TOVALEC.
Ilustrovan gospodarski list.
Uradno glasilo
Kmetijske družbe za Slovenijo.
»Kmetovalec« lakaja 15. in zadnji dan v meseca ter stane 16 K na leto.
Posamezna številka stane 80 v. Udje Kmetijske družbe za Slovenijo dobivajo list brezplačno. >
Inserati (oznanila) »e zarafanjajo po nastopnih cenah: Inserat na vsi strani 600 K, na «/i strani 300 K, na Ht strani 150 K, na </, strani 100 K, na Vu strani 50 K In na fu strani 25 K. Vsaka beseda t .Malih naznanilih" stane 40 vin. najmanj pa skupaj 8 K.
Urejuje laž. Rado Lah; založba Kmetijske družbe za Slovenj jo; tisk J. Blasnika naslednikov.
Vsi. pisma, naročila in reklamacije je pošiljati Kmetijski družbi za Slovenijo v Ljubljani, Turjaški trg štev. 3. — Ponatisi iz »Kmetovalca« so dovoljeni le tedaj, če se navede vir.
Si'ŠuTIjubljana, 15. novembra 1920. Letnik XXXVII
Obseg: Poziv kmetovalcem. — Deški kmetijski klubi. — Uporaba kalijevih umetnih gnojili. — Vinske cene. — Na kaj je paziti pri vzreji mladih praset? — Sečni kamni pri živalih. — Vprašanja in odgovori. — Kmetijske novice. — Konjerejec: Naša konjereja. — Nova razlaga kostolomnice pri konjih. — Statistika. — Konjerejske vesti. — Inserati.
Gotovina.
Kmetijska družba potrebuje gotovine ! ! nakup kmetijskih potrebščin.
!
Kmetijska družba za Slovenijo je občekoristen zavod, ki mu je glavni namen, da vselej in povsod zastopa koristi slovenskega kmeta. To nalogo izvršuje družba teoretično z vsestranskim poučevanjem potom predavanj, z izoajanjem strokovne literature ali z neposrednim dopisovanjem, praktično pa z najrazličnejšimi razizkavanji semena, s poskusi glede učinkovitosti umetnega gnojenja in z nakupovanjem ter oddajanjem onih kmetijskih potrebščin, ki so za naše razmere prikladne. Zlasti važna je v sedanjih časih poslednja panoga družbenega praktičnega udejstvovanja in namen tega spisa je, da ude seznanimo s sedanjim stanjem na tem polju.
Za priskrbovanje važnih kmetijskih potrebščin svojim udom je družbi do vojne zadoščala lastna glavnica v gotovini, zlasti še, ker dobavitelji niso zahtevali takojšnjega plačila, temveč so navadno dovoljevali večmesečni rok in je družba tedaj dolgove lehko sproti z izkupičkom prodanega blaga poravnala. Vsakemu udu je znano, da družba temeljem svojih pravil ob posredovanju kmetijskih potrebščin ne sme enako trgovskim podjetjem delati za svoj dobiček; vsakemu uvidevnemu človeku bo pa tudi'jasno, da v sedanjih negotovih časih brez vsakršne kalkulacije nobeno
podjetje ne more izhajati, pa naj bo osnovano na najbolj nesebični podlagi. Najprevldnejša kalkulacija pa ob tako ogromnem prometu, kakor ga zmaguje Kmetijska družba za Slovenijo, ne more niti približno dovesti do predpisanega rezultata, t. j. da bi ob sde-panju bilančnih računov nikdar ne bilo ali končnega poslovnega prirastka ali pa tudi kakega izpadka. Nasprotno, razlika med bilancami sledečih let je često prav znatna in le previdnemu poslovanju družbenega vodstva gre hvala, da je družba srečno in celo z uspehom prestala težke preskušnje zadnjih nevarnih let. Danes stoji Kmetijska družba za Slovenijo na trdni podlagi, ki ji bo omogočala, da bo svojim udom lehko tudi v bodoče priskrbovala potrebščine znatno ugodneje, kakor bi si jih mogli sicer omisliti.
Med vojno se je način poslovanja pri blagovnem posredovanju docela izpremenil. Kreditiranje je povsem prenehalo in treba je vselej gotovega denarja, če naj se sploh sklene kupčija. Najbolj petični kupovalec ne dobi od inozemskih tvorničarjev nikakega blaga, če ne založi natančno naprej določene kupnine. Brez denarja nobene muzike! Kmetijska družba za Slovenijo, ki ima večji del svoje glavnice varno naložene v nepremičninah (dve hiši na Poljanskem posestvu z dre-
vesnico, hiša na Dunajski cesti, pašnik na Ivju, Blejski dom, hiša na Turjaškem trgu itd.), si je ob velikih kupčijah doslej prav lehko priskrbela potrebnega kredita pri denarnih zavodih, saj se od nje niti ni zahtevalo posebnega jamstva, ker je najeto posojilo seveda vedno lehko točno po sprejemu, oziroma odprodaji blaga v kratkem času vrnila. Prav v zadnjem času, ko se ob visokih cenah potrebuje mnogo več gotovine, kakor kdaj poprej, pa jeosobito v Sloveniji nastala do-kajšnja napetost na denarnem trgu in denarnim zavodom primanjkuje gotovine v tako obilni meri, da so začeli zahtevati nezaslišno visoke obresti, provizije in pristojbine. Ti visoki stroški za kredit znašajo že toliko, da je Kmetijska družba za Slovenijo začela misliti na samopomoč v prid svojih udov, zlasti še zato, ker plačujejo denarni zavodi na hranilne knjižice kmeČKemu ljudstvu obrestno mero, ki je napram zahtevanim obrestim in provizijam za posojila res neraz-merno nizka. Vrabci na strehah že čivkajo, da je tozadevna razlika ponekod naravnost oderuško visoka in Slovenska kmetijska družba za Slovenijo ti bo štela v zadoščenje, Če bo tem gorostastnim nedostatkom vsaj v svojem območju kaj odpomogla.
Družba se je zaenkrat odločila, da sprejema od svojih udov do preklica denarne vloge proti čistim šestodsiotnim obrestim. Družba smatra te vioge za posojila na kratek rok in jamči zanje z vsem svojim premoženjem. Odposlala je vsem načeiništvom družbenih podružnic primerno število tozadevnih razglasov v svrho razdelitve udom. Prosimo vsakega posamnega uda, ki tega razglasa morda še ni prejel, da se zanima za stvar in naj sam zahteva od načelništva svoje podružnice pojasnila.
Današnje razmere so povzročile, da je tak način samopomoči navzlic visokim obrestim, ki jih družba plača udom za ta p»sojila, zelo ugoden, i. s. tako za vlagatelje, kakor za družbo samo. To hočemo dokazati z naslednjim kratkim računom:
Frančišek Razumnik n. pr. posodi družbi 100.000 K ter dobi po preteku šestih mestcev od družbe povrnjenih K 103 000—, dočim bi mu banka ali pa drug denarni zavoa vrnil samo K 101.500—, ker obrestuje vloge navadno le po tri odstotke na leto ali neznatno višje. Na pol leta torej pridobi Razumnik čistih 1500 K.
Za družbo je račun tudi ugoden, ker bi morala plačati banki za denar, ki ga potreouje v svrho nakupovanja kmetijskih potrebščin, sedem odstotkov letnih obresti, pol odstotka semestralne provizije od zneska in 2 promile pristojbine od prometa na višji strani, vrniti bi morala banki torej po preteku šestih mesecev
glavnico v znesku....... .	K	100.000'—
7 odstotkov obresti.......»	3.500 —
pol odstotka semestralne provizije . ,	„	500"—
%o> pristojbine i. dr. stroški najmanj .	„	400 —
skupno . K 104.400 — tako, da je toiej tudi družba, ki vrne Razumniku le
K 103.000—, za čistih K 1400— na boljšem. Razlika, ki hodi v prid Razumniku in družbi, znaša tedaj že pri znesku sto tisoč kronah in samo na pol leta skupno 2900 kron, ker bi Razumnik na eni strani dobil od banke samo 101.500 kron, diužba pa bi banki na drugi strani morala vrniti 104.400 kron. Pri vsakih sto tisoč kronah ostane v sedanjih razmerah lehko Letno 5800 K poleg dobrih obresti lepo v kmtčkih rokah, namesto da 01 šlo bogvekam. Za toliko ceneje pa družba potem lehko tudi kmetijske potrebščine nakupi.
Mislimo, da ni nikogar, ki bi takoj ne zapopadel enostavnosti teca računa in velikih koristi, ki bi jih imelo kmetijstv«, ako z ozirom na izredne sedanje razmeie začne misliti na samopomoč s svojimi možgani in s svojimi sredstvi.
Ta samopomoč pa nima prav nobene osti proti domačim našim podeželnirn hranilnicam in posojilnicam, ki svojo razpoložljivo gotovino cesto sami ne morejo piodouosneje naiožiti, Kakor v kaki Zvezi ali banki, m ki zanjo ne dobijo dosti več obresti, kakor sami plačujejo svojim vlagateljem. Tako bi nekaterim podeželnirn zavodom samim morda celo kazalo, da porabijo to priložnost in naložijo svojo gotovino sedaj pri Kmetijski družbi za Slovenijo.
Res je tudi, ua marsikdo izmed udov svoj denar rajši doma hrani in ga ne nalaga obrestonosno, ne toiiKo morda iz bojazni ali vsled nezaupanja, kakor zaraditega, ker se mu vidijo sedaj običajne obresti premalenkustne. Tudi utegne svoj denar sam nenadoma rabiti in mu zato odpovedni pogoji pri denarnih zavodih seveda ne ugajajo. Na te ude se nanaša družbeni razglas v prvi vrsti. Sami naj si izračunijo, koliko bolj ugodno velja gori navedena primera ravno zanje. Med denarjem, ki ostane brezplodno doma, izpostavljen nevarnosti požara, vloma ali tatvine, in denarjem, ki je varno, tajio in plodonosno izposojen družbi, bi znašala vseletna razlika v gori opisanem primeru blizo 9000 kron, gotovo svota, ki je nihče ne bo omaloževal ali zarnetaval. Denar je danes drag in naj se torej ne hrani brezkoristno doma, temveč naj se plodonosno privede v tok narodno - gospodarskega življa, ki ga prav sedaj nujno potrebuje.
Denarja, ki se je družbi n. pr. sedaj nakazal na račun za naročeno galico, katera utegne že decembra dospeti, seveda družoa ne bo obrestovala, kajti galico je tudi diužba morala naprej plačati, ne oa bi od tvornic zato dobila kaj obresti do dneva odpreme. Vsa galica se mo^a glasom razglasa že ob prijavi naročitve piačati. Vinogradniki pa naj /po možnosti nakažejo družbi več denarja kakor znaša od njih naročena galica in naj se na ta način tudi živahno udeleže opisane samopomoči. Denar naj se družbi nakaže najpriprav-neje in brez vsaKih postnih stroškov potom poštnih položnic na čekovni račun 10712. Položnice se dobijo brezplačno v družbeni pisarni. Turjaški trg 3. Družba bo prejeta posojila, i. s. glavnico z naraslimi obrestmi vred vrnila vsem udeležencem te akcije najkesneje spomladi 1921.
Kmetijska dpužba za Slovenijo.
Deški kmetijski klubi.
Srbsko poljoprivredno društvo (Kmetijska družba) je poslalo dr. Vel. N. Stojkoviča v Ameriko, da prouči Kmetijske razmere v Zedinjenih državah Severne Amerike in da izbere tiste napredne ustanove, ki bi bile
za naše razmere primerne in bi se dale prilagoditi
kmetijstvu v Srbiji.
Med drugim je ta strokovnjak obrnil posebno pažnjo strokovni izobrazbi kmetsKe mladine, kar je za napredek kmetijstva največje važnosti. Razen kmetijskega šolstva, ki je v Ameriki zelo razvito, je našel
tudi ustanove, ki imajo namen že v mladi deci vzbuditi veselje in zanimanje za kmetijstvo »n tvorit? nekako vez med ljudsko-Solskim poukom in strokovno izobrazbo kmetijske šole. To so deški kmetijski klubi.
Vrnivši se iz Amerike, je ta strokovnjak takoj podal svoje poročilo in oospbno opozoril javnost na ♦e vrste deških klubov. Srbsko poliop-ivredno društvo je takoi vpelialo tozadevno akcijo in začelo po deželi osnovati te kluhe. Do danes je tam ustanovljenih že 31 klubov s 559 udi.
Ker je ta stvar vredna zanimanja, je potrebno, da se tudi naši kmetovalci, posebno kmetijski strokovnjaki, pa tudi drugi krogi o tem poučil ter skušajo po možnosti uživotvoritl te klube tudi v Sloveniji.
Poverjeništvo za kmetilstvo želi samo podpirati ♦o akcijo in je v ta namen poslalo strokovnjaka v Srbijo, da na lic« mesta prouči ustroj in usoehe teh klubov in na podlagi tamošnjih izkustev začne s to-stvarnim delovanjem v Sloveniji.
Kakšne ustanove so pa ti deški kmetijski klubi in kakšenciiiimajo?Njihov namen je zbrati vaške dečke, ki so dovršili ljudsko šolo, v društvo, gojiti med njimi zmisel za zadružništvo in prijateljstvo, dajati jim kmetijske naloge, ki jih morajo samostojno, toda po dobljenih navodilih izvršiti na domačem zemljišču ali na svojem domu. Pri tem delu dosežene pridelke morajo dati v presojo, oziroma razstaviti jih, S čemur se med njimi vzbudi tekmovanje v delu.
