46 številka
Pavialnl fr?nko v državi SHS.
V Ljubljani, dne 13. novembra 1920.
VII. leto.
Delavec uhaja vaak petek a datumom nafllednjeg. dne. — Naročnina za cel< leto K 32'—, za pol let. K 16'-, za četrt leta K 8 -Posamezna Številka 50 vin naročnina v inozemstvo sorazmerno več. Poiiljatve na n, društvo ir npravništvo jabljana, Sel mburgovs itev 6. II. nadstr Telefon št. 225.
DELAVEC
Rokopisi se ne vračajo. — inserati se zaračunavajo, milimeter vrstica in sicer pri enkratni objav« po 85 vinarja, pri trikratni po 80 vinarja, pri Šestkratni po 75 vin., pri celoletnih objavah po 70 vin. za vsakokrat - Za razne izjaveitd. stane mm vrstica K 1'— Reklam, so poštnine proste. — Nefra nkira-na pisma se ne sprejemajo.
Uredba
•« >' •
o začasni ureditvi bolniškega zavarovanja delavcev na bivšem avstrijskem ozemlju kr "evlne Srbov, Hrvatov in Slovencev, ki fcna moč zakona in se glasit
Člen L
Avstrijski zakoni in naredbe o bolniškem zavarovanju delavcev, izdani 31. oktobra 1918 ostaufcjo z naslednjimi izpremembami v veljavi za bivše avstrijsko ozemlje krauovuie Srbov, •Hrvatov in Slovencev ter se obenem razširjajo •na vie upravno območje deželnih vlad za Slovenijo in. Dalmacijo.
Clen D.
■ Zakon z dne 30. marca 1888., drž. zak št. 33, o bolniškem zavarovanju delavcev z Izpremem bami zakona z dne 20. novembra 1917, drž. zak. štev 457 se izpreminja tako-le:
1. Prvi odstavek točke druge § 6 se mora glasiti:
*Ako Je bolnik dalje nego tri dni nesposoben za delo, boleznine od dne, ko je obolel, za vsak dan bolezni po 60% povprečnega dnevnega sasKjka mezdne stopnje (§ 7?"
2. Med 4 iu 5. točktr § 8, se ustavlja nastopno določno:
»5. Za družinske člane, ki nimajo zaslužka, a žive i zavarovancem v istem gospodinjstvu: ob bolezni brezplačno zdravljenje, zdravila in potrebni pripomočki za zdravljenje tekom 26 tednov, a ob porodu poleg potrebne babiške pomoči in zdravljenje podpore za porodnice za čas 6 tednov po porodu v znesku 20% povpreč nega zavarovančevega zaslužka, a ne več kot 6 kron na dan.«	!
3. Dosedanje točke 5. § 6. naj postane 6.; besedi: »air ne manj od 60 K« naj se črtajo.
4. 5 f se' mora glasiti:
Za Izvedbo zavarovanja se uvrščajo zavarovani po višini delavnega zaslužka v te-le mezdne stopnje:
Mezdne	Dnevni delavni Za pavuithu dimi
stopnje	zaslužek v kronah zaslužsk t kronat
1	do 7	6
2	preko 7 do 9	8
3	preko 9 do 11	10
4	preko 11 do 13	12
5	preko 13 do 15	14
6	preko 15 do 17	16
7	preko 17 do 20	18
8	preko 20 do 24	22
9	preko 24 do 28	26
10	preko 28 do 36	32
11	preko 36 do 44	40
12	preko 44	48
Če se	odmerja zaslužek za	druga
računiti	dnevni delavni zaslnžek z i	
no tedenskega, eno petindvajsetino mesečnega in eno tristotino letnega delavnega zaslužka."
5. V 4. odstavku § 7. naj se črtajo besede: »glede prvih treh mezdnih stopinj.«
6. Točka 1. § 9. se mora glasiti:
Boleznine se sme povišati na 75% povprečnega dnevnega zaslužka.«
7. Točka 2. § 9. sc mora glasiti:
»Ob smrti družinskega člana se sme dajati pogrebnina do zneska dedamjskih pogrebnih stnškov, ali ne več kot 20kratni znesek po prečnega dnevnega zaslužka, niti več kot 50 K za mrtvorojeno dete, 100 K za dete do dovršenega 4. leta starosti 200 K za otroka do dovrše nega 14. leta starosti ta 300 K za ostale družinske člane.«
8. § 9. a	se razveljavlja.
9. Znesek	„75 h“, imenovan	v	točki	1.,	§ 9.
c, je povišan	na »3.60 K.«
10. Tretji	odstavek § 34.	se	mora	glasiti:
»Člani, ki niso zavezani zavarovanju, niS niso zavarovani po § 3„ drugem in tretjem odstavku, kakor tudi člani, imenovani v točki 2,
§ 13., in volonterji, morajo trpeti ves v pravilih določeni prispevek iz svojega ter ga plačati ne* posrednji blagajni.«
11.	Znesek »deset goldinarjev«, določen Y § 68., je povišan na „8000 K*‘.	■ v r"
Člen III.
Zadnji odstavek člena VII. zakona z dne 20. novembra 1917, drž. zak. št. 457, se razveljavlja. Minister za socialno politiko se pooblašča, da V. sporazumu z ministrom za promet dovoljuje obratnim bolniškim blagajnam za pomorščake ob nujni potrebi izjeme od predpisov te uredbe ta prav tako tudi od imenovanega zakona.
Clen IV.
