LETO V. 7 julij 1979 glasilo szdl občine logatec gaške Lo. NOVICE Poravnalni sveti — podružbljanje sodstva Poravnalni svet je samoupravno sodišče, ki opravlja sodno funkcijo v mejah svoje pristojnosti, določene z zakonom o samoupravnih sodiščih (Uradni list SRS - 10/77). Medtem ko so redna sodišča državni organi, so samoupravna sodišča družbeni-organi. Ustanavljajo jih delovni ljudje in občani v vsaki KS, delavci v temeljnih organizacijah združenega dela, v delovnih skupnostih in v drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih. V njih prav tako sodijo kot sodniki delovni ljudje in občani, ki jih za določen čas volijo delovni ljudje in občani neposredno ali preko delegatov v organih upravljanja. Ker imajo samoupravna sodišča po novem zakonu pomembno vlogo v sodnem postopku, ki pa je občani še ne poznajo dovolj, smo zaprosili za kratko informacijo o vlogi poravnalnih svetov vodjo Temeljnega sodišča v Ljubljani, enota Vrhnika, tov. ANTONA PLUTA. Resno delo — temelj uspeha V okviru akcije ,,Nič nas ne sme presenetiti" je tudi OŠ „8 talcev" izvedla v prejšnjem mesecu večdnevno akcijo (trajala je 4 dni), katere cilj je bil preveriti elemente Obrambnega načrta šole. Podobne vaje so imeli sicer že v preteklih letih, vendar so bile bolj manifesta-tivnega značaja; tokrat pa so izvedli totalno vajo, ki je aktivirala vse učence in delavce šole. Pokazalo se je, da lahko le vsesplošna .aja prikaže realno pripravljenost struktur šole v primeru izjemnih situacij. Vaja je potekala po naslednjem načrtu: Prvi dan je vodja CZ inštru-iral pionirje gasilce in jih seznanil z alarmnimi napravami in z aparati za gašenje, delavce šole pa je seznanil z dogovorjenim umikom iz šole v primeru nesreče. Drugi dan so izvedli improviziran požar v tehnični delavnici. V ta namen so aktivirali vse člane CZ in pionirje gasilce. Naloga je bila čim hitrejši umik iz sole, kar jim je tudi uspelo v zelo kratkem času. Popoldne so sklicali vse kurirje, ki so napisali mobilizacijske pozive za vse delavce šole. Mobilizacija je bila naslednji dan °o 6.30. Tokrat SO preverjali 3. stopnjo obr abnega načrta dekoncentracija oddclkvo kar pomeni, da vstop v šolo ni več varen in dovoljen (vojna nevarnost, zračni napad it.). Učenci so zato ostali v matičnih šolah, pouk pa je potekal Po prilagojenem programu. V tem Primeru gredo učitelji v matične Solc, ki dobijo status popolnih osemletk. Učenci so tudi poskrbeli za zavarovanje šolskega prostora, seveda v okviru svojih zmožnosti, saj W v realni situaciji to opravili zadolženi organi KS. Pri samem pouku Pa je bil poudarek na domoljubni vzgoji mladine. Naj ob tej priliki opozorimo, da lokacije prostorov, kjer naj bi ob takih prilikah potekal P°uk, ne ustrezajo. S tem se strinjajo tudi vsi delavci šole, zato bo potrebno skupaj s KS določiti ustreznejše lokacije za disperzijo oddelkov. Sicer pa je vaja v celoti odlično uspela, saj je pokazala izredno pripravljenost vseh delavcev šole in učencev. V prihodnje bo potrebno le večje povezovanje s KS in s celotno DPS. Po vsaki vaji je sledila analiza, s katero so proučili pomanjkljivosti, ki jih bodo morali v prihodnje odpraviti, obenem pa so tudi že do- ločili orientacijski program za prihodnjo vajo. Vajo je spremljalo tudi več opazovalcev. To so bili vsi tisti telavci šole, ki so po civilni in vojaški dolžnosti razporejeni drugam in zato na sami vaji niso sodelovali. Vsi pa so si bili edini, da je vajaodlično uspela in da je lahko za vzgled vsem. D.T. VEMO. DA PORAVNALNI SVET NE MORE ODLOČATI V VSEH SPORIH. V ČEM JE TOREJ GLAVNA VLOGA PORAVNALNIH SVETOV? Čeprav je poravnalni svet samoupravno sodišče, ni njegova osnovna naloga soditi in odločati v sporu med strankama, ampak sprtima strankama pomagati, da se poravnata. Sprti stranki se namreč sami težko sestaneta, da bi se o sporu v miru pogovorili, ga razčistili in se poravnali. Lažje je to storiti tretjemu in prav to je vloga poravnalnega sveta. Ta si mora vedno in vztrajno prizadevati, da se stranki pred njim pogovorita in če je le možno tudi na ta način uredita medsebojne odnose. Upoštevati je namreč treba, da je vsaka poravnava boljša od najboljše sodbe, seveda, če je sklenjena prostovoljno in z aktivno udeležbo strank. V KATERIH PRIMERIH PA LAHKO PORAVNALNI SVET VENDAR ODLOČI O SPORU? Poravnalni svet lahko v izjemnih primerih tudi odloči oz. razsodi o sporu. To lahko stori le takrat, koje (Dalje na 2. strani) Kakšen je dejanski uspeh ? Osnovno šolo 8. talcev je obiskovalo v preteklem šolskem letu 675 učencev, od tega na nižji stopnji 296, na višji pa 379 učencev. Dosežen uspeh je res zavidanja vreden, saj je šolo uspešno končalo 99,3 % učencev, kar pomeni, da jih le pet ni izdelalo. Od listih, ki so uspešno končali je 138 odličnjakov, 205 pravdobrih, 226 dobrih in 86 zadostnih, medtem ko je bil uspeh na podružničnih šolah 100%. Uspeh je torej res idealen, vendar moramo povdariti, da je k takemu uspehu pripomoglo intenzivno individualno delo z učenci in nuđenje dopolnilne Počitniško tihožitje (Foto: Zdenko Leskovec) pomoči. Dopolnili pouk za učence s slabšimi ocenami bodo tako organizirali 20. 