Naloge deških kmetijskih klubov so sledeče:
1.	Da s«1 ootom predavani, demonstracij in navodil med vaškimi otroci razširijo preskušeni kmetijski nauki in strokovno znanie. s čemur se kmetijsko gospodarstvo izboljša in privedejo kmetovalci do ugodnejšega življenja.
2.	Da se s samostojnim delom otrok na niihovem domu in pod navadnimi razmerami (delom, ki je združen z odgovornostjo) in medsebojnim tekmovanjem krepi značaj <n ra^viip duh iniciative pri otrccih.
3 Da se « stvarjaniem združb, združevanjem in s prirpditvijo zborovanj razvije med otroci zmisel za zadružništvo in prijateljstvo ter se na ta način zmanjša njih osamljenost in postane njih življenje na deželi bolj privlačno.
Kakor razvidno iz teh točk, ie torel namen teh deških kmetijskih klubov trojni: izobraževalni, društveni in gospodarski.
To so v kratkih potezah naloge deških kmetijskih klubov. Pomen teh klubov pa je najtemeljitejše razložil današnji kmetijski minister Zedinjenih držav g. Miridiš, ki je predkratkim tako lepo orisal značaj teh deških ustanov državi, kjer so kot prve vznikle, da je vredno objaviti odlomek tega njegovega govora.*)
„Deški kmetijski klubi so eno izmed najvažnejših sredstev ža povzdigo kmetijstva, ki ga uporablja kmetijsko ministrstvo v Wašingtr>nu in ga pospešuje s sodelovanjem kmetijskih kolegijev in lokalnih kmetijskih organizacij, ki imajo kot cilj izboljšanje kmetijskih pogojev v Zedinjenih državah. Ti klubi so ustanovljeni v ta namen, da izboljšujejo kmetijsko in gospodinjsko prakso potom poučevanja dečkov o umnih kmetijskih metodah, in deklic o gospodinjstvu; da s praktičnim uvajanjem novih metod izboljšajo stanje gospodarstva in gospodinjstva; da razvijejo sodelovanje v družini, med sorodniki in v občini; da stvorijo ugodnejši položaj kmetijstva in gospodinjstva s tem, da vspodbujajo
*) Po „Težaku" št. 23 in 24.
zasebno podjetnost in zmisel za zadružništvo in da pripravijo življenje na deželi bolj privlačno z ustvar-janjpm organizacije, ki stremi za tem. da se zmanjša osamlienost in razvije zmisel za skupnost.
Ti cilji so deloma že dosežen?. Kjer se je s pomočjo državnih ekonomov (učiteliev za kmetijstvo) osnoval deški kmetUski klub, tam so se pridobile večje žetve, prašiči so bolje vrreieni. in goveja živina bolj dobičkanosna tako za mleko kako* za meso. Geslo deških kmetijskih klubov je: „Najboliše naoraviti še boljše!" Živina dobrega izvora je razširjena tam, kjer je pred nekoliko leti bila nppoznana, in smotreno se deluje na tem. da se izločijo vse živali, ki nudijo sla-bejše gospodarske lastnosti.
Člani deških klubov žanjejo velike pridelke na zemljiščih, ki so se prej smatrala brez vrednosti, in deklice v teh društvih uspešno tekmuiejo glede kon-servirania sadja in zelenjave z naiboljšimi tvornicami in so postale močan čin'teli pri stremljenju, da postane kmečka hiša privlačnejša in veselejša.
P^vnrečni pridelek na hektar ki ga dobijo udie tistih deških klubov, ki gojijo poliske setve, «e dva-do tnkrat ve??' nego novprečni pridelek v celih Zedinie«ih državah. Mnogi, ki z nezaupanjem gledajo na dpške klube in njih delovanie. si ne morejo predstavljati vrednost pridelkov, ki jih ti otroci spravijo skunaj. L. 1918. pod nritiskom volne in odzvavši se pozivu, da s svoilm kmetijskim tiri delovanjem priskočijo na nomoč voiakom v strelskih jarkih. so <i v svojih khibih pridelali hrane v vrednosti čez 20 milijonov dolarjev (400 milijonov kron po normalnem kurzu).
Denarna vrednost pridelkov je samo en neznaten del vrednosti dela deških klubov. Mnogim otrokom jo s članstvom " deških klubih razširjen voo-gled v živlienie. Mnogo jih odide iz kl«bov v kmetijske šole, da se tam še boli spopolniio v kmetijski stroki. Kmetijske šole so se zelo okoristile z deškimi klubi, ker iim ti pomnožijo število niih učencev. Mnogi mladeniči in dekleta si priskrbijo potrebna sredstva za šolanje na kmetijskih in gospodinjskih zavodih s tem, da kot udje deških klubov obdelujejo svoj del zemljišča in prodajo svoje lastne pridelke. Marsikateri mladeniči so se po dovršenju kmetijskih šol vrnili v rodni kraj in postali vredni sotrudniki državnih kmetijskih učiteljev za prospeh kmetijstva. Življenje na deželi je b'lo zadnia leta zelo obogačeno z mnogimi sposobnimi mladeniči, ki so jih vzgojili marsikateri deški klubi. V ti smeri doseženi uspehi opravičujejo v polni meri Vse stroške, ki jih ima država z ustanavljanjem teh klubov in se bo doseglo, da se to koristno delo še bolj razširi."
To so ameriški deški kmetijski klubi in tako znamenita je niih vloga v ameriškem kmetijstvu.
Bratje Srbi so takoi uvideli pomen te ustanove in so začeli že ustanavljati te klube v Srbiji.
Tudi mi Slovenci ne smemo zaostati za njimi, ampak moramo skušati tudi v Sloveniji organizirati naše kmečke otroke, mladeniče in dekleta, da se že v zgodnji mladosti začnejo zanimati za kmetijski napredek in delovati za prospeh in pospeševanje kmetijstva.
Srbija je danes prva dežela v Evropi, ki je uvedla ta eminentno važne kulturne ustanove in do dandanes ima že v prvem letu delovanja na tem polju že lepo število klubov.
Četudi morda ne pojde to delo takoj od začetka dobro od rok, vendar ne smemo ohuoati, ampak moramo nadaljevat', da dosežemo enkrat one u^oeh*, kak^r jih ima Amerika. Ne smemo se pa oplašiti po morebitnih prvotnih neu«nehih. če jih bomo imeli, ampak vztraino moramo delovati na tem polju in uspehi nam ne izostanejo.
V Sloveniji je pri tem ena najglavnejših težav ta. da nimamo kakor Srbi srezke in okrožne ekonome (nekake kmetijske potovalne učitelje), ki imajo nalogo osnovati in voditi te dešte kmetijske klube Ta™ ima nekako vsak sodni okraj (srez) svojega kmetijskega strokovnjaka in vsako okrajno glavarstvo (okružje) ravnotako. Pri nas nam tega popolnoma primanjkuje.
In vendar se da tudi v tpm oziru pomagati. Marajo pač pri nas vsi kmetijski strokovnjaki pomagati pri osnovanju teh klubov, v kolikor jim je to nač mogoče. Povdariti pa moramo, da so iiudsko-šolski učitelji v prvi vrsti pozvani, da vodijo posamezne klube. Seveda se pri tem mora od njih zahtevati malo več idealizma, dobre volje za delo in požrtvovalnosti. Brez tega pojde težko. Ravno tako hvaležno delo je to za naše duhovništvo po deželi, ki se v splošnem zanima za napiedek v kmetijstvu. Razen njih imamo razumne kmetovalce, navadno absolvente kmetijskih šol, ki na ta način svoje na teh zavodih pridobljeno strokovno znanje najlažje razširijo med sosede. To so činitelji, ki si na tem poliu pridobijo lehko izredne zasluge za kmetijski napredek. Opozoriti je samo na to, da v teh klubih mora b'ti izključena vsaka strankarska politika, kaiti s tem bi bila ta ustanova že v začetku pokopan*. Vsi moramo skupno delati za napredek v kmetijstvu, drugače nas bodo bratje Srbi in tudi Hrvati prekosili in bo s tem trpelo celo naše gospodarstvo.
Kmetijska družba bo podpirala vsako akcijo za ustvarjanje deških kmetijskih klubov. Pozivlje pa vse kmetijske strokovnjake in tudi druge kroge, ki se zanimajo za ta pokret, da o tem izrazijo svoje mnenje in podajo primerne nasvete, kako bi se dala stvar pri nas izvesti na najprikladnejši način.
Uporaba kalijevih umetnih gnojil.
Rastlina potrebuje da uspeva, predvsem tri važne hranilne snovi, in sicer dušik, fosforovo kislino in kalij. Slednja snov se je do časa, dokler se ni našlo v Sta^furtu v Nemčiji velikih orirodnih zalog kalijevih spojin, dodajala zemlji le s hlevskim gnojem, lesnim pepelom in deloma z nekaterimi tvomiškimi odpadki. S temi gnojili se seveda nikakor ni mogel kriti ves kalij, ki ga potrebuje rastlina v svrho ugodnega us-pevanja.
Po zaslugi kmetijsVih strokovnjakov Rimpau-a in Scvultz-Lupitza so se začele v Stassfurtu nahajajoče se kalijeve spojine uporabljati kot kalijeva umetna gnojila, ki so nemško kmetijstvo v kratki dobi znatno dvignila, kajti z uporabo teh umetnih gnojil se je zvišala tudi produkcijska sila slabih zemelj.
Imenovana kalijeva umetna gnojila delimo v sirove soli, h katerim prištevamo kajnit (vsebuje kalijev in magnezijev sulfat in magnezijev klorid), silvinit (vsebuje kalijev klorid in magnezijev sulfat), karnalit (vsebuje kalijev in magnezijev klorid) in t. zv. trdo sol ter koncettrirane soli, h katerim spada kalijeva sol, ki se prodaja z vsebino 20, 30 ali pa 40 % kalija. Kajnit, Silvinit, trda sol, kakortudi karnalit, vsebujejo 12—15%
kalija in se navadno prodajajo pod imenom kajnit. Poleg kalija, vsebujejo kalijeva umetna gnojila tudi obilo (rlasti sirove soli) raznih drugih kemičnih primesi, ki imajo deloma škodljiv, deloma pa dober učinek na zemljo in na rastlinstvo.
Klor vsebujoče soli imajo zmožnost sprejemati znatno količino vode, kar je za lahke zemlje vsekakor dobrodošlo, dočim postanejo težke zemlje še bolj vezne, vsled česar nima zrak dostopa do rastlinskih korenin in do koristnih talnih bakterijev, katerih razvoj ie v tem primeru nemogoč, oziroma ot^žkočen. Omeniti je nadalje, da se klor, katerega vsebujejo zlasti sirove soli v veji količini, zveže z apnom v klorovo apno, ki ga voda rlasti tekom vlažne zime lehko izpere V nižje plasti zemlje. To je ugodno zlasti za krompir, kateremu večja količina klora zelo škoduje. Sicer pa vpliva klor vsekakor ugodno na razvoj krme in sladkorne pese.
S tega stališča je kajnit kot sirova sol predvsem primeren kot gnojilo za lahke zemlje, dočim kalijeva sol pa za boljše in težje zemlje. Sicer je pa uporaba kajnita ali pa kalijeve soli odvisna tudi od rastlinske vrste.
S kalijevimi umetnimi gnojili se doda zemlji poleg kalija tudi obilo natrija, ki lehko deloma nado-mestuje tudi kalij. Natrij, podan z imenovanimi gnojili, učinkuie ugodno na razvoj krmne in sladkorne pese, kakor tudi na razvoj žitnih rastlin, dočim krompirju v večji količini vsekakor škoduje. Zato se tudi v splošnem priporoča gnojiti krompirju s kalijevo soljo, ki vsebuje razmeroma manj natrija kakor pa kajnit. Kalijeva sol je za spomladansko gnojenje h krompirju vsekakor boli umestna, kakor pa sirove soli. Sicer pa učinkuje kalij krompirju najboljše, ako se ga nahaja v zemlji v zadostni količini že iz prejšnjega leta.
Z ozirom na zemljo, je priporočati gnojenje s kalijevimi umetnimi gnojiii predvsem za peščene in barjaste zemlje; sicer pa je kalij redno nadomestiti vsem zemljam, da. celo glinasti zemlji. Slednji se ga dodaja v obliki kalijeve soli. Za zelo težke in mokre zemlje pa kalijeva gnojila niso umestna, kajti v tem primeru povzročajo na povrSju zemlje trdo skorjo. Take zemlje je najpreje izboljšati z vsestranskim obdelavanjem in gnojenjem z apnom, nakar lehko sledi gnojenje s kalijevimi umetnimi gnojili.
Kalijeva umetna gnojila se leko uporabljajo tudi kot gnojilo k bolje razvitim zelenim rastlinam. V tem slučaju je trositi gnojilo seveda le v suhem vremenu, ker bi v nasprotnem slučaju požgalo listje. Schneide-wind priporoča trositi en del kalijevih gnojil pred setvijo, drugi pa k zelenim rastlinam.
Največ kalija potrebujejo okopavine, deteljne in krmne rastline ter ječmen; na peščeni in barjasti zemlji pa tudi druge žitne rastline. Ozimnemu žitu je gnojiti z vso količino gnojila v jeseni ali pa se en del trosi v jeseni, drugi del pa spomladi k že dobro razvitim zelenim rastlinam. Za travnike se priporoča mešati kalijeva gnojila najpreje s kompostom, katerega se potem v zimskem času raztrosi.