Določila zadnjega odstavka člena VIII. zakona z dne 20. novembra 1917., drž. zak. št. 457,
ne veljajo za bolniške blagajne, katere se morajo ustanoviti za zavarovance, ki so bili zavarovani pri bolniških blagajnah bivše avstro - ogrske monarhije izven ozemlja kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev.
Takim novoustanovljenim blagajnam ostanejo pridržane pravice do onega dela imovine prejšnjih blagajn, kt odpade na njih zavarovance.
Clen V.
Zaradi centralizacije bolniškega zavarovanja se pooblaščajo pokrajinska poverjeništva za socialno skrbstvo, da v sporazumu s prizadetimi drugimi poverjeništvi zmanjšujejo število nosilcev bolniškega zavarovanja, v kolikor š fem bistveno ne odškodujejo interesov zavarovancev.
Zlasti smejo: a) združevati okrajne bolniške blagajne tudi brez njih privolitve; b) razpuščati obratne bolniške blagajne po §§ 42. in 51. zakona o bolniškem zavarovanju delavcev ta za-
LISTEK.
: ., j*]	,••.•■	t	.
Alb. Lajovic:	'	".—'
Knjige, časopisi in čitanje.
(Dalie.)
Svobodno izražanie iavneea mnenia le orvj .nredoopnl .časnikarskega razvoia. Prve siedove žurnalistike naldemo že Dri starih -RimlianTi. ki so imeli nekak uradni vestnik odnosno v 15. stoletiu no Kristusu, kter se >e v živahnih trgovskih mestih Ita-liie. Franciie in Nemčije ukazovala nuina . n<‘*reba oos<*de za novice (libčni informatorji so ?ih orodaiali za drav denar. Toda SBvm malo Hudi zvedelo te novice in vrhu vsega so bde samo pisane, širše vrste ljudstva no <sn dob«vale> novice « posredovanjem tiskanega ali pisanega letaka, ki se le rodil ,v \6. stoletiu. Od začetka so bil! šanio’posamezni listi brez vsake medsebojne zvezo. Koncem 16, stoletla Da že
zaznamenuiemo izhaianie letakov, ki so medseboi v zvezi in ki lih tiskalo v več-lem številu. Nainrel so izhaiali vsake doI leta notem vsak mesec. DOtreba ie rasla, letak izhaia vsak teden, dokler ni končno leta 1660. začel izhaiati prvi dnevnik na svetu snloh. t i. »I einzieer Zeitung«. Nem-čiia ima tore! nrvensivo prvega dnevnika, potem ie kmalu sledila Annliia 1 1702.. a na Francoskem šele L 1778, torej komaj let Dred francusko revoluciio. — Iz nave-j denih številk sledi, da občinstvo ni baš I vroče hreoenelo do dnevnikih, toda tudi da se ie žumnbstika nrav oolavoma razvi-iala. Na Angleškem si 1? časonisie že v zzodnii svoii mladosti nriborilo m. kar ima še danes v svoiih temeliih: začasa revo-lurile že nastooa z ostrimi razDravami. oeča se z domačimi političnimi zadevami, na začetku 18. stoletia Da že zahteva zase nooolno svobodo Na Angleškem se ie porodil današnji tip časa, ki prinaša ne ' samo poročila, temveč tudi oremišliuie o
lavnih VDrašaniih in zagovarja ln zahteva zase svobodo neodvisne politične kritike. Iz Anvliie sta Šla eias in zahteva svobod-neea tiska, ki igra ogromno vlogo on revolucijah. v vse države aiire in povsod si nreie ali sleie priborita zmago, teptajoč oovsodi takozvano preventivno cenzuro, knlebaloč se nreko časoDisneea kolka, koncesije in kavcije, uničujoč zapreke dovažanja. pouličnega ntodaiania in konfiskacije. Največja zasluga gre n. pr. za nravnost in zmeno ustav brezdvomno dnevnemu časouisiu. Tisk koraka roko v roki s konstituciionalizmom. demokraciia in svoboda tiska sta novsod temelia občanskih pravic, zakaj nihče ne more dvomiti o tem da bi tisk ne bil ventil, in sicer neobhodno Dotreben ventil iavnega mnenia. Na Angleškem so proglasili svobodo tiska že 1. 1689. ootein. ko so končnove-Havno odstranili dinastijo Stuart. Ta država nam dokazuie dalie. da ie mogočen razvoi liberalnih, naprednih institucij prvi
družne iiolniške blagajne z manj kot 1000 člani; c) odtezati društvom In registriranim pomožnim Magajnam z manj kot 1000 članov, zavczamh zakonitemu bolniškemu zavarovanju, pravico izvrševati obvezno zavarovanje; č) sporazumno s poverjeniki-ministra za gozde in rudnik?, pri--MiuSevati bolniške oddelke - bratovskih, skladnic kot poslovalnice k že poslujočim ali novousta-. novlienim bratovskim skladnicam.
Imovine blagajn, društev in skladnic, nabrane v svrhe obveznega bolniškega zavarovanja, pripade, oni. blagajni, ki prevzame zavarovance; druga imoviua pa ostane dosedanjim namenom.
Predmetne spore' rešuje minister za socialno politiko v sporazumu s prizadetimi ministri. •
4v	'Cleo VI. >)« r - f!
Minister za. socialno .politiko se pooblašča, tla ob nujni potrebi po predlogu pokrajinskih vlad sam odredi povišbo dajatev in prispevkov bolniškega Zavarovanja z novo razdelbo mezdnih stopenj; vendar ne sme naj višji povprečni dnevni zaslužek presezati 80 K. ■> • 1 - ’
' člen VTI.
