glasilo delovnega kolektiva tovarne elektrotehničnih in! finomehaničnih izdelkov »Iskra« Kranj 1955 O. k t o b e r Štev. 1 Izdaja: Upravni odbor Ureja: Uredniški odbor Odgovorni urednik: Dovjak Tone Cesta' na Rupo 22 b Kranj Naslov uredništva: Tovarna »Iskra«, . Gorenja Sava 6 telefon 231 (interni 169) Tisk:' . »Gorenjski tisk«, . Kranj Naklada: 2800 - izvodov VSEBINA S. Uvodna beseda 2. Iz zasedanj 'delavskega sveta (Š. M.) 3. Uporabnost statističnih kontrolnih metod .(Ing. Ernest .Vršeč) 4. Uvedli Smo premiranje (Zn) 5. Naši odnbsi z Generalno direkcijo PTT (Dr. Milan Lilek) 6. Tečaj o statističnih kontrolnih metodah ! 7. Enostaven merilnik Vzemljitvene upornosti (Ing. Franc Vršnak) 8. Naša industrijska šola „Iskra“ 9. Zdravje ng, velik zaklad (Dr.. Vidmar) 10. Nekaj besed o delu sindikalne organizacije in njenem Izvršnem odboru 11. Personalne zadeve in še kaj (D. J.) 12. Zanimivosti iz znanosti in tehnike (Ing. Majdič) 13. Obiskale so nas tovarišice iz banjaluškega podjetja „Rudi Cajavep“ 14. Spomini iz Crikvenice (Igor Slavec) 15. Ustanovljen je odbojkarski klub (G. M.) 16. Iz uredništva 17. Seznam nove literature v naši knjižnici Uvodna beseda Pred 10' leti, ko je „ISKRA“ storila prve razvojne korake, je bilo morda malo ljudi, ki: so predvidevali tako nagel vzpon in razvoj našega podjetja. 10 let, ki v zgodovini ne pomenijo veliko, je za nas ■ vendarle doba, v kateri smo iz skromnih osnov zgradili moderno tovarno. Razvojna pot „ISKRE“ ni bila brez težav, in zaprek, toda kljub vsemu danes naša tovarna zavzema s svojo obsežno in kvalitetno proizvodnjo važno mesto v našem gospodarstvu. Po svoji kakovosti naši izdelki niso znani samo doma, temveč se uveljavljajo tudi na tujih tržiščih. To je nedvomno izreden uspeh, ki ga je dosegel naš delovni kolektiv in deseto obletnico našega .obstoja lahko praznujemo z zavestj oj:* da smo ustvarili mnogo . in izpolnili vsa pričakovanja našega, gospodari stva. Preko administrativnega planiranja smo prešli na sistem delavskega samohpravlj an-ja, ki danes že stoji na čvrstih nogah in v zavesti delovnega čioveka budi vrednost njegove misli in besede. Nekdaj brez razrednih pravic, stopa danes naš sleherni delovni človek v novo obdobje, v katerem svetovni nazor delavskega razreda pri nas dobiva ekonomsko podlago in ustvarja enakopravnejšo življensko osnovo. Nova oblika upravljanja podjetij omogoča vsakemu posamezniku, da sodeluje pri vodenju podjetja in soodloča pri reševanju vseh vprašanj. Zato te nove oblike zahtevaj 0^ da se delo organov delavskega samoupravljanja čimbolj približa slehernemu članu kolektiva, z namenom, zaintresirati ga za vodenje in upravljanje podjetja. Na tej osnovi je upravni1 odbor dal predlog Delavskemu svetu, da se osnuje tovarniška revija „ISKRA“-, ki naj bi postala ogledalo našega življenja v podjetju. Ta revija naj bi bila močna vez organov delavskega samoupravljanja s celotnim delovnim kolekti- vom in njen namen bo, razširjati in poglabljati sistem samoupravljanja po neposrednih proizvajalcih in vplivati na pozitiven razvoj odnosov v podjetju. Ideja o tesnejšem sodelovanju organov delavskega samoupravljanja z delovnim kolektivom ni nova, pač pa je živela med nami že od začetkov delavske samouprave. Ta ideja pa je dobila svoj neposreden odraz v naši novi reviji. Izdajanje tega lista je torej nujen rezultat odnosov v našem podjetju in rezultat stopnje razvitosti našega samoupravljanja. Jasno pa je, da bo revija „ISKRA“ dosegla svoj namen le tedaj, če bo v njej sodeloval naš celotni delovni kolektiv in le s skupnimi napori in prizadevanji bo ta list dobil svoje pravo mesto v našem življenju in delu. Delo v našem podjetju je pestro in bogato in vsa-kodnevno se pojavljajo vprašanja, ki jih neizogibno postavlja na dnevni red naš razvoj. To so stvari, ki deloma zavirajo .ali pa pospešujejo našo rast in proizvodnjo. Vse to moramo analizirati in rešiti v skladu z nadaljnjim razvojem našega podjetja. V reševanju vseh teh problemov bo v bodoče, poleg organov'samoupravljanja, imela veliko vlogo tudi naša revija, ker se bodo ti problemi obravnavali tudi na njenih straneh. Poleg vsega tega bo revija „ISKRA“ razširjala naša obzorja in pojmovanja stvari, za katere -mora biti zainteresiran vsak delavec in uslužbenec, nudila nam bo vse ono, kar moramo poznati na sedanji stopnji našega družbenega razvoja: Če pogledamo ostala velika industrijska podjetja, ki že imajo svoj tisk, lahko ugotovimo samo pozitivne rezultate, ki jih ta tisk dosega. Zato upamo, da bo revija „ISKRA“ dosegla to, kar želimo in da nas v naših pričakovanjih ne bo* razočarala. DELAVSKI SVET IN UPRAVNI ODBOR Iz zasedanj delavskega sveta Delavsko samoupravljanje ima svoj vidni odraz zlasti v zasedanjih DS. Iz zasedanj našega DS bomo v bodoče objavljali, v izvlečkih vse sklepe in tako sezbanjali ves kolektiv o sklepih DS. Predzadnje zasedanje DS bomo zaradi prostora samo na kratko omenili in posvetili več pozornosti zadnjemu zasedanju, ko smo obravnavali polletno bilanco. Naš DS je na predzadnjem zasedanju med drugim sklenil, da bo za naš kolektiv pričelo izhajati glasilo ,Iskra“, ki bo priobčevalo vse probleme podjetja, zlasti pa s tiskano besedo utrjevalo delavsko samoupravljanje. Glasilo „Iskra“ prejmejo vsi člani kolektiva brezplačno. Ta sklep DS je na predlog UO izpolnil dolgoletno željo kolektiva, da bo imel svoje glasilo. Nevšečnosti, ki so okoli licence za telefonske centrale, odnosno med Generalno direkcijo PTT, podjetjem „Nikola Tesla“ iz Zagreba in našo tovarno, obravnava poseben članek. DS budno spremlja vsa dogajanja, ki so v zvezi s tem vprašanjem. Zatem je DS razpravljal o pravilih podjetja. 10 sindikalne podružnice je na osnutek pravil pismeno stavil svoje pripombe. Ker se DS ni 'sporazumel v vseh točkah in je bil osnutek pravil z ozirom na zakonske predpise pomanjkljiv, je DS na predlog predsednika imenoval posebno komisijo, ki mora osnutek pravil ponovno preučiti, vnesti vse spremembe in tako popravljen osnutek predložiti DS v razpravo. Poročilo komisije za pregled in analizo zaključnega računa podjetja je DS vzel na znanje, ko je prediskutiral pripombe komisije. Knjigovodstvo mora vse napake, ki so se našle, odstraniti. Iztirjati je treba primanjkljaj, ki se je našel v skladišču. Primanjkljaj oziroma izguba v samskem domu, ki je še iz leta 1953 mora 'biti krita iz fonda za prosto razpolaganje. Razvojni laboratorij ima za leto 1955 zelo obširen program. Pod temi pogoji kot jih ima sedaj, bo v najboljšem, slučaju program izpolnjen z 80<>/o. Nekateri člani DS niso več v delovnem razmerju, ker so zapustili naše podjetje. 