevanja vseh vrst planov oziroma delovnih dogo- vorov, v spremljanju in izvrševanju obveznosti iz sprejetih samoupravnih sporazumov in družbenih dogovorov. Pri tem ne sme biti samo nemi opazovalec dogajanj, ampak aktiven tvorec pogojev za uresničevanje sprejetega. NAJPOMEMBNEJŠE NALOGE S stalno aktivnostjo vseh osnovnih organizacij zveze sindikatov moramo v naši TOZD POS uresničiti: — uveljavljanje delavca kot nosilca odločanja o pogojih in rezultatih svojega dela ter s tem odpraviti prakso, ko delavci odločajo o gospodarjenju v TOZD brez poglobljenih analiz in le s formalnim potrjevanjem zaključnih računov; — sprotno preverjanje uresničevanja planskih ciljev in nalog razvoja in s tem ustvarjanje možnosti za pravočasno ukrepanje, ki naj pripomore k realizaciji začrtanih ciljev; — hitrejše uveljavljanje spoznanja o nujni soodvisnosti pospešenega razvoja družbenoekonomskih odnosov za uspešnejše gospodarjenje v posamezni TOZD in družbi kot celoti; — odločanje delavcev o pridobivanju in razporejanju ustvarjenega dohodka in čistega dohodka v skladu z doseženimi rezultati gospodarjenja in samoupravno dogovorjenimi interesi in cilji razvoja; — povečanje odgovornosti poslovodnih organov in delavcev s posebnimi pooblastili za predlaganje razvojnih in poslovnih odločitev ter za dosledno izpolnjevanje njihovih obveznosti, ki izhajajo iz sprejetih poslovnih ciljev ter položaja in vloge v obstoječi delitvi dela; — večjo zavzetost osnovnih organizacij in konference sindikata na ravni TOZD POS in DO za hitrejše uveljavljanje Zakona o združenem delu, posebno na področju svobodne menjave dela med TOZD in DSSS, na področju združevanja dela in sredstev z ostalimi delavci v in izven TOZD in DO, ki se mora odražati v smotrnem upravljanju z družbenimi sredstvi. Pri tem se mora dajati glavni poudarek kiepitvi materialne osnove za delo. Da bi prispevali k pospešenemu razvoju družbenoeko- nomskih in družbenopolitičnih odnosov, mora sindikat kot množična razredna družbenopolitična organizacija delavcev usklajeno z drugimi družbenimi dejavniki stalno spodbujati delavce, da aktivno sodelujejo v obravnavi in ocenjevanju rezultatov svojega dela in gospodarjenja z družbenimi sredstvi. S tem postaja delavec na podlagi družbene lastnine proizvajalnih sredstev čedalje bolj gospodar pogojev, sredstev in rezultatov svojega dela ter svojega družbenega položaja v vsaki samoupravni organizaciji " in skupnosti kot tudi v celotnem združenem delu. PRAVICA IN DOLŽNOSTI VAROVANJA Poleg navedenega ima sindikat še eno zelo pomembno nalogo, to je organiziranje varovanja rezultatov našega dela, izraženih v materialni osnovi za delo in varovanje naše osebne integritete. Organiziranje in izvajanje varovanja družbene imovine in osebne varnosti ni samo pravica, ampak predvsem dolžnost vsakega posameznika in vseh skupaj. Nič nam ne bodo pomenili dobri rezultati poslovanja, če jih ne bomo znali ali hoteli pravilno in zavzeto varovati npr. pred požarom, vodno stihijo, namenskim uničenjem (sabotažo) itd. Prav tako bodo naši dobri rezultati brez vrednosti, če se jih ne bomo lotili zdravi in polni elana za njihovo izboljšanje. Družbena samozaščita in skrb za dobro fizično in psihično počutje mora s stalnimi in dobro organiziranimi aktivnostmi postati dnevna tema v razmišljanju in delu vsakega delavca. V tem naj bi bilo izraženo tudi bistvo in vsebina družbenega humanizma, ki se zavzema za vsestranski razvoj človeka kot poglavitnega dejavnika vsega dogajanja v objektivnem in subjektivnem svetu. Predsedstvo konference sindikata DINOS TOZD POS TRUDA JAMNIK pri svojem delovnem