8. Tak pristop je seveda pozitiven, ima pa tudi negativno stran v tem, da včasih vzpodbuja ,/abušante". Nekateri učenci namreč to izkoriščajo, se sami ne trudijo in s tem ne pridobijo delovnih navad. To se potem pozna v srednji šoli, saj analiza uspešnosti naših učencev v srednji šoli potrjuje, da so uspešni tisti učenci, ki so bili tudi v osnovni šoli marljivi, neuspešni pa tisti, ki se v osnovni šob niso naučili samostojnega dela. Zato moramo pri analizi uspeha vedno pomisliti tudi na to, koliko smo uspeli pri učencu vzbuditi ljubezen do predmeta, do učenja sploh in koliko smo ga naučili samostojno misliti. Na zaključni proslavi, ki je bila 25 6., so dobili najuspešnejši učenci pohvale in primerna priznanja. V prostorih šole so organizirah razstavo likovnih in tehničnih izdelkov ter izdelkov krožka za ročna dela. Podrobnejšo analizo uspeha je že abravnaval učiteljski zbor, bo pa podana tudi na svetu staršev in svetu Sole. D. T. 2. STRAN JULIJ 1979 LOGAŠKE NOVICE Usposabljanje v ZRVS Večna tema Mednarodna politična situacija vsekakor ni rožnata, zato tudi vse večja prizadevanja za usposabljanje vseh elementov našega obrambnega sistema niso naključna. V delu ZRVS v preteklih dveh letih pa smo občutili precej pomanjkljivosti na račun intenzivnosti in nesistematičnosti usposabljanja. Letos poteka usposabljanje RVS po usklajenem programu, ki zajema politični in vojaško-strokovni del. Do sedaj smo v Logatcu opravili že polovico letošnjega programa, analiza konec leta pa bo pokazala vse prednosti in pomanjkljivosti. Vsekakor je v novem sistemu usposabljanja precej novosti. Občinska organizacija ZRVS se vse bolj umika in prepušča krajevnim organizacijam velik del programa, da ga same izvajajo. Po doseženih rezultatih sodeč so člani zelo uspešni, k čemur je vsekakor pripomogla tudi strokovna literatura, predvsem Naša obramba. Tudi resnost pri pouku je na dobrem nivoju, saj se starešine udeležujejo priprav skoraj polnoštevilno. Proti tistim posameznikom, ki se ne zavedajo dovolj svojih dolžnosti, bo potrebno sprožiti postopek, vendar je teh zelo malo. ZRVS se je letos v Logatcu vključila v akcijo 30-lct obrambne vzgoje mladine, z akcijo NNP, vestnejc kot doslej pa je začela skrbeti tudi za kadrovsko politiko. Nalog je torej veliko, vendar so rezultati sistematičnega dela že opazni. D. T. Poravnalni sveti — podružbljanje sodstva (Nadaljevanje s 1. strani) med strankama civilnopravni spor (vrnitev dolga, povračilo škode, vrnitev stvari, spor zaradi meja itd.), vendar morata stranki za tako razsodbo poravnalni svet izrecno pooblastiti, kar je razvidno iz zapisnika. Tak zapisnik morajo stranke, ki pooblaščajo poravnalni svet, seveda tudi podpisati. V nasprotnem primeru poravnalni svet ne sme razsoditi, ampak le poravnati. KAKŠNA JE VLOGA PORAVNALNEGA SVETA V TISTIH SPORIH, KI JIH NI PRISTOJEN DOKONČNO RAZSODITI? Poravnalni svet ne more razsoditi v kazenskih zadevah, čeprav so se stranke pred vložitvijo zasebne kazenske tožbe pri rednem sodišču obvezno obrnile za posredovanje na poravnalni svet. V kazenskih zadevah (kaznivo dejanje lahke telesne poškodbe', razžalitve, obrekovanja, žaljive obdolžitve. opravljanja, očitanja kaznivega dejanja z namenom zaničevanja itd.) poravnalni svet ne more strank spoznati za krive in jih obsoditi na kazen, ampak lahko stranke le poravnava tako, da ne bi prišlo do tožbe na rednem sodišču. Stranki se lahko poravnata tako, da tisti, ki je drugega žalil ali kako drugače prizadel njegovo osebnost, le-temu plača odškodnino, plača določen znesek v dobrodelne namene, se mu opraviči pred poravnalnim svetom ali prekliče trditev. Poravnave sklenjene pred poravnalnim svetom imajo enako moč kot poravnave pred rednim sodi ščem, vendar mora biti poravnava sklenjena tako, da se da izvršiti. Stranke se namreč s poravnavo ne smejo zavezati na izvršitev takega dejanja, ki je v nasprotju z moralnimi načeli ali prisilnimi predpisi (kar je prepovedano). ČEPRAV PORAVNALNI SVET NE MORE DOKONČNO RAZSODITI V VSEH SPORIH, PA SE MORAJO OBČANI VENDAR PREJ POSKUŠATI PORAVNATI PRED NJIM, PREDNO VLOŽIJO TOŽBO NA REDNO SODIŠČE. ALI JE TOREJ PORAVNALNI SVET OBVEZNA STOPNICA DO REDNEGA SODIŠČA? Poravnalni svet obvezno posreduje v sporih, ki jih določa zakon, posreduje v sporih po volji strank, po volji strank pa lahko tudi odloča oz. razsoja v sporih. Obvezno pa posreduje med strankami v kazenskih zadevah, ki sc začnejo na zasebno tožbo zaradi kaznivih dejanj zoper čast in dobro ime, v kaznivih dejanjih lahke telesne poškodbe, v civilnih zadevah pa v sporih manjše vrednosti. Med te spadajo: - spori, v katerih zahtevek denarne terjatve ne presega 1.000 din, - spori, v katerih se ne zahteva denarna terjatev, vendar je tožnik navedel, da je pripravljen namesto spolnitve določenega zahtevka sprejeti denarni znesek, ki ne presega 1.000 din. V nobenem primeru sc za spore majhne vrednosti ne štejejo spori o nepremičninah in spori zaradi posesti. Obveznega posredovanja tudi ni v sporih, ki nastanejo v zvezi z izvršilnim ali nepravilnim postopkom pred rednim sodiščem. Najpomembnejše je torej, da se občani v naštetih primerih najprej posvetujejo pred poravnalnim svetom, predno pride do obravnave pred rednim vodiščem. ALI JE ZA PORAVNAVO PRISTOJEN KATERIKOLI PORAVNALNI SVET? Ne! V postopku za posredovanje je pristojen poravnalni svet po prebivališču predlagatelja. Kadar sta stranki iz območja različnih KS, je lahko pristojen tudi poravnalni svet po prebivališču nasprotne stranke, _e se stranki drugače ne dogovorita. Gre torej za stalno prebivališče in ne začasno, ter da sta stranki iz iste občine. Zato je nujno, da poravnalni svet, ki meni, da ni pristojen poravnavati, takoj odstopi predlog krajevno pristojnemu poravnalnemu svetu. Naj povemo še to, da smo v Logatcu ustanovili poravnalne svete v vseh KS, zato naj se občani pravočasno obračajo na njihovo pomoč, da jih ne bi redna sodišča zavračala. D. T. Vedno znova opažamo bohotenjc skupnih služb in rastoče neskladje med družbenimi dejavnostmi in gospodarstvom. Statistika nam pove, da so konec lanskega leta delavci v industriji in rudarstvu zaslužili povprečno 5050 din, delavci v bankah, zavarovalnicah in SDK pa 7625 din. V času, ko intenzivno poudarjamo načelo svobodne menjave dela in nagrajevanja po delu, pa gresta ti dve področji združenega dela vsaka svojo pot. Interesne skupnosti diktirajo cene storitev, delavci sprejemajo programe brez zadostnih informacij, delavci bežijo iz gospodarstva v negospodarstvo itd. P rane Šetinc je bil v odgovoru na tako zastavljeno vprašanje energičen: ,.Ce ne bi šlo