10 sindikalne podružnice je bil zadolžen, da pripravi dodatne volitve ali kooptiranje novih članov. Pismeni predlog o tem naj bo izdelan do prihodnjega zasedanja. Na zadnjem zasedanju DS dne 18. 8. 1955 so člani DS zelo pazljivo in skrbno pretresli poročilo o bruto bilanci za prvo polletje 1955. Iz te bilance podajamo le nekaj pomembnih številk: Vsa osnovna sredstva po valorizirani ceni so ocenjena na din 1.909,574.655 Ker so ta sredstva stalno v uporabi, se njihova vrednost manj pa Jj amortizira, odpis znaša din 855,755.000 Po popisu znaša stvarna vrednost osnovnih sredstev din 1.053,858.000 Ker prvotno ocenjevanje osnovnih sredstev ne odgovarja pravi vrednasti, je bilo zaprošeno za naknadno ocenitev, s Čemer se bo povečala vrednost osnovnih sredstev in amortizacija. V grupo osnovnih sredstev spadajo še ostali fondi kot: amortizacijski, rezervni fond in fond za prosto razpolaganje, ki so v bilanci vknjiženi v isti višini, kolikor znaša naše dobroimetje pri NB din 294,017.998 Med fondi je največji amortizacijski v znesku din 117,037.670 in je blokiran ter ga ne moremo koristiti. Amortizacijski fond v letošnjem letu, ki ga lahko koristimo pa znaša din 87,106.555 Še neizvršene investicije, ki šo v teku, a še ne obračunane, prikazuje bilanca v znesku din 38,148.683 Gotovine v blagajni in NB smo imeli na dan.30. 6. 1955 din 14,106.493 v devizah dih 68,368.171 Kupci nam dolgujejo za prodano blago din 689,072.000 Večji del te vsote je bil v juliju in avgustu že plačen. Ostali del pa ni tako hitro izterljiv, ker s|e še vršijo montažna dela ali pa obstoja obročno plačevanje. Predplačilo na blago, ki ga še nismo dobavili din . 374,000.000 Kavcije, depoziti, akontacije na plače in službena potovanja din 3,200.000 Še neizplačane plačej ki so bile izplačane v juliju din 25,518.741 Našim dobaviteljem smo 30. junija dolgovali din 167,878.000 Inozemskim dobaviteljem smo nakazali za še nedobavljeno blago v deviznih dinarjih din 79,241.588 Zaloge skladišč so od začetka leta padle za okrog 120 milijonov na din 883,488.050 Nasprotno pa je porasla nedovršena: proizvodnja za okrog 280 mil. na din 966,433.304 Zaloga gotovih izdelkov po lastni ceni: v našem skladišču din 560,953.000 pri zastopnikih din 160,000.000 v trgovinah din 66,720.000 ’ skupno din 787,673.000 V prvem polletju letošnjega leta smo prodali za 700 milijonov več kot pa v istem razdobju 1954 in znaša realizacija din 1.999,149.719 Poleg tega je realizirano s prodajo v inozemstvu še 115 milijonov, kar pa v gornji vsoti ni upoštevano. Tako je bil izvršen plan realizacije za I. polletje s 104o/0. Izrednih dohodkov je bilo din 6,052.300 Izrednih izdatkov 'pa din 11,945.821 Cisti bruto dohodek podjetja znaša din 1.993,256.198 Ce od te vso le odštejemo lastno ceno t. j. material, režijske stroške, davek na promet in drugo din 1.532,562.481 dobimo čisti dobiček podjetja din 460,693.717 Plan dobička za I polletje po družbenem planu znaša 600 milijonov iz česar sledi, da smo dosegli dobiček le 75%. Od te vsote* ki je na razpolago podjetju odpade 57% za plače in socialno zavarovanje . din 24,172.070 in 43% v fond za prosto razpolaganje din 18,235.070 Ker vsota za fond za prosto razpolaganje ne pride v poštev za razdelitev med kolektiv, nam ostane na razpolago din 24,172.070 Do 30. junija smo porabili od tega viška za plače | din 7,282.992 za stanovanjski blok že nakazali din 7,500.000 manj socialni prispevek \ r znesku din 4,560.987 Skupno že porabljeno *din 19,343.979 tako, da nam ostane din 4,828.091 plus ostanek dobička iz leta 1954 din 178.000 ostane še za razdelitev din 5,006.091 ju obiska maršala Tita Gornji dobiček ise razdeli na zvezne dajatve v višini 50% din 230,346.558 Bolniške dajatve do 7 dni din 1,132,160 Dajatve za ločeno življenje din 10.500 2% socialno zavarovanje din 512.042 štipendije din 132.960 rezervni fond din 16,523.497 Od ostanka odpade na LRS in OLO 80% din 169,628.560 in podjetju za razdelitev 20% din 42,407.140 Predsednik UO je prečital poročilo UO. Plan dobička ni bil dosežen zaradi tega, ker je bil za leto 1955 planiran v višini, 31/o pregled. To naredi tudi v primerih, ko napaka v ničemer ne ogroža kakovosti končnega izdelka. Poleg tehničnih ima tak način dela tudi svoje psihološke pomanjkljivosti. Kontrola predloži podatke o izmetu in popravilu pre- pozno, kar običajno povzroči nerazpolože-nje delavca. Med delom je skoraj vsakdo pristopen za kritiko, saj mu ta lahko pomaga -pri izvrševanju njegove proizvodne naloge. Drugače pa ga kritika zadene, ko z ničemer več ne more popraviti napake. V kratkem rečeno: kontrola se. je s svojimi postopki preveč oddaljila od tvornega sodelovanja s produkcijo v vzpostavljanju in vzdrževanju kakovosti, kar se je izkazalo kot pomanjkljivo zlasti pri neslutenem porastu produktivnosti strojev v zadnjih desetletjih. Kontrola je vse preveč postajala nek sodnik, ki je na osnovi mrLve črke razsojal o ustreznosti in pomanjkljivosti posameznih serij. K tej. vlogi tvornega sodelovanja s produkcijo. pa naj bi jo pomagale dovesti statistične kontrolne metode. Na kakšen način pa naj bi to dosegli z njimi? V prvi vrsti bi s pomočjo statističnih kontrolnih metod prenesli težišče delovanja kontrole po možnosti na šamo delovno mesto. S tem bi dobila kontrola možnost, da bi sodelovala pri, 'samem preprečevanju izmeta, kar bi nam prineslo velike prihranke. Do neke mere so to v posameznih tovarnah že dosegli s pomočjo'leteče kontrole, katere delo pa je bilo pomanjkljivo, ker ni zasledovala sistematično vseh problemov pri poteku izdelave in se je omejevala le na tako imenovano „kontrolo na slepo“. Pri staLističnih kontrolnih metodah pa nam tekoče zasledovanje vsakokratnega na stroju najdenega stanja omogoča odkrivanje in odstranjevanje raznih škodljivih vplivov, še predno so le-ti povzročili bistveno poslabšanje kakovosti izdelkov. Vse tako dobljene vrednosti tvorijo osnovo za primerjavo med posameznimi stroji, orodji itd. ter nam vedno nakazujejo pomanjkljivo rešene probleme v proizvodnji. Pogosto se tudi dogaja, da izdelkov ne moremo kontrolirati na samem stroju, n. pr. pri pošiljkah zunanjih dobaviteljev. Tudi v takem primeru nam statistične kontrolne metode dobro služijo. Pri tem moramo pozdraviti zlasti to, da slonijo na zdravih osnovah. Ne stremijo namreč za neKim nedosegljivim ciljem — za proizvodnjo brez izmeta kakor se je dogajalo doslej: Zapredpogoj cenitve neke serije izdelkov postavljajo