Povišba deiatev in prispevkov pa členu II. »topi v veljavo dne 1. novembra 1920.
Bolniške blagajne morajo do takrat spravili svoja pravila v sklad s temi določili; kolikor tega ne morejo izvršiti, veljajo zanje ta določila ttidi brez izpremembe pravil.
Delodajalci morajo najkasneje do dne 15. Oktobra 1920. blagajnam prijaviti višino dejanskega delovnega zaslužka v svrho nove uvrstitve v mezdne stopnje. Za te prijave veljajo kazenska določila' § 67. zakona o bolniškem zavarovanju delavcev,
Clen Vlil.
Ta uredba stopi v veljavo z dnem razglasitve v »Službenih Nov-inah kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca«. Obenem se razveljavljajo vsa ona določila doslej veljavnih zakonov In naredb, M ji nasprotujejo.
To uredbo naj izvrši minister za socialno politiko v sporazumu s prizadetimi ministri.
” , Y Beogradu, dne 11. oktobra 1920.
V	Aleksander,	s.	r.
dr. Kukovec, s. t.	'v
Minister za socialno politiko
»
Sirite list „Delavec“ ■■■■■■■■■■■■■■■■
oredpogoi za orocvit tiska in časopisia. Samo tako velikansko zanimanie za iavne zadeve, kakor ie na Angleškem, more ro-5(35ti z ogromnimi stroški zvezano spravo-doistvio. na drnci strani on postaviti časnikarski stan na ono visoko sociialno stoD-nto. ki io časnikarji drueiii narodov skoro nikoli ne dosežeio. Oboie. dobra in cena soravodaia in sociialno stališče easnikar-tev. na določa višino ancleških žurnalov. Zato ima Aocliia nalobsežneiše. nažtemelii-teiše m naiboli upoštevane liste. Tretie mesto pripada Franciji: Tu ic izhajal prvi v resnici politični list in tu so pisani vsi listi od orveca do zadnieca v naileošem jeziku. V letu 1631. ie ustanovil tedanjemu dvoru blizu stoieč človek tednik »La Ga-zetto«. ki ni prinašal samo raznih poročil, temveč izražal svoie rrinenie v Dvid monarhiji proti plemičem ter zagovarjal svobodo vesti oroti reakciii med duhovništvom. Tudi kardinal Richelieux ie dajal tuoatam snov in celo kralj Ludovik XVIII. ie nisal nrece! obširne članice ki iih seveda urednik ni mozel niti uoal izoremmiati.
Nepredek In reakcija.
Na seii centralne vlade, katera se ie vršila, dne 3. novembra 1920, ie ministrski svet odobril tele naredb e. ki šo za delavce nedvomno daiekdsežneva. pomena. .. Prva_ naredba se - tiče ustanpyitev : ; delavskih" zbornic v Liubliani. Zagrebu in Sarajevu. V Belzradu delavska zbornica obstoji že izza predvojne dobe Druea naredba se tiče imenovanja delavskega poverjenika pri industrijskih podietiih. Tretfa se tiče osemurnega delavnega časa. Četrta zavarovanih delavcev v Bosni in Hercegovini do vzoru delavskega zavarovania v Slovenili	.	/
Slcraini čas ie že. da se vprašanie glede ustanovitve delavskih zbornic bliža svoiemu nresnfčeniur Istotako vprašanie. ureditve delavskih zaupnikov v obratih. 4ko oa lahko konstatiramo, da pomenfaio prva. druga in četrta naredba znaten napredek na noliu sociialne zakonodaje, moramo s tem večin odločnostio zavračati trerio naredbo katera se biče osemurnega delavnika. Ta naredba ne pomeni nikak napredek ampak nazadovanje. Gospod dr. Kukovec kot minister za sociialno politiko ie šel intrigam raznih delodajalskih organizacij na lim in misli za vse obrate, v katerih ni več kakor netnaist delavcev vnoslenih nodališati delavni čas na 9 ur. Gospodje okolo »Večernega Lista« delalo na videz sicer kisle obraze, alf niih voaia dr. Korošec ;e tudi pritrdil taki »reformi«. Dvolična politika gospodov klerikalcev ie tako ogabna in tako očitna, da si >o sami več ne uoaio prikrivati.
Klerikalci in liberalci so to Dot v bratski slovi na eklatanten način pokazali, kaki Driiatelii delavstva so. Solidarno vrSe brez vsake skronuloznosti naiboli reakci-ionarne atentate na naivitalneiše interese delavstva. In ti Iiudie. eni kakor druži, imaio ob vsaki priliki polna usta sladkih besed, za hrbtom na izročajo delavstvo naihuišim izkoriščevalcem
Drugod in pri nas.
Dne 27. oktobra t. 1. ie sklicala strokovna komisiia CehoslovaŠke v Prago posvetovanje, na katerem se ie razpravljalo o nevtralnosti strokovnih organizacij z ozirom na razkol delavskega sodiall-stičneza ookreta v Čehoslovaškl. Posve-
Politične razmere so bile spočetka francoskemu tisku nrece? neprijazne, toda skoro mn fe vzšlo solnce lenše bodočnosti in danes je vpliv francoskega Časopisja še večji od angleškega.