Posameznim rastlinam je potrebno gnojiti na ha s sledečo količino 40% kalijeve soli, oziroma kajnita. Krompirju, repi, pesi (brez hlevskega gnoia) 2 q 40% kalijev^ so'< ali pa 4 — 6 q kajnita; krompirju, repi, pesi (pri istočasnem gnojenju s hlevskim gnojem) 1—2 q 40% kalijeve soli ali pa do 3 q kajnita; žitnim rastlinam (brez hlevskega gnoja) 1—2 q 40 % kalijeve
"oii ali pa 3—4 q kajnita; travnikom do 3 q kajnita. Sicer je pa opomniti, da je pri istočasnem gnojenju s hlevskim gnojem količina kalijevih gnoji! odvisna od kakovosti hlevskega gnoja.
Kalijevih umetnih gnojil se posredno pred setvijo ne sme trositi (zlasti ne kajnita), temveč teden do 10 dni ored setvijo, kajti v nasprotnem primeru škodujejo semenu, kar se opaža zlasti v suhih letih. Na boljših in srednjih zemljah se priporoča gnojiti v jeseni ali pa pozimi in je gnojila takoj podorati, da se s tem prepreči morebitno tvorjenje skorje na povrhu zemlje.
Kalijeva umetna gnojila je vsekakor hraniti v <uhih shrambah, kajti v nasprotnem Diimeru se strde v trde kepe. Iz navedenega vzroka se jih sme tudi šele t k pred trošenjem mešati z apnenim dušikom, apnom, Tomasovo žlindro in norkim solitrom.
Ker so se naše zemlje tekom zadnjih let, ko nam je primanjkovalo kalijevih umetnih gnojil, na kaliju zelo izčrpale, zato je priporočati, da se naši kmetovalci teh gnojil, ki jih v kratkem dobi Kmetijska družba, v čim večji meri poslužujejo. Inž. Tavčar.
Vinske cene.
F. Rudi.
Navadno je višina cen odvisna od ponudbe in od povpraševanja po blagu. Ako je torej več ponudb nego povpraševanja, mora cena blagu pasti. Cena blagu lehko pade pod vrednost blaga, ako ie preveč ponudb, torej več pridelka, kakor konsuma ali uporabe. Vrednost vina je danes pri producentu nižja nego pri vinskem trgovcu, ki je vino kupil in ne sam pridelal. Utegnejo pa nastopiti časi, ko je to ravno narobe. V takem primeru stoji kmet na slabšam stališču nego trgovec.
V lanskem letu je bila pri producentu cena vinu 6 do 8 K za liter in je bila primerna produkcijskim stroškom. Nastal je pa krik o slabi valuti in vsak nestrokovnjak, predvsem špekulant in kapitalist, si je nakupil vina in ž njim verižil. Vsled vedno vtčjega povpraševanja, ker se je vsak hotel iznebiti svojega denarja in ga naložiti v blago, so vinske cene poskočile od 12 do 18, 20 celo do 30 K za liter, tako da so tudi previdni vinski trgovci bili prisiljeni blago kupiti po nezdravi ceni.
Tem okoliščinam so se pozneje pridružile še druge: štrajk železničarjev, pozneje nesrečna prepoved izvoza vina, neprimerno visoka izvozna carina za vino i. t. d., kar je imelo za posledice, da se je vinski promet hipoma ustavil. Visoki davki, ki morajo biti plačani v gotovini, zadenejo najobčutnejše v prvi vrsti pravega producenta, ki je vsled tega prisiljen, oddati svoje blago, četudi po nižji ceni, nego je v resnici vredno!
S tem pa kriza še ni odpravljena. Posledice takega lehkomišljenega gospodarstva bodo nastopile šele Dozneje, ko se zamujeno ne bo dalo več popraviti. Kajti čas je ravnotako, kakor denar ali blago. Zamujeni čas — kdo ga dobi nazaj? Srečen tisti, ki ga je znal izrabiti v svoje namene.
Kakšne bodo cene letošnjim vinom? Rad bi poznal tistega vedeža, ki bi mogel o tem kaj zanesljivega prerokovati. Splošno pravilna cena za liter vina je bila tako nekako povprečna mezda navadnega kmetskega delavca na Slovenskem Štajerskem, n. pr. 40 vinarjev dnevna mezda in liter vina, t j. 1 K, zatem 3 K, lansko
leto 6 K in hrana, letos 10 do 20 K povprečna mezda v vinorodnih krajih, torej bi bila vinska cena za liter vina letošnjega pridelka pravilna 10 do 20 K.
Sedaj pa vprašanje: Kdo plača to ceno? Kje je kupec in kam se naj obrnemo? Ali na zaupanja vredne zastopnike v inozemstvu, toda kje so in kdo jih pozna?
Letošnji vinski pridelek bo nekaj izbornega, toda Drišli bodo židje in si napolnili svoje prazna sode, torej kupec bo — pa kakšen! Kmet ga bo še celo hvalil, češ da je njegov prijatelj, ker mu je prinesel nekaj denarja. Z ozirom na dobro letošnjo kakovost vina in na izredne razmere letošnjega leta priporočam: Ker pravilnih cen ne bomo dobili od nikoder in nikogar, naj se osnujejo kletarske zadruge, ki naj kot podporo dobe državni kredit.
Te zadruge bi morale delovati pod vodstvom strokovnjakov. Kmet naj nikar ne proda svojega vinskega pridelka vsakemu pritepenemu zidu, ampak ooštenim vinskim veletržcem, ki jih imamo v Sloveniji tudi nekaj.
Na kaj je paziti pri vzreji mladih praset ?
Ciril Prijatelj.
(Dalje.)
4.	Pleve in luskine so za prašiče manj vredna krmila, ki jih v manjših, množinah pokladamo le k drugi piči, kot primes za napolnitev želodca. Pokladanje ječmenovih in rženih plev pa odsvetujemo. Glede re-dilnosti so luskine boljše od plev. Ker so pleve in luskine trde in jih želodec težko prebavi, je priporočljivo, jih preje popariti ali prekuhati.
5.	Tržna krmila. Pri tržnih krmilih se je dobro zapomniti sledeče: Ne kupujte krmil, o katerih nimate popolnega jamstva, da so zdrava, čista, neponarejena in da je znana v % vsebina beljakovin in tolšče. Kdor nima tega jamstva, je lehko ogoljufan z najbolj hvaljenimi krmili. Zato naj vsakdo, ki hoče kupiti tržna krmila, zahteva gori navedena jamstva, in če je le mogoče, naj vsakdo kupuje iste pri takih domačih tvrdkah, ki so zanesljive.
Med tržna krmila prištevamo različne krmilne moke, pivne drože, sladne kali, otrobi, mlevske ostanke in odpadke tvornic za škrob in sladkor ter oljaren. Otrobi in krmilne moke prihajajo pod različnimi imeni na trg in je njih redilna vrednost večkrat zelo dvomljiva. Otrobi in krmilne moke, pokladane v večjih množinah, vplivajo slabo na prebavila; njih prebavljivost je uvrščena za onim enakih vrst žitnega zdroba. Otrobi in krmilne moke so bogate na fosforovi kislini, pa revne na apnu.
Pivne drože, ki ostanejo pri kuhanju piva, so kot prašičje krmilo priporočljive, toda le toliko časa, dokler so sveže in nepokvarjene. V majhnih množinah se jih lehko poklada tudi mladičem, paziti pa je, da niso nakisane.
Pri kuhanju piva ostale sladne kali posušenega ječmena pa se bolje izplača krmiti goveji živini, nego prašičem, ker želodci prvih izrabijo bolje njih hranilne snovi.
Ostanki skrobovih tvornic se imenujejo krompirjeve drože in so za krmljenje prašičev v suhem in svežem stanju le tam priporočljive, kjer je tvornica v bližini. Isto velja tudi za drože sladkorne pese, ki so odpadki in ostanki s!adkorn'h tvornic.
Vinske in sadne tropine so še malo znane kot živinsko krmilo, vkljtib temu, da jih prašiči prav radi žro. Poklada nai se jih skupno z drugimi krmili, ker je hranilna vrednost istih precej majhna.
Slednjič bi bilo še omeniti ostanke in odpadke oliaren, to so ra7ne tronine iz semen in iedrcev različnih oljnatih rastlin, kakor: lanu, kokosovih in man-delievih jedrcev, sezamovpga sempna. ngrščice, maka, bučnega semena, konopeli. solnčnic itd. Iz omenienih semen in jedrcev se napravlia olie in kar pri iztisnjenju ostane, imenujemo oljnate tropine (nrge. kraoine, kolače. pogače). Tropine se prodajajo kot živalska klaja v obliki okroglih ali štirioglatih pogač, tudi zmlele oziroma razdrobljene. Boljše so prve. ker jim je težje primešati mani vrednih in manj redilnih snovi, kakor onim, ki so zdrobljene.
Ker vsebujeio oljnate tropine precej toljšče in je slanina s tako oičo krmljenih prašičev mehka in težko orebavna. jih prasičerejcem ne priporočamo posebno. Za krmljenje prašičev pridejo v poštev le tropine zemeljskega oreha, lanu in lanena moka; zadnja posebno zaradi blagodejnega vpliva, ki ga ima na prebav-ljanje. -	v
6. Živalski pridelki in odpadki.
a.	Mleko. Pri mladih živalih je nemogoče nadomestiti maternega mleka z drugo klajo. Isto vsebuje one hranilne snovi in v takem razmerju, ki jih mlado živalsko telo neobhodno potrebuje za dober razvoj telesa. Ako moramo mlade prašičke vzrediti s kravjim mlekom, primešati mu moramo nekoliko ovsene moke in klajnega apna. vse skupaj prekuhati in šele potem pokrmiti. Starejšim prasičpm navadno ne pokladamo mleka, razen svinjam. Mleko, kakor vsi mlečni odpadki, so za krmljenje prašičev zelo priljubljena in dobra piča.
b.	Ribja moka ie postala posebno zadnje čase pred vojno zelo priljubljeno krmilo za prašiče, ker vsebuje večie množine rudninskih snovi, ki so za rastoče živali neobhodno potrebne. V prodajo prihajajo dve vrsti: in sicer razmaščena in nerazmaščena ribja moka; zadnja vsebuje do 12% tolšče. Ako se jo krmi v večjih množinah dobi slanina zaklanih prašičev neprijeten oku« po tranu ali ribjem olju; zato priporočamo, da se v zadniem času pitanja preneha s pokladanjem ribje moke. Večjih množin, kakor 1/a kg na odrasle in 1/4 kg na mlade prašiče, naj se ne krmi.
c.	Mesna moka. Pri napravi mesnega (Liebigo-vega) izvlečka (ekstrakta) ostanejo odpadki, ki se jih posuši, zmelje in imenuje mesna moka. Ta vsebuje veliko beljakovin in je zelo priporočljivo krmilo za prašiče. V večiih množinah pokladana pa ima to slabo stran, da moti prebavo. Zato naj se jo prične krmiti v majhnih množinah, ki ne smejo presegati y4 kg pri odra9lih in 1/g kg pri mladih prašičih na dan in glavo.
d.	Krvna moka je še bogatejša na beljakovinah kakor mesna moka in jo je pokladati, kot pridatek k drugi piči v istih množinah, kakor prvo. Paziti pa je, da izvira krvna moka od zdravih živali.
e.	Pomije so odpadki iz kuhinje in se njih hranilna vrednost ravna po kakovosti hrane. V splošnem pa so za pokladanje prašičem priporočljive, ako niso preveč slane in prestare.	(Daije prihodnjič.)
Sečni kamni pri živalih.
Ivan Vandot, živinozdravnik.
Sečni kamni se navadno stvorijo v ohistni duplini, v malih sečnikih ali v sečnem mehurju. Odtod lehko zdrknejo tudi v druge dele močil, kjer tuintam tudi prvotno nastanejo.
Domače živali pogostoma, trpe na sečnih kamnih, in sicer največkrat konj in govedo, redkeje prašič, ovca in pes. še boli poredkoma drugi sesalci in perutnina. Starejše živali obole večkrat nego mlade.
Vzroki. Da se morejo stvoriti sečni kamni, je v nrvi vrsti treba primernega jedra, potem težko raztop-liivih ali neraztopljivih sečnih soli in lepliivih snovi. Kot jedro služijo odtrgane sluznične stanire, mali koščki zasirjene krvi. gnoja, odmrle stanične tkanine, včasih tudi drobna, tuja telesca, ki slučaino riče v močilih (drobci slame in krme, pesek i. t, d.Y Če je moča nenavadno koncentrirana (zgoščena) ali če vsubuje obilo neraztopljivih ali težko raztopljivih soli tedaj se sečne soli vsedajo na jedro, je popolnoma obdajo in neprenehoma prevlačujejo z novimi plastmi; tako se začne tvoriti kamen, ki od dneva do dneva bolj rase. Kot le-pivo, ki drži skupaj razne soli in plasti, služijo beljakovina ste in sluznaste snovi.
Vnetje močil ima dostikrat, za posledico tvorienje kamnov, ker vnetje razkraia seč in povzroča nastajanie neraztopljivih sečnih soli, lepljivih snovi in prikladnih jederc.
Kakovost in množina soli v moči je zelo odvisna od tega. kako sta hrana in pitna voda kemično sestavljeni. V krajih, kjer je zemlja bogata apna. se bolezen pogosteje pojavlja nego drugod, ker krma in pitna voda vsebujeta veliko apna. ki preide v močo. Kalna, z zemljo nonesnažena voda in blatna prstena hrana občutno vplivata na postanek in razvoj kamnov. Silikatni sečni kamni se v govedu radi razvijejo, če krmimo prevelike množine krompirja, navadne ali sladkorne repe. Preobilica otrobov, zrnate hrane in druge fosforja bogate krme lehko povzroči tvorjenje fosfatnih kamnov, posebno ovcam.