vzorec, ki-je bil izbran iz celote „na slepo“ in brez poudarka na slabih primerkih, kar je . celoto pogosto prikazalo v slabši luči. V tej zvezi nam statistične kontrolne metode nudijo v obliki posebnih tabel orodje, s pomočjo katerega lahko uravnavamo proizvodnjo na najbolj gospodarski ravnil, j. pri tistih odstotkih pomanjkljivo izdelanih delov, kateri ne povzročajo montaži prevelikih motenj in obenem omogočijo delavnicam izdelavo brez. pretiranih stroškov. Zavedati se namreč moramo, da si izdelavo brez izmeta oziroma popravila lahko samo želimo, dosežemo pa jo pri množični proizvodnji le z neskončno velikimi stroški. Osnove statističnih kontrolnih metod Statistične kontrolne metode slonijo na spoznanju, da nikdar ne moremo izdelati dveh povsem enakih delov, če se še tako trudimo, da pa se mere delov porazdelijo po nekem povsem določenem zakonu okoli mere, h kateri težimo. Vse to dogajanje Si lahko dobro ponazorimo s posebno desko, pri kateri imamo na gornjem delu nekak lijak, pod njim so zopet v določenih razdaljah razporejene vrste žebljev, pod katerimi pa Se nahajajo nekaki predali {glej risbo št. 1). skica š/evi Skozi lijak take poševno nagnjene deske nato spuščamo kroglice, ki si poiščejo pot. med žeblji in pristanejo v enem ali drugem predalu in ne samo v predalu št. 4, nad katerim smo namestili ustje lijaka. Tako pade prva kroglica morda v predal št. 2, druga v predal št. 5, tretja morda v sedmi predal. Ob začetku spuščanja kroglic tako prav lahko mislimo, da vlada pri vsem dogajanju neka zmešnjava. Pri petindvajseti ponovitvi tega poskusa pa že nismo več tega mnenja. Res da posamezne kroglice ležijo tudi v prvem in sedmem predalu, če pa si ogledamo položaj vseh kroglic vidimo, da so razvrščene skoraj povsem pravilno okoli srednjega predala — predala št. 4 nad katerim smo namestili lijak. Isto, kar smo videli pri poskusu s kroglicami, se dogaja tudi pri slehernem poskusu za dosego neke določene mere, teže ali koncentracije pri kakršnem koli proizvajalcem procesu v množinski proizvodnji. Pod sredino četrtega predala si lahko predstavljamo tudi neko mero, n. pr. pri struženju, h kateri stremimo, predali na obeh straneh pa pomenijo določena odstopanja v pozitivnem ter negativnem smislu. Same vrste žebljev si pa lahko zamišljamo kot različne vplive, ki povzročajo, da dobimo razna odstopanja od mere, za katero je stroj urejen. Oglejmo si primer, kako to izgleda pri avtomatih. Izberimo si zaradi preprostosti morda nek zunanji premer in ga merimo na skupini petindvajsetih sledečih si delov. Stroj bo pri vseh enako urejen, gradivo: ista palica. Nihče ne bo posegal v izdelavo. Mislite, da bomo pri vseh izmerili enak! premer? Nikakor ne! Le če bomo imeli merilno orodje s premajhno občutljivostjo zaznavanja sprememb, si bomo to domišljali. Občutljivejše merilno orodje pa nas bo spravilo v zadrego: premeri se bodo spreminjali in sicer — na videz — brez pravega reda. Recimo, da zasledujemo spremembo na premeru 4,7 - 0,1 mm in da smo naleteli pri prvem delu na mero 4,637, pri drugem na 4,628 itd. Rolje je, da jih podamo kar v tabeli(glej tabelo št. 1) . Oglejmo si to tabelo. Vidimo, da si sledijo vrednosti navidezno brez'vsakega reda, da pa ležijo vse v nekem omejenem območju. Zlahka tudi opazimo, da so vrednosti v nekem določenem območju bolj pogoste. Vzemimo si čas, razdelimo vse področje, po katerem se pojavljajo vrednosti, na razrede, od katerih vsak pomeni določen del tega področja. Prvi razred naj n. pr. zajema vrednosti od 4,620mm do 4,6225 mm, drugi od 4,6225 mm do 4,625 mm itd. Na ta način bi dobili slčdeče razrede: (glej tabelo št. 2) KO »vj • C0 | CD zunanji premer >QQ M" zunanji premer KO zunanji 1 premer j ' KO zunanji premer 1 4,687 6 4,625 11 4,627 16 4,626 21 4,624 2 4,628 7 4,631 12 4,625 § 17 4,631 22 4,628 3 4,629 8 4,629 13 4,634 18 4,621 23 4,635 4 4,632 9 4,638- 14 4,627 19 4,629 24 4,626 5 4,635 10 4,632 15 4,628 20 . 4,623 25 - 4,683 Tabela št. 1 od do raz- red od do . raz- red 4,620 4,1)225 i. § 4,630 4,6325 v. 4,6225 4,625 ii. 4,6325 4,635 VI. 4,625 1,6275 IH. 4,635 4,375 VII. 4,6275 4,630 IV. 4,375 4,340 VIII. Tabela št. 2 Te razrede ^0 oziroma njihove meje -si nato vrišemo na vodoravno premico, nad vsakim pa narišemo toliko štirikVtnikov, kolikor mer se je pri našem merjenju (glej tabela št. 1) pojavilo takih, da spadajo v prizadeti razred. Oglejmo si torej, kaj na ta način dobimo: razredi j: 2. S 4. 5. 6. 7. 8. X X X X X X X m "X' X X X X IP X m X X X X ¡tj X ;x- lO lO bO bO (*"*) (M bO CD - CM m I> CM CM CM CM co co co co co. lij co^ CD^ . co. HH 7^ ¡§¡1 diagram številka 1 srednja vrednost (x) skica štev. 2 Narisani diagram pa nam naenkrat kaže vse tiste vrednosti, ki so nas prej presenečale s svojim nepreračunljivim -pojavljanjem, kot neko celoto, v kateri že na hitro lahko ocenimo srednjo vrednost in območje, do katerega te vrednosti segajo. Tudi sama njihova porazdelitev kaže neko skoraj pravilno obliko, ki pa je tem bolj pravilna, čim večje število meritev zajamemo pod enakimi pogoji. V slučaju, da vzamemo zelo veliko takih mer in celo področje razdelimo na poljubno majhne razrede (predpostavimo, da tudi občutljivost naših merilnih orodij seže tako daleč) preide stopničasta ovojnica v krivuljo zvonaste oblike, v takozvano Gaussovo krivuljo. Porazdelitev, ki sledi- Gaussovi krivulji, imenujemo Gaussovo ali normalno porazdelitev. Le ta je glavna osnova statističnih kontrolnih metod. Pri Gaussovi oziroma normalni porazdelitvi, sta zanimivi za nas predvsem dve vrednosti in sicer: a) SREDNJA VREDNOST (S), ki nam predstavlja aritmetično sredino vseh vrednosti; izračunamo jo po sledečem obrazcu: i°N (znak 5 pomeni vsoto, N število vrednosti „x“ zajetih v izračunu). b) STANDARDNI ODKLON1) (o), ki predstavlja pri krivulji razdaljo med simetralo krivulje in njenim obratiščem (t. j. točka, kjer je krivulja najbolj strma), je obenem nekakšna značilna vrednost za širino, do katere se razprostirajo vrednosti okoli srednje vrednosti. Za poznavalca normalne porazdelitve pa pomeni še nekaj več, in sicer to, da leži pod krivuljo (gledano z ozirom na njeno simetralo) v območju ± o 68,3o/o v območju ± 2a , 95,5o/0 v območju ± 3a 99,76Q/0 - (glej risbo št. 2) vseh vrednosti s srednjo vrednostjo (x) in s standardnim odklonom (,a) je taka krivulja (in s tem tudi delo stroja, oziroma potek izdelave, s katerega smo vrednosti analizirali) popolnoma določena. Uvedli smo Uredba o plačah delavcev in uslužbencev gospodarskih organizacij zahteva, da se s