stroju v TO BOHOVA NALOGE IN AKCIJA - ZAKLJUČNI RAČUN Na četrti seji izvršnega odbora osnovne organizacije zveze sindikatov DSSS DINOS Ljubljana, ki je bila 14. februarja 1984, so obravnavali naloge, za katere so zvedeli na aktivu sindikalnih funkcionarjev, ki ga je sklical sindikalni svet občine Ljubljana Bežigrad. Poročilo o tem je dala Marjeta Mavrič, predsednica izvršnega, odbora, ki se je omenjenega aktiva udeležila. Po razpravi so sprejeli naslednje sklepe: Osnovna aktualna naloga ZS v letu 1984 je uresničevanje načrta stabilizacije oziroma prizadevanje za boljše delo (gradivo objavljeno v Sindikalnem poročevalcu, št. 1, priloga Delavske enotnosti). Aktualne naloge ZS so na kratko nasled nje: a) mobilizacija vseh notranjih potencialov za pridobivanje dohodka, b) združevanje dela in sredstev, c) ofenzivna politika v smislu boljšega gospodarjenja in višje produktivnosti (in ne zviševanja cen!), d) ustvarjanje skupnih meril za razporejanje in delitev dohodka, e) dograjevanje samoupravne organiziranosti na vseh ravneh, f) izobraževanje in usposabljanje članov sindikata. Obravnavali so tudi naloge za izvedbo akcije ..Zaključni račun 1983". Cilj akcije je spodbuditi in usposobiti delavce, da bodo na zborih delavcev preverili rezultate gospodarjenja in upravljanja z družbenimi sredstvi, tako da jih bodo primerjali z rezultati, doseženimi v sorodnih OZD, ter v podskupini dejavnosti. (Od poslovodnih organov morajo zahtevati, da bodo v poročilih prikazali rezultate poslovanja tako, da jih bodo primerjali z rezultati, doseženimi v sorodnih OZD ter v podskupini dejavnosti. Na kraju razprave so se strinjali z zahtevo, ki jo vsebuje gradivo za omenjeno akcijo, in sicer: — da poslovodni organi pravočasno predložijo poslovna poročila. — da samoupravni organi ocenijo kvaliteto pridobivanja in razporejanja dohodka ter vzroke za motnje; odgovornost poslovodnih in drugih delavcev s posebnimi pooblastili za rezultate poslovanja, — da so zboru delavcev predloženi predlogi ukrepov za učinkovitejše gospodarjenje — da mora biti razprava organizirana. Pod točko razno je izvršni odbor OOZS DSSS sklenil, da bo za dan žena za vse delavke DSSS po izteku obveznega delovnega časa organiziral kosilo z obvezno lastno udeležbo v višini 200,00 din, , c i/ UVELJAVLJANJE INOVACIJSKE DEJAVNOSTI KOT MNOŽIČNEGA GIBANJA Zveza komunistov je spodbudila javno razpravo o nalogah komunistov pri krepitvi inovacijske sposobnosti delavcev v združenem delu, ki bo tudi izhodišče za problemsko konferenco ZKS na to temo. Glavni namen razprave in pozneje problemske konference ni v tem, da bi na novo določili splošno vlogo in pomen te dejavnosti v družbenem in še posebno v gospodarskem življenju. Pozornost bo usmerjena predvsem v kritično analizo stanja, v odkrivanje in sprotno ugotavljanje vzrokov, ki ovirajo uveljavljanje inovacijske dejavnosti kot množičnega gibanja in oblike neposredne mobilizacije ustvarjalnosti vseh delavcev. Razprava poteka na podlagi izhodišč za pripravo problemske konfe renče ki so bile objavljene kot priloga Komunista januarja letos. Razprava naj bi predvidoma trajala do aprila. Poleg tega so predvidene tudi tako imenovane specializirane razprave o posameznih vprašanjih uveljavljanja inovacijske dejavnosti. Organizirani bodo posveti o uresničevanju družbenega dogovora o inovacijah, o značilnostih domače inventivnosti in uvoza tuje tehnologije, o pritožbah delavcev — inovatorjev, o pravnem varstvu in norma- tivnem urejanju inovativne dejavnosti o vzgoji ustvarjalnosti pri mladih, možnosti inovativne dejavnosti v upravno-administrativnih službah, o