drugače, bomo morali zavreti rast zaposlovanja s predpisi, z zamrzitvijo osebnih dohodkov in še kako drugače. To velja tako za interesne skupnosti kakor tudi za banke in zavarovalništvo, kjer naraščajo dohodki hitreje kot bi smeli." (Naša obramba) Vprašanje, ki se nam zastavlja, je seveda naslednje: če vemo, da vse to početje ni v skladu z našimi cilji, zakaj ne ukrepamo takoj.' Zakaj prepuščamo tako pomembno podorčje našega razvoja stihiji? V nadaljevanju vam predstavljamo, kakšne so razlike in neskladnosti med tema dvema področjema združenega dela v Logatcu. Podatki so povzeti iz . aključnih računov. Iz analize zaključnih računov O/.l) gospodarstva in družbenih dejavnosti za leto 1978 so nekateri osnovni pokazatelji zelo pomembni, zato jih kljub temu, da je za nami že skoraj polovica letošnjega leta, obravnavamo in s tem še enkrat pokažemo na nekatere neskladnosti. V resoluciji SKS je jasno opredeljeno, da mora skupna in splošna poraba naraščati počasneje kot dohodek IOZD, zato v nadaljevanju prikazujemo, kakšna je dinamika rasti posameznih elementov gospodarjenja v letu 1978 v naši občini. Elementi: Celotni prihodek Porabljena sredstva Dohodek Razporejeni dohodek Čisti dohodek Popr. mcs. OD izplačan tli del. - v gospodarstvu 5.228 din — v negospodarstvu 6.232 din INDEKS za družb. dej. 129 143 125 125 I 25 I 16 INDEKS za gospodar. 127 132 1 I 7 I 20 I I 8 120 Iz tega pregleda je razvidno, da je dinamika rasti v družbenih dejavnostih veliko večja kot v gospodarstvu. Kast dohodka in celotnega prihodka družbenih dejavnosti je odvisna od dohodka in osebnih dohodkov v gospodarstvu, ker so le-ti osnova za obračun davkov in prispevkov. Značilno v delitvi čistega dohodka je, da družbene dejavnosti znatno premalo namenijo za sredstva rezerv in ta zboljšanje in razširitev materialne osnove tlela, medlem ko del za osebno in skupno porabo predstavlja kar 95,5 % razporejenega čistega dohodka, medtem ko v gospodarstvu le 8 1,2 %. Če pa to analiziramo še naprej ugotavljamo, da je delež, neto osebnih dohodkov v čistem dohodku v družbenih dejavnostih 58,1 % in je v primerjavi z letom 1977 višji za 23 %, v gospodarstvu pa je delež, neto osebnih dohodkov le 48 % in je v primerjavi z letom 1977 višji le za 16 "/„. Iz tega sledi, da se vedno bolj krepi zaposlovanje v družbenih dejavnostih, saj se je v letu 1978 število zaposlenih povečalo za 4 %, torej je njihov porast višji od rasti poprečnega števila zaposlenih v gospodarstvu. Osebni dohodki: Iz. podatkov SDK navajamo nekaj primerjav izplačanih poprečnih neto osebnih dohodkov v letu 1 977 in \ d gospodarstva višje za 35 % od DSSS KLI, (s katerimi se po izobrazbeni strukturi in delovnih nalogah lahko primerja). Če upoštevamo, kako se delavci v neposredni proizvodnji trudijo in borijo s težavami, da ustvarijo dohodek iz katerega se odvijajo prispevki za SlS-e ter tako tudi za njihove skupne službe, potem bi ne smelo prihajati do tako očitnih odstopanj. Pojasniti je treba, po kakšnih osnovah in smaoupravni poti se določa visina osebnih dohodkov, da so te razlike tako visoke. Poleg tega bi naj v to primerjavi) vključili še informacijo o poprečnih osebnih dohodkih v družbenopolitičnih organizacijah, kajti vsi živimo v tej družbenopolitični skupnosti in zato moramo analizirati vse in se primerjati z vsemi. leto leto indeks 1977 1978 5.395 6.231 1 16 5.381 6.182 115 5.738 6.543 1 14 4.989 6.063 122 4.631 6.167 1 33 5.162 6.004 116 5.685 6.952 122 6.668 8.613 129 4.336 5.228 120 4.691 5.258 1 12 3.949 4.562 116 4.339 4.897 113 — 5.774 _ 5.183 6.387 123 5.044 6.218 123 4.097 5.596 137 3.478 3.973 114 4.987 6.630 133 4.631 5.672 122 3.945 5.392 137 Plan investicijskih in vzdrževalnih del v krajevni skupnosti Tabor v letu 1979 1. Delovanje Krajevne skupnosti in njenih organov delegatskega in skupščinskega sistema Viri: proračun Skupščine občine Logatec Samoupravne interesne skupnosti SIS za osnovno izobraževanje SIS za Olroško varstvo SIS /.a socialno skrbstvo SIS za kulturo SIS za telesno kulturo SIS /a zdravstvo SIS za invalidsko pok. /avarov. SIS za zaposlovanje SIS /a komunalno in cest. področ. Kmetijsko zemljiš. skupnost 2. Vzdrževanje javne razsvetljave m plačilo tokovine podjetju ..Gradnik", ki je nosilec upravljanja navedenih naprav v KS ..Tabor" Vir: Komunalno cestna skupnost .V Vzdrževanje kategoriziranih in nekategoriziranih cest na območju KS ..Tabor" -brez zimske službe 10 km a din 13.000. Vir: Komunalno cestna skupnost iz prispevka od prodanega pogonskega goriva 4. Obnova cestišč - ulic v KS „Tabor" (Asfaltiranje) po detaljnem programu katerega sprejme KS po predhodni obravnavi z neposredno prizadetimi občani 2400 m2 a din 220 Viri: Prispevek občanov v višini 40% od vrednosti investicije — Komunalno cestna skupnost iz sredstev za investicije (prispevek od pogonskih goriv) 5. Obnova zgradbe Narodnega doma v KS „Tabor" - na podlagi grobe ocene Viri: Kulturna skupnost občine Logatec iz sredstev za investicije v letu 1979 in 1980 Sredstva najetega kredita pri Republiški Kulturni skupnosti — Sklad za izgradnjo in obnovo šol. in vzgojnov. objektov v višini predvidene vrednosti za novozgrajene prostore za kulturno dejavnost šole ter telovadnice za nižje razrede 96.000 15.000 2.500 2.000 1.500 500 500 2.500 1.500 1.000 1.000 2.000 15.000 I 11.000 70.000 130.000 130.000 528.000 211.200 316.800 528.000 2,000.000 600.000 300.000 500.000 - Skupnost KS iz sredstev združenih po Samoupravnem sporazumu z TOZD in DS za leto 1979 200.000 Sredstva občanov v KS „Tabor" in sredstva Krajevne skupnosti 400.000 2,000.000 6. Novogradnja kanalizacijskega voda v dolžini 150 m (Narodni dom Pokopališka c) Vin: lastna udeležba občanov (vloženo delo se obračuna v prispevku) Komunalno cestna skupnost iz komunal nega sklada in najetih kreditov 250.000 7. Obnova brvi preko potoka Logaščice Vir: Sredstva, ki