tarifnim pravilnikom določi,' kaj je osnova za priznavanje premij za prihranke pri materialu, za znižanje stroškov, za boljšo kakovost, za boljšo organizacijo dela in za racionalizacijo v poslovanju, ki se izplačujejo iz dela dobička, namenjenega za plače. Cilj zgornje uredbe je ta, da s pomočjo premij oziroma nagrad, stimulira povečanje produktivnosti dela in znižanje lastne cene. Značilnost letošnjega, plačilnega sistema je torej v tem, da uveljavlja močnejšo materialno zainteresiranost za dosežene uspehe, ne samo na tistih delovnih mestih, Srednja vrednost ima lahko z ozirom na vrednost, h kateri težimo, različne položaje; prav tako je standardni odklon lahko večji kot želimo. Obe vrednosti pa nam predstavljata ključ za primerjavo med proizvajalnimi procesi. Eno pa moramo imeti pred očmi: na tak način lahko analiziramo in primerjamo le proizvajalne procese, pri katerih nimamo enostranskih (usmerjenih) ; vplivov, ampak le tako imenovane slučajne vplive. Pod slučajnimi vplivi razumemo vplive, ki delujejo Lako v smislu povečanja, kakor tudi v smislu pomanjšanja vrednosti, katero zasledujemo in to v obe smeri v enaki meri. Lep primer slučajnega vpliva je n. pr. zračnost v ležajih; najbolj poznan usmerjen ali enostranski vpliv pa je n. pr. obraba stružil-nega noža. Pri obrabljanju stružilnega noža se nam pri zunanjem struženju premeri počasi večajo, pri notranjem pa manjšajo. Zato moramo biti pri uporabljanju statističnih metod previdni in moramo vnaprej vplivati na to, da enostranske vplive vsaj zmanjšamo, če že ne povsem odstranimo. Le na ta način bomo v polni meri izkoristili prednosti statističnih metod kontrole. (Nadaljevanje' sledi) Opomba J) Standardni odklon izračunamo po sledečem obrazcu, ki teoretično povsem ne odgovarja, za prakso pa je dovolj točen. (Obrazec št. 2) s = ■Ehei 1 ¡=1 ¡gg premiranje kjer se da učinek meriti z normo ali akordom, temveč tudi tam, kj er se zaradi značaja dela ne more delati po normi ali akordu. To je predvsem pri tistih delavcih in uslužbencih, ki so na takih delovnih mestih, kjer lahko odločilno vplivajo na povečanje proizvodnje, pocenitev in kakovost izdelkov . z izpopolnjevanjem organizacije dela in podobno. Za pravilno uvajanje premij v podjetju so potrebne prilično obširne priprave, obenem pa je potrebno tudi stalno spremljanje in študij vplivov premij na razvijanje produktivnosti dela in znižanje proizvodnih stroškov. Ker imamo do sedaj še premalo takih izkušenj, moramo za začetek izbrati le take osnove,- ki bodo z ene strani zainteresirale delavce in uslužbence na čim večjo slednjo z materialom, na zboljšanje proizvodnih postopkov, na zmanjšanje izmeta - na drugi strani pa moramo pazili, da nebi s premijami napravili nepravilne odnose pri zaslužkih poedincev. Praksa sama pa bo gotovo dala dovolj izkušenj, na podlagi katerih bo mogoče ustvarili Lak premijski sistem, ki bo najbolj odgovarjal specifični problematiki podjetja. Namen premijskega sistema v našem podjeLju je ta, da pri izpolnjevanju planskih nalog in doseganju in preseganju . norm dosežemo čimboljšo kvaliLeto svojih izdelkov in znižamo vrednost izmeta. Osnova za izračun yišine-premije je doseganje norme. To osnovo pa znižuje oziroma zvišuje dosežena kvaliteta izdelkov, vrednost izmeta in pa izvrševanje mesečnega plana. Upravni odbor podjetja pa po potrebi lahko uvede za posemezne oddelke še nove kriterije^ Višina izplačane premije je odvisna od števila opravljenih delovnih ur v dotičnem mesecu. Odsotnost več kot 15 dni v mesecu, razen ko je član delovnega, kolektiva na rednem letnem dopustu, povzroči izgubo premije v dotičnem mesecu. Tudi v slučaju ko upravičenec do premije izostane 1 dan neopravičeno od dela, se odreče premija za dotičen mesec. Do „25 °/o pa lahko zniža premije upravičencem šef oddelka, direktor sektorja in glavni direktor, zaradi nediscipline oziroma drugih prekrškov. Za večje prihranke pri malerialu, za racionalnejšo organizacijo proizvodnje in poslovanj a.ter za novatorstva pa lahko izplača Upravni odbor podjetja nagrade iz tistega dela dobička, ki je namenjen za povečanje plač. Prve premije po novem sistemu so bile že izplačane. Kakšen vpliv na proizvodnjo so imele, je še težko presoditi, vendar lahko zabeležimo kot uspeh to, da so vzbudile med kolektivom široko zanimanje. Poseben poudarek je predvsem na izmetu, ki trenutno najbolj- vpliva nta višino premije. Do sedaj ni bilo med mojstri, brigadirji in urejevalci posameznih delavnic dovolj zanimanja ali se izmet knjiži pravilno na njihovo delavnico in ali je pravilno izračunan. Z uvedbo premij, ki imajo oster kriterij ravno za višino izmeta, pa smo dosegli to, da vsaka delavnica strogo pazi na izmet, njihovo vknjižbo in izračun. Vrednost izmeta v juliju je padla v primerjavi s preteklimi meseci za okrog 20«/o, v kolikor je to uspeh premijskega sistema, nam bo pokazala bližnja bodočnost. Gotova nesorazmerja med oddelki v višini premij, ki se pojavljajo, pa bomo odpravili oziroma poskušali uvesti še nove kriterije, da bomo po izkušnjah, ki jih bomo dobili, imeli res tak premijski sistem, ki bo pogojem našega podjetja najbolj odgovarjal. Naši odnosi z Generalno direkcijo PTT O našem sporu z Generalno direkcijo PTT — vprašanje je, če je pravilno uporabljati za naše medsebojne odnose in njihovo sedanje stanje izraz spor —. je naš delovni kolektiv že skozi več let zopet in zopet razpravljal. Smatram, da je to eno od najinteresantnej-ših poglavij pravilne in nepravilne ocenitve medsebojnih odnosov, ker ta spor, če ga tako imenujmo, datira pravzaprav že od takrat, ko je „Iskra“ prevzela y dobi planske distribucije proizvodnjo telefonskih aparatov, ko je bila njihova proizvodnja z administrativnim ukrepom prenešena iz podjetja „Rade Končar“, Zagreb, na nas, od nas pa kompletna telefonija na podjetje „Nikola Tesla“, Zagreb, od tam pa je bila samo proizvodnja telefonskih aparatov zopet administrativno prenešena na naše podjetje, ostalo pa ne. Novo poglavje v tem sporu je nastopilo, ko je naše podjetje osvojilo proizvodnjo avtomatske telefonije po koračnem sistemu, ker je s' tem stopilo v konkurenco s pod- jetjem „Nikola Tesla“, ki je bilo takrat montažno podjetje Generalne direkcije PTT in se je kot tako nahajalo v sklopu poštno-telegrafskega kolektiva v okviru Ministrstva pošt. Težko je danes pravilno analizirati pobude, ki so že pred 5 do 7 leti vplivale na Generalno direkcijo PTT odnosno na njen Inštitut za unapredjenje ptt veza, da se je odločila opustiti koračni sistem in preusmeriti svoje