Slovenija v letu 1976
Sedaj je v razpravi osniitek resolucije o družbenoekonomski po-Utiki in o razvoja SR Slovenije tervnjenih neposrednih nalogah v letu 1976, ki naj bi začrtal okvirne smernice razvoja našc re-publike v prihodnjem letu.
Težišče raz\'oja v prihodnejm letu je V- oblikovanju in razvijanju dohodkovno soodvisnih reprodiikcijskih celot kakor tudi utrje-vanje astavne vloge delavcevin krepitev delegatskih odnošov ter samoupravnega družbenega sistema.
Da bi- resnično lahko zago-tovili nemoten nadaljnji raz-voj samoupravljanja, mpramo doseči stabilizacijo gospodar-stva, kar zahteva povečarije konkurenčne sposobnosti na-šega gospodarstva za vključe-vanje v mednarodno delitev dela, povečanje proizvodnje in^ produkfcivnosti ter obvladova-nje vseh oblik porabe.
Prav izvozu našega blaga in stcnritev je potrebno posvetiti veliko pozomosti, saj ž dose-danjo blagovno menjavo ne moremo biti popolnoma za-dovoljni, zato je treba trdneje povezati gospodarstvo doma' in preseči razdrobljenost na-stopanja na tujih tržiščili. Vše to pa zahteva tudi sočasno ob-likovanje takih predpisov, ki bodo fleksibilnejše in bolj se-lektdvno otoravnavali izvozno-uvozno problematiko.
še   posebno   pozornost   mo-ramo posvetiti tudi izvoznj us-merjenosti slovenskega gospo-darstva in se zavzemati za na-črtnejši izvoz v države v ra& -voju.  Prav   na  tem   področju smo šele na začetku poti, pri-čemer bi večjo pozornost ve-ljalo posvetiti razvoju opreme.* tehnologije in ne navsezadnje tudi intelektualnih storitev.    '
V   kolikor  svojega  položaja
na teh mladih in razvijajočih se tržiščih ne bomo utrdili se-daj bo kasneje prodor dbsti težji, še posebno, ker prav teh-nologija gospodarstva marsi-kdaj pogojuje širši krog uvo-za drugih dobrin.
Težko si predstavljamo, da bo Gorenje iz Velenja lahko izvažal v neko ¦ državo v raz-voju hladilnike ali druge pro-izvode bele tehnike, če bodo v tisti državi gradili ali že ime-Li tovarno po licenoi neke dru-ge, zahodne ali vzhodne to-varne gospodinjske opreme., če pa bomo prisotni že pri samem snovanju take industri-je, se lahko vključimo tudi v . drugih obllkah uvoza take države v razvoju.
Slovenijo tarejo predvsem pomanjkanje elektrike, preob-remenjenost cest in drugih prometndh komunikacij. in pre-malo razvito kinetijstvo. Za-radi tega je te tri dejavnosti resolucija predvidela ko.t pri-oritetne in jim bomo zato v prihpdnjem letu, pa tudi v . srednjeročnem načrtu, posveti-li največ pozornosti. Nadaljnje-ga razvoja gospodarstva ne smemo več dosegati z eksten-zivnim zaposlovanjem, tako kot smo to v dobršni meri de-tali v preteklosti. temveč z bolj-
šo- prganiztranostjo, višjo pro-duktivnostjo, kar - pa pomeni tudi boljšo tehnologijo. V pri-hodnjem letu naj bi znašala stopnja rasti zaposlenosti tri odstotke, pri čemer pa bi se smela zaposlenost hibreje po-večevati na pdoročju storitev in' drobne blagovne proizvpd-nje, medtem kotiaj bi se v in-dustriji število zaposlenih po-večalo le za 2—2,5 dostptka. Rast zaposlovanja pa. bi bila še hitrejša na. področju neraz-vitih občin in v manj razvi-tib obmejnih področjih. Vlo-ga republake bo pri razvoju manj razvitih iu obmejnih pod-ročij omejena predvsem na stimuliranje v prelivanjii sred-stev za investicije v gospo-darske dejavnosti na teh pod-ročjih, to pa naj bi dosegli z davčnimi olajšavami. S sofi-nanciranjem izdelave razvojnih prograrnov teh področij bi do-bili čimboljše rešitve za po-speševanje razvoja teh podro-čij.
Ker naj bi bilo prihodnje leto stabilizacijsko, resolucija razvoja SR Slovenije predvi-, deva, da bi splošna in skup-na poraba rasli ppčasneje kot novo ustvarjena vrednost, ven-dar pa dpsedanji osnutek mor-da le premalo poudarja pot-rebo po omejevanju splošne in skupne porabe.
Ce želimo načrt razvoja ures-ničiti v prihodtijera. letu, mora-mo v 1.1976 sprejeti še družbeni dogovor o razporejaiiju dohod-ka in sredstev za osebno in skupno porabo, družbeni do-gpvor o pospeševanju razvoja manj razvitih občin in manj razvitih pbmočij v SR Slove-niji, samoupravne spprazume o minamalnih standardih za življenjske in kulturne pogo-je pri zaposlovanju delavcev, samoupravni sporazum o kri-terijih investdcijske pdlitike, samoupravni sporaztom o jEi-nanciranju razvoja energetike, železniškega in luškega prome-ta v obdobju 1976—1980, druž-beni dogovor o skupndh vla-ganjih s tujimi partnearji, o na-kupu licenc iri patentov, sa-moupravni sporaztim o raci-onalizaoiji stanpvanjske izgrad-nje in samoupravne sporazu-me na področju cen.
Za uresničevanje vseh nalog iri ciljev, ki so zastavljeni z osnutkom resolucije o dmž-benoekonomska politiki in raz-vbju. SR Slovenije v letu 1976, pa si bomo morali prizadeva-. ti- vsi in verjetno je prav javt na razprava tista, ki bo posa-mezne naloge še bolj izobli-. kovala, obenem pa vse delov-ne ljudi seznanila z nalogami, kd nas čakajo v prihodnjem letu.
B. O.