so že izdvojena in vplačana na računu ..Gradnika" v letu 1978 za to obnovo 8. Ureditev brezin in čiščenje vodotoka Logaščice Vir: Sredstva Področne vodne skupnosti Ljubljanica Sava 9. Materializacija področja Ljudske obrambe, družbene samozaščite narodne zaščite ter civilne zaščite Vir: Sredstva (dotacija) združena po Sporazumu za področje Ljudskega odpora — Sklad obrambnih priprav SO Logatec 10. Obnova clektroomrežja v Žibršah in pri Grudnu višina investicije še ni opredeljena nosilec investicije je Elektro Ljubljana okolica, sredstva občanov so že izdvojena (leto 1978) SKUPNA VREDNOST PROGRAMA: = 56.000 194.000 250.000 45.000 150.000 45.000 150.000 35.000 35.000 3,319.000 Krajevna skupnost bo na podlagi predhodno opravljenih razgovorov z občani, poskušala v okviru svojih materialnih možnosti razreševati še vsa manjša vzdrževalna in obnovitvena dela, pri čemer bodo morali sodelovati tudi občani sami. Predlog programa je izdelan na osnovi srednjeročnega programa razvoja Krajevne skupnosti „TABOR" Logatec v obdobju 1976-1980 za leto 1979. Dopolnjen je še z predlogi občanov dogovorjenih na zborih občanov v mesecu decembru 1978 upoštevajoč materialne možnosti Krajevne skupnosti in občanov in angažiranje družbenih sredstev, kijih namensko združujejo delovni ljudje in občani v okviru Komunalno cestne skupnosti. PREDSEDNIK SVETA KS „TABOR"LOGATEC Janez SMOLE Pred poroko v zakonsko svetovalnico Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, veljaven od 1. 1. 1977, zavezuje občinske skupnosti socialnega skrbstva, da s 1. 1. 1980 ustanovijo zakonske svetovalnice v vseh občinah. Zakonske svetovalnice pomagajo bodočim zakoncem, da se vsestransko pripravijo za skladno skupno življenje, ter pomagajo zakoncem v njihovih medsebojnih razmerjih in pri izvrševanju pravic in dolžnosti staršev Program predzakonskega posvetovanja obsega razgovor s strokovnim delavcem ter širše predzakonsko svetovanje z razlago psiholoških, socioloških, medicinskih, socialnih, pravnih in pedagoških vidikov zakonskega in družinskega življenja. Svetovanje poteka v obliki predavanj in razgovorov. Zakonska svetovalnica nudi vsem interesentom tudi strokovno pomoč in sodeluje pri urejanju medsebojnih odnosov med zakoncema in pomaga družinskim članom v primerih, ko je po- trebno zagotoviti ustrezne pogoje za zdrav in nemoten razvoj otrok. Zakon zavezuje občane, da pred sklenitvijo zakonske zveze obiščejo zakonsko svetovalnico v občini, kjer stalno prebivajo. Namen tega obiska je, da svetovalec informira bodoča zakonca o pravicah in dolžnostih, ki jih prevzemata drug do drugega, do lastnih otrok, ter do širše družbene skupnosti, pa tudi z namenom, vsebino, potekom ter časovnim razporedom širšega predzakonskega sveto- vanja. Ob prvem obisku zakonske svetovalnice prejme bodoči zakonec ustrezno gradivo, s katerim se podrobneje seznani z vsebino širšega predzakonskega svetovanja in z vlogo zakonskih svetovalnic. Osebi, ki nameravata skleniti zakonsko zvezo, morata o prijavi pri matičarju poleg ostalih dokumentov priložiti tudi potrdilo o obisku zakonske svetovalnice. 4. STRAN JULIJ 1979 OBJAVA Samoupravna stanovanjska skupnost občine Logatc; objavlja, da je na osnovi 37. člena Zakona o stanovanjskih razmerjih in 1. člena Samoupravnega sporazuma o merilih za oblikovanje splošnega akta stanodajalcev o oddajanju stanovanj v občini Logatec, skupščina Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Logatec sprejela 30. maja 1979 PRAVILNIK o pogojih in merilih za dodeljevanje najemnih stanovanj, zgrajenih s sredstvi za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Logatec. Celotno besedilo pravilnika je na vpogled v vsaki delovni organizaciji, delovni skupnosti ter pri strokovni službi stanovanjske skupnosti Logatec, Notranjska 14. Prednostna lista Na osnovi 27. člena Pravilnika o pogojih in merilih za dodeljevanje najemnih stanovanj, zgrajenih s sredstvi za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Logatec, in razpisa družbenih stanovanj, objavljenega v 4. št. Logaških novic, objavlja Izvršni odbor SSS Logatec enotno prednostno listo družbeno najemnih stanovanj: ČAMERNIK Karmen dvosobno URANKAR Marija trosobno GERŽELJ Ciril dvosobno SUHADOLNIK Tatjanaenosobno MIKEC Vika garsonjero KRIŽAJ Marija enosobno ŠEN Miro dvoinpolsobno MAKSlC Mirko trosobno HLADIN Kati enoinpolsobno BOMBEK Vladka enosobno KORENČ Rudolfenoinpolsobno KOVAČEC Kristinaenoinpolsobno DROPULJlC Liberan trosobno KAJTNA Jože enoinpolsobno BAJS Jože enoinpolsobno KRUPIČ Jasmina enosobno MIRAI Alfonz dvosobno AVSEC Vilma enosobno RAVNIKAR Zvonkadvoinpolsobno KREUH Marjana enosobno Na objavljeno prednostno listo je možna pritožba v roku x5 dni od dneva objave, sprejema pa jih Skupščina SSS občine Logatec. Pritožba se vloži pri strokovni službi stanovanjske in komunalno--cestne skupnoti občine Logatec, Notranjska 14. Subvencioniranje stanarin dohodka družine. Razlika med izračunano znosno in dejansko stanarino se pokrije s subvencijo. Lestvice so izračunane tako, da dobijo subvencijo družine, ki bi za stanarino morale prispevati več kot 5 -6 % letnega družinskega dohodka, seveda v standardnem stanovanju. Iz tega je razvidno, da družina s povprečnimi dohodki, ki stanuje v standardnem stanovanju, lahko le-tega vzdržuje z lastnimi dohodki, kar je tudi izhodišče samoupravnega sporazuma o oblikovanju in postopnem prehodu na ekonomske stanarine v naši občini. Ta sporazum bo imel vgrajen sistem solidarnosti -subvencioniranja, tako, da sc v bodoče ta problematika ne bo več urejala z odlokom. Kot izhodišče za subvencijo je v sporazumu upoštevano tudi to, da mora stanovanje posamezniku ali družini zagotoviti primerne pogoje za življenje, ne pa postati vir dohodka ali celo sredstvo za izkoriščanje. Subvencije ato ne morejo dobiti tisti stanovalci, ki oddajajo stanovanje, ali del stanovanja