zanimanje na takrat še malo znan in .tehnično še ne do kraja izdelan crossbar sistem. Te pobude so nastale verjetno iz želje, osvoboditi se vpliva podjetja Siemens, ki je pri nas veljalo za glavnega nosilca koračnega sistema (čeprav podjetje Siemens v prvih povojnih letih sploh ni imelo možnosti dobav), na drugi strani pa želji, dati naši telekomunikacijski ureditvi in njenemu funkcioniranju pri nas nekaj povsem novega. Strokovna analiza bo pokazala, če je bila la linija opravičena ali ne in če ni mogoče ravno zaradi nje razvoj telefonije pri nas napredoval počasneje, kot bi bilo to željeno in kot so to potrebe zahtevale. Tudi analiza finančnih elementov mora v tem pogledu dati zanimive podatke. V tem času je „Iskra“ nadaljevala z razvojem avtomatske telefonije po koračnem sistemu. Na poziv Generalne direkcije PTT, da sodelujemo v razvoju telefonije po sistemu crossbar, „Iskra“ v tistem času ni mogla pristati, ker za to ni imela niti finančne niti tehnične možnosti, od Generalne direkcije PTT pa za to niso bile predvidene nikake podpore. . Tudi podjetje „Nikola Tesla“, Zagreb, je poleg montažnih poslov za potrebe PTT, v' svoji proizvodnji razvilo koračni sistem. V letu 1954 pa je imenovano podjetje zaključilo z Generalno direkcijo PTT znano pogodbo za 20.000 priključkov po sistemu crossbar (nam taka pogodba z odgovarjajočo pomočjo ni bila ponudena), nakar je „Nikola Tesla“ v poletnih mesecih 1953 zaključila s pomočjo Generalne direkcije PTT zelo zanimivo licenčno pogodbo s podjetjem L. M. Ericson v Stockholmu, vse brez našega sodelovanja, čeprav smo mi Generalno direkcijo večkrat obvestili, da želimo sodelovati v proizvodnji naprav za našo telekomunikacijsko službo. Ker je koncem leta 1953 Generalna direkcija PTT ob j avila svoj sklep, da za nove potrebe za javni promet dovoljuje samo nabavo central po crossbar sistemu, je naše podjetje, upoštevajoč to zahtevo Generalne direkcije PTT, nadaljevalo s poprej začetim študijem crossbar tehnike ter spomladi 1954 stopilo v zvezo s švedskim podjetjem Standard, Stockholm-Bromma. Pri tem podjetju smo zaključili nabavo koordinatnih stikal-nikov, s tem, da iste v določenem času pričnemo sami proizvajati. Članom našega kolektiva je znan uspeh tega našega dela, in velik del naših sodelavcev je imel priliko videti na zagrebškem velesejmu našo prvo poskusno crossbar .centralo za 100 priključkov. Naš razvoj in tako dogotovljeni poskusni izdelki so bili v celoti v skladu s, takrat obstoječimi in veljavnimi tehničnimi predpisi Generalne direkcije PTT. ’ Imeli pa smo smolo,- Ko smo Generalni direkciji PTT sporočili, da izdelujemo ponj enih pogojih crossbar centrale ter prosili za naročila in razpise tozadevnih licencij, je Generalna direkcija PTT iz raznih, verjetno važnih, toda nam neznanih razlogov morala objaviti nove tehnične pogoje, in ker je smatrala, da naši izdelki sedaj zopet ne odgovarjajo njenim tehničnim predpisom, ni smatrala za potrebno razpisati licitacije, temveč je tudi nadalje svoje po- trebe naročala z direktnimi pogodbami, brez naše konkurence, pri podjetju „Nikola Tesla“, Zagreb. Logično je, da naše podjetje smatra tak postopek protizakonit in nasproten javnim interesom, ter smo — kar je po sebi razumljivo — bili prisiljeni z večkratnimi vlogami, obrazložitvami in pritožbami zahtevali pomoč pri naših gospodarskih in upravno-poli Ličnih forumih, predvsem zaradi tega, ker smatramo, da se v našem socialističnem gospodarstvu ne more dati mesto niti monopolu domače tovarne niti samolastnemu monopolu inozemske tovarne. Potrebe po telekomunikacijskih napravah in javnih telefonskih centralah so v naši državi tako velike, da garantirajo polno zaposlitev vsem tovarnam, ki delajo na tem področju. Iz prednjih podatkov se jasno vidi, da pravzaprav ni razloga za spor med nami in podjetjem „Nikola Tesla“, Zagreb, o čemer se večkrat govori. Tak spor tudi ne obstoja, če se obe podjetji postavita na enako, .platformo, pojavi pa se povsem spontano, če Generalna direkcija PTT omenjenemu podjetju daje prioriteto in če naš postavlja v diskriminirajoč položaj. Tudi to vprašanje bi danes moralo biti pravzaprav že rešeno, ker je na nekem sestanku v okviru- Izvršnega sveta v Beogradu določeno — a teodoločbe se mi seveda držimo — da mora podjetje „Nikola Tesla“ našemu podjetju omogočiti sodelovanje na licenci, ki jo je kupilo od podjetja Ericson. Prepričan sem, da bo do tega sodelovanja prav v kratkem prišlo, posebno še, ker so vse naše tozadevne pritožbe na merodajnih forumih že v teku. Dr. Milan Lilek Tečaj o statističnih kontrolnih metodah Od 18. do 23. aprila je bil na Dunaju tečaj o osnovah statističnih kontrolnih metod, katerega sta se udeležila tudi dva naša tovariša in sicer vodja kontrole tov. Kump in ing. Vršeč Ernest iz priprave dela. Na tečaju so bile podane osnove na lahko dostopen način. Razumljivo pa je, da je bil tečaj bolj teoretičen, čeprav je bil bogato ilustriran s primeri iz prakse. Bil je namreč namenjen najširšim krogom avstrijske industrijske delavnosti. Predavatelji so dali tudi mnoge napotke za izpeljavo teh metod v praksi. Ne‘ki splošno veljavni recepti pa so tu nemogoči, ker Se morajo statistične kontrolne metode prilagoditi vedno razmeram, pod katerimi se odvija proizvodnja. Tečaj 'je vodil g. Glifford iz ZDA in je prav dobro uspel. imdaveu MtÜuik mimiitömte upatkosü Zelo pogosto se dogajajo nezgode z električnim tokom, ki jih povzročajo preslabe vzemljitve ohišij električnih strojev ali drugih naprav, ki so priključene na električno omrežje. V praksi ni samo važno, da so električne naprave vzemljene, temveč je treba paziti na kvaliteto vzemljitev. Zelo priporočljivo je, da se v industrijskih obratih stanje vzemljitev stalno kontrolira. Merilo za kakovost vzemljitve je prehodna vzem-ljitvena upornost, ki po predpisih električne instalacije ne sme presegati določene vrednosti. Pri prevelikih prehodnih upornostih Ozemljitev nastopijo velike nevarnosti za nezgode, ki večkrat zahtevajo celo človeška življenja. Še vedno posvečajo naši obrati premalo pozornosti temu vprašanju in to predvsem zaradi tega, ker nimamo dovolj za to primernih inštrumentov. Upoštevajoč važnost merjenja prehodne vzemljitvene upornosti je elektrotehniška merilna tehnika dala več merilnih metod, ki so več ali manj komplicirane. Mnogokrat so meritve zelo zamudne in so za stalno kontrolo nepraktične. Ne moremo pa te točne in čeprav komplicirane metode pogrešati pri izvrševanju obratnih in zahtevnejših vzemljitev. Pri večih merilnih metodah direktno, odčitanje upornosti ni mogoče in je treba na podlagi nekaj merjenih količin iskano upornost šele izračunali. Izkušnje kažejo, da inštalaterji ravno zaradi zamudnosti in kompliciranosti merilne metode, opuščajo kotrolo izvršene vzemljitve. Merilni princip Z namenom, da bi dali našim industrijskim obratom čim enostavnejši inštrument za kontrolo vzemljitev, smo v razvojnem laboratoriju razvili merilnik Z K 1 Kot osnovo merilnega principa smatramo dve pravili iz VDE 0110/1932 § 9, ki pravila,-da mora biti izvedena zaščitna vzemljitev tako da: '1. je lok zemeljskega kratkega stika enak izklopnemu toku varovalke, ki naj pri tej okvari po kratkem času pregori. 