Su®«© VI., šf ©v. 49c V CeljiL> čatrtek due f. maja f924* FoštsilflB plačana v gofooinl. Staue lelno Si Din, meseCno 7 Din, za inozcmstvo 240 Din. Ogkisi se raCunajo po taring Pri veckratnern oglasr.nju popust. Izliafa ¦^»j^y"?^^^ tlrecänlStvo; Btror.sniayerjeva ul. St, 1,!. pritliüje. Teles, 6i>. Uprovni$tvo: Strcssmayerjevau. St. 1, pritiifje. Teles. 65. RaCun kr. poStoega Čekovnega urada St. 10.666. Notranjepolitična kriza v Jugoslaviji. (Konoc.) \!i !)o inu'l.i nil;:tla jugoslovanska l.ut/oa/.ija, velokapilulizeiu, ki se jo ruzpi'oslrl brez o/irn na provineijalno mo jo,, ludi uplivnejšo besodo? V koliko bodo nje.ni intorosi zahtevali enotnost in pripuseali nolranjo razuiejitov? Njoiii intoresi ni.so navczani na. nobo- iitvua obeli ekstromov. Pripomogla bo par k srodnji kompromisni lini.ji. Tudi sedaj isc-c kapitali/oni v vsoh strankah Imv razhke zaslombo svojih interesov. Yelekapilalistieni inleresi, da so produktivnost dvigne, bodo pae prispe- vali b kullurni in yospodarski povzdigi kmeekega slanii in k naprodkn delav- stva, nadaljc 1; ustvarjonju bolj časn prhneine gospodavsko ohlikc in. Uidi k usmerjonju nolranje poliliko v moder- nem yrav."u. in radiloga olajsali resi- tov nohvrnjopoliiir-nu krize. V koliko bo sodelovala razrednn. zavednosl kmelov, ki naj bi jib prisilila vse v ono vrslo in znbtevala rošitov kri- ze iz s tali sea socijalnih interesov naj- stevilnejsega njihoveg«?. razreda? V ko- liko so bodo hotel i kniet jo emaneipirati od mošeansko idoologije? Visoki odslo- tek anali'abetov in v.'v/bo stanje ljudsko izobrazbe, za katero so je na deželi tudi l>0 osvobojonjt; proküeano malo stori- lo, sJa))i promet in iiziena in psihiena loconost kiuoiov od \soga sveta razvon nialorneieanskili elomontov, s kateriuii vsak dan red no olx\i,i<\jo. v dogledncm rasn najbrz ne bodo dopusrale, da bodo pi'isli kntoeki inloresi tudi politieno do I'olni' veljave. Razvijajoro so iiulustrijsko do.lav- sivo po. ponesreeenenr komunistienein poizkusu, dK obdr/i vso iiozadovol.jno olomento v svojem okrilju, so dolgo nu bo v statin, odlorujoee nplivati na kri- zo. Barzoitziji jo uspelo razgnaü vso socijalno nezn.dovoljne elemenle, ki so so bili zbrali v koininristični stranki. s prepo\edjo koiunnizina in razpnslom stranko in jiJi tako pi'isiliti, da so ilali izraza svoji liozadovoJjnosti v sooijalno indiforontnib, in s torn razrednjm in- fovosoni biiTŽoazijo ncnovarnib, naci- jonalno in vor.sko o.k.-khizivnib in cks- hoinniii šlrankab. Inlcligeiioa so >koi'o i/ki.jm-no iz- obvazujo /M ch'zavno slnzbo, ona jo sla- ho plarana in strankarsko protoživana. Jo tovoj m.'.saino.stojna. odvisna od vla- dajocoga razreda in primorana slnziti pokrajinsko najmoOiiojžim, nacijonal- no orijontiraniin strankam, ker zamo- re samo v njiliovib vv.stah najti dni- zabno stalisče in potrebno zaščito. Vloffa dnigogfi nslavnoga faktorja, da dolujo kor. ydrnzilvona vez, jo z ozi- rom na omonjona inlerosna nasprol- Hlva in brozobzirnost, s katoi'o so izva- jajo. zolo tožka. Zdrnžiti voo.jo nvidov- jiost in i-jolitk'-ni oportnnizoin - v torn shit-aju skovo dva nasprotna tocaja — ni bas la!ika in pnjotna naloga. Ali so faklorji, ki žolijo in posknšajo njodi- nj(Mijo jU'od konoano jiopolno ploincn- sko oprodolilvijo, do\olj niooni, ali jo jiospodarski razxoj /o lako daloö uspol, da so ya) sodaj lahko ppiin.'avlja sporaz- iininost, bo poknzala prioola akoija opo^icijonahuy.a Ij'oka. Iz ffovnjil^ razinotrivanj po.staja jasno, da so kviza no bo tako labko in bitro rcsila. Ta r.olranji l)oj, ki so vo- (!i v iinonu dvob ploinon onoga in i.sto,- ga navoda z oniiti jozikom in ono dušo, vsobuje loliko ovi'Kljivih slirnosti z nokdanjini noiiKsko-ntadzarskiin spo- roni za nolraiija iniorosna obmooja. v bivsi av.stro-oirrski mnnarbiji,da ne bi žololi, da tudi koncna povavnava izj)a- cle sliono. i'roliod k vis.it in popolnojši M'ospoilarski obliki ii; k visji stopnji lji.id.sko izobi'azbo so, coUidi pocasi, vr- ši in s iom so bliza tndi prioolok v ci- Ijib in inotoda!) dalokovidnojšo in plo- nionitejšepolitiko. ki bi u-likizgodovin- ski nalo^ii zdn;zoniU Jugoslovanov nino^'o bolj(; odgovarjala., no&o sedanja ozkosrena, pospodarsko pronagljena. iiia!nin<': nohaiijopoliliriKJ kiizc v Jngoslavi- ji. Strankarsko-poüiirno konibinacijc so samo ziinanji v/.vnv iu\\ novidno (\o- !uji)"'ili sil, ki ^:c 1]'^ IU' '''"izpvi.šoa irod -i''1 "'' ^'-sr -'° iS s^° vsak naoijonalon pokro! /atria mod Sloven- oi. ki jib v Avstriji iiiti zakon prod so- discom no .šriti. Ako so nasi Nomoi za- t(»kajo poi'aiovšoino so izvon. /•»kona. laliko bi bile, ako bi bilo zaros bratovsriiu'. Kj;ii- pa so lo di'uSlvcnn- poliu'ona iidruit'\-;inja mladino |jod vodstvoin polifirni!) (»k.sponontov one j vzgojno nioi'alo in one narodno in d\'~ žavuo smcri, kakor jo zastopa Strn- xa«. pa pumonijo .sirup za našo mladi- no in so lo rudimo, da solsko oblasli vsr lo mirno Irpijo. iudsa': \vii;n (;i<;beten, üster- iVE[(.;il 7X VERLASSEN. Pod gor- n.jim naslovom poi'oca. graska Tages- post ¦•, da jo avsi.rijskn vlada na zoljo in inforvoiii'ijo Jugosiaviie nasvetovala I'vadiou. ki zo daljo oasa biva na Duna- jn, naj so iz Avslrij«; izsoli. Dovolj /la ¦ n nosrt-oo jo ta zmodoni in domišljavi bvvatski prorok m demagog zo povzro- i'il v ocli nasi drzavi. Doma je zavajal •svoj analsaboUki Jirval.ski soljaski rod. obotajor mil lepiibliko broz davkov, bvoz