inovacijah v infor- macijskih sistemih in o drugih vprašanjih, ki so povezana z inovacijsko dejavnostjo. ..Informacije" RS ZSSS za obveščanje v združenem delu NAGRADNA KRIŽANKA ŠT. 131 IZŽREBANIH BO 8 PRAVILNIH REŠITEV, KI BODO NAGRAJENE S PO 100,00 DIN. REŠENE KRIŽANKE POŠLJITE NA NASLOV: GLASILO DINOS, LJUBLJANA, TITOVA 118, DO VKLJUČNO 15. MARCA 1984. VODORAVNO REŠITEV LAHKO NAPIŠETE NA LIST PAPIRJA ALI NA DOPISNICO. NE POZABITE PRIPISATI SVOJEGA NASLOVA. RAZMIŠLJANJE O NAŠEM GLASILU IN VLOGI SAMOUPRAVNEGA INFORMIRANJA V našem družbenoekonomskem in političnem sistemu je dober samoupravni informativni sistem osnova in pogoj za izvajanje dejegatskega sistema samoupravljanja. Področje poslovnega informiranja pa ni nek drug, vzporeden sistem, ampak je tesno povezan in se prepleta s samoupravnim informiranjem. Samoupravljanje po meni upravljanje, odločanje, vodenje poslovanja z delavci, ki združujejo delo. Lahko bi rekli, da je samoupravljanje v gospodarstvu samoupravno poslovanje. Poslovna informatika je res nekoliko bolj specifična in služi neposredno izvajanju delovnih nalog in opravil, vendar naj bi bila taka, da bo vsem samouprav-Ijalcem dostopna in tako razumljiva, da se bodo lahko pravilno odločali. Temeljno informativno sredstvo so vsekakor ustne informacije, ki omogočajo neposredni dialog med dajalcem in prejemnikom informacije. Posredujejo se na zborih delavcev, v sindikalnih skupinah, sestankih z delegati in v medsebojnih delovnih odnosih. Ustne informacije omogočajo tudi neposredne povratne informacije. Taki stopnji informiranosti, ki bo omogočalo pravilno odločanje, naj bi bistveni delež prispeval časopis organizacije združenega dela. Dopolnil naj bi ustne informacije in zagotovil splošno informiranost. Pojasnjeval naj bi informacije javnih sredstev obveščanja in jih oblikoval v razumljivejšo obliko. Interni časopis bi moral zagotoviti tudi pravočasne in tako prirejene informacije, da bodo pomagale oblikovati mnenje baze in omogočale pravilno delegatsko odločanje. Ugotovljeno je, da v Sloveniji bere interne časopise vsaj milijon delavcev in ob- čanov, saj naklada presega 950.000 izvodov. Za precejšen del bralcev je to tudi edini časopis, ki ga berejo — poleg morda športnega časopisa in raznih revij. Vsebina mora biti zato tem bralcem primerna, celovita, objektivna in razumljiva. Interni časopis naj bo predvsem: — nosilec samoupravnega in političnega obveščanja, obveščanja za odločanje, — komunikacijski medij in nosilec medsebojnega obveščanja o delu in življenju v delovni organizaciji, nosilec povratnih informacij organov samoupravljanja, delegacij in delegatov v skupščinskem sistemu, infor-amcij o delovanju družbenopolitičnih organizacij, — sredstvo obveščanja, ki naj seznanja bralce s celotnim dogajanjem v njihovi sredini ali tudi v njihovem življenjskem okolju, jih izobražuje ter povezuje v delovno in ustvarjalno enoten kolektiv. Naše interno glasilo sicer v veliki meri odigrava svojo vlogo, a kljub temu lahko ugotovimo, da v pravočasnosti obveščanja za odločanje zamuja. Zaradi mesečnega izhajanja tudi ne more zadovoljiti potrebo po pravočasni informiranosti. V njem je preveč prispevkov o preteklih dogodkih, premalo pa o prihodnjih. Tega seveda ni kriv le časopis, glasilo, temveč tudi mi, ki vanj pišemo. Po razpoložljivih podatkih je v Sloveniji okrog 600 glasil OZD in še kakšnih 200 občasnih biltenov. Bilteni so se pojavili zato, da bi bila zaradi pomankljivosti mesečnih glasil omogočena vsem delavcem pravočasnost Iz TO BOHOVA: PAVLA ZEMLJIČ informacij, ki bi v večji meri omogočala oblikovanje mnenj