f j GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE D E L 0 V M EGA L J l I D S T V a ..-J MESTO LASTNIK IN IZDAJATELJ; Okrajni odbot SZDL Novo mesto - Izhaja vsak četrtek - Posamezna številka 15 din - LETNA NAROČNINA 600 din, polletna 300 din, četrtletna 150 din; plačljiva je vnaprej. Za inozemstvo 1200 din oziroma 4 amer. dolarje - TEKOCl RAČUN pri Mestni hranilnici - Komunalni banki v Novem mestu štev 60B-70/3-24 Stev. 40 (498) LETO X NOVO MESTO, S. OKTOBRA 1959 UREJUJE uredniški odbor - Odgovorni urednik Tone Gosnlk - NASLOV UREDNIŠTVA IN UPRAVE: Novo mesto, Cesta komandanta Staneta 80 -Postni predal Novo mesto 33 - TELEFON uredništva in uprave Si 127 -Nenaročenlh rokopisov In fotografij ne vračamo - TTSKA Časopisno podietjf »Delo* v LJubljani PRED SLAVNO OBLETNICO USTANOVITVE ZVEZE KOMUNISTIČNE MLADINE JUGOSLAVIJE (SKOJ) LET BORB I INI ZMAG ŠTIRIDESET LET — TO JE DVAKRAT MOJE ŽIVLJENJE! je rekel študent — mladinski vodja, udarnik iz lanske akcije, ko se je zamislil pred jubilejem Partije in SKOJ. -Pred štiridesetimi leti se je moja mati šele rodila, oče pa tudi še ni mislil na osnovno šolo ...« Doba štiridesetih Let ni bila samo šola za narode, za generacije. Neki razvoj se je bil začel, prešel mnoga razdobja, grenkobe in radosti, doživljal poraze spričo nadmočnega sovražnika, izvojeval zmage navkljub najbolj neugodnim pogojem in dosegel uresničitev vsega tistega, kar je bilo v tem času mogoče doseči. Skoraj nedolžne sanje so postale stvarnost, resnica. Kar se je zdelo kot daljnn utopija, je uresničeno in zdi se naravno, kakor da drugače sploh nikoli ni moglo biti. Ce se spominjamo vseh borrev. ki so v teh štirih desetletjih delali in umirali za vse to. brez česar si danes sploh ne moremo zamisliti svojega življenja, to ni le naravna želja, da se jim postavi dostojen spomenik, na katerem nikdar ne bodo uveneli venci najbolj živega spomina in globoke hvaležnosti. Razdobje, ki je poteklo, je še tako blizu, celo tistim, ki se ga ne morejo spominjati osebno, na hvalo ozračju, v katerem so odrasli in v katerem se razvijajo, da je sleherni pogo- kah. Te zastave, rdeče ne več od krvi, s katero so nasičene, temveč od sonca in ljubezni, v imenu katere so zavite, peljejo v prihodnost tudi takrat, kadar so pove-šene na pol droga v žalosti za padlimi tovariši, za tovariši, ki se ne morejo več veseliti zmage z nami. šolskem odboru, v vseh velikih in majhnih stvareh, ki so naravna vsakdanjost. Vsekakor pa so jutrišnji dan. Kajti bila bi največja napaka v štiridesetletnici komunistov te dežele iskati kar koli papirnatega, dogme, okostenelost, nerazumevanje življenja ali neodobravanje /f Mladost in komunizem — včasih je to dkoraj eno in isto. Od ustanovitve Komunistične partije Jugoslavije so mdadi stalno težili k ostvaritvi njenih ciljev, od ustanovitve Zveze komunistične mladine so najboljši predstavnika mlade generacije vselej našli svoje mesto v njenih vrstah. Nepretrgana živahna aktivnost, na delu, na akcijah, na sestankih, v razpravah o vseh vprašanjih življenja, bistri duha in osredotoča pozornost talko na tisto, kar je bistveno, kakor na tisto, kar je vedro in veselo. To je šola Partije. To je zasluženo pridobljeno zaupanje. To je smisel za vzvišeno, to je ljubezen za vse lepo, sposobnost za vse zmage, spoštovanje življenja. Toda vse to so le besede, toda ne morejo