nradnikov in bvoz vojske, po svolu jo blalil uglod naso drzavo, in danos sc- ('; in pijo na Uniiajii, odkodor dajo na- vodila za naso notranjo državno poli- tiko —. jiolitikom in pahiotom kakor so gg. Korošoc in Spa ho. Navadili smo so na loliko toga, kar izpodkopava držav- no in narodno a\ loi'iloto, kar pa si do- v°liuje So danos g. Radio ter njogova PolitiO'iin kompanija, katori povoljujo na 8Jovonsk(Mii g. Korošeo, to pa je mo- •i° dopustnosti zo davno prokoracilo. V tl(ji)i. ko so stolisooi Prbov padli za svo- bodo svojo domovino in dali življonjo za osvoboj(-njo naso iz tisocTetnega rob- «Iva, so ti junaki. ki danos nekaznova- no div.no pljuvajo \\v. naso svobodo, go- nil i in lnijskali po časopisju in po pviž- ni'-ah naso Ijudslvo na boj proti Sr- l»om! Tozko r.am jo razumoti, kako da so moro >;o (nliko öasa. v naši državi po- <*ol.je toil ljudi trpoli in dati sramotiti vos nas uglod od olovoka, ki sodi na Dunaju, v domovint pa ima svojo po- iiiagace, ki bol;najo po njogovom re- «¦eptu: mi Slovonskom z Uogom, vcro poklom in avtonomijo na Hrvatskom pa ?. mirotvorno reimbliko hrez finan- oarja in zandarja, broz uoilolja in bre?: popa, TUDI NA DL'NAJU SO GA ŽE SITI! Avstrijska vlada je dala sporo- öiti Radien, da s svojo propagando i>roti .lugoslaviji kot iijeni prijateljski državi in s sklican.iom Tvon^rosa zati- ZACHEB&KA BOliZA v sredo, 0. (inrlJn: Pun.-jj: (J.I 125--O.I 145; uudiiuposia. 0.i:.7:.»-- 0.1350: Milan: :-i.oS?20- ?>Xtl-20: London: 351— 354; .WMvyork: 71).50—80.50; Pariz: 5.175 do 5.2^5; lJraga: 2 iVisi—2.275; Curih: \\-.21--\i'M. 7'i<;.,'Jt ti'wps r Cnyilin: 7.0."'. ranih narodov sprr.vlja Avslrijo v lož- kooo napram drugim drzavam in da bo primorana ga izgnafi, ako takoj no pro neb a < .svojlmi akoijami. Folioija jo Rad ion nasvetovala, naj lakoj zapusti Diiuaj. Radio jo odgovoril, da je Dnnaj za n.jogovo mivoljubnr akoijo najpri- pravnojsi in da hoöo poeakati, dokler ga avslrijska vlada no ho služhono :iz- gnala. V torn sliu'ajn bi so Radio naj- bi-/ naselil v Traf/i. KONGRE« .ZATIRANIH NA- R()D()V<:, ki bi so imol vršiti na Duna- ju, jo avstrijska vlada v posobnoni spo- rorilu Radii'ai propovedala, češ, da bi povzi'oeila v i-aslt'clsivonih državah ze- lo nougodon odniev. Kakor se porooa, jo r«adir. vslod toga svoj naort op list il. SVCVIO VLADO si prodsiavlja opo- zioija kot koneontracijsko vlado z Na- stasom Petrovirom. Ooividno si lastno vlado no upnjo scstavili — ali pa jo no mo re jo. OPOZTOLIA. Na ,-oslanku Pašioa in Pi-ibircviea so jo ugotovila soglas- nost v vsr-h v.a/iranjih o oelokupnem položaju in nadalnjom ra/.voju dogod- kov. Opozicija skusa. krizo zavlooi, da pridobi {Visa. za. novo taktione poteze. Kakor so /loiora. i/.da Radid, oziroma IIRSS I. maja >niOJiiles(-< brvatskomu narodu. Opozicija so /.elo Irudi, da bi (I obi la via.do v svoje roko, vondar p.i. nikdo no vorjanio loga rosno. I'ASh'; ZA ARSOLUTNO D15ŽAV- :\0 i.\ NARODNO EDINSTVO. V lo- rek so jo vr.«il volik shod! radik.ilno si ranke v Bjelini. Kot glavni govornik jo uastopil Nikola 1'n.sic. ki jo za popol- uo teoretieno m ivraktieno dižavno in narodno eilmstvo. To je ideja, od ka- tero so ne moro >.a nobeno oeno popn- slili. (i I .AtK M N A J N (A' !•: J Ö E 1UMSK1": KONVl^NCUi: med Jugoslavijo in It ali jo so nasi obmejni kraji, ki so bili poprejo z.asodeni od Italijanov, oproš- (•oni plaoevauja davko\ nasim davonim oblastim za dobo italijanske oknpacijo, ako davkov se uiso plaoali. To dolorilo jo važno n. pi\ tudi za logaški ok raj. Celjskc novice. KHAJ. OROANIZACLJA JDS ZA MESTO CEI'jJE ima roclne sestanke vsako sredo ob S. nri zvečer v rudooi sobi iNarodnoga doma. ' Ul'DSKO VSErOsllSVE V >n leshnuentilt«. Govoril jo o nporokali v splošnem ka- kor tudi o kodicilih tor opozarjai na momonlo. ki znmorejo poslodnjo vo- l.jo -: storiti prod zakonom doloina ali lucli docela noveljavno. Sieer obširna snow jo bila tn po predavatolju prak- Iično zaokrožona in popolnoma umlji- vo prodnasana. Poslusalci in poslušal- ko — vooinoma razumništvo — so po- spoda midsvelnika ob .koncu zanimivc snovi hvalozuo nklamirali. CELJSKO VEYSKO DRUŠTV0 javlja \som. pevcem, da se vrši pevska va.ja za moški zbov v vetrtek, dne 1. nwju ob 20. nri v Narodnem tlomu. Za sredo na})ovodana vaja zenskega zbora t'adi priroditvo jugoslovanske socijal- nodemokralsko stranko odpade. FER1JAIM S.AVEZ na drž. re- alni giinnaziji v Celju priredi v soboto, dne 3. Im. ob pol 21. nri in v nedeljo, 'Inc 'i: tin. ob pol M>. uri v v»'liki dvora- ^HB^^^^^^^^ ^^^^^^B ^H^Hf W^ W fH^^lH' "5 ' f ^^^^^^B ^^^^^^^^B B^B^B^H ^^^H ^^^^__^__^^^^H ^B^B^B^f ^B^B^B^M bHbJb^H^b^b^ bH^B plačano do n^H ^ ^L^bh ^b^bH b^b^B b^b^B ^^^^^^^F ^BStt '^H ^S^S| ^Bfl^Hj -----^ mIHb^BbVb^b^bH ' ^Hj^^^f^ ^¦^¦^¦^¦^¦^¦^r ^^^k^a^^^^H b^^^^^^^^^^h ;i-;!.n _. NOVA DOB A« Sti*. 