Sečni kamni so okrogli, podolgasti ali oglati, gladki ali pa ostri in raskavi ter kot pesek drobni ali pa kot pest debeli, sicer pa razne velikosti. Rastlino-jedci imajo sivkaste, rnmenorjavkaste ali marmorirane kamne, okrog niih jedra se navadno kopičijo različno barvane plasti. Goveji in ovčji kamni so dostikrat biserni in se kovinasto leskečejo.
Sečni kamni lehko tiče v vsakem delu močil, največkrat pa jih dobimo v obistih, mehurju, sečni cevi in v predkožju.
a) Obistni kamni.
Obistni kamni so včasih kot pesek drobni ter leže posejani po sluznici obistne dupline in pogostoma odhajajo z močo od živali. Včasih pa so precej veliki, okrogli, oglati ali koravdaste oblike ter napolnjujejo ledvične čašice ali obistno duplino. Če se medsebojno obdrgnejo, so lepo uglajeni. Ti kamni od dneva do dneva bolj rasejo ter izpodrivajo ledvično tkanino, včasih tako močno, da dobimo namesto ledvice samo podolgovat kamen, ki je po obliki podoben ledvici ter obdan z debelo obistno plastjo.
Pojavi. Tupatam žival ne kaže nobenih znakov obolenja, četadi ima v obistih prav velike kamne; navadno pa bolj ali manj težko oboli. Bolnik neokretno,
trdo hodi ter je v okolišu obisti zelo občutljiv, če pritiskamo nanj od zunaj ali skozi danko ; pogostoma tišči na vodo, naporno in stokajoč. Moča je večinoma navadne barve, vsebuje pa gnojne stanice, sluz in podobno ter ima nenavadno veliko usedline, ki je včasih peščena in tudi krvava. Govedu in ovcam se tupatam drže peščena zrnca na dlaki okoli predkožja.
Kamni se dostikrat premikajo v obistni duplini, dražijo in celo ranjujejo ledvično sluznico ali pa deloma ali popolnoma zamaše močovod. In tedaj napade bolnika nenadoma huda kolika (obistna kolika), da stopica nemirno semtertja, bije z nogami ob trebuh, opleta z repom, krivi hrbet, stoka, tišči pogostoma na vodo ter malo ali nič ne moči. Taki napadi se radi ponavljajo, posebno po napornem ali brzem delu. Če kamen močovod popolnoma zamaše, moča sploh ne more odhajati in tedaj je bolnik v nevarnosti, da v kratkem pogine vsled zastrupljenja s sečem (uraemia).
Obistni kamni povzročajo dolgotrajno bolezen s ponavljajočimi se kolikami in nepravilnim močenjem; bolezen se razvija počasi in bolnika polagoma popolnoma oslabi. Rado se pridruži vnetje obisti, močovodov, mehurja in potrebušnice ter delno ali popolno zapiranje moče.
Zdravljenje. Bolnik sme dobivati samo tako hrano in pijačo, ki vsebuje le malo soli; rastlinojedci ne smejo uživati otrobov, zrnate hrane pa le malo. Napajamo samo z mehko vodo. če pokladamo repo, ji primešamo kalcijevega karbonata, da veže nastale fosfate v prebavilih.
Proti hudi koliki rabimo morfij ali kloralni hidrat. Da bi se kamni v obistih raztopili in z močo zapustili bolnika, mu dajemo piti ogljikovokisle vode. Sicer pa je mogoče odstraniti kamue samo z operacijo, ki pa je opasna.
b) Kamni v mehurju.
V mehurju se stvori eden ali več kamnov razne velikosti; včasih so kot pesek drobni, včasih pa kot pe&t debeli. Po obliki so okroglasti, podolgasti ali oglati in grbasti; njih površina je gladka ali pa raskava in ostra. Največkrat tiče v konjskem in govejem mehurju, dočim jih imajo drugi sesalci le redkokdaj.
Živali ženskega spola imajo kratko in razmeromo široko sečno cev; zato jim kamni dostikrat odplavajo s sečem iz mehurja, še preden so se mogli razviti do večje debelosti. Sečna cev moških živali pa je dolga in tesna ter kamni sKozi njo ne morejo tako leha.0 odhajati. Zaraditega dobimo pri moški živini večkrat kamne v mehurju nego pri ženski.
Pojavi. Gladki in drobni kamni ne povzročajo vidnih bolečin, če mirno leže v mehurju. Ostrorobuti, raskavi in grbasti pa dostikrat boleče dražijo ali celo krvavo ranjujejo mehurjevo sluznico, posebno kadar se pr-egibljejo v mehurju semintja. In to se rado zgodi, če se žival brzo giblje; zato na ti bolezni bolno živino po naglem gibanju rada napada kolika, združena s krvavo močo.
Včasih se kamen vleže v mehurjev vrat ter popolnoma ali deloma zajezi odprtino sečne cevi. Če je odprtina deloma zamašena, prihaja moča v tankem curku ali samo po kapljicah; če pa je popolnoma zamašena, seč sploh ne more več odhajati. V obeh primerih se bolnik venomer pripravlja na vodo, bije z nogami in repom, krivi hrbet, stoka in je sploh zelo nemiren. Včasih pa se kamen nenadoma umakne iz mehurjevega vratu nazaj v mehur iu tedaj moči žival zopet navadno
in tudi bolečine zopet ponehajo. Če pa se to ne zgodi, se mehur tako napolni z močo, da poči, kar povzroči konju naglo smrt, govedo pa vkljub počenemu mehurju in razliti moči po trebušni duplini lehko živi še več dni, včasih menda celo 14 dni.
Večje kamne čutimo v mehurju, če z roko preiskujemo bolnika skozi danko.
Zdravljenje. Bolnika hranimo kot je opisano pri obistnih kamniti. Sicer pa je naravno izlečenje izključeno in kamni rasejo ter se večajo od dne do dne. Edino z operacijo je mogoče kamne odstraniti iz mehurja, operacija pa ima rada zle posledice.
c) Kamni v sečni cevi.
Iz mehurja odplavi moča drobne kamenčke v sečno cev, kjer radi obtiče in potem rasejo čimdalje bolj. Največkrat jih ima govedo, pes in oven. Pri živaiili ženskega spola jih opazujemo ie izjemoma, ker imajo kratko in široko sečno cev ter kamni skozi njo lehko zdrknejo na prosto.
Moškemu govedu tiče najrajši med sednično spojko in gornjim delom mošnje ali pa v esasti krivini sečne cevi, ker je ta na teh mestih ožja. Ovnu se ustavijo na najožjem mestu med esasto krivino in koncem žile, psu pa navadno ob zgornjem koncu žilne kosti ali pa v njenem žlebu.
Goveji kamni so kot proso ali kot bob veliki, gladki, zlato-rumeni, biserni in kovinasto svetli.
Pojavi. Če je sečna cev samo deloma zamašena, moči bolnik venomer po kapljicah ali v tankem curku; če pa je popolnoma zaprta, seč sploh ne prihaja. Sečna cev je napeto polna moče do onega mesta, kjer tiči kamen. Večinoma kamen obtipamo, včasih pa ga spoznamo samo po tem, da je žival na dotičnem mestu nenavadno zelo občutljiva.
Bolnik ima hudo koliko, je zelo nemiren in preplašen ter se ve"nomer pripravlja na močo. Če ni pravočasne pomoči, poči mehur in žival pogine.
Zaruvt/inje. Bolnika izlečimo samo z operacijo. Nemudoma je treba z nožem odpreti sečno cev ter kamen odstraniti. Operacija navadno ni nevarna.
d) Kamni v predkožju žilnjaka.
Vpredkožju žilnjaka tiče včasih pri konju in prašiču podolgovato-okrogli kot lešnik ali oreh veliki, gladki ali ostrorobati kamni, ki tudi lehko povzročajo zapiranje moče z vsemi neprilikami. Najdemo jih lehko, če pretipamo predkožje. Odstranimo jih s prsti, le redkokdaj je treDa predkožje prerezati.
VPRAbANjA in ODGOVORI.
Aa v«« Kmetij 3 ku - gospodursKa vprašanja, kl dohajajo iia Kmetijsko druzou za Slovenijo ail na uredništvu .meto vuica »o uaCemo odgovarja i« • .Kmetovalcu*. Odgovori, kl so splošno poučni, se uvrste med , Vprašanja lu odgovore", na ostala vprašanja se pa odgovarja pismeno, če Je priložena znamka za odgovor. Odgovarja ae edinole na vprašanja, kl ao podpisana e celim Imenom brezimna vprašanja ali laka, kl ao zaznamovana le z začetimi, črkami, se vržejo v koči. V .Kmetovalcu* se pri vprašanju nikdar ne natiaua vprašale«v«ga uh.ua, ampak vedno le pnceui« crke imena in kraja. Kednu se v vsaki številki odgovori ie na tista vprašanja, kl so prišla vsa) 4 dni pr«u izdajo Usta; na pozneje dobia vprašanja se odgovori v prihodnji številki. Kuor lakuj teli odgovora na Kako Kmetijsko - gospodarsko vprašanje, mora priložiti znamko za odgovor. Na vprašanja, ki niso kmetijsko - gospodarska, ie ne odgovarja v ..Kmetovalcu", ampak le pismeno, če so pisma prllotene 4 K v znamkan kol prispevek K druZoenemu pokojninskemu zakladu. Zadnje slasti velja za pravne odgovore, ki seveda morejo biti le splošne vsebine, kajt uredništvo n« mora poznati vaeb, včasih zelo važnih okoliščin in zato xa tak« odgovore ne prevzame nikakega jamstva.
Vprašanje 89. Imam 15 let staro kravo, ki je do letos vsako leto teletiia. Ker zelo dobro vozi, jo vpregam večkrat v voz. Predkratkim pa je dobila prav čudno bolezen, ki se je v treh mesecih že dvakrat ponovila. Krava med vožnjo nenadoma pade, se prične tresti po životu in steguje vrat. Po preteku petih minut krava zopet vstane, je nekaj časa še omotična in vozi zopet dalje. Kaj je vzrok, da napada mojo kravo omotica in kako je to bolezen ozdraviti ? (F. V. v B. p. J.)
Odgovor: Iz Vašega opisa bolezni sklepamo, daje Vaša krava omotična ali vrtoglava. Ta bolezen napada vse domače živali, vendar se največkrat opaža pri konjih. Vzrok bolezni je nepravilen pritok in odtok krvi v možganih. Nekatere živali kažejo znate te bolezni šele v starosti, kar bode bržkone tudi v tem primeru pri Vaši kravi. Povoda k tej bolezni pa je iskati večkrat tudi v različnih prestalih boleznih, ki imajo za posledico omotico ali vrtoglavje. Ta ko napada živali ta bolezen največkrat po hudih, dolgih vožnjah, posebno v hudi vročini, v nizkih zaLohlih hlevih ; dalje je vzrok tudi pretesna in nepripravna oprava itd. Omotica ali vrtoglavje napada živali nenadoma. Živina obstoji na poti in se prične z glavo tresti: polagoma jo popušča zavednost, žival prične omahovati, se naslanja na ojnice in, če se stanje takoj ne izboljša, pade na tla. Čez nekaj minut se prične na vratu potiti in počasi vstane. Po napadu je še nekaj časa boječa in čudnega obnašanja, kar pa kmalu preide. Napadi se ponavljajo v nedoločenih dobah; včasih pogostoma, pa tudi izostanejo po cele mesece. Pri napadu se mora žival podpirati, da ne pade. Ako pa se to dogodi, je odpeti ojnice, politi jo po glavi z mrzlo vodo in jo pokriti z odejo, da solnce na njo ne sije. V začetku napada se priporoča takoj pokriti oči z rokami, ker s tem večkrat preprečimo nadaljne napade. Na vsak način je potrebno, da odpravite najprej vzroke, ki povzročajo to bolezen. Zato Vam svetujemo, da krave več ne vpregate v voz, temveč jo držite v hlevu pri dobri krmi in prijaznem ravnanju. V slučaju, da bi se bolezen ponavljala v hlevu, Vam pa ne preostane drugega, kakor da oddaste kravo mesarju, ker je nevarnost, da pri večkratnem ponavljanju napadov nastopi možganski mrtvoud ah kap.	P-j.
Vprašanje 90. Imam popolnoma zdravo kravo, ki je bila poleti na dobri paši in je sedaj istotako krmljena z z dobrim senom. Iz smetane, pridobljene od mleka te krave, se pa ne da izdelovati sirovega masla, kljub temu, aa držim mlečno posodo v največji snagi. Kaj je vzrok, da se smetana ne umede? (J. M. na J.)
Odgovor. Da se iz smetane ne umede sirovega masla, mora biti vse polno vzrokov, ki jih je treba odpraviti. Predvsem je potrebno, da se smetana pini pri pravi toploti; ta je najprimernejša za kislo smetano od I2fl do 18° C (povprečno 150 C) in za sladko smetano od n° do 150 C (povprečno 130 C). Poleg prave toplote pa je važno, kako se pini. V to svrho mora biti pri roki dobra pinja, v katero je dati le primerno množino smetane, ki jo je preje doDro premešati. Piniti je enakomerno in s primerno hitrostjo. Na umedenje smetane pa imajo tudi velik vpliv kakovost krme, letni čas, sestava mleka z ozirom na čas, kdaj je krava storila. Tudi smetana od mleka one krave, ki je že dlje časa breja, se težko umede. V tem slučaju je pač najboljše, da se pini sladko in neposneto mleko in to pri toploti od 70 do 90 C, povprečno pri 8° C. Ako je pri Vaši kravi vse v redu, se smetana od njenega mleka le zato ne umede, ker ne znate pravilno piniti in'Sfc ne držite pravikte toplote pri tem delu. Če
pa se omenjenih pravil pri pinjenju ne boste točno držali, boste zaman iskali drugih vzrokov, ki tičijo po našem mnenju ravno v napačnem ravnanju s smetano. P-j.