nadomestiti globine bistrega mladega pogleda ali kretnje krepke in odločne roke... Nemara o odnosu mladih do Zveze komunistov v naši deželi sploh ne bi bilo treba veliko govoriti, ta odnos se izpričuje vsak dan neštetokrat lepše od vseh napisanih stavkov, izpričuje se preprosto v dejanjih. vor, sleherno gledanje slik, sleherno obnavljanje spominov ali branje o poteh, ki so pripeljala do današnjega stanja, samo lekcija o nadaljevanjih, ki iščejo stare zastave v starih in novih ro- Belo odloča cs zaslužku Predzadnji torek &o na seji predsedstva republiškega sveta sindikatov razpravljali o uspehih, ki so bili doseženi pri razširjanju nagrajevanja po učinku. Med drugim je bilo ugotovljeno, da je politično delo sindikatov za uvajanje boljšega sistema' nagrajevanja povsem uspelo. V nekaterih okrajih je povečano število zaposlenih, ki delajo po normah, akordu ali pa merijo njihov učinek kako drugače, na primer z enoto proizvoda ali pa jih nagrajujejo po prometu (v trgovini in gostinstvu), doseglo celo 90 %. Čeprav ni mogoče trditi, da bi se tako nagrajevanje že povsem uveljavilo, pa je prav gotovo vplivalo na dosežene gospodarske uspehe v prvem polletju. Kako naj si sicer tolmačimo, da se v letošnjem letu industrijska proizvodnja v Sloveniji nenehoma in naglo povečuje, ko pa smo imeli lani dokajšnje težave, da smo dosegli in nekoliko presegli planirano povečanje. Z družbenim planom je bilo za letos predvideno, da se bo povečal bruto proizvod v gospodarstvu za 8.2 %, narodni dohodek pa za 8.6 "/o. V industriji smo že do polletja presegli predvideni plan s 17.2 %. V vsem gospodarstvu pa je bil dosežen v prvih šestih mesecih za 12.6 °/o večji bruto proizvod1. Pri vsem tem moramo upoštevati, da nekatere gospodarske panoge v prvih šestih mesecih zaostajajo, na primer gostinsrtvo, ki bo imelo največje dohodke Šele od poletnega turizma, kmetijstvo pa naredi stvaren obračun, pri katerem se pokažejo doseženi uspehi tako ali tako šele ob koncu leta. Zato si obetamo še večje uspehe, kot pa jih nakazuje že prvo polletje. V letošnjem letu so se povečali dohodki v podjetjih za 27°/o, v istem času so se povečali osebni dohodki za 34 %, skladi podjetij pa celo za 53«/«. Tisti, ki so z nezaupanjem zrli v uvajanje novih načinov nagrajevanja, ki spodbujajo proizvajalce k boljšemu delu, se niso bali le naglega povečevanja osebnih dohodkov, pač pa tudi tega, da bodo podjetja zmanjševala svoje sklade in na ta račun povečevala osebne dohodke. Izkušnje v prvih osmih mesecih kažejo, da so bile te bojazni neupravičene. Kar zadeva povečanje osebnih dohodkov, si upamo trditi, da so povsem pokriti z večjo proizvodnjo. V tem je pa tudi smisel vseh naših prizadevanj: večja proizvodnja prinese večje prejemke in višjo življenjsko raven. Zato bi bilo povsem napak, če bi začeli ponovno omejevati zaslužke tam, kjer &o uvedli nagrajevanje po učinku. Drugače pa je v tistih, sicer manj številnih podjetjih, kjer so ostali še vedno pri tako imenovani delitvi dobička. V takih podjetjih delijo tudi sredstva, ki jim niso nastala zaradi povečanja proizvodnje, ampak so bila dosežena z dražjo prodajo ali kako drugače. Kar zadeva sklade, so najbolj zgovorni podatki. Medtem ko so lansko leto porabila podjetja 78.5 r/c sredstev za osebne dohodke in 21.5% sklade, so letos porabila za osebne dohodke le še 75 % in so naložila v sklade že 25 °/o, to je četrtino sredstev, s katerimi razpolagajo. Tako ugodnih razmerij podjetja niso predvidevala niti takrat, ko so sestavljali plane v pripravljalnem postopku. Predlagali so namreč lanska razmerja. Tako rastejo osebni dohodki počasneje kot skladi, kar kaže, da se kolektivi zavedajo odgovornosti in skušajo s tistim, kar imajo, dobro če že ne najbolje gospodariti. Ko so predzadnji torek ocenjevali nagrajevanje in sistemt nagrajevanja, so med drugim ugotovili, da so kolektivi v glavnem zapustili tako imenovane »tarifne postavke«, kjer za zaslužek ni odločilno delo, pač pa kvalifikacije. V taki ali drugačni obliki in v takem ali drugačnem sistemu so v podjetjih prešli na »tarife za nagrajevanje«, ki so izračunane na osnovi delovnih operacij, posameznih opravil, delovnih mest itd. Torej, v pod-j«trjih Je sedaj delo tisto, ki določa višino zaslužka. Kvalifikacija je delavcem potrebna le za to, da jim določeno delo lahko zaupamo. Prav gotovo tak način nagrajevanja delavce gospodarsko spodbuja, da si iščejo zahtevnejše delo, ki je bolje nakradeno, spodbuja jih, da si pridobe za tako delo tudi ustrezno Redovno spretnost. V kolektivih zaslužka ne merijo več s Časom, *B Ca nekdo preživi na delu, ne glede na to, kaj takrat naredi, Pač pa z drugimi merili: s kosi, posameznimi izdelki ali z deli Cas je postal le eno izmed meril. Lahko pa se je veselijo v nas. In to je smisel štirideset-letnice, to je smisel proslave. Ta zginula življenja, ti prerano ugašeni smehljaji, ti sokovi, zaustavljeni in preliti, ti neuresničeni poljubi se ostvarjajo v naših smehljajih, v delavskem samoupravljanju, v jadrnici na svobodnem morju, v neodvisni državi, v motociklu pred tovarno, v socialnem zavarovanju, na plesu, v radosti. Nasprotno, Sreča in radost v svobodi — kako pa bi sreča in radost mogli biti brez svobode — to je cilj, ne sredstvo, smisel, ne spremljevalm.^po|av. Za ta cilj in smisel pl so nedvomno potrebni nadaljnji napori in nadaljnja borba, čeprav je najtežji del poti že prehojen. S ponosom zroČ miljnike doslej prehojenega dela poti, komunisti Jugoslavije zanesljivo in hrabro korakajo po nji naprej. 1919-1959 V nedeljo bodo odkrili spomenik ob cesti pil Kvasici V spomin na veliko partizansko zmago nad Italijani v septembru 1&42 pri Kvasici in Nerajcu in na bratsko sodelovanje hrvaškiih in slovenskih borcev za svobodo, bo občinski odbor Zveze borcev NOV Črnomelj v nedeljo dopoldne od- Kombinat bombažne industrije proti koncu prihodnjega leta bo stekej prvi obrat velikega bombažnega kombinata v Tito-gradu. To bo eden največjih tovrstnih kombinatov v naši di-žavi- Imel bo predilnico, tkalnico", obrat za obdelavo bombaža in še 19 drugih objektov. Načrte zanj pripravlja »Projekt« v Mariboru, investicijski program kombinata pa so proučili v Tekstilnem inštitutu v Mariboru. kril ob cesti pri Kvasici velik spomenik, delo kipamja Jaka Savinška iz Ljubljane. Spomenik je visok nad 4 metre in težak več kot devet ton. Proslava se bo začela ob desetih dopoldne; med dirugiimd bo na njej govorili tudi nekdanji komandant IV. kordunaške brigade Nikola Vidovič, zdaij general J L A. Občinski odbor Zveze borcev NOV vabi k proslavi in odkritju spomenika nekdanje partizane, aktiviste, delovne kolektive in vse okoličane! j. v. VREME OD 9. DO 18. OKTOBRA Suho in povečini sončno vreme, le okrog 17. oktobra kaže