49. iii Narodnoga don in. svojo pn:o akade- iitijo, na kaleri hoče pokazati svoja stremljenju na kulturnem polju. Lep namori F. S.. kj slromi za torn, da spo- zna jugoslovanska oniladina vso svojo lopo donioviiip, zasluži podp.oro in na- klonjenost vse naise javnosti. NA AKADEMIJ1 F. $., ki se vrSi v sohoto ob pol 20. ur.i in v nedeljo ob pol 10. uri v voliki dvorani Narodnega doiiia, jo na sporcdu pctje, klavir, vio- \'m\ s spremlj. klavirja in Meskovu drama • Mali«. GLEPÜEYALXG DRUSTYO ]e razposlalo na urade, zavodo in večja podjetja pole za nabiranje članarine od njihovih nameščencev za leto 1924. Glanarina znaša letno le borih 12 Din, da je vsakeniu, kdor se količkaj zavoda vzgojevalnega in gospodarskega pomo- na. driustva prav lahko, odriniti lo vso- to v obcni blagor. Za vzgled naj bodo vili državni žclezničarji, ki so vsi, od prvega do zadnjega člani Olepševalne- ga društva. Vsak zavcden Geljan naj 1)0 clan tega. koristnegir drustva. UDRUŽENJE YOJNIH 1NVATJ- 'BOV, P0D1ÜJZNICA VELJE, opozar- ja vso clane svojega okrožja, da so so uvedle nove clans'ke knjižicc s sliko, ka- tero si naj posamezni clani takoj pre- skrbijo pri podrnžnici. ker so stare* članske knjizi.ee s 1. inajem razveljav- Ijerie. .lev interesu clanstva, da se eim- prej zglasi pri podružnici in i.zvrsi svo- jo dolžnost, da bo moglo biti delezno vsoh bonitet, zlasti pa tudi trikratne brezplaenc vožnje v letu, ker bodo knji- žicam priložena ludi iivorenja za tiste, ki jili se nimajo. DUUŽABNl VEÖER KOLA JU- OnsLOV. SESTER V CELJU se vrSi UK maja v mall dvorani Narodnega donia. Vso prijatelje drustva najsrene- ;j(3 vabimo. KOLO JI'GOSLOY. SESTER V CELJU opozarja svoje clan ice na veli- ko lnanii'estaeijsko slavnost. ki se vrsi ob priliki. odkritja Malgajevega spome- nika v Gustanju 29. maja. Tamošnji odbor hoee preskrbeti polovično vožnjo in prehrano ter prosi, da mu vsako drustvo naziianv ssteviio videležencev. Sestre, ki se jchočejo udeležiti — mox- da v narodnih nošah — naj to javijo sestri Jerin, Vrazov trg, do 5. maja. — Udeležimo so je v velikem številu, da pokazemo bratom onsiran meje, da mi- sliino s trpko ljubeznijo nanje. 'KIXB PLES0Y0D1J« v Ljublja- ni naznanja vsem plesovodjem Slove- nijo, da sprejema prijave za vstop v ov- ganizacijo v svrho enoinega delovanja po cell Sloveniii. Prijave do 15. maja 192i mi naslov klvibovoga predsednika ¦;>:. Lud. ('orne-ta, Ljubljana, Wolf ova ulica o. RAZ8TAV A 0BJ.V1N0-NADAUE- VALNE BOLE V ('EMU. Z zanima- njem so v nedoljo obiskovalci le razsta- ve pregledovali risarskn in pismene iz- delke licencev in ncenk. Na deškem od- delku so bile napolnjene stone prostor- ne risalnice s skrbno izdelanimi risba- mi. Clovek se v resnici endi, da je nio- goče v razmeroina re? kratkem casu ioliko doseci z ucenci, ki iniajo najraz- 'licnejšo in dostikrat pač zelo pomanj- kljivo prednaobrazbo. Smotreno se na- vaja v prvih rawedih zacetkoma. nc- okretna vajenceva roka, da lahko v za- kljucneni razrodu pricne in tako do- vrsi različnej pač že težke načrte bodisi za to ali ono obrt. — Ker so v razredih ucenci raznili obrti in .se je pri ponku ozirati na posarneznike. zidarje, tesar- je, sedlarjo itd., je za. učitelja delo tern težjo. Pisineni izdelki iz racunstva in obrtnega spisja kažojo, kako se učenci na praktičrnh podatkib navajajo v poznejso sanioslojno poslovanje. — Na dekliškein oddelku so bila razstavljena dela deljena po razredih. V pismenih izdelkih, tako v obrtnem spisju kakor v raennstvu, se ^e kazalo smotreno de- lo uciteljic in lep napredek ucenk. V drugeia razredu so pričali snažno in vestno pisani izdelki, da učenke z raz- liinevanjem in vesoljom slcdijo pouku. — Zanimivo je bilo poslusati vajenko, ki jo uslužno tolmačiTa razne naloge v zvezkili in kroje. Mnogo so risale: od pripi'ost(>ga telcsnnga pcrila vse do naj- rnodernojsega krila. jopo in plašča.' Na- risano so v Tl. ra/redu tndi krojile iz papirja. Dobra vaja, ki nazorno poka- že ucenki izrozano obliko. — Lahko so veseli uspehov ncitolji, prav posebno pa še ucenci. Toda mladina bo sole pri poznejši praktični uporabi pridoblje- nega znanja uvidela, kolike važnosti je za vajenca ali vajenko obrtna sola in ! nje posecanje. { /Z KONFERENCNIH ZAPISNI- KOY CEIJSKE OBRTNE NADALJE- YALNE SOLE hi bilo v prctečonem sol. letii 1923/24 posneti sledeče zani- mivosti: Sola, ki je trajala skozi sedem inesccev (od zacetka oktobra 1923 pa do konca aj>rila 1024) je imela letos tri pripravnice, tri prve razrede in tri dnigo razrede. Vpisanih je bilo 203 učencev in 71 ucenk: torej skupno 334, izmed katerih je bilo 7 pomočnikov, ostali pa so bili vajenci oziroma vajen- ke. Pouk se je vršil ]3o 4 lire ob delav- nikih popoldne in ])0 h. nre ob nedeljali dopoldne, tedensko toraj 8 ur, razun pi ipravnic, ki so imele v tednu po 7 ur jiouka. Učiteljsfci zbor je imel pod vod- slvom solskoga vodilolja g. ravnatelja Bono Serajnika šest konserenc, kjer so se razpravljalo ])edagoske in clidaktične solske zadeve. Učenci in nčenke so Ijilo razun par izjeni najlepšega obnašanja icv se vrlo pridno ucili; nspehe tega za napredek nasega obrtništva tako važ- nega duševnega dela je pa itak poka- zala razstava zadnje nedelje. Tudi šol- sl:i obisk je bil zelo pcvoljen; saj je bilo nad SO'/» niladine vedno navzoče pri pouku. Po navodnosii so bili večinoma Slovenci (200) in po veri pa katoliki (277). Kakor kažejo razmere, bo treba .solo v prihodnjem sol. letu razsiriti najinanj za. L ali celo 2 razreda, ker so se med letom se \edno oglašali novi učenci in ucenke, ki se jib je pa zavoljo prenapolnjenili ni/jih razredov žal mo- ralo odslavljati, kar je jasen dokaz, ka- ko lepo se razvija obrtnistvo v Gelju in bližnji okolici in kako vztrajno hrepeni obrtni narascaj, so tudi duševno iz- obi'aziti v svojih strokab. — Ob sklepu Sol. lota (v ncl. 27. apr.) je ob 17. uri imel vodja sole g. Serajnik na obrtni j narašcaj lep nagovor, v katerem ga je vzpodbujal k niai'ljiveinu delu pri svo- jih mojslrih, le])einu