KMETIJSKE NOVICE.
Razglas glede oddaje trt iz državnih trtnih nasadov. S pooblaščenjem poverjeništva za kmetijstvo deželne vlade v Ljubljani so vinogradnikom naznanja, da se bodo spomladi leta 1921. oddajale trte iz državnih trtnih nasadov v Sloveniji po sledečih cenah:
1.	za 1000 komadov cepljenk Ia 2000 K » 1000 »	» Ila 1000 >
2.	» 1000 » korenjakov Ia 500 » » 1000 »	» Ha 250 »
3.	» 1000 » ključev Ia 100 > » 1000 »	» Ila 50 »
Te cene veljajo le za manj imovite posestnike, ki doprinesejo od pristojne občine tozadevno potrdilo. Vsem drugim naročnikom se bodo trte zaračunile za 100% dražje. Nadalje veljajo te cene le na oddajnem mestu v pristojni državni trtnici. Omot in dovoz na železnico ali pošto se zaračuni posebej. Trte dobijo le vinogradniki iz Slovenije, ki se zavežejo, da bodo trte sadili na lastni zemlji. Pri dodelitvi korenjakov se bo oziralo v prvi vrsti na one naročnike, ki nameravajo zasaditi lastni matičnjak, pri dodelitvi ključev pa na one naročnike, ki cepijo trte za lastni vinograd in ne za prodajo, in ki doprinesejo tozadevna potrdila pristojne občine. Naročila se sprejemajo pri državnih trtnih nasadih in pri pristojnem vinarskem nadzornišvu (v Mariboru ali Novem mestu), in sicer najkesneje do 20. decembra ip20. Po tem roku se razdelijo trte sorazmerno med upravičene naročnike, katerim se dostavi tozadevna nakaznica.
Maribor, dne 2. novembra 1920.
Državno vinarsko nadzorstvo v Mariboru.
Stanje vinske letine koncem oktobra. V mesecu septembru je deževje povzročilo, da so po oidiju napadene grozdne jagode razpokale in gnojile. Vsled tega se je množina pričakovanega pridelka od dn'va do dneva manjšala. S trgatvijo se je pričelo že 15. septembra ter je bila trgatev končana že okoli 16. oktobra. Grozdje je dalo le malo soka, ter je skupna množina zelo zaostala za pričakovano. Po končani trgatvi se mora označiti letošnja vinska letina s številko 4. Na en ha vinograda se je pridelalo povprečno po 6 hI mošta. Vinski mošt iz navadnih mešanih sort je imel 20 do 22 »/„ sladkorja in njega kakovost je slična letniku 1917. Boljše sorte so dosegle do 26 °/0 sladkorja in bodo dale izborno vino.
Ponudniki in kupGi plemenske živine.
6 marjaščkov, Hešove pasme, 6 tednov stare, prav lepe, proda Marjeta Pirnat, Dravlje št. 4 .pri Ljubljani. Polovično ceno dobi kupec od Kmetijske drnžbe.
Svinjo, brejo in 8 tednov starega prašička proda posestnik v Mišačah štev. 3., p. Podnart na Gorenjskem.
Kobilo, noriške pasme, dve in pol leti staro, 165 cm visoko, premirano, proda hotel »Markež«, Boh. Bistrica.
Bika, manjadvorca, 10. mesecev starega in
4 telice, 6 do 12 mesecev stare manjadvorske in mur-bodenske pasme, proda ali zamenja proti čisti mon-tafonski pasmi oskrbništvo posestva »Impolca«, p. Rauna, Dolenjsko.
KONJEREJEC. S
Uradno glasilo Samostojnega konjerejskega odseka Slov. kmetijske družbe v Ljubljani.
Uredniška priloga 21. štev. »Kmetovalca" 1. 1920.
Naša konjereja.
Pogosto so slišijo glasov?, da so izdatki, ki jih ima naša država z nabavo in vzdrževanjem žrebcev -plemenjakov, v primeri z dobičkom, ki ga donaša naša konjereja, veliko previsoki, da bi se moglo guvoriti o dobtčkanosnosti te kmetijske panoge.
Pri tem si v prvi vrsti predočujemo direktne dohodke, ki nam jih donaša^ državna žrebčaroa, pre-zremo pa popolnoma neposredne dobičke, ki jih od tega ima naši konjereja in konjerejci sami.
Brezdvomno je, da je žrebčarna sama na sebi pasivna, kakor j- pač vsak 'tak zavod, ki zasleduje slične namene (podkovska šola, razne kmetijske šole itd.).
Navzlic temu je treba skušati vsaj deloma ubla-ž ti to nesoglasje med izdatki in dohodki, da se razbremeni državna blagajna. Kako pa dosežemo to? V prvi vrsti s tem, da pocenimo obrat v žrebčarni na ta način, da zvišamo število »državnih žrebcev v zasebni oskrbi" in še bolj ono „licenciranih žrebcev". Za to pa potrebujemo zadostnega števila umnih konjerejcev, ki bodo imeli ne le veselje do konjereje, ampak tudi nekčj požrtvovalnosti za njeno splošno povzdigo. Takih konjerejcev pa nam zaenkrat še primanjkuje. Upajmo, da nam jih bo dala bližnja bodočnost, ko zopet nastopijo normalne razmere in ko se bo zbrisala zadnja sled in vpliv svetovne vojne. Razentega moramo iskati novih virov doh ;dkov za državo v vseh tistih krogih, ki se sploh pečajo s konji: konjerejci se naj pritegnejo k prispevanju, uvede se naj davek na konje, obaačijo razni konjski trgovci itd. Toda o teh nalogah naj obravnajo drugi.
Namen teh vrstic je zgelj ta, poskušati rešiti vprašanje, kako naj izboljšamo našo konjerejo sploh, in sicer glede množine kakor glede kakovosti.
Iz samoljubja do sebe in do svojih kobil zvrača naš konjerejec navadno vso krivdo na žrebca, če njegove kobile ne ostanejo breje. Toda le redkokdaj je žrebec vzrok neplodnosti. Neplodnost, ki se tupatam pojavi pri mendravcih (kryptorhidih), ali ona vsled neplodnega semena (azoospermatije), so v žrebčarstu le v redki pojavi. In če res nastopijo, jih je lehko ugotoviti z drobregledom. Vendar niso vsi žrebci enako plodni. Zaraditega se mora komisija, ki nakupuje plt-menjake, kakor tudi ona, ki jih licencira, v prvi vrsti ozirati na plodovitost rodu, iz katerega ti izhajajo, ter izbirali le tiste plemenjake, ki so iz zdravih, plodovitih rodbin, seveda brez telesnih hib.
Na to paziti, je naloga dižavnih organov, kajti država sama je dolžna skrbeti za dobre in plodovite plemenjake. Toda ne samo to, ampak tudi nadaljno nadzorstvo o zdravstvenem stanju žrebca je dolžnost države.
Znano je, da bolni, oslabeli in zdelani žrebci slabo podedujejo svoje lastne in tudi njih plodovitost pojema. Torej je pravilno krmljenje in umna uporaba žrebcev za delo velikega pomena: n. pr. žlahtnega arabca ali angleža ne bomo vpregli v težko nato-vorjen voz, kar pa lehko napravimo s težkim noričanom.
Vm p emenjaki v deželi se morajo večkrat preiskati po živinozdravniku. Pri tem je v prvi vrsti paziti na plodovitost ter večkrat preiskati 'seme, ki se ga dobi pri poskusnih zaskokih; dalje je pregledati spolovila, če nimajo kakih novih napak. Iz primerne rejenosti pr sojamo navadno tudi splošna zdravstveno stanje žrebca. S takim vestnim delom bomo omejili precej ned staikov naše konjtreje. S'abe, posebno neplodne plemenjake moramo takoj izločiti, kajti ž njimi le obremenjujemo še nadalje državni proračun, konjereji pa ŠKodujemo, ker znižamo število in kakovost žrebet.
Zelo važen činitelj v konjereji so tudi kobile. Gospodarske razmere (delo, krma, negovanje, hlevi), dalje napake, ki jih napravljamo pri plemenitvi, in končno bolezni na spolovilih pri kobilah so pogoto vzrok slabih konjerejskih uspehov. Po večini redi naš kmet kobilo le kot vOzno živinče; plemenitev mu je postian«ka stvar. Izdelane in stare kobile ss težje ubre-jijo. Prenaporno delo, slaba tla, neumestna vprega, pokvarjena krma, nezdravi hlevi povzročajo, da kobile večkrat zvržejo.
Kratka spuščalna doba, prikrojena našim gospodarskim razmeram in omejena le na par mesecev, go-t jvo zma jša število povrženih žrebet. V tem oziru je pa že naš konjerejski odsek stavil malo širše meje.
Od naoak, ki se dogajajo pri spojitvi (plemenitvi) sami, je pt trebno omeniti sledeče: Mnogi oskrbniki, ki pripuščajo žrebca, so premalo pozorni, ker ne pazijo, k'^ žrebec zaskoči kobilo, da spusti tudi seme vanjo. Vsied njih malomarnosli kobila ne ostanejo breje in žrebec dobi po krivici glas, da je neploden. Za, ta posel moramo torej rabiti samo popolnoma izvežbano in dobro izurjeno osotye, ki bo tudi preprečilo marsikatero nesrečo, ki se drugače lehko dogodi pri plemenitvi.
Lastniki kobil tudi veliko grešijo s tem, da svoje kobile preveč izdelajo. Težje je opaziti pojatev pri izdelanih kobilah in tudi uplemenijo se težje nego re-jene. Kobile ne vodimo k žrebcu takoj prvi dan, ko se pokažejo znaki pojatve, ampak šele drugi ali tretji dan. Kobil", ki odbija žrebca, nikdar ne silimo k plemenitvi. Če se je kobila prvič pustila zaskočiti, ni še gotovo, da je ostala tudi breja. Moramo torej paziti, če se bo zopet pojala. Plemenitev preveč sorodne krvi je neplodovita, vsled česar je potrebno, žrebce čez nekaj ltt zamenjati z drugimi.
Naj v čkrat pa tiči vzrok, da se kobile ne ubre-jijo, v r.zličnih katarjih, vnetjih,bolestnih izpremembah na srai' nir-, maternici, jajčniku in drugih del'h spolovil. Te bolezni pri kobilah so slične onim pri kravah, kakor so opisane v lanskem „Kmett>valcu" v spisu »Ubrejtev krav" na str. 158. Kakor pri kravah imamo tudi pri kobilah poleg splava, povzročenega po vna ■ ih' vzr. kih „cpldV na kužni podlagi". Vse te bolezni povzročaj > n vadno trajno jalovost pri kobilah, čs jih ne začnemo t^koj zdraviti, ko jih zapazimo. Če so pa te bolezni žt z starane, potem , tuoi neozdravljive; tedaj moramo toke kobile izločiti od plemenitve.
Če vse to vestno upoštevamo, si bomo prihranili marsikatero razočaranje ter imeli manj vzroka tožiti, da je konjereja premalo uspešna in dobičkanosna panoga naše živinoreje.	Si.
Nova razlaga kostolomnice pri konjih.
Bolezen kostolomnica pri živini (osteomalacie) se tuintam pojavlja tudi po naših krajih, zato je potrebno, da se o najnovejših naziranjih glede njenih vzrokov pouče tudi naši kmetovalci.
Kot vzrok kostolomnice se v splošnem smatra pomanjkanje onih rudninskih snovi v krmi, ki so udeležene pri tvorbi okostja. Nedavno pa je dr. A. Scheunert, profesor živalske fiziologije na kmetijski visoki šoli v Berlinu, na podlagi dolgoletnih temeljitih poizkusov pojasnil zanimiv slučaj kostolomnice s popolnoma drugega znanstvenega stališča.
Na konjih, ki so se nahajali v novosezi danem hlevu saškega ulanskega regimenta v Chemnitzi, so se naenkrat pojavili znaki kostolomnice. Znaki te bolezni so bili neokretna hoja živali, periodična otrplost nekaterih udov, slabost v križu in odebelelost nekaterih kosti, na katerih so nastali razni lomi. Pri raztelesenju obolelih živali se je ugotovila popolnoma mehka kostna tvarina in hrbtni mozek je bil izpremenjen v mehko žolčno snov. Ta bolezen pa je bila omejena le na imenovani hlev, dočim se v drugih hlevih ni pojavljala.
Prvotno se je mislilo, da je vzrok bolezni krma, kajti na podlagi kemične analize ovsa iz okolice Chem-nitz se je ugotovilo, da vsebuje isti manj apna, kakor pa drugi ovsi. Domnevalo se je nadalje, da primanjkuje krmi najbrže tudi t. zv. vitaminov, to je snovi neznane sestavine, ki se nahajajo v krmi v neznatni količini, in ki so za življenje neobhodno potrebne. Vsled tega se je naročilo dobro krmo s popolnoma normalno sestavino, ki se je uporabljala v krajih, kjer se kostolomnica ni pojavljala.