Dasiravno ie pripadal prvi dnevnik Nemcem, . vendar se nemška žurnalistika vsled neenotnih političnih položajev, nemških državic dolgo časa ni mogla razvijati tako. kakor bi ona sama hotela. Sele po 1. 1848 in posebno do letu 1871. ko ie Bis-mark založil veliko Nemčiio. le začela nemška žurnalistika globoko dihati hoteča dohiteti svoia zapadna soseda. Vendar na se zaznava uti Nemcih večii vpliv časopisja na nie. na iavno mnenie kot oa na vlado, torei si ie nemška vlada sama delala lavno mnenie. mesto da bi le ono vplivalo na nio. To ie prototip demo-kraciie.
Tudi v Avstriji se ie začelo časopisje, nemško in nenemško razvijati šele od k 1843. dalje. To leto ie prineslo tudi nam Slovencem orvi slovenski Ust. to le.BIet-v.-eispve Novice, ki lih ie izdalala »KranJ-
fovania se ie udeležilo 6 zastopnikov sta« reva izvrševalneva odbora. 6 zastopnikov levičarjev in 7 zastopnikov strokovne komisi le.
. ... Zastopniki obeh strni so sporazumno sklenili priobčiti sledeiK pT^a$ ; '-.'
»Obe stranke se stjipiata.^ tera._Ja se spor ne sme zavlačevati v strokovne prvanizaciie. Vsakogar, kdo; bT^tterav-: tol po tem načelu, se mora sthatiraU za škodliivca strokovnega Dokreta/ Za prelom tega načela ie smatrati tudl vsalco postransko agitacijo proti mednarodpethu združeniu strokovnih orgamaa^Lkatere-«a danes predstavlja mednarodna ^zVeza. Odločevati o pripadnosti gledb Tnternacl-tonale imalo pravico IzkliuČnb strokovne organizacije same in njihovo središče, to ie strokovna komisi ia-ter njihovi KongresL Da se enotnost strokovnega ookreta ne bi kršila, niti preko dobre, volie odgovornih strokovnih kprpbr^cii.' še striniaio navzoči v tem: da ,se sestanki in posvetovanja zaupnikov strokovnih' organizacij smelo sklicavati leanptom. strokovnih korporacij. Politične stranke se imalo v občevaiifu s svoiimi pripadniki posluževati edinole svoieva organizacijskega aparata. Da se načela nevtralnosti ne bodo kršila, se ima-fo na društvenih shodib lh sestankih zaupnikov opuščati vsake . razprave o spornih vnrašuniilr strokovno časonisie pa se ima izoeibati enostranskemu poročanju, nač pa vplivati ntimirievalno in poudarjati notrehno slovo in enotnost v strokovnem Dokretu. Udeleženci sestanka, uva-žu-ioč velike naloge delavskega razreda, da bosta obe stranki vestno podpirali enotnost strokovnega ookreta kot važnega skunneva orortia razrednega delavskega pokreta.«
Pri nas v Jugoslaviji belvraiski komunisti iavno povdariato. da moraio bita strokovne organizacije vir dohodkpv za komunistični pokret- neuvaŽuloč pri tem, da ie taka zahteva kamen, ob katerbva se mora naš strokovni Pokret spodtaknlU. Troelo naivečio škodo bi pa delavstvo samo.
Kongres lesnih delavcev.
V Zavrebu se ie dne 1. septembra in naslednje dneve t. 1. vršil koneres lesntti delavcev. Sklical ie ta kongres kot mandatar »Savez drvodielsklh radnika za Mr-
ska kmetijska družba.*; V »Novicah« so se ovlaŠaH slovenski oisateJU in oesniki posebno ,potem, ko so Postale Političen Ust za Slovence. »Novicam« ie kmalu, sledil Janežičev »Glasnik« — literaren Ust — ki so ga ubile »Novice« s svojim naprednim urednikom očetom Bleiweisom. potem le začel izhaiati v Mariboru »Slov. Narod«, ki ie 53 let star. mlajši brat-mu ^.»Slovenec« ki Štele 48 let. ostali dnevniki so mlaišega datuma tako »Edinost«;. »Naprej« izhaia kot dnevnik četrto. »Jugoslavija« tretie leto. Pole« teh imenovanih dnevnikov imamo še celo Koolco drugih strokovnih in političnih tednikov in: čast-' no. za naš narod/ ki štete ooldrug milikm duš. zelo častno število znanstvenih in literarnih časopisov. Najstareffi Ust t* strokovni Ust slovenskega učiteljstva* »Učiteljski Tovariš«, ki ie letos praznoval $voio šestdesetletnico. 60 let te leoa starost. Največ!! slovenski list te »tllas N^ roda« v Ameriki, k1 se tisk« v 100.000 izvodih,
(Dalte nrUjtl 1
vatsfco in Slavoniio u Zaerebu«. Namen kongresa te bil ziedinienie vseh strokovnih oreanizaoii lesnih delavcev v Jueosla-v'ii v enp zvezq. Kongres sam Je trate!
ift‘tb lihega razta¥^|wr:tiči še
• Ws StM^vni^m/fcrei zlasti ..v:.lužnih kra-c!#»ylu*S^vite. ;v- otročuh :čevlfifc., katerih ■ %? tGrttefc	kaže; - še dolos. ne bo iz*;
'turbti: .*•	;v:v^	,a	’
^ NaV^oCih 1«.ban o^oli 46 delesratov.
■'.^PoItioSfevlIno so-WM zastopani le iz delegatov). Delegatov za Hr-Va£sk® iijr'l»lavotflio • ie mamkaio Otopli 7. ‘•■Za Slovenik* sb s& udeležili kot delegati: ‘Petefccsr 'Brade^enZore. Jenže&ovič.