obnašanju ter pridnemu ponavljanjti v soli obdelane učne tvarine, katero snov naj zajemajo iz spisnih in risarskih izdelkov, ki so se jini izrocili ob razdolitx'i Sol skill na- znanil. I'osebno jo priporočal, da se naj absolveiUi celisko obrlnc natlalj. sole vpLšejo za nadaljno izobrazbo žo n;i tehniški srediiji noli v Ljubljani, kamor jo šlo doscdaj vsako leto 5 do 8 naših ucencev in so dotični višji učni zavod posečali z odličnimi uspehi. Iz letošnje- ga konferenčneua zapisnika je prečital voditelj tudi imena dvoh najboljših učence-/ in ucenk vavnokav pretekloga sol. leta. Ti so: pripravnica A: Arnsek | Ivan, krojač ter Jevni&ek Stefan, zla- tar. I'ripravnica f: Cuk Ivan, klepar ter Mranioi* Alojzij, mizar. Pripravni- ca C Dečniaii Silvester, zlatar in Jur- har vStanko. krojač. I. A razr.: Felser Tvan, kljnpavnicar in Javornik Pavel, /Jdar. I. B raz.: Vede Martin, krojac in Pobec1 Fmnjo, pek. 1. G razr.: Fornara Marija, dežnikarica ter Skale Alojzija, krojacica. II. A razr.: Pastcigcr Edv.. ključavnicar in Kolsek Josip, ključav- ničar. II. R razr.: Bezar Martin, zidar in Flis Josip, zidar. II. G razr.: Stojn- šek Marija, krojačica. ter Vidic Matil- da, sivilja za pevilo. -— Sola nima last- no knjižnice. pac pa sc navajajo učenci in ucenke, da si izposujejo knjige pri javni knjižnici vSplošnega ženskega drush a in pa pri knjižnici Narodne citalnico v Gelju. PET IN D YAJSETLETNICA 0R- GLARSKE SOLEw je praznovala dne 20. aprila; istocasno je imelo dru- štvo organislov ia Slovonijo svoj obeni zbor. Med drugimi so bili navzoci skla- datelj dr. Kimovec kot zastopnik Ijub- Ijanskega Gecilijinega drustva, I. BreC- ko, zaslopnik Zveze godbenikov za Slo- venijo in Ant. Falež iz Beograda. Zbo- roxanje so posetili mnogobrojni clani iz Štajerske, Prekmurja in Kranjske. Za predsednika. jo bil izvoljen g. 13er- var. za podpredsodnika F. Klančnik in še osom drugih odbornikov. Ob pol 2. uri so izvajali v znpni cerkvi trije ab- solvent i izborno svoje koinade. Gospod Bei'var, ki je clan tukajšnje Gitalnice in pevskega drustva. si lahko šteje v cast, da je vzgojil toliko dobrih moči, ki bodo del ovale za procvit glazbe. OBLETNICA PREYOZA ZEMELJ- SKIU OSTANKOV ZRINJSKEGA IN FliANKOPANA. Pet let je minilo, kar so se prepoljali zemeljski ostanki Zrinj- skega in Frankopana skozi Gelje. Že- leznica in kolodvoi1 sta bila v zelenju in zastavab. Pijeteta. do velikili pokojni- kov je privabila tisoče naroda. Streli iz topiccv so pozdravili i)iihod vlaka in narodna drustva, na celu celjski Sokol. so so poklonila slavljencema. Po nago- vöVii takratuega okrajnega glavarja g. Andrejke je zapelo GPD mogocno ¦Zi'injsko-Frankopanko. Ves čas so po cerkvah zvonili zvonovi. Vlak se je od- peljal med streljanjem in navduseniinl klici zbranega naroda jiroti Zagrebu, kjer so se nato vršila velika slavja. — Slavnosti v Gelju se je takrat udeležil tudi general Maister, ki je med velikini odu.sevljeTijem spregovoril mnozici v. okna okrajnega glavarstva. Dnc 3i. aprila t!. je minilo 253 let, kar sta daia Petar Zrinjski in Fran jo Frankopan svojo kri za svoj naiod in za ideale na- se lepe doinovine. — V Zagrebu se je letos vrsila znameni'u-. proslaya, katero so se v znak manifestacije jugoslovan- ,sko sokolske in nacijünalne misli ude- ležili tudi Sokoli iz Beograda. Slava našima jiuiakoma! NEBO Y MAJU. Gvetoci nu-sec niaj prinasa navaduo trinmf pomladi, ki oznanja bližajoče sg poletje. Tako popolno obvladuje solnce iiodo, da sc opaža upliv njegove svotlobo tudi v no- ceh. V ,severnejsih del ill Nemčije ima- jo že sredi meseca noči, ki niso povsem- tern no, južnejši deli niorajo seveda ča- kati na ta pojav, takozvani polnočni mrak, so do junija. Gim višje se vzpe- nja solnce. tern manjso višino zavzema njemu ravno nasproli stojeca polna lu- na, kar bodemo lahko opazili 18. maja. Glavni pojav veccrnego nel^a je Vene- ra, ki se sicer ne dviga vec tako visoko, kakor v prejsnjem mesecu in tudi ni tako dolgo viclna, a sije v tern svetlejši luči in bo posebno koncem meseca nu- dila ob jiisnih vecerih sijajno sliko. Najsvetlejsa zvezda \rzhodnega vecer- noga neba, in po zakodu Venere naj- svetlejsa zvezda vecernega neba sploh, ;io Jupiter, ki nudi s svojimi stirimi, brzo okrog njega krožečiini in vsled (ega vedno svojo pozicijo menjajočimi njfjs(}ci posebno ugodno tooko za opazo- vanje z daljnogledi, in sicer tudi že z manjšimi. Tujmtam se najdojo ljud.se s posebno ostrimi ocini, ki opazijo me- sece tudi So brez daljnogloda; toda to iso izjemo; normalne oči hi jih iso z do- briin kukaloin komaj ngledale. P01ZKUSN0 KUHANJE S PL1- N0M sq vi\si v čciricJi, due ./. maja ob 15. uri v gospodinjski .