Ker se vkljub pokiadanju te nove krme bolezen ni omejila, temveč, zahtevala vedno več novih žrtev, zato se je iskalo vzrok bolezni v obolenju žlez, ki izločujejo svoj produkt posredno v kri, in ki se imenujejo žleze z notranjim izločevanjem. Pri raztelesenju obolelin živalih se je resnično dognalo, da je bila stranska ledvica znatno izpremenjena. Vsled tega so imele obolele živali tudi manjši krvni tlak.
Ker se je domnevalo, da morajo to nenavadno izpremembo povzročati najbrže kaki bakterjelni strupi, zato se je tozadevno preiskalo črevesje ter dognalo, da so v črevesju obolelih živali popolnoma drugi bakteriji, kakor pa v črevesju zdravih živali. Ker so zlasti
pri ži/alih, ki uživajo rastlinsko krmo, črevesni bakteriji zelo velikega pomena, zato je bilo umevno, da bo najbrže ta nova bakterjelna flora imela vpliv tudi na razkrajanje hranilnih snovi v telesu.
Opomniti je, da je v zdravem konjskem želodcu polno bakterijev, ki razkrajajo ogljikove vodane (škrob, sladkor i. t. d.) in beljakovine; zlasti veliko pa jih je v obsežnem končniku, kjer je za razvoj bakterijev zelo ugodna lužnata (alkalična) ali pa nevtralna reakcija. V tem delu se razkraja tudi rastlinska vlaknina. Za razkrajanje beljakovin značilni bakteriji se nahajajo predvsem v predželodcu in končniku, dočim v tankem črevesu niso navzoči. Pri obolelih živalih pa so v črevesju splošno prevladali bakteriji, ki povzročajo mlečno kisanje; poleg teh pa so bile zastopane tudi razne vrste bakterijev iz skupine zemeljskih in senenih bakterijev, dočim se za razkrajanje beljakovin značilnih bakterijev ni moglo ugotoviti. Vsled tega se je pri obolelih živali vršilo v črevesju predvsem razkrajanje ogljikovih vodanov pri istočasni tvorbi znatne količine raznih kislin. Zanimivo pa je nadalje dejstvo, da se je med črevesnimi bakteriji ugotovilo polno razmeroma precej velikih, a dosedaj še neznanih bakterijev (diplo-kokov), ki so povzročali silno mlečno kisanje.
Pri nadaljnjih raziskovanjih se je dognalo, da se nahajajo na zidovju, v hlevu, v pesku, na gnojišču, celo v vodi vodnjaka polno g jri imenovanih mikro-organizmov.
Ker se je domnevalo, da morajo biti ti bakteriji vzrok kostolomnice, zato se je skušalo z odstranitvijo starega tlaka, ki se je nahajal dosedaj v hlevu, z napravo vzornega in zdravstvenim predpisom odgovarjajočega gnojišča, z napeljavo mestnega vodovoda ter rednim razkuženjem celega hleva z raznimi raz-kuževalnimi sredstvi, zamoriti te škodljive bakterije. Redno temeljito razkuževanje hleva, kakor tudi vseh tozadevnih predmetov, ki se je vršilo pod strogim vodstvom odličnih strokovnjakov, je imelo kmalu zadovoljiv uspeh, kajti že po preteku štirih mesecev se ni moglo več ugotoviti dotičnih škodljivih bakterijev, vsled česar je kostolomnica po preteku enega leta tudi pojenjala.
Iz teh raziskovanj sledi, da so bili pač imenovani bakteriji vzrok kostolomnici, kajti, kakor domneva dr. Scheuneit, izločujejo dotični bakteriji najbrže kak strup, ki pride skozi črevesne stene v krvni tok in s tem v žleze, katerim podlega tvorba okostja.
Ker je imela v imenovanem slučaju tudi voda razmeroma zelo malo rudninskih hranilnih snovi, zato smatra navedeni strokovnjak, da je kostolomnica najbrže v zvezi, z vsled krajevnih razmer povzročeno posebno sestavino vode ali pa krme, ki omogočuje razvoj imenovanih škodljivih bakterijev.	Inž. Tavčar.
Statistika.
Ker vsled tehničnih ovir ni mogoče cele statistike o konjereji tega leta objaviti v »Konjerejcu«, podam samo mali izvleček taiste:
Po plemenilni dobi 1919. je stalo v žrebčarni 99 toplokrvnih, 25 mrzlokrvnih žrebcev in 3 huculi, 98 mrzlo-krvnih žrebcev je bilo v zasebni oskrbi, skupaj torej 225.
Od teh se je do plemenilne dobe 1920. izločilo 9 toplokrvnih in 13 mrzlokrvnih, nakupilo pa 12 mrzlokrvnih žrebcev.
V času plemenilne dobe 1920. je plodilo v Slove-
niji 93 toplokrvnih, 158 mrzlokrvnih žrebcev in 3 huculi. Od teh je bilo:
Na voj. pleme-nilnih postajah
I. konjerejski odsek:
toplokrvnih . . . , mrzlokrvnih . . . huculov ....
v zasebni oskrbi licenciranih
toplokrvnih mrzlokrvnih mrzlokrvnih
44 žrebcev 5 » 3 » 1 » 40 » 1 »
L Skupaj.....94 žrebcev
Stalez konj v Sloveniji
		kobile		žrebice		žrebci		žrebeta		skopi.		h u c u 1 i				
okrožja	obsega okrajna glavarstva	toplokrvne nad 4 leti	mrzlokrvne nad 3 leti	toplokrvne pod 4 leti	mrzlokrvne pod 3 leti	toplokrvni nad 3 leti	mrzlokrvni nad 2 leti	toplokrvni do 3 let	mrzlokrvni do 2 leti	toplokrvni	mrzlokrvni	kobile	žrebci	skopljenci	žrebeta	Skupaj
Gorenjsko	Kamnik Kranj Radovljica Ljubljana	2130	3049 #	347	619	—	20	344	810	2305	3154	29	—	34	—	12.841
Dolenjsko	Cerknica Črnomelj Kočevje, Krško Litija Novo mesto	3661	757	636	115	6	1	965	213	4377	805	79	2	124	—	11.741
Celje	Celje Konjice Brežice Mozirje (Eksp.)	1410	2668	142	418	12	28	127	633	671	1538	4	—	—	—	7.651
K.	Maribor Ptuj	1320	3613	524	1362	101	533	120	736	1186	1116	114	—	6	—	10.634
Koroško	Slovenji gradeč Borovlje Velikovec	923	1156	351	425	10	10	178	260	502	346	2	/ 3	—	—	4166
Prekmurje	Murska-Sobota Sp. Lendava Ljutomer	1284	4126	359	1476	60	138	291	893	425	107	51	6	47	14	9277
1 '1	Skupaj v Sloveniji	10731	15369	2359	4415	189	730	2025	3545	9366	7066	279	11	211	14	56310
h.
Na voj. pleme- (
□ilnih postajah ( 1 {
v zasebni oskrbi
licenciranih
konjerejski	odsek
toplokrvnih	.
mrzlokrvnih	.
toplokrvnih	.
mrzlokrvnih	.
toplokrvnih	.
mrzlokrvnih	.

II. Skupaj I. Skupaj
V Sloveniji skupaj
45 žrebcev
12 »
— »
65 > 3 »
35 »
160 žrebcev 94 »
Zaskočenih je bilo (13.944 kobil).
I. konjerejski odsek:
. .... i m»zlokrvnih in križanih ZNa plemenilnih to lokrvnih ....
postajah	j huculskih.....
254 žrebcev.
786 kobil 1361 » 34 »
Skupaj...... 2181 kobil.
{mrzlokrvnih in križanih	2012 kobil
toplokrvnih . , . .	145 »
huculskih..........14 »
Skupaj......2171 kobil.
Od licenciranih J Z^Č™? in kdžanih	11 \ kobil
v , « { toplokrvnih ....	6 »
zrebcev l huculskih..........- >
Skupaj............179 kobil.
II. konjerejski odsek:
v, , ., I mrzlokrvnih in križanih	605 kobil
Na plemenilnih t lokrvnih ....	l6o\ ,
huculskih..........17 »
Skupaj ......	2226 kobil.
{mrzlokrvnih in križanih	4228 kobil
toplokrvnih ....	180
huculskih..........19 »
Skupaj......4427 kobil.
, ., f mrzlokrvnih in križanih	2673 kobil
Od licenciranih ' t Iokrvnih ....	g5 »
ZrebCeV. I huculskih..........2 »
Skupaj......2760 k bil.
V Sloveniji skupaj .	13.944 kobil.
KONJEREJSKE VESTI.
I'.voz 2500 žrebet iz Sloveaije. Na predlog ministrstva za kmetijstvo in vode je ministrski financijski komitet dovolil izvoz 2500 žrebet iz Slovenije v inozemstvo. Gd teh 2500 žrebet se sme izvoziti 500 konj, rojenih v letu 1918. 1000, rojenih v 1. 1919. in 1000 letošnjih žrebet. Izvoz je dovoljen le preko carinaren v v Mariboru in Borovnici. Na teh dveh postajah pregledoval bo državni živinozdravnik konje, ki se nameravajo izvoziti, na njihovo starost in zdravje. Izvoz je zaenkrat dovoljen samo za žrebeta moškega spola belgijske in noriške Pasme.
Podkovstvo. Izšla je v založništvu Jugoslovanske knj garne v Ljubljani, knjiga »Podkovstvo«, spisana od živinozdravnika Lovro Tepine, vodje ljubljanske podkovske šole. Slično knjigo smo pogrešali, odkar je pošel dr. Blei-weisov »Nauk o podkovstvu«, ki je bil v marsičem zastarel. Omenjena knjiga obsega štiri dele. in sicer: I Anatomijo, fziologijo okončin (nog), ter mehanizem kopita. 2, Podkovanje zdravega kopita. 3. Kopitne bolezni in kovanje bolestno izpremenjenih kopit. 4. Kovanje parkljarjev (govedi). Tiskani del knjige zaključuje zbirka dovršenih in d"bro izbranih slik. Knjiga je prav poljudno pisana, pri tem upoštevajoč vse znanstvene pridobitve novejše dobe, tako zlasti zaglavje o kopitnem mehanizmu in o raznih kopitnih boleznih. Namenjena je v prvi vrsti za pouk kovačem na podkovskih šolah, poučna in koristna pa je tudi za konjerejce, zlasti posamezni oddelki iz nje, kakor n. pr. nepravilne stoje in hoje konja, spodrezavanje kopit, obnašanje pri kovanju itd. Pa tudi izučen kovač in strokovnjak bosta zasledila v nji marsikaj zanimivega, kar se tiče terminologije — strokovnih izrazov. Tisk je dober, oprema knjige je okusna, cena (45 K) primerna, vsaj ne pretirana za sedanje čase ter jo je vsled tega vsakemu priporočati. Šl.
v Korjska dirka v Št. Jerneju. V nedeljo, 10 t. m. se je v St. Jerneju po 18. letnem premoru zopet vršila konjska dirka, katere*so se pa glasom določil udeležili le domači konje-rejci. Zanimanje za to prireditev je bilo veliko, kar dokazuje število priglašenih tekmovalcev. Prireditev pa je vkljub neprijaznemu jesenskemu vremenu poleg domačinov privabila tudi veliko število občinstva iz krške in novomeške okolice.
Prireditev je prav lepo uspela, četudi je bil to le prvi začetek na tem športnem polju. Opazili smo-precej nedo-statkov, dogodile so se marsikatere tthnične napake, ki se jih bo treba pri prihodnjih dirkah varovati. Proga 840 m dolga je bila sama na sebi dobra, toda preozka in je zaraditega ovirala razvoj voznih dirk. Orinki so malo preostri, zlasti za jahače. Konjski material je bil v splošnem dober, nekaj konj je bilo celo prvovrstnih, toda bili so še malo izvežbani in trenirani. V bodoče mora biti tudi prostor za občinstvo odkaz^n. Gledalci so bili to pot v progi, ovirali drug drugemu razgled, zlasti pa je mladina, ki je begala sem in tja, tudi po progi, otež-kočila delo sodnikom in onemogočila, da bi isti zasledo-
Opomba: Omeniti bi pri tem bilo, da podatki oskrbnikov državnih žrel cev in posestnikov licenciranih žrebcev glede pasme zaskočenih kobil niso točni, in je velik del kot mrzlOKrvnih navedenih, izrazito toploKrvne pasme.
Selo pri Ljubljani, 31. oktobra 1920.
Ravnihar,
podpolkovnik.
vali posamezne tekmovalce, ter točno presojali njih konje*
V celoti pa smemo biti s tem početkom zadovoljni, ker je bila tekma v naglici prirejena in upamo, da bo prihodnja Sentierneiska dirka že pokazala smotreno delo ! dirkalnega kluba, ki se je ob tej p;iliki ustanovil
Rezultati so bili .sledeči: 1. Šentjernejska dirka — enovprežna — za konje, v/rejene v krškem in novomeškem okraju, daljava noow. Priglašenih je bilo 15 tekmovalcev. Prvi: Lužar Franc je prevozil omenjeno daljavo v
3	min. 10 sek., dobil je častno darilo in 800 K; drugi: Jerele Franc v 3 min. 12 sek. — 500 K; trerji Završek Franc v 3 min. 16 sek. — 300 K; četrti: Furar Ignac v 3 min. 17 sek. — 200 K. 2. Novomeška dirka — enovprežna — za vse konje ki so last kmetov — daljava 1200 m. Priglašenih je bilo 21 tekmovalcev. Prvi: Bobič Franc je prevozil v 3 min. 2 sek. — dobil častno darilo in 600 K; drugi: Springer Anton v 3 min. 16 sek
—	400 K; tretji: Bon Vinko, 3 min. 20 sek. -^200 K.