‘ Klančnik WTokait	.
Dnevni red kongresa ie bil: ~ L Kon* .šftfniranie koftirrrta. 2. Volitevkomisiie za overovljen te mandatov. 3. VoliteV predsedstva/;* Referat o zedinteniu. S. Pra; vjia onravitolk ter predlogi in resolucije. 6. intertačifonalne zveze. 7.Akciia in tak-t ika; #*.VoI itev cent rajneea odbora In, fcon-.trole. 9. Volitev delegatov ža strokovni kongres. 10. Razno.
Dnevni red ki »e na videz precei obširen vsebuie celo vrsto točk ki se dalo z lahkoto rešiti vsa? tekom eneea dneva. AH čim enostavneiše točke, tem boli so se •razprave zavlačevale Pri vsaki nalmantSi stvarici ie bilo takoi od vse?a začetka onažati neko mrzlično aritaciin med de-.»e^ati Snloh ie vladala med udeleženci taka napetost. • razdraženost in nervoznost. da le bilo vsak trenotek Dričakovati da se koneres razbiie. Mestoma te bilo krika in vika kakor na semniu. Razume se da tudi psovke. kakor sociialoatriiotie. o:kiči. izdalice in kukavice niso manikale. Beleratski komunisti na orimer so ves odbor Hrvatsfco-Slovenskeea saveza nagnali z izdaiicftma in kukavicama! neelede na Jr. da ie haš ta odbor zoreanizira* v svo-iem »Savezu« okrosrio 25.000 članov in ie izvedel na stotine mezdnih ugovorov ter vzorno unravllal ta Savez.
, In ker Je bilo kmalu do otvoritvi kon-eresa razvidno, da ta kongres ne bo nič pametnega sklenil so delegati iz Slovence iztavilt da ndklaniaio vsako odgovornost in se vzdrže vsakega glasovanja. In nrav so imeli, kaiti kdor »e onazoval raz-arave in zna pravilno oresoiati skleoe.
. katere te ta kongres naoravil. ie šel s kongresa s prepričanjem da ie bila večna Skoda za stroSke ki tih 'e ta.koneres do--vzročil. Referat o zediniento ie Dodal An-‘toiovič iz Zagreba. Proti mnogim. ki se danes v strokovnem ookretu rinefo v osoredie. te iznesel težke obtožbe. Iztaknil ie zlasti orekucifo orofesorla Sime Miloviča in Pavloviča iz Belerada ter Kauriča ir. Zagreba, v strokovni komišiti v Zaereb«. ka^ra ie danes takorekoč izgubila ves svot nomen, ker io nekatere
• strokovne oraranizacifc nočeio priznavati.
Referat te nnvzročil dolge debate, v katerih je mnogo govornikov po nepotrebnem ponavljalo to, kar so bili že prejšnji povedali.
Končno se et sklenilo tesno centralizacijo kateri oa se ne bo nokoril niti Zagreb niti Saraievo tem mani pa Llubliana. Da ie ta trditev Pravilna omentama da le strokovna oreanlzaciia lesnih delavcev v Bosni že zdavnai »uiediniena« z bel-gra‘skim savezom. ali ostalo ie tudi tam to zedinjen te le na naoiriu in pri besedah. Podružnice lesnih delavcev v Bosni in Hercegovini ne odračnnavaio v Belerad temveč v Saraievo. Saraievo oa ne da Belgradu niti vinarja. Ko je šlo za zedinjenje kovinarskih organizacij, so čutili v
Beleratfu. da se itm bo gotovo posrečilo dohiti centralo v Belerad. zato ie bilo mnoeo srovora o zahtevi Be!era5čanov da mora vsaka pokrannska centrala kovinarjev. takoi oddati Beleradu do 10.000 K ! kot'Osnovno glavnico.' Za vse ostalo imetje.; premično in nepremično, so zahtevali zadolžnico in pravico razDOlaPari »a. Sedai pa, ko sc fe vodstvo »Saveza drvodielskih radnika za Srbita v Beleradu« zavedalo, da bo sedež centrale v Zaerebu. ni bilo Sifti niti besedice o oddati iinetia. Zakai? Z’ato ker Belerad v Zaereb nikoli ničesar odračnnal ne bo. ZaerebŠki lesni delavci pa si bodo stokrat nremislili. oredno bi financirali tak Savez. Ze to nam dokazuje. da ie ves' denar izdan za ta koneres. vržen skoz okno. Neodkritosrčnost in neiskrenost te vebče odlikovala tudi ta kon-gres. istotako kakor smo to opažali pri Vseh nredidočih kongresih drueih strok. .	' Pravila so bila na koneresu lesnih
delavcev taka soreieta da tih nobena vlada ne bo hotela notrditi. In tudi če bi lih kaka vlada notrdila iih ne more nihče, kdor se ne §teie pristašem komunistične stranke, priznavati. To ie bilo opažati pri raznih erunah med deleeati na koneresu samem. Pretežna večina vseea članstva strokovnih ortranizacii na Hrvatskem in v Slavoniji, BpsnI in Hercegovini, v Vojvodini kakor tudi v Sloveniii namr.eč stoii na popolnoma pravilnem stališču, da komunistična stranka nima pravice financiielno Izrab!šati strokovnih oreanizacii. Kai ta-kcea se ne more priznati nobeni stranki soloii Ker Da so tako zahtevo beltrraiski komunisti kar iavno zafovariali. ie raz-umliivo da nasfa'a odoor ort onih ki so dniPih nazorov. Kdor po?na razmere, si ne more drueo sodbo napraviti, neeo. da ie v^aka taka oreanizaciia mrtvo roleno dete.	(Dalie	prih.)