šoli v Gelju. Ob- činstvo se vljudno vabi k obilni ude- ležbi. CELJSKI DEN ARM ZAYOBT v cetrlek, 1. maja ve pöshijejo. SNR'INA KOS A. V pondeljek, dne 28. aprila je urnrla po kratki, mučni bolezni v 28. letu siarosti ga. Angela Vltavsky, nared nikova soproga in sva- kinja tajnika okoliske občine. Pogreb se jo vrsil v sredo, dne 30. aprila ob 17. uri. na okolisko pokopalisco. VENDAR ENKRAT! V zadevi zatvoritve gosülne -Pri solncu«, glcde koje je celjski mestni občinski svet žo davno izrekel. da ni krajevne pot robe, se nani poroca, da je oblast ustavila jiadaljnjo obratovanje. Kakor slišimo, se bodo gostilniški prostori uporabljali v LhkIoc.o kot stanovanje. RADIO-TERM A LMO K0PALI8ÖE IN LECIIJŠČE V LAŠKEM se otvori s 1. majem. V kopališču je restavracija z izborno pijačo in kuhinjo. Kogar ta- rojo bolezni, ali kdor potrebujo oddiha, naj poleti v Laško. NOV yPREWYOD NA ST0LPÜ ŽUPNE CERKYE V CELJU se te dni napeljnje. Delo je prevzela tvrdka Fr. Dolžan v Gelju. Veseli nas, da se jc na- šla slovonska tvrdka, ki dclnje usposno tudi ^ t.ej panogi. CELJSKA CARINARNICA ima na prodaj statistiko naše zunanje trgo- vine za leto 1922. Knjiga obsega 208 strani tor kaze pregledno, kaj, koliko in iz katerih drzav smo uvozili oduos- no izvozili. Navedcno so vse carinarni- ce, koliko so imele dohodkov. Dodan je alfabeticni. seznam blaga z tarifskimi šlevilkanii uvozne in izvozne tarife. —¦ Knjiga stane samo 100 dinarjev. TATYINA. V zadnji stevilki nase- ga lista smo priobčili, da je bila izvrše- na tatvina v hotehi »Pošta«; ker smo od merodajne strani dobili poročilo, da la vest ni istiniia, jo tern potom pre- klicujemo. IZGUBLJENE OBVEZNICE. Lastniki izgubljenih obveznic predvoj- nih drzavnih avstro-ogrskih posojil sc opozarjajo na naredbo ministrstva fi- nanc 0 prijavljanju izgubljenih obvez- nir pvr. januarja tl. razžalila orožnika, ki je poizvcdoval 0 I^rancu B., ki je bil osiunljen vec tatvin. Orožniku ni hotela odproti hišnih vrat in je na ponovni Vo/Av zacela razsajati in žaliti orožni- ka. Vsled tega jo prišla v navzkrižje s paragraloin 104. srb. kaz. zak., za kar ji je prisodilo celj. okrož. sodišče 3 dni poosirenoga zapora. — Uzmovič. Alojz Gradisar, kijnč.ivnicarski pomočnik v Senovem v brežiškem okraju, se je po zimi zelo zanimal za tujo obleko in pla- feče; tudi vina ni sovražil. Okrožno so- diščo v Gelju ga je obsodilo radi šestih tat\in na 2 meseea poostrenoga zapo- ra. — Mlad junak. Ifr-lelni posestnikov sin i'van Kinetic iz Sei v brežiškem okraju se je pri sankanju sprl z nekim 12-letnim fan torn. 14-letnega Zidariča, ki je priskoo'il tern 11 na pomoc, je niladi K mo tic sunil z nožem v hrbet in ga težko ranil. Okrožno sodiščc v Gelju ga jc obsodilo na 14 dni zapora. D op isi. PROSTOV. GASILNO DRUŠTVO PAŠKA VAS priredi dne 11. maja tl. ob 3. uri popoldne, pod kozolcem gosp. llolovar-ja v Goren ju zgodovinsko igro *JUNA5KE BLEJKE«. zqodo- vinsl'd igra s ppfjent v iMrili dejuujiii. (!isti ]).robilek je nanienjen za nabavo nove društ\'ene za stave- ter se preplači- la, hvaležno t-projemajo. K mnogobroj- ni udelezbi vabi vse domačine, kakor tudi sosodo iz Braslovc, Letuša, Mozir- ja in Sostanja 'odhcr (Jasilnega druMva Pasha ras. IZ TRBOYELJ. V noči 21. aprila jo bilo vloraljeno na trboveljskoin kolo- dvoru v vagon, v katerem se je naha- jala in oka. Vlomiieo jo računal najbržo na manuTakturno blago, ki je bilo ta žo enkrat pokradeno. — Rudar Franc Lipeo ,ie velik prijatelj perutnine. Ker je prodajal kokoši po Trbovljah za sle- po ceno, jo bil osumljen tatvine in are- tiran. — Alojzij Balontin in Alojzij Kumborger sta napadla delavca Fran- ca Janežiča in ga ranila z nožem. — Delavec Karel Gubec je udaril svojega sostanovalqa s kuhinjsko grebljaco po glavi in ga poskodoval. Narodno gospodarstvo- 2. KONGRES GEOKOSLOVAŠKin MEST. V mesecu seplcmbru il. prire- di »Svaz ce&koslovenskyh mest« v Pra- gi 2. kongres českoslovaških mest in ob tej priliki tudi 2. razstavo čoškoslova- skih mest v okviru praskoga velesejma, ki se vrši od 21. do 28. septembra tl. Geslo letošnjega kongrosa in razstavo bo: normalizaeija, tipizacija in špeci- jalizacija mestnili potrebscin. Gre nam- reč za to, da se mcstn.c potrebščine no bodo izdelovale po nairazličnejSih tipih, nego da se postavi po možnosti za vsa- ko potrobscino normalen lip, ki jo teh- nično dovršen in ki so zamore proizva- jati po najniž-ji ceni. Izvcdba normali- zacije bo torej imela kot posledico ogro- men prihranok v komunalnih gospo- darstvih. Dclo kongresa bo tvorilo 8 skupin, in sicer: J. stavbe meščanskih his; 2. kanalizacija; 3. vodovodi; 4. elektrizacija; 5. plinarne; 6. komunika- cija; 7. ciščenjc mest; 8. požarna poli- cija. Doticni referati so bili podcljeni mod najbolj.se ceykoslovaske strokov- njake. Kongres se dnc 21. septembra svečano otvori. Nato sledijo 21., 22. in 23. septembra proučevanja razstavlje- nih ])redmetov in strokovni sestanki S:ev. 49 »NOVA D 0 B A « Sir; in poc'-liaih «kupiii. Due 24. septembra so vrši veliki redni sestauek, na katerem foodo potlaH porocevalei svoja poročila in predlozili resolneije. Želeti jo, da se udelezo lo&a kongrosa, tudi juyoslovan- ska tnesla, ker so pvcblemi, ki še po- javljajo v povojnem koniunalnem go- spodarstvu v Češkoslovaški, eni in isti kakoi1 v Ju^oslaviji. Dnevna kronika. OBČNI ZIJOU fcvl.OVENSKE MA- TJCE, ki «o jc \rsil dne 13. aprila tl., tedaj öl) tHVletnici obxtanka Slovonskc "Mat ice, io izvolil po vceini stari odbor ter «;i dopolnil z ^ospodoma dr. Al. (iradn'tkoia in dr. ..ložc Gloria rjem ter iiovim nadzoistvom. Iz poročil je raz- vidno. da je izdala SI oven ska. Malica v zadnjom triUtjn, iipošlevajoč težko fi-iviotiio razinere, 1 I publikacij v 51.000 izvodih in zemljcvid slovenskega ozem- Ija v J0.000 izvodili. Nn.pram izdatkom za te izdaje v zneskii 289.234 Din stoji ¦popolnonia ncobrcmt njcno preniozenje vSlov. Matire in knjiLna zaloga v tržni vrodnosti okroglo i inilijona dinarjov. V pripravi za tisk prihodnje izdajo je z-akl.jn.eni zvezck slovenske zemlje, to Je IStajerske in Prckinurja in IV. zvezek dr. Mencin^erjevih izbranih spisov. BEVETDEfcETLETNI