3.	Krška dirka — dvovprežna za — konje, vzrejene v krškem in novomeškem okraju — daljava 1800 m Priglašenih 6 tekmovalcev. Pivi: Bobič — v 4 min. 35 sek., dobil častno darilo in 800 K; drugi: Bučar Marija v
4	min. 35 sek. — 500 K; tretji: Stritar — 300 K.
4.	škocjanska dirka — dvovprežna — za vse konje, ki so last kmetov, daljava 1800 m — priglašen.h 5 tekmovalcev. Prvi: Bon Vinko 4 min. 4 5 sek. — častno darilo in 600 K; drugi; M-ncin Ignac — 5 min. 2 sek. — 300 K; tretji: Čampa Franc — 5 min u sek. — 200 K.
5.	Slovenska jahalna dika: za konje, ki so last kmetov, daljava 1680 m. Priglašenih je bilo 17 tekmovalcev. Prvijepreiezdilomenj.no daljavo v 2 min. 30 sek. Blažič Franc d- »bil častno darilo in 800 K; drugi: Recelj Ivan
—	2 min. 31 sek. — 500 K ; Ban — 2 min. 46 sek. — 300 K; četrti: Zbilj — 2 mm 47 sek. 200 K.
Nedeljske prireditve so se udeležili le domači ko-njerejci z domačimi konji in tako naj ostane tudi v bodoče, da bodo Sentjtrnejske dirke, prave konjerejske, dirke, ki naj delujejo v prid in povzdigo konjereje.
S smotrenim in-vztrajnim vežbanjem in pri javnih preizkušnjah pri d rkah bodo konjerejci svoj konjski material utrdili, na drugi s;ram spoznavali glede bi^trosti in vztrajnosti, ter pripomogli, da bo zaslovelo naše dolenjsko pleme tudi na tujem trgu, česar do sedaj ni bilo.
Novous'anovljenemu društvu pod marljivim predsedstvom g. Brulca iz St. Jerne|a želimo veliko uspeha. Šl.
Vpis v matično knjigro za dirkače (traberje). Jugoslovanska centrala za dirkače (traberje) v Zagrebu je v svoji zadnji seji, ki se e vršila 4. oktobra t. 1., zaprosila gosp. podpredsednika centrale pl. Lippitta iz Tur-niša, pošta Ptuj, da prevzame do nadaljnega urejevanje novih matičnih knjig za dirkače. Vzrejevalci dirkačev se pozivljejo, da nemudoma vpošljejo skočne liste žrebet dirkačev, povrženih v letih 1919. in 1920., opremljene s potrdilom občine, z dnevom rojstva in popisa istih, na kar se posameznikom dostavijo izkazila žrebet (20 K vsak komad).
■JCmtovalec« izkaja 15. in zadnji dan v mesecu ter stane 16 K m teto. Posamezna številka stane 80 v. Udj« Kmetijske družbe za Slovenijo dohivajo list brezplačno.
Imerafl (Oznanila) se zaračunjajo po nastopnik cenah: Inserat na vsi strani 800 K, na 'h strairi 300 K, na 1» strani 150 K, na >/. strani 100 K, na In strani 50 K in M ■festraaiSB K. Vsaka keseda v .Malih naznanilih" stane 40 vi*, najmanj pa skupaj I K.
Urejuje tež. Rado Lah; založba Kmetijske družbe za Slovenijo, tisk J. Blasnika naslednikov.
Vso pisma, naročila in reklamacije je pošiljati Kmetijski družbi ca Slovcate v Ljubljani, Turjaški trg štev. 3. — Ponatisi k •Kmetovalca« g« dovoljeni le tedaj, če se navede vir.
Si 21. Ljubljana, 15. novembra 1920. Letnik XXXVII.
JVlata naznanila.
Za vsako besedo le naprej plačati 40 vinarjevv, denarju ali znamkah najmanj pa skupaj K 8-— sicer se naznanila ne objavijo. Upravništvo ne prevzame posredovanja.
Najboljše apno
Ima vedno naprodaj apne-nica J. Taufer, Zagorje ob 50
Ullndba bamnn sekane iz najboljše bele, ostre ulIlnSHB nalHUB, skale, trde in srednje od 40
do 100 cm široke, po naročili« tudi večje, izdelujem zopet in prodajam po najnižjih cenah s pismeno
farancijo. Leskovšek Anton,posestnik in kamnosek, v. Jurij ob južni železnici pri Celju.	60
Cepljene vinske trte
renino, v zeleno - cepljene ključe, vinske in namizne vrste. Necepljene Ameriške korenike za cepljenje v suho, Štupfer - korenike, ki se nasadijo v vinogradu za zeleno - cepljenje, ključe Ameriških trt, priporoča Janez Sarič, vinarski fn sadjarski strokovnjak, Beočim. (Sriem)_338
Bannn cfnani kakorfirnež.lak, terpentln ,vse nCfilib alvnri, vrste barve, šipe, kit, klajno apno, lanene tropine in razno železje, lemeže, ko-Ičsne šine ima vedno v zalogi tvrdka Anton Kra-vanja, Begunje p. Cerknici._360_
Kmetijska družba za Slovenijo rabi za nakupovanje modre galice v svrho priskrbovanja vinogradnikov s tem sredstvom proti peronospori nujno
nekaj milijonov kron
in je pripravljena vzeti do preklica od svojih udov zneske od
dvajsettisoc kron naprej
proti šestodstotnim obrestovanju za kratek rok treh do štirih mesecev proti navadni pobotnici-zadolžnici.
Udom je s tem dana prilika, da svoje prihranke varno in proti dosti višjim obrestim naložijo, kakor pri bankah aH hranilnicah. — Denar naj se nakaže po čekovnem uradu na družbin račun 10.712.
Položnice se dobe v družbeni pisarni na Turjaškem trgu štev. 3. Kmetijska družba za Slovenijo.
ISD mernikov ajdovih plev 'ZT. "oC
Cunder, Stožice št. 1, p. Ježica.
370
Prodam pocinjen kotei
za iganjekuho
........ r-___,... ...... drži 43 litrov bil
jt trikrat rabljen, kompletne cevi in hladilnik, cena po dogovoru, juri) Grizold, pošta Muta. 377
Strugarska in stroina ključavničarska delavnica
Ambrož - Grošičar
Ljubljana
Trnovski pristan štev. 32. Naznanjava slav. občinstvu, da sva otvorila strojno delaviico ter vzameva v popravilo vsakovrstne kmetijske stroje in orodje, kakor tudi mlinske turbine, popravila dalje sesalke vseh vrst, stroje za opeko, motorje itd. in sicer vsa v to stroko spadajoča dela in se zavezujeva za hitro točno in solidno postrežbo.
Mlečnih vrčov ali roček ^ir^
novih ali dobro ohranjenih rabljenih Podružnica kmetijske erutbe za Slovenijo, Novacerkev pri Celju. ___371
Suhe gobe, laneno seme, |
blimnn >» vse druge deželne | HIMNO, pridelke kupuje trgo- : vina s semeni Sever & Komp. \ Ljubljana, Wolfova ulica 12. 290 |
..Portland - cement", £
A. Sušnik, železnina, Ljubljana._372
Izgubil se je ženski pjed (plaid) poti
iz Loke do Medvod. Pled je sivo-rujavkast gladek s par lisami. Odda naj ga pošteni najditelj proti tfagradi pri Marijanci Snoj, Tacen štev. 30 pri St. Vidu, Vižmarje.	373
Radvinske kokoši
odda po 40 do 50 kron komad Perutninarsko 374
društvo v Radvinsh pri Mariboru.
stara dve in pol leti visoka j, 165 cm v pas 180cm odlikovana mrzloitrvnega plemena pripravna za vsako vožnjo. Cena po dogovoru, izve se v hotelu „Markeš" v Boh. Bistrici, Gorenjsko.	375
Oskrbnik se išče na Gorenjskem z večletno
prakso ne starejši od 40 let, neoženjen, zmožen slovenščine in nemščine v govoru in pisavi. Prepisi spričeval se naj priložijo prošnji. Ponudbe se naj pošljejo na upravništvo .Kmetovalca" pod naslovom .Oskrbnik".	376
...Ji odbiralnik Wv*WŽ,eBiS?!2o&
zrnja, popolnoma nov, proda tvrdka A. & R. Ježek, Maribor, Aleksandrova 51._378
n..«: za kune, lisice, jazbece, vidre i. t. d. pro-rsall daja Peter Strel v Mokronogu. Isti kupi dobro ohranjen stroj za mlenje kosti.__
Na nnnrlai al* v zamenjavo za dobro novo 110 |il11 UDJ vino imam stroj za sejanje :ia 9 vrst, vprežen z 1 konjem, in 3 železne brane. Jožef Mule, Ruše._3T_
V obrazu? V celem telesu?' Vaše mišice in živci Vam odpovedujejo? Poizkusite pravi Fellerjev Elza-fluid! Bodete se čud Ji < 6 dvojnatih ali 2 veliki špecijalni steklenici 42 K. Državna trošarina posebej.
Ali trpite na počasni prebavi? Nbem~
apetitn? Zaprtju? Proti temu pomagajo prave Fellerjeve Elza-krogljice! 6 škatljic 18 K. Prava želodec okrepčujoča švedska tinktura 1 steklenica 20 K. Omot in poštnina posebej, a najceneje.. Eugen V. Feller, Stubica donja, Elsatrg br. 333 Hrvatska.	10,'a
Imate bolečine?
Ilustrovan gospodarski list
Uradno glasilo
Kmetijske družbe za Slovenijo.
Bochmann
pa Dunaju
priporoča vsake vrste kletarskih strojev n. pr. sesalke, stiskalnice, čistilnike, stroje za ekstrakcijo, čepovlake
za sode itd. — Zastopnik:
Fran Rudi, Maribor
Vila „Alwies".
Charles Princ
LJubljanaj .Turjaški trgi 1.
Manufakturno blago
I na debelo!
Vinometrc »Bernadot« knkr vtm bombaž In prašek — Epom Francosko žeiatino — Lleovo cglj/ Marmornat prašek — Mc<Sr» ga llco — Natrijev bisulfit — iUbi' cr.ehur — Š!?sn«k©	—fanta
Žveplo v prahti — Limono v o kit Hoo — Vintsk« kislino — Sadit bicarhono — Stmra preste "ea»V8 itd. ima v iiaiogf po uajnižj? cen
Brogcrija iMTOH RAK
LJabljs«a Židovska Miiee t.


| Umetna gnojilo |
S kalijeva sol. kostna moka *
kalijeva sol, kostna moka, £ kostni superfosfat t. d. % | dobavija iiaikulantneje ^ J
| Vinko Vabšč t
l ŽALEC^Sfovenija.
? ■ - ♦
l Zahtevajte ponudbe na »a- ♦ J gonshe, polvagonske in £
manjša množine!	*
♦ - +
Hshar vsake leto .M^lftai
priporočljivih vrst in jameeno le na amerikanskih podlagah in križankah cepljenih trt, dobro zaraščenih in vkoreniuje»ih Ne z»m»dite (ih naročiti, ker bedo spomladi gotovo zmanjkale, pri I. Štajerski trtorejski zadrugi, pošta Juršinci p,-i Ptuju.
kmečke mline
od najmanjšega do največjega: za roko, vodno in motorno
moč.
Milni so opremljeni s presejal-niki in kamni, kojlh ni treba nikoli kiepati, za
kar jamčim. Ti mlini meljejo vsako žito ter na-pravljajo lepo in okusno moko za kuho in pecivo pri samo enkratnem nasipu. Razpošiljam razne vrste mlln-etce kamne in druge potrebščine za mline ter poljedelske stroje«
Josip Cretnilc
stavbenik mlinov v Sv. Jurju ob Južni železnici.
S tehničnimi in praktičnimi nasveti vsakomur na razpolago.
Najstarejša hranilnica v Sloveniji,
KRANJSKA. HRANILNICA imm
ustanovljena leta 1820
sprejema hranilne vloge proti
3 •/,
obrestcvaaju in dovoljuje hipotečna posott« pc
4 V/o
S hranilnico sta zvetaaa Kreditno društvo io starostna hranilnica za posle ln delavce
Hranilnica jc sirotinskovarna In lo nadzoruje deželna vlada za Slovenijo.
Rezervni zakladi znašajo približno
S milijonov kron.
Čisti dobiček je, v kolikor se ne poraoi z* okrepitev rezervnih zakladov, po pravilih dolečee v pospeševanje občekoristnih naprav in ped'c ti) na Kranjskem.	(3*)
Za te svrfce se je doslej darovalo b,698.Ctl kron.
Pismene poSiljatv® je nasloviti na Kranjsko hranilnico v Ljubljani, Knafljeva -jiiea štev. 9.
Kočevska posojilnica v Kočevju
rcglstr. zadruga z neomejeno zavezo v likvidaciji vabi na svoj
konečni občni zbor
ki sc bo vršil
v nedeljo, dne 21. novembra 19?0 ob 11. uri dopoldne v pisarni gospoda drja. ŠTEFAN RAJHA v Kočevju
s sledečim sporedom:
1.	Poročilo o končani likvidaciji in odobrenje ko-uečnega računa;
2.	Sklepanje o Izbrisu zadruge iz zadružn. registra;
3.	Določitev hranilca poslovnih knjig;
4.	Slučajnosti.
KOČEVJE, dne 12. novembra 1920.
Likvidacijski odbor.