podnajem- nikom ali v stanovanju opravljajo poslovno in obrtno dejavnost ter občani oz. družine, ki so lastniki vsclji-vega stanovanja, hiše, vikenda, luksuznih predmetov večje vrednosti itd. O subvencijah odloča odbor za subvencioniranje, ki je sestavljen iz delegatov skupnosti socialnega varstva, delegatov stanovanjske skupnosti, socialne službe in krajevnih skupnosti. Ta odbor bo imel pravico priznati subvencijo tudi posamezniku ali družini, ki ne izpolnjuje kriterijev glede dohodka, pa živi vendar v težkem gmotnem položaju (bolezen, invalidnost, otrok z motnjami v telesnem ali duševnem razvoju, druge težje obremenitve družine itd.) ter odkloniti subvencijo posamezniku ali družini, ki sicer formalno izpolnjuje kriterije, pa je v boljšem ["motnem položaju. Postopek za uveljavljanje pravice do subvencije je enostaven, vendar pa ga bo potrebno uskladiti s postopki za uveljavljanje drugih socialnih pravic, kar pa je predvsem naloga skupnosti socialnega varstva. GORIČKO 79 Vsakoletna republiška mladinska delovna akcija je letos na Goričkom. V drugi izmeni, od 15. 7. do 4. 8., sodeluje tudi 50 logaških brigadirjev, po dogovoru pa naj bi 10 brigadirjev, poslala tudi pobratena občina Gacko. Navada je, da se brigadirji na tako akcijo temeljito pripravijo. Priprave veljajo predvsem novincem, ki z brigadnim življenjem še niso seznanjeni. V ta namen so logaški mladinci organizirali 7. 7. brigadirski dan, ki naj bi ponazoril enega izmed dni v brigadi z vsemi dejavnostmi. To je bila obenem letos že tretja pripravljalna akcija, izvedli pa so jo na Sekirici. Udeležba brigadirjev sicer ni bila popolna, vendar je bila prisotna večina novincev. V prvem delu dneva so brigadirji urejali objekte skakalnega kluba: uredili so okolico skakalnice, naredili stopnice, uredili okolico pretvornika itd. Akcija je bila zato zelo koristna, saj vemo, da skakalni šport ni množičen, tako da bi člani tega kluba težko naredili tisto, kar so naredili brigadirji. Po kosilu so se brigadirji zbrali v prostorih OK ZSMS, kjer so sc seznanili z vsemi interesnimi dejavnostmi v brigadi. Zvečer sc je ob tabornem ognju razvil spontan kulturni program. Brigadirji so bili enotnega mnenja, da je bil namen akcije dosežen, saj so novi brigadirji spoznali del brigadirskega življenja, k čemur pa je pripomoglo predvsem prisrčno vzdušje med akcije. Naj na koncu povemo, da je pokrovitelj logaške brigade KLI Logatec. D. T. Po določilih zakona o družbeni pomoči v stanovanjskem gospodarstvu se stanovalcem, ki sami ne zmorejo stroškov stanarine, zagotavlja subvencija. Doslej se je ta oblika pomoči le malo uporabljala, saj so bile v občini Logatec le tri take družine, v republiki pa je prejemalo subvencijo cca 1400 družin. To majhno število je predvsem posledica relativno nizkih stanarin. S prehodom na ekonomske stanarine pa se stroški stanovanja bistveno povečajo, s tem pa tudi potreba po subvencijah. Delni vzrok majhnega števila subvencij pa je tudi dejstvo, da so nekateri kriteriji precej ostri, včasih pa tudi sami občani neradi zaprosijo za pomoč. Subvencioniranje je bilo do sedaj v vseh občinah urejeno z občinskimi odloki, ki so to pomoč dokaj enotno urejali. Bistveni pogoji za subvencijo so: da najemnik zaseda stanovanje, ki ne presega normativov, dohodek z ozirom na lestvico in pa število članov družine. To vpliva na stanarino tako, da se z večanjem dohodka manjša subvencija. Vsak najemnik prispeva sam vsaj 20 % stanarine, glede na dohodek v družini pa se po lestvici izračuna znosna stanarina, izražena v %, ta pa znaša od 0,4 % do 9,6 % skupnega letnega Kot odskočna deska v pripravah na Republiško MDA je logaškim brigadirjem služila prava skakalnica .. .(Foto: Zdenko Leskovec) Delo tudi med počitnicami Ko sem prišel v Vzgojni zavod Gornji Logatec so vzgojitelji in gojenci skupaj igrali tenis in košarko na njihovih igriščih. Ravnatelj /uvoda je povedal, da morajo hiti odnosi med gojenci in vzgojitelji vedno cim tesnejši, saj hi bil sicer uspeh vzgojnega dela vprašljiv, med igro pa se ti odnosi morda najbolj krepijo. Naj omenim mimogrede, da ima zavod precej privlačnih igrišč, med katerimi vsekakor izstopa tenisko igrišče, ki je edino v Logatcu, uporabljajo pa ga lahko, kot tudi ostala igrišča, vsi Logačani. Omenil sem ze. da so vzgojitelji in gojenci skupaj trenirali, kar ni sicer nič čudnega, le da je sedaj čas počitnic. Ravnatelj zavoda je pojasnil: ,,V zavodu je tudi med počitnicami živahno, saj ostane tu vedno 1/3 gojencev, ostali 2/3 pa sta ali na delu ali pa doma. Gojenci so doma I mesec. Čl pa gredo polega tega še delati pomeni, da jih ni v zavodu 2 meseca. Koliko časa ostane gojenec doma odvisno od družinskih razmer, razumevanja med slarsi in go jenci itd. Med počitnicami so v z.avodu stalno tudi 4 dežurni vzgojitelji, ki vsaj dvakrat v času počitnic obiščejo vsakega gojenca doma. Če je potrebno vrnejo gojenca doma. Če je potrebno vrnejo gojenca v zavod pred potekom 1. meseca. Sicer pa poteka tudi med počitnicami v zavodu ustaljena dejavnost, ki zajema pogovore z gojenci, reševanje njihovih problemov, rekreacijska de javnost in koopcrai ijsko delo za liirijo. za katero gojenci zlagajo čistilne krpe. S tem delom si zasluzijo za osebne in skupne Izdatke in potrebe, npr. za izlete itd. Gojenci torej sami služijo za njihove potrebe. Med počitnicami obstoji tudi počitniški program, ki zajema beljenje prostorov, čiščenje in urejevanje okolja itd. Delavci zavoda so torej obremenjeni celo leto, saj morajo stalno dežurati v zavodu, obenem pa še obiskovati gojence na domu. D. T. Mi ■i Teniško igriš.e v Vzgojnem zavodu, je edino v Logatcu, uporabljajo pa ga lahko vsi občani: (Foto: Zdenko Leskovec) Največji glasbeni dosežek Logatca Dve zlati in ena srebrna Medtem ko drugod po Sloveniji in Jugoslaviji še niso dojeli pomena jn perspektiv tc vrste glasbene umetnosti, je