KOJSTNl DAN GÜSPE PAllME, Dne 27. aprila je praznovala v Graden devotdesetletni rojstni dan gospa Matilda Parma. — Shvljenka je bila poročena s policij- skiru svotnikom Fa vino, ki je živel v Ljubljani in pozncje v Metliki na Do- lenjskom ter tudi lain nnirl. Po smrti svojega soproga so je preselila v Gra- dee k svoji hčerki. Ga. Parma je mati znanega sloven skega skladatelja, dvor- noga svetnika Viktorja Panne. Kljub visoki stavosti je zdrava in čila. ČARUGA TAJI UMOR V T0MP0- JEVCIH. Soproga nmorjenega gozdar- ,ja iPii'kniajerja se je podala te dni na JPunaj. kjer naj i)i se / operacijo ozdra- vila njena prcütreljeno, leva roka. Ne- sreOna žena je pred odliodom šla k pre- iskovalnenm sodnikn Ignjiču v Osije- hn, da jo se enkrat zasli,si;yzaradi kon- fronf.nei.je so privedli tudi Carugo, ki je preklical svojo prvo izpoved glede nmora v Tornpojovoili in izjavil, da sploh nikdar ni bil v on cm kraju in da gospe Pirkinajoj'jovo sploh ne pozna. NAPAD NA ZDRAVNIKA. V di- spenzer za tuberkulozn v Beogradn je priisel 2(1 tm. k zdravniku S. Vracovi- cu neki Nikola Ilisti<5, da se da pre- gledati. Ko inn je zdravnik izjavil, da ni potrel)a ponovnega pregleda, je pa- cijont izvlekel no/ in simil zdravnika enkrat v ledja, dvakrat v prsi in en- krat v levo roko. Dr. Vracevic je umrl. Napadaleo je ranil tudi sebe desetkrat težko. Propeljali so ga v bolnieo. MRTYEG V DRAVT. V Madzarski luisinji so ribiei izvlekli iz Drave tru- plö neznanega nioza, ki je bil na gro- zen naein nmorjon. Okrog vratu je imel ovito železno verigö, na glavi pa um je bila z zeblji pribita financarska kapa. Snmi se. da je bil nesreenež naš človek, ki je hotel pobegniti na Mad- žavsko, Madžari pa so ga osnmili špi- jonaže in ga tako zločinsko umorili. MASClEYANJE RADI DENUN- C11JACIJE. Iz ])unaja poročajo: Pred par dnevi je naznanilo, lepotica Doro- teja lliitli 20-letnega zlatarskega po- rn očnika Franca liaibla, da iihotapi kokain. Ko je.stražnik odpeljal Laibla, je na uliei planil na Huthovo, jo prijel ^•a vrat in odgriznil lepotici konec no- «a. Pet stražnikov je p silo odvedlo ko- kamista v zapor. W11 UN A J kS'J^LETN I P0ŽIGA- LMa V obcini Idsörakon je zažgal 14- letni sm kro]ača Pavla Veli bišo sv.oje- li)u ocetu, ker ran za Veliko noč ni ho- tel kupiti nove obleko. Zgorelo je ösem his, veliko zivine, krnie in gospodar- skqga orodja. Z BILJARDNO KR0GL0 GA UBIL. V Jassy Ma igrala v neki kavar- ni '->. Stoica in C. Dinu biljard. Naon- krat je prislo do pre])ira, lei je končal •s tem, da jo Stoica vi'gel Dinu v glavo )lJjai-duo kroglo 3 tako silo, da je ob- Je^al mrtev. Berl.GR0ZN0 DKJANJE MATERE. V virn "-111 *e delavceva žena Lindner »»orila svoja dva 1.0-- in 15 letna otro- a s plinom, sebi ]>a prerezala vrat. Zl%ok team jiečtivcnemu dejanju je bi- Jo veliko poman.ikanje, ker loži mož že voc mesecev v bolnici. Sl/LlJlL NK\ KHTI V SMRT. Ar- tilei-ijski narednik Josip Osenjak se je le dni v Zagrebu s svoj.o puško ustrelil. Vzrok samonioru je, ker Osenjak ni mogel pro/iiveli smrti svoje neveste, ki je skočila ijved kratkim pri Ptnju v Ora^o. NAZADÜVANJE P0R0D0V IN POROK NA MADŽARSKEM. Po voj- ni se opaža na Madžarskem silno na- zadovanje dtevila novorojenih in porok. Nekdaj je bila Madzarska v tern pogle- dn mod prvimi državami. II1NDENBÜRG ZBOLEL. Iz Ha- novj-.-i ji-ivljajo, da je Hindenburg no- va rno zholel. PliVA SOVJETSKA BANKA. Den 25. aprila se je vršila v Moskvi nstanovna skvipščina nove sovjelsko hanke, ki se bo imeno\ala »Poljedelska banka^. Banka razpolaga z osnovno glavnico 1") milijonov zlatih rubljev in bo pricela v kratker-i ])oslovati. POTI-1ES V TIHEM OCEANU. Na otoku Honolulu je razsajal strahovit 1'iotres. KUGA V ALAHABADU. Kuga v Indiji so zadnji ras grozno hitro siri. Po vesteh, koje je dob.il »Daily Chroni- cle^ iz AlaJiabada, jc obolelo zadnja dva tedna 22.000 ljudi, a jih je v istem razdobju innrlo 17.000. Od začetka lo- ta do sedaj je umrlo 5-1000 oseb. Razne vesti. M0Ž V 22.000-VOLTNI NAPE- TOSTI. V praški elektrarni se je poja- vilo neko moienje. vsled katerega je ugasnila vsa električna luč v Pragi in je obstala tudi cestna. železnica. Vzrok temu je bil, da jc prlsel neki nastavlje- nec ])odjetja mod elektri.cni tok. Njego- va obleka je bila v plamenu. Z dotik- ljajeni glavnega \^oda z 22.000 volti je izzval kralki stik. Njegovo stanje je brezupno. OKTOBERSKI OTROCI SO NAJ- INTELIGENTNEJŠI. Neki angleski zdravnik se je bavil s številnimi razis- kavanji, v katerem letnem času se na- rodijo najintolipentnejsi otroci. Zrtev njogove radovednosli je bilo 368 deči- kov med 10. in US. loiom. Podvreči so so moraJi vseni intcligenčnim izpitom, ki so v armadi obicajni. Izid je bil sle- deči: v oktobvu rojeni dečki so najinto- Jigentnejši, spornladanski pa se pona- Sajo z nianjso nadarjonostjo. V tolažbo spomladanskim otrokom služi zdravni- kova izjava, da obsiojajo tudi v torn pravilu i/Jeme. K[TAJSKI ROPARJI. Iz Hon- konga javljajo, da so roparji vjeli 20 Kitajcev in jih odvedli v malo primor- sko mesto, kjer st je na^slo enega od njili umorjenega. Na listieu, ki je ležal polcg mrliea, je bilo napisano, da je bi- la dotična oseba uiuorjena, ker ni bila pravoi'üsno plačaua odkupnina. Ostale ujotniko r-aka ista usoda. OBVISEL NA DVEH PRSTIH. V Nowyorku je delavec Bert Boyle po- pravljal dvigalo v 17. nadstropju neke biše. Po naključju ga je stroj zgrabil za levo roko, mu zmečkal