Opomba. V slučaju nesklerčnosti prvega se vrši pol ure pozneje na istem mestu s prvotnim sporedom drugi obSni zbor, ki sklepa pri vsakem št.vilu navzočih.
Schngifkr 4 Ifaroošck
: trgovina z žeieznino in poljedelskimi stroji :
Dunajska o. 16 LJuliljai^a Dunajska c. 16
ima zopet veliko zalogo poljedelskih
strojev kakor: sadne mline, preše za sadje in grozdje, mlatilnice, slamoreznice, gepeljne, repo-- reznice i. t d.-
Kmetijska družba za Slovenijo lius
es sv,c(|e ude v zalogi sledeče kmetijske potrebščine:
Apneni dušik po K 400.,— sto kg
B-osna pasta po K 14— za kg v sodih po 50 in 100 kg.
Koctni »upcrfostat po K 320— sto hg.
Lopate, komad po K35 "—.
Mlečne cevi iz kosti štev. 4561 po K 140.
Modra galica po K 24'—kg. Cena velja gl. razglasa le za ckupna naročili ia do 30 novemkra.
Motike, komad po K 25'—.
Rafija, majunga extrissiqia, priporoča diužba vinogradnikom v pravočasni nakup za ceno po K 45'— kg. To blago je že tuiaj, vendar pa je razpoložljiva množina •le majhna in spomladi bo bržda zopet hudo pomanjkanje, Ta rafija je res tako prvovrstna, da nadkriljuje za najmanj za»5.0 odstotkov vse, kar se nam je doslej ponujalo. Podružnicam v vinorodnih krajih bi priporočali ngUup oiiginalnega omota, ki tehta okoli IOO kilogramov in ki naj bifga v s.ojem okolišu udom na drobno razdelili.
Razklcjena kostna moka 30—33 % fosforove kisline v vrečah po 100 kg z vrečami vred K 300 —
Škropilnice. Naša družba je prejela iz Italije bakrene trtne škropilnice sistema Vermorel. Komad stane 950 kron Vinogradniki naj škropilnice brez odloga naročje, ker je zaloga le majhna.
Surova kostna moka po K 20 o- — z a sto kg.
Tobačni izvleček v posodah po 50 kg 440 K za posodo. V manjših množinah te6a sredstva družba ne oddaja, vsled česar naj udie ootom pnd.užjuc skupni naročajo.
Vile, komad po K 30-— in K 35'—. Vinometri po K 50'— za komad. Vreče. Pri pošiljatvah vreč je na spremuici natančno navesti zakaj so vreče ali če jih dotičn<k vrač«,
Zdrobova moka, (Brechermehl 20% fosfjrove kisline 5 °/0 dušika K 260 za sto kg.
Zeležninske potrebščine. Opozarjamo, ude da smo pravkar prejeli iz jeklarne v Ravneh nekaj, železnega orodja. Izdelki so vseskozi jako močne, dobre kakovosti, in jih družba oddaja udom viekakor ceneje, nego si j h morejo drugod nabaviti. Vile z tremi rogljami so po 30, z štirimi rogljami po 35 kron, motike po 25 kron in lopate po 35 kron komid. Ker je zaloga le m*jhna, naj udje takoj naročijo.
ŽveplaIntki. Družba je prejela iz Italije ročne žveplalnike Komad stane 250 kron
žveplenokislo glino name^to galuna, k<jt dodatek galičnemu škropivu, ima kmetijska družba v zJopi, ter jo oddaja 2 K 40 h kilogram. Izkušnje so so pokazalr, aa lehko brez š*,ode za učinkovitost pr mešamo ga ici polovic,; šrepljenokisle gline in si pa ta način prihranimo polovico galice Mesto treh ali dveh kil vzamemo na sto btrov vode le poldrugo ali eno kilo galice in ravnotolko gline, apna pa kakor navadno, u>pfh bo sigurno popolnoma isti, kakor ob polni množini gahce. Zve^ienokislo glino je treba pr; družbi takoj naročiti.
Žveplo (žvepelne ploščice) na juti za žveplanje sodov, najboljše, br»z arzena po 24 kron kilo.
Žveplo, F1 »ris^ella, dvoj, raf. po O 12'— kg.
Kalijeva sa! 43 8°/0 bo te dni dospela ln sprejema Kmetijska družba za Slovenijo že sedaj prijave. Opozarjamo ude, naj si to važno gnojilo pravočasno zasigurajo. .
UjS To*
Tovarna strojev in livarna železa in kovin
K J
JVlajpitooa?,
Aleksandrova cesta 51
ima na skladu bogato zalogo strojev in orodja za obdelavanje zemlje, se jalnih in kosilnih strojev, poganjalnih strojev, mlatilnic, čistilnic, strojev in pristrojev za pripravljanje živinske krme, grozdnih in sadnih mlinov, grozdnih in sadnih preš, sesalk, črpal, okrožnih žag.
Bsnzinovi motorji in motorji na sesalni plin. (79,
Popolne opreme opekarn, ša motnih tovarn in tovarn za
cement, mlinov i« žag, Valcove stolice za zdrob in ploho mletje. — Transmisije.
Sprejema kmetijske stroje v popravilo.
Kupujem
vedno in v vsaki množini po najvišjih senati:
Brlnjevo olje, suhe gobe, fižol in druge deželne pridelke.
Nsj.cti.rti najnižje:
Kavo, olje, riž. sveče, moko, vžigalice, pravo slivovko ter razno drugo blago.	(W)
M. RANT,
Kranj,
Ivan Kamatič
prodajalec strojev -v Ljubljani,
N Gradišče St. t).
Ima več vrst malo rabljenih in dobro popravljenih
slamoreznic
izvrstne za vitelj, motorni ali ročni pogon, in tudi nekaj gepeljnov ter prvovrstnih brzopas ilni -kov (Welsia, Tita-nia) s pocinkanimi parnimi sodi vseh velikosti. (12)
Csn& po dogovoru.
Morebitn' u.oniki naj se zgltsijo tri zadrugi :
: Zadruga s za vitovče-
vanje lesa aa Cešnjici
v likvidaciji.
(96)
Nekaj za lTa.s!	
Racionelno negovanje lepote. Hočete li obraz in roke racionelno negovati, pege, mozolce odpraviti, grobo hrapavo kožo mladostno in prožno napravi, uporabljajte Fellerjevo pravo Elza-obrazno in kožo-obvaru-Jočo pomado 1 veliki porcelanski lonček 15"— K. Elsa toaletne umivalne pastilje 1 škatljica 10-50 K. Pomada za ustnice 2— in 4'— K.	Prvovrstno naravno negovanje las. Rast las napreduje, kožo na glavi krepča, plešo in prerano osiveost preprečuje Fellerjeva prava Tannokinspomada za rast las, 1 veliki porcelanski lonček 15'- K. Močno katranovo milo za glavo 14-— K. Orgska pomada za brke po 6 — in 8 K. Neškodljiva olja za lase, orehovo olje mala stekleniea 6 — K, velika 30'— K. Shampoon za umivanje las 4-— K.
Ideal vseh mil je Fellerjevo Elsa lilijno mlečno milo 19'— K. Tekoče lilijno mleko P-— in 15' K. Najfinejši Qlycerin 6 — in 30' K. Vaselin po 3"—, 7 in 12- - K. Neškodljivi puder za obraz v vrečicah po 5- - K. Barvilo rdeče za obraz 10 pismov 20 K.	
	Najmočnejše francosko žganje Najčlšča pred vojna roba, manjša steklenica 15'— K, velika 35 — K. Elsa Kolonska voda v steklenicah 7-— in 35'— K.
Puder gospe, katera se v to razume je pravi dr. Kluger-jevi Hega-puder, bel, rosa, velike elegantne škatlje 24"— K.	Proti potenju telesa deluje 'zanesljivo Fellerjev Elsa sipalni prašek 1 škatljica 10 50 K.
Kurje očesa bradavice, trdo kožo, odpravljajo brzo in temeljito Felleriev turistovski obliž .Elsa« v škatijah po 5-— K in 7-50 K in Fellerleva turistovska tinktura steklenica 10 — K.	Kaj je „Elsa Fiuid", to zna vsak! 6 dvoinstih ali 2 specijalne steklenice 42'- K.
	Za usta in zobe! Hega zobni prašek s kisikom, 1 škatljica 20'— K. Dr. Heider-jev zobni prašek 1 škatlja 6'— K. Elsa voda za usta 30'— K, zobne krtačice od 20 — K naprei.
Fini parfemi francoski, originalne steklenice 40'- K; na tehtnico od 20-— K naprej. Sachet (ovitek dišečega praška za perilo) 8- K	
	Proti mrčesom kakor muhe, bolhe, stenice, ruši, zanesljivo in temeljito deluje Elsa mrčesni prah, velika škatlja 15"— K. Tinktura zoper stenice 30'— K. Naphtalin od 2 — K naprej.
Kar se vsaki dan potrebuje? Angleški obliž 2" - K. Ly3cform 30 —K. Popolni Irrigator najboljši 150 — K. Pravi Lysol 30 K. Kafra 3 — K. Kafrne krogljice5--K. Arnika 6 — K in 30'— K. Po smrekovem gozdu dišeči parfem za sobe 35'- K. Konjak 30 — K. Malinov sok 30'— K. Kina železno vino 30'— K. Esenc za rum 7-- in 35"— K. Kineški čaj na tehtnico od 3'— K naprei.	
	Miši in podgane 1 Mišji strup 8-- Strup zoper podgane 8-— K in 10 - K.
	Omot in poštnina . se računa posebno, toda najceneje. Čim več se na enkrat naroči, tem manj draže stroški to robo.
Pri vprašanjih naj se prllože poštne znamke za odgovor.	
Naročila se adresirajo na: EUGEN Y. FELLER, lekarna, Stubica Donja, ELSA TRG br. 333. — Hrvatska.	
	
Naznanjam, da
sem pričel v Kranju
elektro-inStala-cijsko obrt.
Prevzamem inštalacije in montaže elek-traren, posameznih vasi, mlinov, žsg, hiš za razsvetljavo ter gonilno moč Dobavljam in prevzamem v popravilo dynamo-stroje, motorje, električne peči, likalnike itd. Trgovina v hiši gosp. Rebolja.
Jos. Gabrovšek
Kranj, Glavni trg 178/11.
Vinogradniki!
Kateri potrebujete cepljene trte na suho. Trte so sledečih vrst na podlago Salonis i6/,6 cepljene, Ge-wirztraminer, Veliki, rizling; Frank!nja. Na Rip. portalis cepljena, Tronta in še ngkaj belo mešanih vrst. Cena po do- . govoru.
Franc Raušl
posestnik - trtnar na Kukavi, pošta Juršinci p. Ptuju.
oooooooooaoo oo
^ Pripoznano najboljše q
mlinske kamne
d o o o o o o o
aoooo
kakor tudi kamne za ročne mline (žrmlje) in viteljne v vsaki velikosti izdeluje in razpošilja
Fi anc Zdolšek
posestnik in Izdelovateli mlinskih kamnov
vas Podgorje 15, p. Št. Jurij ob juž. žel.
Cene zmerne! Točna postrežba! O o<
C
0
0 0 o o o o
ZADRUZNA
GOSPODARSKA BANKA
===== v Ljubljani =====
posluje začasno y prostorih Zadružne zveze, ===== Dunajska c. 38./I.	=
Daje trgovske kredite, eskomptira menice, lom= bardira vrednostne papirje, kupuje in prodaja tuje valute in devize, sprejema vloge v tekočem računu in na vložne knjižice ter preskrbuje vse bančne in borzne transakcije pod najugodnejšimi pogoji.
| Primešaj krmi Mastin 11
V zmislu odloka deželne vlade za Kranjsko v Ljubljani z dne 18. julija 1899., št. 10.595, ki mi ga je mestni magistrat ljublj. izporočil dne 28. Julija 1899., št. 25.255, smejo dietlčno sredstvo Mastin, redilni prašek za prašiče in za vsako živino, lekarnarji, trgovci, drogisti in kramarji prosto |
prodajati. Mastin je kot prosti obrtni predmet oglasen. V Ljubljani, dne 3. avgusta 1900., mag. opr. št. 28.261.
Ako se Mastin pri Vas v lekarnah In trgovinah ne dobi, potem ga naročite po pošti. 5 zavojev Mastina K 50 poštnine prosto na dom.	(55)
Mazilo zoper garje (naftomaz'lo) umit pri ljudeh garjt, i.-a|, srbečico, kožne bolezni, Izpuščaje. Pri živini uniil garje. 1 lonček po poitl , K 15 -.
Lekarna Trnk6czy
Ljubljana, Slovenija. Zraven rotovža.
G
Kmetska posojilnica
■ ■	— I——15—— reftatovan« iadro«a z n*om«|«no uvuo
ljubljanske okolice a v ljubljani a
t lastnem zadružnem doma na Dunajski cesti štev. 18.
Obrestuje hranilne vloge po 3°|0	(2)
fern vsakega odbitka rentnegt davka, katerega plačale posojilnic* sama sa vložnik«.
Sprejem* tudi vloge v tekočem račun* v mvemi s čekovnim prometom ter jih obrestuje »d dne vloge do dne dviga.
Stanj« hranilnih vlog ud 48)000.000 kron. Stanj« rcicrvnlh takluliv 1,100.000 krma.
Gospodarska zveza
v Ljubljani
Dunajska eesta — Bavarski dvor.
Velika zaloga vsakovrstnih poljedelskih strojev (3>
iz najslovitejftih tovarn.
Zastopstvo za parne kotle znanih tvorile ,Welsla'>