2. če to ni mogoče, -naj ne nastopi napetost dotika, ki je večja od 65 V. Praksa je pokazala, da je prvi pogoj, kot zaščita mnogo ugodnejši, ker - nastopi napetost na vzemljenem delu le v času dokler ne pregori varovalka. Ta pogoj pa je veljaven le tedaj, če ima mreža obratno vzemljitev, ki odgovarja VDE 0140/1932 § 20. Ob upoštevanju, da po VDE 0140/1032 § 8 pre- gori varovalka pri 2,5 kratkem njenem nazivnem toku, sme znašati prehodna vzem-ljitvena upornost n Napetost mreže proti zemlji Kz =------------------------------ Izklopni tok varovalke Za naše industrijske mreže velja torej obrazec Rl=._y!_=jA_ Jjy 2,5 J y kjer pomeni: Rz ^ prehodna vzemljitvena upornost Uf —napetost mreže proti zemlji = fazna napetost JjV = izklopni tok varovalke Jv = nazivni tok varovalke Gornja enačba pa zahteva nekega dopolnila. Zato si oglejmo podrobneje priključek vzemljenega električnega motorja na sl. 1. V slučaju, da dobi faza R v motorju zemeljski stik, steče kratkoročni tok, ki ga poganja fazna napetost, po zanjki. Ta zanjka ima v svojem tokokrogu posamezne upornosti in sicer: Rn II Roz = prehodna vzemljitvena upornost obratne vzemljitve, Rz = prehodna vzemljitvena upornost zaščitene vzemljitve, Rn = upornost navitja sek. strani transformatorja (brez upoštevanja induktivne upornosti), Rv = upornost vodnika, Sl. sli 2 ki so pregledno razvidne iz poenostavljene slike 2. Zemeljski kratkostični tok, ki naj povzroči pregorenje varovalke je torej odvisen od vsote vseh upornosti, ki jih vsebuje kratko-stična zanka. Zato mora dobiti zadnja enačba popolnejšo obliko: Predhodno upornost zaščitne vzemljitve R0 si predpostavljamo kot omski upor, R pa je obtežilni upor, ki ga dodatno vključimo v merilni krog. Pri sklenitvi merilnega kroga bo nastopil na obtežilnem uporu R padec napetosti: Ur o — I/ . P,, kjer je Rza = Uf 2,5. Jv Ker je Iz Uf Rz + Ro Rza =^= Rftf •:}; Roz -f- Rz če smo združili Rm — Rn -j- Rv lahko pišemo URo Uf - Ro Rz -f R«, v upornost mreže. Vzemimo, da obratovalni pogoji zahtevajo, da ščitimo nek električni motor 220/380 V z varovalkami z nazivnim tokom 25 A. Kolika sme biti največja upornost vzemljitve-ne zanjke (vzemljitve)? Rz Rm 220 2,4.25 220 2-—- = 3,52 Ohm 62,5 Za kontrolo, če zadošča zaščitna vzemlji-tev prvemu pogoju, je potrebno čim točneje izmeriti upornost kratkostične zanjke. Ker sta upornost Rm in Roz navadno zelo majhni napram prehodni upornosti zaščitene vzemljitve Rz, lahko z merjenjem upornosti kratkostične zanjke direktno sklei-pam na kvaliteto same vzemljitve. Upornost Rza bi lahko merili z „UI-metodo“ in jo izračunali s pomočjo Ohmovega zakona. Taka meritev ni dovolj enostavna in potrebuje dva inštrumenta. Zelo enostavna pa je meritev z enim samim voltmetrom po načinu, ki je razviden iz sl. 3. Predpostavljamo, da sta upornost RM in Roz ¡¡j O. Zadnja enačba nam kaže, da je pri konstantnih in poznanih vrednostih Uf in R0 , padec napetosti na obtežilnem uporu merilo za. vzemljitve.no prehodno upornost. Ce je -vzemijitev idealna t. j. Rz == O nam volt-meter meri polno fazno napetost. Končni odklon kazalca voltmetra nam v tem slučaju lahko kaže upornost O omov. Nasprotno pa pri neskončni vrednosti za Rz kazalec voltmetra ne da odklona, kar odgovarja vrednosti oo omov. Voltmetrovo skalo lahko torej opremimo še z dodatno omsko skalo, ki jo lahko teoretično graduiramo s pomočjo zadnjega obrazca. Slika 4 nam kaže potek omske skale za različne vrednosti obtežilnega upora Ro. Ce želimo, da bo omska skala čim bolj raztegnjena v območju nizkih vrednosti za Ro, moramo vzeti čim manjše vrednosti za Rz. Upornost obtežilnega upora ne smemo zmanjšati na poljubno nizke vrednosti, ker bi merilni tok preveč narasel in bi že pri meritvi prego-revale varovalke, kar bi onemogočalo meritev med obratovanjem električnega potrošnika. Poleg napetostne in omske skale, ki smo jo tako določili, lahko dodamo še skalo nazivnih vrednosti varovalk s katero zelo enostavno ugotavljamo, če nam vgrajena varovalka ščiti potrošnika pred posledicami zemeljskega kratkega stika oziroma kakšno varovalko moramo v ta namen izbrati. Iz enačbe - ;V ■ 2,5 E Iv Izvedba Notranjo vezavo merilnika vzemljitvene upornosti ZK 1 nam kaže sl. 6. Iz te je razvidno, da se merilnik : lahko uporablja tudi kot voltmeter z dvema merilnima območjema, za kar sta zaradi enostavnosti in preglednosti predvideni dve sponki. Za merjenje oziroma kontrolo vzemljilev Služita prva in zadnja sponka.; R je obležilni upor, ki ga pri merjenju vključujemo za sledi, da je nazivni tok varovalke I = Uf-V: 2,5 . Rz Ker je Uf znana in konstantna veličina, lahko neposredno iz omske skale izračunavamo skalo nazivnih vrednosti varovalk. Ta tretja skala da opisanemu sistemu merilnikov vzemljitvene upornosti veliko praktičnost, ker nam ni treba izračunavati, ali nam bo varovalka ščitila stroj in upravljal-ea pred posledicami. Ne da bi bila potrebna meritev, nam ta skala direktno podaja kakšna največja prehodna vzemljitvena upornost je dopustna za posamezno normirano varovalko. Pri meritvi pa nam odčitek (slika 5) na tej skali pove, kakšna varovalka hi pri merjeni vzemljitvi za zaščito pred zemeljskim stikom odgovarjala. kratek čas s. tipko T. Drsni predupor Rt služi za to da lahko vršimo meritev tudi pri spreminjanju fazne omrežne napetosti Ut = 220 V ± 30 V. Kot indikator služi inštrument z vrtljivo tuljavico s kristalnim silicijevim usmetniškim stavkom. Merilnik je montiran v kovinskem ohišju z dimenzijami 220 X 130 X 70mm, ki je trpežno lakirano. Po želji se dobavlja v usnjenem etuiju s priključnimi merilnimi vezmi, ki omogočajo priključek inštrumenta in kontrolo kvalitete vzemljitve med obratovanjem. Merjenje Za merjenje vzemljitvene upornosti priključimo merilnik kot kaže sl. 7. Pred tem zavrtimo gumb potenciometra R do konca desno. Sl. št. 7 Ko, je merilnik priključen, vrtimo