Cenejši in boljši kruh na vidiku.
V smislu sklepa ustavneea zborova-nia dne 5. novembra 1.1. naznanjamo ltub-liRnskemu in okoliškemu občinstvu, zlasti delavstvu in uradništvu vseh strok in pa-noe. da se ustanovi
»Prva delavska pekarna v Ltubtiail«
ki bodi zadruea z omeieno zavezo.
Nien namen bodi ustanavlianje in Ob* ratovanie pekarskih, oodtetii kakor tudi onravManie vseh z istimi zvezanih postranskih poslov hMreovine.
Ustanovno zborovante ie določilo pri* s+onnino k zadrupi na 2 K deleže oa oo 100 K. Posamezniki moreio podpisati le po en delež obstoieča društva in zadruee na tudi več. Deleži se moreio vplačevati tudi v 10 tedenskih obrokih.
Pozivliamo vse. ki se zavzemalo, da dobi ljubljanski in okoliški konsument dober. tečen in snažen kruh. da se prielase članom te zadruee.
Pristopne iztave se bodo dobile prihodnje dni pri vseh liubl-ianstoih In okoliških prodajalnah »Konsumneea društva za Slovenita« ter pri »Splošnem kreditnem društvu v Liubliani«. Aleksandrova cvsta štev. 5.	’
Z obratom prične zadruea naibrže že tekom teea meseca.
Delavstvu priporočamo, da v čim ve->eTn številu nrtstoni k novi zadruei.
Delavke tn delavci, pazite na ■vole organizacije, zakaj, ie oujtt boji nas. čakajo 1
Proti atentatu na osemurni delavnik in reakciji v soci-jalni politiki.
' Delavstvo vpričo reakciionarnih činov eksponentov buržoazije in kaDitaliz-ma ne more molčati. Da oove eosDodom v brk. sklicuie shode, na katerih protestira zoner delavstvu sovražne ukrepe, ki so možni !e od strani take buržoaziie, kakršna }e jugoslovanska in lcoie voz vlečeta klerikalni kolovodja dr. Korošec z radikalci in liberalci kolovodja dr. Kukovec. Boljših si jugoslovanska buržoazija ni mogla izbrati.
Do sedai so se vršili v LiubHani shodi erafičneea delavstva, kovinarjev: lesnih delavcev kemičnih delavcev ter usniar-iev in čevliariev. Povsod ie bila soglasno soreieta sledeča
resoluclia:
Beleraiska centralna vlada ie sklenRa uredbo, s katero deloma razveljavila Ob-stoiečo naredbo o osemurnem dnlavniku za male obrti.
Delavstvo si je v težkem boju priborilo z osemurnim delavnikom eno glavnih dolgoletnih zahtev za vso državo, s sklepom ministrskega sveta se pa ta socialna uredba, ki io oo vseh drueih državah uva-iaio. zooet razveliavlia.
Proti temu nezaslišanemu ‘nasilstVu zbor natodlq&eiiš£ protestira in zahteva, da se osemiirhi delavnik zonet Dopolnoma vzpostavjv ter se 'mu da Dopolno zakonito varstvo kakor drugim zakonom v državi.
Podališanie delavnika pomeni le po-večanie brezposelnosti, ki vsak dan boli m bolj narašča.
^Zbor vidi v tem činu delavstvu sovražni akt reakciie. ki oeroža spričo re* akciionarneea nazirania vlade tudi druge že oridobliene sociialne in delavsko varstveno zakonodajo.
Z naivečiim ogorčeniem protestira zbor tudi proti nameravanemu nekulturnemu atentatu na delavske svoboščine, ki ea namerava centralna vlada z naredbo o »redu in radu«, s katero hoče uvesti naravnost suženisko razmerie delavcev do države in družbe.
Zbor iziavlta. da se bo organizirane delavstvo taki reakcifonarai politiki v tn< teresu svoieea obstoia kar najodločneje upiralo, m pozivKa centralno vlado v Bet-eradu ter deželno vlado v Sloveniji, da ukine svoio nrotidelavsko PoUtiko.
Obenem naproša zbor Pokraiinskc komisino strokovnih organizaoii v Slove-nii;. da ta naš odločni protest predloži v unoštp^anie na nristoinih mestih.
Mezdna gibanja.
V Liubliani so brivslu pomočniki po več dnevni stavki doseeli 35 procentno povišanje plače. ,
Ljubljana. Pretečeni teden so se vršila poga. Janja za povišanje plač pivovarniškemu delav-( stvu. Uspeh je bil ta, da je pivorvarniško delav-stvo pridobilo 20%. Velja to povišanje zev Ljubljano In Maribor.
Mezdno gibanje za pivovarniške delavce. Dne 27. avgusta t. 1. so bila prva pogajanja pri zvezi industrijcev, pri katerih se je doseglo samo nabaven prispevek po 300 K za tiste, ki so več kot 6 mesecev vposlenl po pivovarnah in po 150 K pa za vse one, ki so več kot 3 mesece do 6 mesecev v delu. Povišanje mezde pa se je odložilo do oktobra. V oktobru pa še ni došlo do t aobsfiega sporazuma in sicer vsled tega, ker so
p?vovarnarji ponujali prvikrat' samo 10% fn pri drugih pogajanjih pa 15%. Delavstvo pa ie vstraialo pri 30% kljub temu, da je popustilo od 50 na 30 odstotkov. Dne 4. novembra pri ponovnih pogajanjih, pri katerih je bila vlada zastopana potom poverjeništva za socialno skrb, pa se je doseglo 20 odstotkov povijanje plače za vse delavstvo po pivovarnah in se povišek plača tudi za mesec oktober za nazaj. Le potom dobre organizacije se je to doseglo.