tri prste, sam pa je obviscl na oslalih dveli prstih 17 nadstropij visoko v zraku. Gakal je mirno c:ek> pol ure, da so prišli gasilci, nic ni slokal, pac j^a jo prosil, da so mu dali cigarelo. ki jo jc mirno pokadil. Ko so ga gasilci rewili, se jc takoj one- svestil. V bolnici so mu odrozali vseli pet prstov. NOVL ('UDFŽI P.ADIOTELEFO- N1JE. Pri neki radioprcdslavi v Lon- don u so poslusalci slisali natanko neko tiktakanje. Nikdo si ni vedel razložiti toga pojava, doklor ni prišlo pojasnilo, da so tl enakomerri glasovi utripanje srea oaebo. ki jc scdcla. v Pittsburgu v Ameriki. Brezžicnr*st. Kar smo včasih imenovali dober časopis, nara bo v najkrajšem časn nadomeslil brezžični telefon, kajti ni ga skoraj dneva, da nc hi zvedeli o noyih njogovili cudozih. Danes že lahko šo- larček poslusa s svojim sprojemnim aparatom tujino in moderno časopisje brez njega sploh ne more voc izhajati. Danes se bolniki na lad jab zdravijo po narooilu zdravnika, ki jim govori na daljavo več sio ali tisoc rnilj in vsak daw zvemo o novih uporabah brozžič- nib čudežev. To vsc je res iinenitno, a najvaž- nejš(! še ui. Ko se je pojavil avtomobil in spremenil dodobia obliko cloveške- ga življonja, ni mogel prodreti v sir.se kroge, ker je bil predrag. Enako je avi- jatika; uresnicenje tisočlotnih človeškili sanj, sarno za gotove slojo. Toda brez- žičnl telefon je tako smešno poceni, da bo v najkrajsom casu prodrl do zadnje gorske koce. Nihče na svetu ne bo več osainljei), ])a naj bo pvebival sredi ve- iike paslinje ali na vrhu gora: s po- niocjo svojega sprejemnega aprata bo prej zvedel novice kot iz časopisja, po- slusal bo koncerte, opere in operete, go- vore znamenitib državnikov in parla- nioniarcev, doltival bo vremenska po- vocila in znak časa, po katerem bo na seki.indo nalanf-nn lircjoval svojo uro itd. itd To ])a seveda le tisti, ki bo znal tuje jezikc; kdor vsaj enega svetovnili jezikov ne bo obvladal, bo takorokoc gluh v sredi tega vrvenja. Poslusal bo pac lahko godbo, a vse ostale zanimi- vosti bodo šle minio njega. :,Brezžičnost<- razsaja kot nalczlji- va bolozen že ])o vsom svetu. Kje so časi, ko so si deželani meli oči, ce je pritlrcal nagli voz brez upre- ge 'mimo njih in ko so pri poslusanju gramofona menili. da je mal človek skrit v škatlji in propeva. In vendar prod dvajsetimi Icti vsega tega ni loilo. Kaj bo danes dvajset let! V vsakem slanovanju homo imeli svoj brozžični telefon in se izborno za- bavali, a obenom tudi naučili marsiče- sa. o cemur danes nimamo niti pofma. Zvocer se bo človek vsedel poleg svojega stroja in poslusal pa risk o ali ncv;yorsko opero, ali pa katerikoli kon- cert na svetovni krogli. Če mu to ne bo ugajalo, bo pa raje z enostavnim zasu- kanjem ročaja nastavil uho svojega stroja na elektricne valove postaje, ki oita znamenit. roman ali novelo, ali ]>ripoveduje kratkocasni.ee ali pa daje jczikovni ali znaiiFtveni pouk. Moznosti uporabe brezžičnega lo- lefona so brozmojne, njega koristi za cloveški rod neprecenljive. . Vsi cni pa, ki hočemo biti deležni dobrot in udobnosli, učimo se svetov- nili jezikov, pnstimo, da se jih uči naSa mladina. imela bo od njih velikansko korisl! Rogaška Slatiiia. Najuccja, napnodernejm, sveAovnozna- ih> ~'1i""-'-Hščc v kraljevini STIS. (K oi toe./ Oko'lica, izlcli: V gozdovih, ki segajo tik do zdra- viliških zgradb, so lepa urejena pota za julranjo in večerne izprehode; priljub- ljeni so daljši izpreliodi po ravnem ali po brdih, divni izleti v bližnjo okolico s krasnim razglodoi«; povsod dobre rc- stavracije. Prijetni so izleti z vozovi in avtomobili; posebno mikavna je vožnja črez Pečieo, odkoder je krasen razgled v daljavo; zanimiva je vožnja v sosod- nje kopališče 'Krapinske toplice«; najlepsi pa jo izlet na Donaško goro (883 m") z velieastnim razgledom nn Južne Alpe :n široko Ogrsko ravnino, kakor tudi izlet na hladni, gozdnati Boc (980 m); povsod uglajene poti z markacijami. V zdravilišču posluje tu- di podružnica Slow planinskega dru- štva. ŽeUzimkp zvesc: llogaska Slaiina ima na vse sira- 11 i ugodno žolozniške zveze. Do postaje Grobolno, mod Celjem in Mariborom, vodi glavna proga Južnc železnice, od to postajo pel jo lokalna žoleznica do 1'Ogaško Slat inc. Dnifribiiosi, zubace: V veliki sezoni je jako živahno driižabno življenje: stalni vojaški or- kesior pvircja dnevno dva koncorta, dopoldne in popoldne; zvočer plesi, umetniski koncerti, predavanja, gleda- liške predstave, kino, tombole itd., lepa knjižnica, citalnica z mnogimi casopisi in rovijami; dve igrališei 7/<\ tenis; na- vadno in rusko kogijiscc, strelišče. Pri slabom vremenu promenada po pokri- tih šetališčih. Zirnski sporti: sankanje, drsanjo, izleti s sanmi itd. Sezowt: Poletna sezona se prično s 1. nia- jem in so konča s 30. septembrom, zim- j ska sezona pa traja od 1. novembra do 31. marca. Cone za sobe (z eno ali dve- in a posteljama), ki se zaračunavajo diu'vno, znašajo 12—GO Din. Za upo- rabo ])erila in za razsvptljavo sc racu- na 25% navedenih con. Zdravil. in godbena laksa ziiaša pri v(>c kot 2-d.uevnoin bivanju v zdra- vilišču 7 Din. Otroci v starosti do 12 let in sluziucid gostov plačuje le jiolovico zdraviliške in godbene takse. Popusfi: V času pred glavno se- zono in po glavni sezoni, t. j. od 1. ma- ja do 15. junija in od 1.