gumb H toliko čaša v levo, da dá kazalec končni odklon 250 V ali 0 omov. Ta končni odklon j e označen z rdečo črto. Ko smo to storili, pritisnemo tipko T samo' za tri sekunde in istočasno odčitamo ono vrednost na skali, ki ñas zanima; vzemljitveno upornost ali nazivni tok varovalke. Vzemimo, da smo pri stroju, ki je varovan z varovalko 20 A, odčitali pri merjenju vzemljitvene upornosti nazivni tok varovalke 10 A, tali kar je na skali enakovredno 8. omom prehodne vzemljitvene upornosti. Takoj lahko ugotovimo, da varovalka 20 A ne bo ščitila pred posledicami zemeljskega stika, ker v tem slučaju ne bo pregorela. Očividno je torej, da je treba vzemljitev izboljšati, kajti brez meritve lahko iz om-ske in amperske skale ugotovimo, da sme znašati prehodna vzemljitvena upornost največ 4 orne. Še enostavneje lahko postopamo tako, da pred meritvijo pogledamo na skali kakšno .največjo upornost moramo imeti glede na potrebno varovalko. Ce pri pritisku na tipko kaže kazalec manjšo vrednost vzemljitvene prehodne upornosti ali kar je isto, večjo vrednost varovalke, potem je vzemljitev dobra. V nasprotnem slučaju, kadar nam kazalec pokaže večjo prehodno upornost vzemljitve oziroma manjšo, vrednost varovalke, moramo nujno vzemljitev zboljšati. Prav tako nam opisani merilnik služi za kontrolo zaščite z ničlenjem. Meritev se v tem slučaju prav nič ne razlikuje od prejšnje. Tudi tu priključimo eno sponko merilnika na fazo, drugo pa na vzemljitveni vijak kamor je priključen vzemljeni ničlo-vod. Merilnik vzemljitvene upornosti nam v tem primeru meri upornost vzemljitvene zanjke: Ce je ta upornost večja, kot jo zahteva varovalka, potem je treba nujno povečati presek vzemljenega ničlovoda in s tem zmanjšati njegovo upornost. Velika prednost merilnika, vzemljitvene upornosti ZK1 je tudi v tem, da lahko vršimo hitro in zanesljivo kontrolo vzemljitev tudi med obratovanjem električnih strojev, peči, ali drugih električnih naprpv. Priporočljivo bi bilo, da bi Inšpekcija dela pri Okrajnih ljudskih odborih predpisovala tra j -no kontrolo vzemljitev, za kar lahko odlično služi opisani instrument. Ali že veste ... ... da stane poteg zavore na vlaku 5.000 din (posebni vlak Kranj—Zagreb). . . . da je prepovedano napadati lokomotivo s praznimi steklenicami (posebni vlak Kranj—Zagreb). ... da ne spadajo v listnico ženske okrasne sponke. ... da tovarniška ura zjutraj prehiteva, popoldne pa zaostaja. Otroška Morje. Noč. Pod šotori,. A: Mamaa : . . . mamiiii ..... B: .... Kaj pa jee ..... ljubica? A: Zakaj spimo v teh vrečah na kamenju, ko imamo doma tako mehke postelje? Naša industrijska šola „Iskra" Industrijska šola „Iskra“ v Kranju je nižja strokovna šola s praktičnim poukom. Sola z delavnicami je zavod s samostojnim finansiranjem, katere ustanovitelj je „Iskra“, tovarna za elektrotehniko in fino mehaniko. Ustanovitelj šole ima pravico: da izkoristi šolo za pripravo svojih kadrov, da izkoristi delavnice za izdelovanje proizvodov za svoje potrebe, da nadzoruje uresničevanje učnih in vzgojnih nalog šole, da sistematizira delovna mesta šole, določa delovni čas, plače in honorar. Dolžnost ustanovitelja je, da preskrbi šoli potrebna finančna sredstva za investicijske in druge izdatke. Solo vodi enajstčlanski šolski odbor, ki je hkrati najvišji organ šole. Šolski odbor sestavljajo naslednji člani: predsednik: tov. Marc Ivan, šef produkcije v tovarni „Iskra“, člani: tov. Poklukar Jože, zaposlen v tovarni „Iskra“, tov. Mlakar Valentin, zaposlen v tovarni „Iskra“, tov. Kristan Antonija, zastopnica roditeljev, tov. Zdešar Tone, zaposlen v „Planiki“ tov. Drašler Janez; personalni referent tovarne „Iskra“, tov. Zalar Slavko, zaposlen v tovarni „Sava“, tov. Adlešič Milan, zastopnik šolskega učiteljskega zbora, tov. Škofič Janez, zastopnik učiteljskega zbora, tov. Brunskole Franjo, direktor šole, tov. Hiti Ivan, zastopnik učencev. Učiteljski zbor šole sestavljajo stalni in honorarni predavatelji in učitelji praktičnega pouka. Učiteljski zbor se sestaja na delovnih konferencah, ki se sklicujejo po potrebi in na redovalnih konferencah, ki so ob vsakem šolskem četrtletju. Šolsko poslopje je bilo sezidano leta 1951. na tovarniškem ozemlju. Sola razpolaga s tremi delavnicami (V pritličju je strojna delavnica, v I. nadstropju delavnica za osnovni program, v II. nadstropju pa elektro in ročna delavnica) in šestimi učilnicami. Teoretične predmete poučujejo trije stalni predavatelji in trije honorarni ijz 'tovarne, praktični pouk pa devet učiteljev praktičnega pouka. Praktični in teoretični učni načrt šole sta prilagojena potrebam tovarne „Iskra“, ker je glavni namen šole vzgoja kvalificiranega kadra za potrebe tovarne. Sola usposablja učence za naslednje poklice: kovinostrugar, kovinorezjcalec, strojni ključav- ničar, orodjar, finomehanik in elektrome-hanik. V desetih letih obstoja šole je na šoli opravilo zaključni izpit 357 absolventov. Ob zaključku šolskega leta 1954-55 je absolvi-ralo 40 učencev, od teh je 33 opravilo zaključni izpit, 7 učencev pa je v septembru opravljalo popravne izpite. Od 40 absolventov je zaprosilo za službo v tovarni ,,Iskra“: 10 elektromehanikov1, 8 strugarjev, 2 rezkal -ca, 7 orodjarjev in 7 finomehanikov, t. j. skupno 34 absolventov ali 85°/o: Učni uspeh učencev po letnikih 'je naslednji : I. letnik: od 55 učencev je izdelalo razred 43 učencev ali 85,45 zanimivi. Glasilo „ISKRA“ hoče ohraniti značaj stroko vno-poučne revije. Vsi nasveti, želje, dobronamerna kritika in napotki so zato res zaželeni. Uredništvo Seznam nove literature v naši knjižnici Knjige 1. A. S. T. . M. Standard tentatives, Philadelphia 1954, sg. A 272 2. Aranitovič Relja: Organizacija komercijalnog i finansijskpg poslovanja n preduzeču, Beograd 1955, sg.