Delavstvo papirnic v Vevčah, Goričanah in Medvodah je pridobilo povišanje na plači in sicer so dobili kvalificirani 35%, drugo nad 18 let staro delavstvo 20%, pod 18 let staro 10 do 15% ter delavke 15 do 20%. Povišanje se razume na temeljno plačo. Družinske doklade so se določile na 2 kroni za ženo in 1 krona za otroka. Tudi podpora onemoglim delavcem se le zvišala za 25%.
»Večerni list« na konou svojega tozadevnega poročila iz papirniškega delavstva norce bri je, češ, klerikalna organizacija gre v boj za de lavske zahteve odkrito in odločno! Oni pa, kdor ve, da je delavstvo organizirano v Osrednjem društvu kemičnih delavcev bilo pričetnik tega mezdnega potreta, se mora smejati lažnjivl najivnosti take pisave. Drugega bi ne imeli dostavljati. Omenitve vredno je le še, da so se obnašali klerikalni petelini pri pogajanjih, kakor dervišl. Kanec koncov je bil ta, da se je iz gore porodila miš po zaslugi klerikalnih brbljavcev. To, kar čveka ta list v drugem skrpucalu v isti Številki iz Vevč, pač ni omenitve vredno, ker Je preotročje.
V Zagorja, Trbovljah in Hrastniku mezdni spor rudarjev še ni končan. Zdi še kakor da Trboveljska premogokopna družba ureditev tega Vprašanja umetno in namenoma zavlačuje. Dražiti delavstvo gotovo ni pametno. Trboveljska premogokopna družba bi se morala zavedati, da tako postopanje ni v interesu ne delavstva in tudi njej sami ne, še mani pa v interesu splošnega gospodarstva. Upajmo, da bo spor rešen v korisrt rudarjev, čas bi že bil!
Maribor. Dne 26. pr. m. se je vršil pri nas dobro uspeli shod mlinskih delavcev, na kare rem je poročal o zadevah organizacije tajnik okrožne strokovne komisije s. Cech. O blagajniškem stanju je poročal s. Palovec. Sklenilo se je med drugim tudi ustanoviti lokalni podporni sklad, v katerega bo prispeval' vsak član podruž nlce 'ž rednim tedenskim prispevkom vred po eno krono In deset vinarjev. Iz tega sklada se bo podpiralo zlasti obolele člane in brezposelne Stane. Ostalo poročilo za enkrat odlagamo.
Rudar)! v Mežiški dolini. Za delavstvo, vpo-sleno pri »Bleiberški družbi Union«, so se na podlagi vloženih zahtev za ureditev delavskih plač po Uniji slovenskih rudarjev vršila dne 3. novembra 1920 pogajanja, katera so se zaključila z nastopnim rezultatom: Za prvo plačilno stopnjo se je povišala dnevna plača za 10 K, v drugi za 8 K, v tretji za 6 K in v četrti za 4 K. Četrtletni nabavni prispevek, kateri je bil izplačan dne 30. septembra t. 1. se doplača sedaj še naknadno za čas od 1. septembra do 22. oktobra t 1. za vsakega delavca po 200 K, za vsakega družinskega člana pa po 100 K. Onim, ki ne nžtvajo naturalnega stanovanja se je povišala stanarina, in sicer samskim delavcem od 6 na 10 K In oženjenim od 12 na 20 K mesečno. Povišala se je obenem tudi draginjska doklada za 5%. Skupno znaša povišanje za družino sestoječo Iz treh oseb 400 K mesečno. — Pogajanj so se udeležili:	domači	zaupniki	delavstva, za ravna-
teljstvo rudniški svetnik Cihelka, za osrednil urad državnih montanističnih obratov inženir Bončar, za soetjalno skrbstvo v Ljubljani dr. Šlibar, dalje zastopnik zveze industrijcev in s. Čohal kot zastopnik Unije slov. rudarjev.
Sloga ali solidarnost delavstva le edini vir njegove moči in sreče.
Za invalide Tnvalidskii oddelek’ oover-ieništva za sociialno skrb deželne vlade za Sloveniio se preseli 11. t. m. iz dosedanjih uradnih Drostorov v Dalačo deželne vlade v bt. Petersko voiašnico. I. nad-stroDie (vhod na oslu »roti deželni bolnici za šentnetersko cerkviio). Istočasno se Dreseli tie tudi oddelek za nakazovani« voinih Dokoinin. invalidnin in Dreskrbnln. ki ie bil doslei nastattien v barakah na Kodelievem ter komisija za oreskrbo vračajočih se voinikov iz dosedanie Disarne v Gradišču št. 4. Invalidski oddelek bo imel svoie lastno vložišče. Vse vlo^e. ki se tičeio voiaških nokoinin. invalidnin. Dreskrbnin (za voine vdove in sirote), zdravHema in šolania invalidov oddale trafik, podpor vseh ekonomskih in upravnih zsdev invalidskih zavodov, vseh za* dev dobrovoljcev m sploh glede vseh vDrašani. ki snadaio v omeniene referate, ie oddaiati odslei v novih uradnih orosto-rih v št. Peterski vpiašnici. Naslov oddelka: Poverjeništvo za socialno skrb deželne vlade ,7a Sloveniio invalidski oddelek. Komisija za preskrbo vračajočih se voinikov bo noslovala kakor dosiei sa-mostoino. — Zaradi ureditve Pisarn bo moeoče soreiemati strankp šele od pon-dfelika 15. novembra t. 1. dalie ob dose-daniem čp«ti (od 10. do 12. ure).