na kratkotrajno poslabšanje, ki bo morda prineslo manjše padavine. V. M, PRAZNIK KMEČKE MLADINE V počastitev 40. obletnice KPJ in SKOJ pripravljata Okrajni komite LMS in Okrajna zadružna zveza Novo mesto PRAZNIK KMEČKE MLADINE, ki bo v nedeljo, 11. oktobra v Novem mestu. Spored, pri katerem bo sodelovala mladina iz vssga okraja, je precej obširen. Tako bo v soboto zvečer, 10. oktobra v Domu ljudske prosvete svečana akademija, v nedeljo, 11. oktobra pa bo najprej ob 9. uri dopoldne na Kmetijski šoli na Grmu tekmovanje v ocenjevanju živine in kmetijskem strojništvu, ob 10. uri bodo na Loki odbojkarske in košarkarske tekme, ob 14. url pa prav tako na Loki slavnostno zborovanj« s sodelovanjem RADIO-TELEVIZIJE LJUBLJANA. V javni mladinski oddaji »Spoznavajmo svet In domovino« bo preizkusilo svoje znanje 12 ekip, sestavljenih iz članov aktivov mladih zadružnikov. V oddaji »Pokaži kaj znaš« se bo zvrstilo 9 ansamblov, pevcev, harmonikarjev in recitatorjev. V primeru slabega vremena bo prireditev v Domu ljudske prosvete. Danes vam lahko zaupamo samo Se to, da bodo najbolJSe ekipe iz našega okraja sodelovale tudi na republiški prireditvi v Ljubljani in da pripravljata Okrajni kom 11« LMS in Okrajna zadružna zveza za zmagovalce lepe nagrade. Ostale ekipe bodo za vloženi trud in sodelovanje prejele tolažilne nagrade. Na svidenje v nedeljo NA PRAZNIKU KMEČKE MLADINE! Se nekaj dni in na gradbišču letošnjega odseka avtomobilske ceste LJUBLJANA — ZAGKEB — BEOGRAD — SKOPJE takihle prizorov tudi v Makedoniji ne bo več mogoče fotografirati. Delo sedmih mesecev se približuje zaključku. Se tri dni, pa bodo na odseku Negotino— Desnir Kaplja prerezali vrvico in kolona avtomobilov bo zdrknila po novi asfaltni cesti. Sedem mesecev so odmevale slovenske, srbske, makedonske, črnogorske ln hrvaške pesmi vzdolž Vardarja, sedem mesecev jc 78 brigad jurišalo na desettisoče kubikov zemlje, skalovja in gramoza. Mladost nt odjcnjala; tudi tu se ji je skala udala in hudourniki so krenili v nove struge, ki jih je urezala v makedonsko zemljo volja in moč mladih graditeljev iz vseh nafilh republik. Zdaj bo živa pesem utihnila, zamenjal jo bo zvok motorjev sodobne tehnike. In še nekaj let, pa bost:-, ing in zahod naše države zvezana z najmodernejšo prometno magistralo. Mladi rod, vreden dedič slavnih tradicij predvojnih in medvojnih skojevcev, dokazuje ljubezen do svobodne, ponosne imovine z deli svojih rok, Paja Marganovič je vzdržal Deček se še ni vrnil Po je minilo le dve, tri ure, odkar je šel. »Gotovo ni našel matric v knjigami, v katero sem ga poslal, in jih išče Še drugod,« si je mislil sekretar CK SKOJ Paja Marganovič. Toda nekaj v njem se je uprlo tej misli. »Naj je Šel kamor koli, moral bi že priti nazaj.* Saj bi nemara zapustil ta prostor v zagrebškem parku, toda šlo je za matrice. Te matrice pa so pomenile nove lepake, ki bodo za Prvi maj nalepljeni po zidovih zagreb-ških hiš. Dečka še vedno od nikoder ... Nenadoma je planilo nanj skupina agentov. Ko so mu čvrsto stisnili roke in nataknili nanje lisice, je vedel, kaj se je zgodilo. Minil je maj, mineval je junij. 2e dva meseca ga imajo notri, v »celici smrti«, dva meseca, iz dneva v ddn, iz noči v noč, ga mučijo. On pa molči. Več dni mu ne dajo vode. Potem pa mu natlačijo v usta soli, ki grize razpokano sluznico, peče v ustih, v želodcu, v krvi. Zlomili so mu roke, ga obesili ?a ti dve živi rani pa tepli in davili. Zratmal se je, kolikor je pač mogel, in zavpil policajem v obraz: »Naj živi revolucija!