- U 175 .3. Atlas zur Wärmebehandlung der Stähle, Düsseldorf 1954, sg. 0 255 4. Bosch-Kraftfahrttechnisches Taschenbuch, Stuttgart 1954, sg. A 251 5. Breunlich, Bruno: Werkstoff-Handbuch, Wien, sg. A 262 6. Bozorth, Richard: Ferromagnotism, Toronto 1951. sg. C 252 7. Brunati-Vialaga* La teccnica dell’eletricista per auto moto soorters, sg. E 127 8. Brown-Boweri Handbuch 1954, Mannheim, sg. E 129 9. Blocher John: .Geist ascouting, sg. N 6 10. Biro za organizaciji! uprave i proizvodnje: Iz-veštajna služba o poslovanju preduzeca, sg. T 63 11. Czechoslovak Foreign Trade, Praha 1954, sg. P 224 12. Catalogue permanent des Machines Outiles Françaises, Paris, 1955, sg. P 228 13. Center za proizvodnost: Ljudski odnosi, Ljubljana, sg, T 59 14. Center za j proizvodnost: Psihološki faktor, Ljubljana, sg. T 60 15. DIN-Taschenbucli: Material für metallische Werkstoffe, Berlin 1953, sg. A 252 16. DIN-Taschenbuch: Werkstoffnorman für Nichteisenmetalle, Berlin 1954, sg. A 244 17. DIN-Taschenbuch: Grundnormen für mechanische Technik, Berlin 1953, sg, A 245 18. DIN-Ta!schenbuch: Zeichnungsnormen, Berlin 1952, sg. A 246 19. DIN-Taschenbuch: Werkstoffnormen Slahl und Eisen, Berlin 1953, sg. A 183 20. Elektrotechnisches Normen und Vorschriftenverzeichnis, Berlin 1954, sg. 122 21. Elka vodovi i kabeli, Zagreb, sg. E 210 22. Elka katalog, Zagreb, sg. E 212 23. Englisch electrical and radio trading year book 1954, sg. P 222 24. Fettich Vikt'or: Metalurgija obojenih metala, Beograd 1951, sg. C 250 25. Führer A.: Obrada površine drvela, Ljubljana, sg. I 94 26. Guthrie and Wäkerling': Vacuum Equipement, and Techniques, New York 1949, sg. A 253 27. Gulič Gvidon: Parni kotao, Subotica, 1954, sg. B 61 28. Ginsberg H.: Leichtmetallanalyse, Berlin 1941, sg. C 25l 29. Gosenwinkel Martin: Messung der Uebertra-gungseigenschaften von Telephonen, Mikrophonen und Fernschprechern, -Karlsruhe 1953; sg. G 17V 30. Geodetski instrumeiiti, Ljubljana, sg. N 8 31. German Exporter, 1955, sg. P 226 32. Ilüttbe: Inzenjerski priruönik 1:1, Hl II/2, IV/1, IV/2, Beograd 1952^-1954, sg. A 235 33. Huth-Taschenbuch für Dichtungselemente, Percha 1955, sg. A 250 34. Haneman und Schräder: Ternäre Legierungen des Aluminium,'sg. C 256 35. Henrici Stanley: Standard Costs for Manufacturing, sg. N 9 36. Industrija Hrvatske - Katalog preduzeca i in-deks proizvoda, Zagreb, 1955, sg. P 229 37. Kühnel R.: Werkstoffe für Gleitlager, sg. A 253 38. Krug, Hans: Das Flüssigheitsgetriebe bei spannenden Maschinen, Berlin 1950, sg. B 60 39. Koppelmann: Die Messtechnik des mechanischen Präzisions-Gleichrichters, Berlin 1948, sg. E 128 . 40. Kaiser: Elektrotehnika. Osnovi. Zagreb, 1955, sg. E 132 41. Kimball: Principles of Industrial Organisation, New York 1955, sg. N 12 42. Kanthal-Handbuch, 1954, sg. P. 214 43. Linek, A.: Trommeln, Stuttgart 1953, sg. C 254 44. Lindner H.: Hydraulische Pressanlagen für die Kunstharzvörbereitung, Berlin 1951, sg. C 257 45. Levi Benjamin: Tvrdi polivinilklorid, Zagreb. 1955,. sg. I 92 46. Lewis and Campbell: Oxford Atlas, Oxford 1954, sg. M 9 47. Landy: Production Planing and Control, sg. N '4 48. Mlskoviö V.: Logarilamiske tablice, Beograd 1952, sg. A 263 49. Moore Franklin.: Production Control, sg. N 3 50. March H. James- Cost Accouling, sg. N 5 51. Mündel Mai'win: Motion and Time Study, New York 1955,-sg. N 13 52. Mündel Marwin: Mo lion and Time Study Workbook, New York 1955, sg. N 15, 53. Machine Tool Trades Association of Great Britain. A. Guide to its’ member’s activities London 1954, sg. P 230 54. Mednarodna Irgovska komora: Inerkoterms 1953, sg. U 161 . 55. Polarographie and Spectrographic Analysis of High Purity Zinc and Zmc Alloys for Die Casting, sg. r; iK) 56. Pittier Normal Werkzeuge. Spannwerkzeuge für Pittier Revolverdrehbänke,., sg. P 209 57. Rint Kurt: Handbuch für Hochfrequenz und Elektrotechniker, I, II, III, sg E 124 58,. Ruso Pjer: Od atoma do zvijezda, Sarajevo 1954, sg; N 7 59. Schlömlich:; LogarilamskeVtablice, Zagreb 1954, sg. A 265 60. Supplement to Book of A. S. T. M. Standards, Philadelphia 1953, sg. A 273 61. Supplement- to Book ol' A. S. T. M. Standards, Philadelphia .1954, sg. A 271 62. Stevanovič Dušan: Nove elektrotehničke izolacije, sg. E 121 63. Shumard: A Primär of Time Study, New York 1940, sg. N 10 64. Snic: Izrada i ocenjivaujc shema, Beograd 1955, sg. G 175 65. Tarifa z a prevoz publika, prtljaga i ekspresne robe, Subotiča 1955, sg. U 175 66. Trifunovič Bogomir: Standardni alatni- četici, Beograd 1954, sg. A 269 67. Tomič Teodor: Uredba o plačama radnika i sl učbenika privrednih organizacija, Beograd 1955, sg. U 173 68. Tomič Bogoljup: Zbirka pro piša o porezu na promet, Beograd 1955, sg. U 174 69. Vacuumschmelze-Firmenschrift. Weich magnetische Werkstoffe, Hannau am Main, 1954, sg. C 259 70. Vovk A Rezilna in oblikovalna orodja v tehniki štancanja, Ljubljana 1955, šg. C 259 71. Zakon o zdravslvenom osiguranju radnika i službenika, šg. U 167 72. Zaštitne mere za rad sa zaraznim, dražljivim i olrovnim materijama, Ljubljana 1955, sg. U 172 73. Zaštila kablova i kanalizacije od korozije, Beograd ,1955, sg. G 176 Inozemske revije in časopisi I. Audio, izhaja mesečno 2: Archiv für technisches Messen, izhaja mesečno 3. AEG- Mitteilungen, izhaja mesečno 4. American Machinist, izhaja dvakrat mesečno 5. Brown-Boweri Mitteilungen, izhaja mesečno 6. DIN-Mi Heilungen, izhaja mesečno 7. Elektronische Rundschau, izhaja mesečno' S. Elektronics, izhaja mesečno 9. Elektrotechnik in Maschinenbau, izhaja mesečno 10. Elektronorm, izhaja mesečno II. Elektrotechnische Zeitschrift, izdaji A in B, izhaja mesečno 12. Fernmeldetechnische - Zeitschrift, izhaja mesečno 13. Frequenz, izhaja mesečno 14. Funk-Technik, izhaja dvakrat mesečno 15. Feimverklechnik, izhaja mesečno- 16. Kino-Film-Technik, izhaja mesečno 17. Kunststoffe, izhaja mesečno 18. Metalworking production, izhaja mesečno 19. Mašchinemvell und Elektrotechnik, izhaja dvakrat mesečno 20. Modem Plastics, izhaja mesečno 21. Machines Françaises, izhaja tromesečno 22. Progressus, izhaja mesečno 23. PHYWE-Nachrichten, izhaja po potrebi 24. Regelungstechnik, izhaja mesečno 25. Radio-Technik, izhaja mesečno 26. Siemens-Zeitschrift, izhaja desetkrat na leto 27. SEG-Nackrichten, izhaja po potrebi 28. Siemens Entwikhmgsberichte, izhaja po potrebi 29.. TIFO-Techn Informationen, izhaja mesečno, 30. Telecomunicalion Journal Journal UIT, izhaja mesečno 31. Technische Rundschau, izhaja tedensko 32. The Machinist, izhaja tedensko 33. VDI-Zeitschrift, izhaja trikrat mesečno 34. VDI-Nachrichten, izhaja dvakrat mesečno 35. Werkslattechnik und Maschinenbau, izhaja mesečno 36. Werkstatt und Betrieb, izhaja mesečno Tuzemske revije in časopisi 1. Bilten, izhaja mesečno 2. Elektrotehniški vestnik, izhaja mesečno 3. Elektroprivrcda, izhaja mesečno 4. Korozija i zaštita materijala, izhaja mesečno 5. Livarski vestnik, izhaja dvomesečno 6. Kemija u industriji, izhaja' mesečno 7. Mesečni statistični pregled LR Slovenije, izhaja mesečno 8. Montaža, izhaja mesečno 9. Pilonalazašlvo, izhaja štirikrat na leto 10. PTT Vesnik, izhaja po potrebi 11. Proteus, izhaja 10 krat na leto 12. Standardizacija, izhaja mesečno 13. S tališ tička revija, izhaja tromesečno 14. Tehnika, izhaja mesečno 15. Življenje in tehnika, izhaja mesečno