Glasbena šola Logatec pod vodstvom Ilije Markoviča že od 72. leta dalje marljivo vadila vse elemente te nove zvrsti: pihalno godbo, mažoretke in bobnarke. Ko so začeli tudi drugod po Sloveniji razvijati to glasbeno smer, so Logačani že toliko napredovali, da na nedavnem republiškem tekmovanju pihalnih orkestrov v koračnicah in figurativnem nastopu niso imeli prave konkurence. Rezultat: 2 prvi mesti (mažoretke in bobnarke) in 1 drugo mesto;mladinski pihalni orkester). Ves trud je bil s tem poplačan, saj moramo'vedeti, da ti ansambli trenirajo večinoma v sobotah in nedeljah. Republiško prvenstvo je tako potrdilo, da so Logačani res prvi začeli uvajati to glasbo, ki izvira sicer iz llolandije, k nam. Doseženi uspehi pa jih ne bodo uspavali. Nadaljevati velja tradicije tega ansambla, obenem pa razvijati to vrsto glasbe še naprej. S tem ciljem so tudi uvedli ritmično glasbeno vzgojo kot novi predmet po predmetniku šole. Odveč je ponavljati, da so to storili spet prvi pri nas. Upajo, da bodo v doglednem času učenci tega oddelka častno zamenjali sedanja dekleta, ki so vse svoje uspehe dosegla čisto amatersko, obenem pa se jim ponuja možnost, da na nasledjih tekmovanjih ne nastopijo le s sedanjimi tekmovalkami, ampak tudi z novimi, mladimi močmi, kar je njihova dodatna prednost Mladi glasbeniki Logatca so tako s svojimi gostovanji po ceh Jugoslaviji opravičili svoj obstoj in trud. Vsi uspehi pa naj bi bili opozorilo Zvezi kulturnih organizacij Logatca, da zavzame do njih korektnejši odnos, saj je končno to najmlajše in najbolj množično glasbeno društvo. Zato naj se. pri • 'II I i - • ■ L J • ■) ,11- .1 kili I.U'1 končno to najmlajše in najbolj množimo pimutuL . dodeljevanju sredstev upoštevajo potrebe in želje društva, preneha pa naj mačehovski odnos do tc dejavnsoti, ki je sicer šc vedno bolj na zač " sc tku. vendar z velikimi perspektivami. Mnogo nesporaz.umov in pomanjkljivosti pa je posledica nepoznavanja statusa tega društva. Dilemo, ali je to društvo ah dejavnost Glasbene šole je treba za vedno razčistiti: Društvo mladih glasbenikov jc vedno bilo in bo ostalo društvo, saj ima svoj uradni status, svoj žig in vse ostalo, kar potrebuje registrirano društvo. Specifičnost je le v tem, da je delovna skupnost Glasbene šole prevzela mentorstvo nad društvom, kar pa ne pomeni, da spada zaradi tega pod financiranje izobraževalne skupnosti, ampak ga mora financirati Zveza kulturnih Organizacij. Zaradi napačnega pojmovanja statusa društva, le-to tudi nima svojega predstavnika v ZKO Logatec. Društvo je poleg velikega uspeha na republiškem tekmovanju doseglo še mnogo dmpih dragocenih priznanj, nastopalo pa na skoraj vseh velikih prireditvah širom Jugoslavije. Od vseh pa sta jim najbolj pri srcu nastop na centralni prireditvi za dan mladosti v Beogradu (bili so predstavniki naše republike) ter nastop na mednarodnem festivalu OTROK SVETA v Šibeniku. Razvoj društva njegove uspehe so si Logačani lahko ogledali na razstavi, ki je bila prirejena za dan borca v prostorih Krpana in Mercatorja. Direktor Glasbene šole Ilija Markovič jc povedal, da jc bil glavni cilj razstave predstaviti našim občanom dejavnost društva, ki jc morda zunaj občinskih meja bolj znano kot v občini sami. Prav zaradi tega pa se nam zastavlja nekaj vprašanj: zakaj niso do sedaj niti Kulturna skupnost, ZKO, niti DPO prisluhnile potrebam in željam društva, saj se poleg ostalih nastopov udejstvujc na vseh pomembnih prireditvah in proslavah v občini? Dokaz upravičenosti tega vprašanja jc tudi dejstvo, da dobiva društvo priznanja širom Jugoslavije, v občini pa nc. D. T. Množičnost in kakovost sta osnovni karakteristiki ansambla mladih glasbenikov Logatec 6. STRAN JULIJ 1979 LOGAŠKE riC^ICF Mimobežnost dogovarjanja v zdravstvu Resnično, zdramil me je odgovor strokovne službe regionalne zdravstvene skupnosti iz Ljubljane (odgovor RZS na d-opis občinske zdravstvene skupnosti št. 8/11-7-1/79 z dne 25. 5. 79), na dopis TOZD zdravstvo Logatec za pomoč pri posodobitvi oz, dopolnitvi delovnih sredstev v zdravstvenem domu Logatec. Pišem in sprašujem po dejanjih, ki so že dogovorjena. In zakaj? Odgovor strokovne službe na zelo . zapeljiv način odreka možnost pomoči pri zbiranju sredstev s strani občinske zdravstvene skupnosti za posodobitev opreme, ker so V prejšnji številki logaških novic smo že pisali o uresničevanju stališč RS ZSS o pridobivanju in razporejanju dohodka in uveljavljanju načela delitve po delu. Analiza akcijskih programov je pokazala mnoge slabosti v uresničevanju teh stališč. Predvsem bi morale v teh programih prevladovati naslednje naloge: - analiza samoupravnih aktov in dograjevanje le-teh s kvalitetnejšimi rešitvami. - izdelati bi morali programe za naslednje srednjeročno obdobje in sprejeti stabilizacijske ukrepe. Pri izdelavi akcijskih programov so poslovodni in strokovni delavci sicer aktivno sodelovali, vendar ne vedno dovolj odgovorno. V teh programih namreč manjkajo konkretnejše opredelitve osnovnih družbenoekonomskih odnosov, kot so pridobivanje skupnega prihodka, razporejanje osebnih dohodkov, o družbenih dejavnostih pa so merila za delitev osebnih dohodkov neuporabna. Ugotavljamo da v nekaterih OZD še vedno nimajo pravilnikov o razporejanju čistega dohodka in delitvi osebnih dohodkov ah pa jih ne izvajajo. Potrebno bi bilo predvsem postaviti roke in nosilce za posamezne naloge. Na sejah IO OOS so delavci postavljali konkretne predloge in opozarjali na konkretne probleme, vendar jim vodilni niso prisluhnili, delavci pa se ne morejo zavestno odločiti zaradi pomanjkljivega informiranja. Namesto tega se razvijajo služ- sredstva po samoupravnih odgovorih že razporejena. Strokovna služba tudi ne varčuje s poduki: pri tej razdelitvi smo se dogovorili tudi o načinu zbiranja sredstev za opremo računalniškega centra regionalne zdravstvene skupnosti. Kaj