o predlogih. Ob razmišljanju o zadostnosti in pravočasnosti informiranja pa je potrebno razmisliti tudi o drugih vprašanjih, kot npr. kako poceniti, racionalizirati sredstva obveščanja. Cilj naj bi bil — pocenitev ob nezmanjšanju števila informacij in izboljšanju njihove pravočasnosti Morda bi bilo prav, če bi se odločili izdajati 2 krat mesečno bilten, ki bi prinašal hitro pripravljene, za samoupravno odločanje še primerne, pravočasne informacije v kar najbolj racionalni obliki, medtem ko bi glasilo izdajali redkeje npr. vsak drugi mesec. Glasilo naj bi tako kot doslej prinašalo zanimive informacije o dogajanju in delu v delovni organizaciji in o dogodkih v zvezi z našo dejavnostjo, o delu organov samoupravljanja, delegacij in delegatov, družbenopolitičnih organi zacij in o drugih informacijah, ki izobražujejo in seznanjajo ter posredno vplivajo na samoupravljalsko odločanje. Predlagam članom kolektiva, da o tem razmislijo in povedo svoje mnenje, posamično ali preko družbenopolitičnih organizacij, ki naj bi prav tako ocenile stopnjo informiranosti v naši DO. Bilten, ki biga lahko poimenovali ..Samoupravni obveščevalec", bi zbral in posredoval tista gradiva in informacije, ki so neposredno potrebne za samoupravno odločanje, na primerno ceneno organiziran način, v kratki in jedrnati obliki. Združil bi lahko tudi tiste „hitre" informacije, ki so sedaj raztresene po oglasnih deskah. Glasilo „dinos" pa bi bilo potrebno kljub količinski skrčitvi vsebinsko raz- (Nadaljevanje na str. 8) (Nadaljevanje s str. 7) širiti na področja, ki so danes premalo zastopana in premalo obveščajo o poslovnih dogodkih. Povečati bi bilo treba tudi število dopisnikov in zagotoviti večjo pestrost člankov, sploh pa bi morali več pisati o družbenopolitičnem delu in življenju v našem kolektivu. Naš sedanji pravilnik o urejanju izdajateljskih razmerij in o izdajanju glasila omogoča tak način organizacije informativne dejavnosti v delovni organizaciji, samo lotiti se jo je treba. V preteklem letu je izšel zakon o družbenem sistemu informiranja, ki predpisuje, da mora biti izvajanje družbenega sistema informiranja v OZD urejeno tako, da zagotavlja delavcem pravočasno informacijsko osnovo za kar najbolj popolno in kvalificirano odločanje in nadzor. V letošnjem letu pričakujemo še zakon o sistemu javnega obveščanja, ki bo zaokrožil predpise na področju informiranja. Potem bo potrebno pristopiti k dopolnitvam in spremembam našega pravilnika zaradi uskladitve z obema zakonoma, istočasno pa naj bi ga prilagodili našim sedanjim potrebam. Honoriranje člankov je po našem pravilniku višje kot v drugih delovnih organizacijah, pri tem je morda potrebno povedati, da ta honorar ne gre iz sklada osebnih dohodkov, in bilo bi pričakovati, da nas bo to bolj vzpodbudilo k pisanju. Cb tem pa mislim, da bi moral biti relativno bolj stimuliran kratek članek, ki veliko pove. Takih je premalo. Vendar honorar sploh ne bi smel biti bistveni element stimulacije za pisanje prispevkov, bistven naj bi bil naš občutek odgovornosti za posredovanje informacij. Ne bi smeli pozabiti, da so informacije del poslovnega sistema in da je posredovanje informacij sestavni del naših delovnih nalog in odgovornosti. Zavzemati se moramo tudi za to, da so vsi prispevki javni. Brez pomena je ob- javljati prispevke brez podpisa avtorja. Mislim tudi, da je edino prav, če se vsi pisci objavljenih prispevkov podpišejo s polnim imenom, ne pa s kraticami ali psevdonimom, saj vendar pišemo za naš časopis. Kakšen naj bo naš časopis, odločamo sami, to je časopis vseh delavcev v delovni organizaciji DINOS, zato