—30. septem- bra, se znižajo cone za sobe in vsa zdravilna sredstva ter zdraviliško in godbono iakso za 25%. Državni uradniki kraljevine SHS, častniki in sveconiki vsoh veroizpove- danj ter njih zone in nopreskrbljeni otroci uživajo izven glavno sezone pri vseh navedonih cenah 50% popusta. Zdravniki. njih zeno in nepre- skrbljeni otroci, iijih vdove in sirote so oprošceni od zdraviliške in godbeno takse in imajo vsa zdravilna sredstva brozplačno na razpolago. Pri cenah za sobe uživajo izven glavne sezone iste ugodnosti kot državni uradniki. — Upravičenost do vseh soli ugodnosti, ki veljajo za dobo stirih leduov, se in or a. dokazati s pravnovoljavnimi doku- monfi. Spiohui navodila: P. n. gostjo se prosijo, da si pisme- no pravočasno zagotovc- stanovanja in odpolujejo v zdravilisče šele, ko so do- bili ugoden odgovor. Brez upoštevanja tega predpisa ne prevzame ravnatelj- st\ro jamstva, da dobe stanovanje. Na brzojavke se edgovarja le, če je odgo- vor placan. - • Obed in večorja po jedil- nem listu slaneta približno isto kakor v prvovrstnih mestnih restavracijah. IJ.rosnje za potno dovoljenjo ino- zeincev je nasloviti na Tourist-Office v Ljubljani, ki izslavlja potrdila, s koji- mi so dobi pri \se)\ inozemskih konzu- latili v teku 24 ur potrebni vizum. Tom prošnjani, v kalorih niorajo biti nave- deni vsi osebni podatki, je priloziti za s'.rosko v gotovini 10 Din. Vso nadaljnje informacije daje raviwteljstvo zdravilimt Rogaška Slatina. Odgovorni urednik: Lie. Edv. Šinitiic. Izdaja in tiska: Zvezna tiskarna, Celje. Javna zahvala. PodpisKna se s tem javno zahva- Ijujeva nadzorniku zav@povalne di>užbe „T^šglav" gosp.Antonu Komacu v Celju, Dečkov trg 2, za zelo kulantno in hitro likvidacijo po- žarne škode, ki naju je zadela dne 7. aprila ter tako gesp. Komaca, kot po njeniu zastopano zavarovaino druzbo »Triglav« vsakomur prav toplo pripo- ročava. Henrik Oblišep. Marija Oblišer. Javna zahvala. Podpisani se s tem javno zahva- Ijujem nadzorniku zaiFaroval^e dvuihe „THglav" gosp. Antonu Komacu v Celju, Dečkov trg 2, za zelo kulantno in hitro likvidacijo vlom- ske Skode, ki me je zadela dne 25. marca ter tako gosp. Komaca, kot po njemu zastopano zavarovalnodružbo »Triglav« vsakomur prav toplo priporočam. Zabukovca, dne 27. aprila 1924. Anton Malus. Razširjajte „Novo Dobo"! Vozoyi in kijSM opema Prodam več lähkih in težkih tovornih vozov, kakor tudi raz- lične konjske oprerne. Marsja Karlovšek Lava štev. 21. 3—1 2 izložbeni omari novi| se takoj ce^o prodata. Andr. Rlilevskii Prefiernova ullca 6* 3—f Sh'an \.__________________________________________________________»NOVA D () B A <_______________________________________&ev. 49 Telefon Stev. 75 In 76 sšasassssssasssBB POdl*UZ!liCLI g^^SZZI PoStni Ček,rač. 10.598 Ljubljanske kreditne banke v Celju Delniška glavnica in rezerve C&nfPfllct V LjllfoijSlIti Dclniška glavnica in reserve Din 60,000.000- * * Din 60,000.000- Ustanovljena leta 1900 Brežtce, ČrnomelJ, Gorlca, firanj, Maribor, Melkovlč, Novl Sad, PiuJ, Sarajevo, Split, Trsi. Sprefema VlOge na klljlžlce fit lel&OČf jS5S|S Kupuje In prodaja vse vrste vrednostnih papfrjev, račl&n protl ngodnemu obrestovanju 3^S#S valut in dovoljuje vsaliOVTStsae lurQClife. Pi^oclaja. supeeke dLx»Lanrx&e lreuzupedLne lotex»ije. Otvarja akreditive in izdaja kredStna pisma za lu- in inozemstvo. Javljam cenjenemu občinsivu, dja sem otvos3;! zopet m* cevljarsko delavnico ~m v Vrvarski ulici stev.l. t. j. med Razlagovo in Kocenovo ulico. Izdelujem vsa v to stroko spadajoča dela po nsjnižjih cenah. Priporočam se za obilen obisk Rudolf Zontič čevljarski mojster. Hazširjajte „Novo Dot>o i LASTNI DOM registroTana kreditna in stavb. sadruga z om«jeno zavczo sprejema hranilne ft 0 / osern 0<^ 8^° — proti yloge tudl od nečlanot 9| y odpovcdi po iO°/0 — in jih obrcstujc po **/() od sto — n« leto. Pisarna: CELJE, Presernova uL 15(1. MSzarstvo. Naznanjam cenj. občinstvu Celjainoko- lice, da sem otvoril iwixBPSka d«>- lav^iso na Lsvi Š*. 21, v hš^i HQSp. Ka^lov&ck. Prevzemam vsa v to stroko spadajoCa dela, katera iz- vrSujem eksaktno in po zmernih cenah. Se priporočam za naklonjenost. JOSIP BAL0H, mizan.ki mojster, LAVA St. 21. 3—1 iffr; .....imwmwrm? Čistokrvna psica in pes volčje pasme, 1 leto stara, se prodata. VpraSa se Kralja Petra cesta 29. 2—1 Sprejme se zdravo in po- Steno starejšo osebo kot varuhinjo k dvema otrokonia za dopoldan in popoldan. lltana in piaCa po dogovoru. Naslov v upravi. 2—1 škodujc zdravju, radi tega s1. kupite pravočasno mo- fen, fini in poceni dežnik katerega pa cdino dobite v velctrgo- vini R. Stermccki, Celje. Trgovci en- gros cene. Istotam seprodajalctos po tudovito nizkih cenah perilo, Ccv- Iji, klobuki, noga- g, vice in vsc drugo modno blago. II. De!. glavnica: Din 60,000.000'— Rezerva Din: 30,000.000'— Cavtat, fQBlKlllW« IVI^r>ItoOi-, Celje, IMEetlKOviö, I>«Jbz»©irnihc, ^r'e'sralje, Hercegnovi, Sapajevo, «reis», w Split, Jeaenice, SllboniJk, Kloi?Č5i.TLla, Tvžič, K^top, Zs».^r»eto- Kranj, ¦¦¦¦¦¦¦¦ JADRANSKA BANKA: Trst, Opatija, Wien, Zadar. FRANK SAKSER STATE BANK, Cortlandt Street 82, New-York City. BANCO YUGOSLAVO DE CHILE, Valparaiso, Antofogasta, Punta Arenas, Puerto Natalos, Porvenir. Pupila^novarevs ira jawnokoB*isfeBi denai*ni zavod celjsk^ga m^sfa Mestna hranilnica celjska ,t 1ttrA DJ n V l»»t»i palači pri kolodvoi»». m Vredmstrezervnill zakladov 2WÄÄ'2L^ i ÄÄ^^^^ I — „.OOO.O0O-. Za hraniSne vloge jamči mesto Celje s celim svojim premoženjem in z vso svojo davčno močjo.