ta center pomeni, zakaj je potreben, ne vem. Premalo zasledujem pisarniško, administrativno delo, in ker sem med izvajalci osnovnega zdravstvenega varstva, moram napeljati vodo na mlin našega bolnika in si postaviti nekaj vprašanj: Ali so delegati občinske zdravstvene skupnosti (obeh zborov) vedeli, s kakšnimi delovnimi sredstvi (kako- bc. ki imajo vedno večji vpliv na samoupravne odločitve. Poseben problem so še vedno skupne strokovne službe, ki se preveč nekontrolirano bohotijo in svojevoljno postavljajo cene svojim storitvam. Moralo pa bi biti obratno, saj delavci ustanavljajo TOZD in oni bi morali povedati, kaj potrebujejo in kako bodo vrednotili to delo. V Logatcu prav gotovo nc manjka prijetnih naravnih ,,kotičkov", taki kotički pa se dajo tudi ustvariti. Tak je tudi ,/ibnik" v Gornjem Logatcu, ki je bil včasih le prijetna dolina, pa je že 9 let več kot le to. Zakonca Okrožnik sta to dolino, po kateri tečeta dva studenca, spremenila v majhno jezerce, v katerem stalno plava 100-150 kg postrvi. Najprej sta mislila gojiti in ribariti le za lasten hobi, vendar je bil pritisk ljubiteljev ribolova tako velik, da sta bazen odprla za ribolov. Odprt je noč in dan od maja do konca avgusta. Nekateri ribiči prihajajo namreč na ribolov že zelo zgodaj, zato ostaja žena Draga v utici ob ribniku kar vse poletje. Ribnik je globok do 2,5 m ribolovni pribor pa nudi kar lastnica. Največ obiskovalcev je iz Ljubljane in Postojne, manj iz Logatca. Lastnica celo meni, da za ribnik mnogi Logačani sploh ne vedo. Na ta kraj pa obiskovalci nc hodijo le zaradi ribolova, ampak je prostor ob njem zelo primeren tudi za piknike in krajše izlete. Za ribarjenje v bazenu seveda ni potrebno nikakršno dovoljenje, ampak lahko lovi vsakdo z vsakršnim priborom. Na koncu se ulov stehta, kg rib pa stane 100 din. Mesečno polovijo obiskovalci 300-400 kg postrvi. Ko se število rib zmanjša na določen minimum, pripeljejo iz Povodja druge. Včasih so imeli tudi krape, ki jih pa letos ribogojnica ni zagotovila. Ker je bazen del tekočih stu- vostno in količinsko) razpolaga TOZD zdravstvo Logatec v primerjavi z ostalimi TOZD, združenimi v delovno organizacijo Notranjski zdravstveni dom Vrhnika? Ali so delegati vedeli, koliko sredstev zbere letno TOZD zdravstvo Logatec iz Amortizacije (pomembno bi bilo vedeti, kaj se da za ta denar kupiti!) in ali je bila povezava pri odločitvah med zborom uporabnikov in zborom izvajalcev pri pripravi programa dela za letos v zadostni soodvisnosti? Lahko, da so delegati o vseh teh vprašanjih temeljito razmišljali in jih pretehtali ob po- Problemov je torej veliko. Akcijski programi ne smejo biti le izpolnjevanje neke dolžnosti in s tem rutinersko opravilo, ampak življenjski akt delovnih skupnosti, ki naj točno določi smernice, naloge, roke qn nosilce izvajanja posameznih odločitev. Vse dotlej bo združeno delo le lepa fraza. D. T. denčnic, je tudi voda zelo čista, zato ni čudno, da gojijo tu tudi rake, ki jih ob letnem čiščenju bazena poberejo in dajo Zavodu za ribištvo, ki jih potem vloži v tekoče vode širom Slovenije. Postrv ima tu torej idealne pogoje in dobro uspeva, pa tudi prijema, če je le vreme naklonjeno; deževati mora namreč vsaj enkrat v treh tednih. V primeru suše in hude vročine pa se ribe polenijo in ne pri- moči strokovnih služb, ko so razmišljali o letošnjem programu. Povedati pa vendar moramo, da je eden od pogojev za kvalitetnejše delo v zdravstvu tudi sodobna delovna oprema. Res, da smo jo poskušali pridobiti sami, saj smo na pobudo DPO TOZD zdravstva Logatec tudi namenili 20 starih milijonov (30 zaposlenih!) i/, čistega dohodka, a je bilo premalo. S tem je bila nedvomno dokazana zavest delavcev in njihova odgovornost. Prav zato smo tudi poslali v omenjenem dopisu klic na pomoč občinski zdravstveni skupnosti. Ni bil sicer do formalnosti izdelan, ker kot TOZD zdravstvo še nimamo administratorja, bil pa je klic ob delovnem mestu in rednem delovnem času. Hoteli smo le vzpodbuditi usklajevanje interesov. Menim, da je mogoče s takim delom aktivizirati SIS za zdravstvo, to pa naj bi bil tudi eden od namenov. Ludvik Mate/.ič jemljejo, v najhujšem pomanjkanju kisika pa tudi poginejo. Ribnik pa ni zanimiv le poleti, ampak tudi pozimi. Takrat jezero zmrzne in se spremeni v odlično drsalno ploščad. Ce torej za ta prostor še ne veste in si obenem zaželite svežih postrvi, poizkusite srečo na ribniku v G. Logatcu. Ce že ne boste nič ujeli, se boste vsaj naužili svežega domačega zraka, ki bo postal skupaj s čisto vodo kmalu prava redkost. D. T. Analiza akcijskih programov Zanimiva rekreacijska točka USPEŠNO FIGURATIVNO TEKMOVANJE: V začetku junija se je v Artičah pri Brežicah odvijalo tekmovanje pihalnih orkestrov v figurativnih prvinah. Tega tekmovanja se je udeležilo tudi Društvo mladih glasbenikov iz Logatca. Skupini mažoretk in bobnark sta pridobili zlato plaketo, mladi orkester pa srebrno. Uspeh vreden pozornosti, hkrati pa vzpodbuda za delo naprej. SREČANJE ,,LESARJEV". Junija letos se je začel na Koroškem 2. krog srečanj oktetov lesne industrije Slovenije. Spet je bil organizator srečanja oktet TRO s Prevalj, ki je sicer tudi pobudnik srečanj. Poleg do-zdajšnjih znancev: TRO Preva-Ije, JAVOR Pivka, JELOVICA Skofja Loka, MARLES Maribor in KLI Logatec se je 7. pevskega srečanja udeležil na novo oktet HOJA iz Podpeči. Kot poseben gost letošnje prireditve na Ravnah je pel tudi ženski nonet ROG iz Kočevja ter Slovenski oktet. Kakih 1000 poslušalcev je navdušeno pozdravljalo vse posamezne oktete, na koncu pa še zbor lesarjev, ki ga sestavljajo vsi lesarski okteti, pojejo pa pod vodstvom Tomaža Tozona. — Naslednje srečanje bo v Pivki. X. TABOR PEVSKIH ZBOROV. - Na jubilejnem X. taboru slovenskih pevskih zborov so med 6000 pevci peli tudi 3 zbori iz naše občine, in sicer: Moški zbor iz Hotedršice, Pevsko društvo Dol. Logatec