pišimo o sebi, o svojem delu. Obveščajmo se, da bomo lahko res delegatsko samoupravno odločali in poslovali, tudi o tem, kaj mislimo o predlaganem biltenu in redkejšem izdajanju glasila. Stanislav Pesjak, glavni in odgovorni urednik FUNKCIONALNO USPOSABLJANJE ORGANIZATORJEV OBVEŠČANJA Odbor RS ZS Slovenije za obveščanje in politično propagando je na zadnji seji med drugim obravnaval tudi vsebinsko zasnovo funkcionalnega usposabljanja organizatorjev obveščanja v ozdih, ki jo je pripravil Center za razvijanje obveščanja v združenem delu pri Delavski enotnosti. Funkcionalno usposabljanje organizatorjev obveščanja (urednikov glasil, novinarjev) - in dopisnikov naj bi v prihodnjem letu potekalo po regijah (v večjih občinah, kjer bi bilo več možnih udeležencev, lahko tudi posebej). Odbor je podprl vsebinsko zasnovo programa za usposabljanje urednikov in novinarjev, organizatorjev informiranja ter dopisnikov. Odbor je menil, da bo dolgoročno treba izdelati tudi programe za tajnike samoupravnih organov in delavce informacijskih služb (vse tiste, ki pripravljajo informacije za odločanje). Seveda pa lahko v posameznih regijah oziroma občinah izvajalcu programov predlagajo tudi teme oziroma vsebinske sklope, za katere so sami posebej zainteresirani. Prvi poskusni program usposabljanja bo stekel v Novi Gorici za severno-primorsko regijo. Programi so v poskusni fazi izrazito praktično zasnovani in zato primerni predvsem za tiste urednike oziroma organizatorje obveščanja, ki niso poklicni novinarji oziroma, ki so šele začeli s tem delom. Odbor je menil, naj odbori (komisije) za obveščanje pri občinskih svetih ZS (po potrebi usklajeno na medobčinski ravni) ugotovijo tovrstne potrebe v svojih okoljih in se za izvedbo seminarjev dogovorijo s Centrom za razvijanje obveščanja v združenem delu pri Delavski enotnosti — telefon (061/320403). Odbor bo po izvedenih poskusnih seminarjih na podlagi pripomb in predlogov občinskih odborov za obveščanje dopolnil vsebinsko zasnovo posameznih programov. Odbor je sklenil, da bo šesto letno srečanje novinarjev in organizatorjev obveščanja v združenem delu 2. in 3. marca v Ljubljani. Srečanje bosta pripravila odbor RS ZSSS za obveščanje in politično propagando in Center za razvijanje obveščanja v združenem delu pri Delavski enotnosti. Srečanje bo deloma v Cankarjevem domu, deloma v prostorih treh ozdov v Ljubljani. , Informacije" RS ZSS za obveščanje v združenem delu BETKA ŠTERN pri tehtnici v TO BOHOVA RDEČI PETELIN POŽIRA REGENERACIJE Požarna varnost mora imeti prednost v tekstilni industriji, še posebej v obratih, kjer se ukvarjajo z regeneracijo tekstila. Povzročitelj požara v regeneracijah tekstila je trgalni stroj, in to 95 %. Ostalih 5 % vzrokov predstavljajo malomarnost, samovžig ali neupoštevanje navodil. DINOS " TOZD BOHOVA 62311 HOČE JV pl -T-Uo: z ln^5Veracijh oznaka: PRVA JUO^l IMTNCTPtlA NETKANIH TEKSTILA - ZABOK Tekkon: (049) Centrale 21-056 Prodaja: 21-545 Nabava: 21-215 Prtv. računaki aeklor 21-661 Telegram Regeneracija Zabok Tele* YU REGINI 23119 Žiro rn:35200-601 -58SOK Zabok : 1549/1-83 07.12.1983. Radnici "Regeneracije" Zabok zahvaljuju Vam na izrazime. suosjecanja koje ste nam uputili povodom lcatastrofalnog požara koji se dogodio u našoj rad-noj organizaciji 17,11.1983. godine. Pozivamo Vas da posjetite našu radnu organizaciju kako bi se na licu mjesta upoznali s posljedicama koje smo pretrpjeli i' s poduzetim mjerama sanacije nakon požara. Drugarski Vas pozdravljamo. ..REGENERACIJA” ”M JM8SUVEmjUeUSTRUA HETKANOS TEISTU* 6338 #KTEX* fB0!:'V0Dm£mKB8 TfCSTJU Direktor Jakopec/ln