Vabilo.
Celje. Delavsko pevsko društvo »Naprej** priredi ter vabi na Martinovo veselico, ki se vrši dne 14. nov. t. 1. v gostilni pri Zelenem travniku. Začetek je ob 16. uri (4. uri) popoldan. Spored: Prosta zabava in ples. Vstopnina 6, K. Za obilno udeležbo se priporoča ter vabi odbor.
Razno.
Povišanje taks. V bodoče je treba za vsako pismeno oblastveno rešitev plačati 20. kron \do sedaj S kron) Za vsako pritožbo na državni svet, proti kakemu administrativnemu oblastvu ie plačati 40 kron (dosedaj 20 kron). Na vstopnice gledališča, koncerte, predavanja, razstave je plačati lu odstotkov vrednosti vstopnice; za vstopnice k zabavam (kiuo, kabaret, cirkus, me nažerije itd.) pa je plačati 30 odstotkov od vrednosti vstopnic.
Prosta vožnja vračajočih se beguncev. Begunci se obveščajo, da je kreditiranje vožnje za one, ki se za stano vmeio na svoja dotnovja, podaljšano do 31. decemora t 1. Ta rok se pod nobenim pogojem ne bo več podaljšal, zato je v interesu beguncev, ki se mislijo vrniti, da se vrnejo do konca leta, ker bi sicer morali sami plačati selitvene stroške. —• Urad za zaščito be. guncev.
Prometno ministrstvo J« dovršilo pripravljalna dela za trasiranje proge, ki bo spajala Ba nat In Bačko Proga se bo začela že te dni graditi.
Najbolj umazano plačajo delavce klerikalci.
»Večerni list« z dne 4. novembra t. 1. prinaša med drugimi tudi ta le člančič: »Prevalje. Pomožno delavstvo Mohorjeve tiskarne je stavilo ravna teljstvu zahteve za povišanje plač. Med tem ko imajo v Ljubljani pomožne delavke in vlagalke v tiskarni 150 do 215 K tedensko, v kmjigovezn'ci pa pomožni delavci 200 do 300 K, pomožne delavke pa 90 do 210 K, imajo pomožne delavke in vlagalke na Prevaljah 90 do 140 K tedensko.« K temu dostavljamo, da le Mohorjeva tiskarna staro, znano klerikalno podjetje.
Socializacija rudnikov v čehoslovaškl. Pravo Lldu« poroča, da bo vlada narodni skupščini predložila zakonski načrt o razlastitvi, so ciahzaclii rurokopov ta o socialnodemokratskih delavskiti svetih,
Brezposelnost r Nemčiji. Pred kratkim 9no
v svojem listu podali statističen pregled o vedno naraščajoči brezposelnosti v Nemčiji, katero je bik) opažati od aprila t. 1. dalje. Zadnje uradno poročilo državnega ministrstva za delo pa kaže veselejše podatke. Brezposelnost znatno pada. Dne 1. oktobra Je število brezposelnih znašalo 396.151, 15. oktobra pa le 374.983, torej se je številka znižala za 21.168. Število družinskih članov, ki so uživali podporo je pactfo od 362.380 na 348.647. Denarna podpora se Je v tem času znižala od 45.7 milijonov mark na 41.2 milijonov mark.
Padanje' cen na Angleškem tn v Ameriki. Londonski Ust »Times« poroča: Padanje cen Je sedaj v polnem teku. Te dni so padle cene vsem predmetom. Posebno je padla cena bombožu, bakru, clnu, bombaževemu olju, terpentinu, čaju, lanenemu semenu, lanenemu olju. V Ameriki padajo cene še hitreje kot pa na Angleškem.
Izdajatelj in odgovorni urednik IVAN TOKAN Tiska ,.Učiteljska tiskarna* v Ljubljani.
COSULICH-LINE
= TRST-AMERIKA ==
New - iork — Buenos - Ayr«c — Rio dl Janelro-Santos Montevideo
Brezplačna pojasnila in prodaja voznih listkov za potnike za Slovenijo edinole pri:
SIMON KMETEC, Ljubljana
Kolodvorska ulica 26.
UČITELJSKA TISKARNA
Uiim fiantlMia ulica itn. 6.
V« ngistiovue tadruga i cMjno unu a—.J
Tiskovine za 4ole, župan., stva in urade. Najmodernejše plakate in vabila - za -mode in veselic^. •
LETNE ZAKLJUČKE
L
Najmodernejša Uredb* »a tiskanje listov, knjig, bro-
i tur ttd. It*. > *•*
STEREOTIPI J A LITOGRAFIJA
Edini list, ki brezobzirno zastopa Vase koristi, ki neustrašeno brani Vaše pravice, je:
N
A
delavski
dnevnik
f!T
Zatorej sezite po njem! Oklenite se ga! Naj se naroči po več somišljenikov na en Naprej!
Le »Naprej* spada v naše družine j
R
E
J
Proč z meščan* skimi listi!
Mesečno stane 20 kron.1
V’ ' -1' " v.v f. ■
Naroča se pri upravi „ Naprej-Ljubljen, Frančiškanska ul; 6.