in Moški zbor Tabor Logatec. Veličastnost tabora daje izredno pomembno spoznanje: slovensko pevstvo je silno, nezadržno; je veliko delo majhnega naroda. ŠENTJERNEJ 79. Logaški oktet se je letos že sedmič zapored udeležil manifestacije, ki združuje s šentjernejskimi srečanji slovenske oktete. Kar 40 oktetov je letos prepevalo po Dolenjski, na predvečer osrednje prireditve — 29. julija. Logaški pevci so v druščini lesarskih oktetov peli v Črnomlju. Šentjernej, praznično pripravljen kakor vsako leto na tak dan, je sicer nekoliko zmotila poletna nevihta. Pesem slovenskih oktetov pa je le odmevala. PIHALNI ORKESTRI NOTRANJSKE. - Konec junija so se v Cerknici zbrali notranjski pihalni orkestri. Na prvi tovrstni reviji so nastopili pihalni orkestri iz Cerknice, Starega trga, Postojne, Idrije in Logatca. Vsak orkester je odigral 3 skladbe, ki so predstavile zvečine slovenske skladatelje uvertur in plesne glasbe. Zveza kulturnih organizacij je zelo uspešno qzvedla organizacijsko plat revije, ki jo je sicer motilo deževje, da so se iz načrtovane prireditve na prostem preselili godbeniki in poslušalci v telovadnico osnovne šole. Veliko zanimanje kakih 500 poslušalcev je veljalo zares dobri pripravljenosti vseh orkestrov. Prihodnje leto bo notranjska revija pihalcev v Idriji, ko bo idrijski orkester slavil kar 310-letnico delovanja. MAŠ VZGOJNI ZAVOD OGLAŠA GORNJI LOGATEC prosto delovno mesto kvalificiranje kuharice za nedoločen čas. v. OBJAVA Društvo upokojencev Logatec obvešča vse upokojence v logaški občini, da v mesecu septembru organizira 2 zanimiva izleta in sicer: 1. septembra dvodnevni izlet - preko Gradca, Dunaja v Bratislavo, (predvidena cena 1.060 din) 28. septembra pa 3-dnevni izlet preko Karlovca, Plitvic, Zadra in Kukljice. (predvidena cena 1,380 din) Izleti so zelo zanimivi. Prijave sprejemamo v pisarni Društva upokojencev Logatec vsako sredo in petek, od 8. do 10. ure. Odbor. „SLOVENIJALES", KOMBINAT LESNE INDUSTRIJE LOGATEC TO STAVBNO POHIŠTVO oglaša več prostih del in nalog v strojnem oddelku, montaži in lakirni (nekvalificirana dela) v TO Stavbno pohištvo. Poleg splošnih pogojev naj bi kandidati imeli preskrbljeno stalno ali začasno bivališče na območju občine Logatec. Pismene prijave sprejema Splošno organizacijski sektor delovne organizacije. Odbor za delovna razmerja TO Stavbno pohištvo KLI Logatec objavlja prosta učna mesta učencev za poklic LESNI DELAVEC s specializacijo Izobraževanje za poklic lesni delavec s specializacijo traja 18 mesecev, od tega je cca 6 mesecev teoretičnega pouka na Poklicni lesni šoli v Skofji Loki. Pogoji za vpis v šolo so: — kandidat mora biti telesno in duševno zdrav, — uspešno končanih mora imeti najmanj 6 razredov osnovne šole, — starost do 18 let. Kandidati naj vložijo čimprej prijavo na obrazcu DZS 1,65 (prijava za štipendijo) v splošno organizacijskem sektorju. Prijavi naj predložijo zadnje šolsko spričevalo. Podrobnejše informacije o šolanju in štipendiranju dobijo kandidati v kadrovskem oddelku splošno organizacijskega sektorja „Slovenijales" KLI Logatec. TAXI IN VLEČNA SLUŽBA Logačani pozor! Fortuna Lado, Blekova vas 24, vam nudi taxi in vlečne usluge na kakršnihkoli razdaljah po konkurenčnih cenah. Stoji pred Krpanom v Logatcu. 9. PLANINSKI TABOR NA KALIŠAH Fanfare logaških godbenikov so naznanile razvitje planinskega prapora vatima vas Filmski program ZA MESEC AVGUST 3. — S. angleški avanturistični AGENT TAJNE SLUŽBE 4. - 5. francoska komedija KAKO NASTANE PORNO FILM 7. jugoslovanska drama PES, KI JE LJUBIL VLAKE 10. — 12. nemško-jugoslovanski vvestern SLOVO VELIKEGA POGLAVARJA 11. - 12. ameriška kriminalka ELITA MORILCEV 14. francoska kriminalka MAR-SEJSKI DOGOVOR 17. — 19. ameriški western SOVRAŽNIK APAĆEV 18. — 19. danska erotična komedija HOPLA V POSTELJI 21. slovenska drama MOJA DRAGA IZA 24. — 26. angleška komedija PAMETNEJŠI BRAT SHER-LGCKA HOLMESA 25. - 26. jugoslovanska komedija TIGER 28. ameriški dokumentarec-od-lomki filmov DIVJI ZAHOD 31. - 2. tajski kriminalni V ZLATEM TRIKOTU MAMIL 1. - 2. angleška kriminalka NESKONČNA NOČ Naše barve Naša zastava sestoji iz treh osnovnih barv: bele, modre in rdeče; rdeča je tudi zvezda z rumeno obrobo. Poleg teh osnovnih barv, lahko vidimo še celo vrsto nians modre in rdeče barve: od „svetio abšle-sanih", do ..pegasto flarastih". Mešane barve in mešani občutki — kaj pa odgovornost? Harne — neparne — Ja, hudiča, takoj bi se skrajšale vrste, če bi v novi Mercatorjevi samopostrežnici delovale vse blagajne od 1 do 4. a ne? — Glej ga, ti si pa dober: kaj pa zakonitost parnih in neparnih? Zato pa delujeta samo dve blagajni: 1 in 3 ali 2 in 4; vmes pa lahko tudi 3 in 4. Kraj dogajanja: Motel Lom; čas dogajanja: 23,15h Glavni osebi: natakar in gost - Gost: Pivo prosim - Natakar: Po enajstih ne točimo več alkoholnih pijač - Gost: Kaj pa lahko dobim? - Natakar: Underberg! D. T. PRALOGAČAN JANEZ: sklenil sem, da se preselim iz praskupnosti v samoupravno skupnost. V to me najbolj vleče nagrajevanje po delu. Če sedaj ujamem velikega kozla, pojem pač velikega, če ujamem malega pa pojem malega .... V Samoupravni skupnosti pa bom lahko streljal različno velike kozle, pojedel pa vedno enako velik kos kozletine." Risba ^ tekst. gpeh Petef ZAHVALA Ob boleči in nenadomestljivi izgubi naše ljube mamice MIHAELE ARHAR se iskreno zahvaljujemo zdravstvenemu osebju - dr. Rakušu, dr. Skvarči, dr. Caliču ter sestri Brenčičevi za pomoč v času njene bolezni. Najlepše se zahvaljujemo tudi kolektivu „KLI" Logatec, predstavnikom sindikalne organizacije, govornici, pihalnemu orkestru in logaškemu oktetu, predstavnikom krajevne skupnosti kakor tudi vsem ostalim prijateljem in sosedom, ki so se zadnjikrat poslovili od nje in nam lajšali boleče trenutke slovesa. Mož Viktor in hčerke: Karolina, Darja in Magdalena. ■ jat KI l It- i, uuguvorni urednik