« Uspelo mu je, da je iz »celice smrti« iztihotapil pismo tovarišem: »Tovariši, ne imejte me več za živega. Policija od mene ni zvedela ničesar. Nadaljujte borbo. Jaz sem srečen, da sem vzdržal.« Toda moral je še vzdržati do kraja, do smrti. Mornl se je še vedno boriti. In on, skoraj že mrtev, se je boril. Takega so ga neko noč na deskah odnesli do roba okna in ga vrgli iz nadstropja na dvorišče. Drugo jutro so zaprebSJci listi prinesli obvestilo, da je zapornik Paja Marganovič storil samomor, tako da je skočil skozi okno zapora. Dali sle kri, življenje in mladost — za svobodo Tako je živel in umrl Paja Marganovič, eden izmed sedmih sekretarjev SKOJ — Zveze komunistične mladine Jugoslavije. Sedem imen, sedem izmed mnogih tlsočev in desettlsočev: Zlat-ko Snajderf Puja Marganovič, Janko Mišić, Mtjo Oreški, pero Popović-Aga, Josip Kolumbo ha Josip Debeljak. O njih lahko preprosto rečemo: živeli in umrli so kot skojevci. Bili so sekretarji SKOJ. To zanje ni pomenilo samo dejstva, da so na čelu gibanja pogumnih in na vse pripravljenih mladih 'jud; Zanje je to predvsem pomenilo da s svojim zgledom s Mrtvo-požrtvovan iem pokažejo, kako se je treba boriti proti sovraž- nikom ljudstva. V tem boju so padli; kazalo je, da je sovražnik močnejši. Toda ti fantje — In vsi njim enaki — so vedeli, da so borci za pravično stvar in da pravica nima nepremagljivih sovražnikov. Vedeli So to. za to so živeli ln umrli za veliko idejo, za sanje neštetih rodov, ki so hrepeneli po svobodi in soncu. Sedem imen. sedem sekretarjev SKOJ Zapihali smo njihova imena — namesto sto tlsočev drugih njim podobnih Imen, ■nnnih ln neznanih, natfllh aii živih, borcev H pravično stvar, ki oo jo komunisti nos li naprej v svojih srcih. Davek od tega, kar bi lahko pridelali S posvetovanja predsednikov ObLG, načelnikov oddelkov za finance pri občinskiL ljudskih odborih, sekretarjev občinskih komitejev ZKS in predstavnikov OZZ V soboto 3. oktobra t* *>'l" v sejni dvorani OLO posvetovj nle predsednikov občin ln načelnikov oddelkov » finance oh-finskih ljudskih odborov, sekretarjev občinskih komitejev ZKS in predstavo..kov OZZ Novo mesto. Posvetovanje ie voli) pod predsednik OLO Viktor Zupančič. Razpravljali so o davčni politiki, občinskih proračunih te Investicijah za kmetijstvo v 1. 1960 Občine so bile lani Pn odmeri dohodnine v mnogih primerih premile, medtem ko je plan občinskih doklad presežen. Občinske doklade bi morale delovati kot instrument. ki naj uravnava odnose med nižinski, ml ln višinskimi predeli. Praksa kaže, da |e dohodnina v nižinskih predelih v primerjavi z višinskimi nesorazmerna. Zato bi z občinskimi dokladami morale občine zajeti de1 dohodka nižinskih predelov, ki v dohod, nini ni zajet. Večina občin ;t letos to prezrla 1» v svojih odlokih predpisovala doklade brez lestvic. Le občina Novo mesto je predpisala 7-stopno lestvico. Novi zakon bo omogočil odrejanje doklad po zaselkih. Občine bodo morale zato v odlokih za prihodnje leto poskrbeti, da bi z več lestvicami popravile napako iz letošnjega leta. TRIJE MRTVI na avtomobilski cesti SU. AVltiuu.« *>D 22,30 j«s tla a v......>»aiJmc.J eeaij med v«*jo Oio- Cec ut i_.s-in.tc pravdno parkiral tovorni avto ki ga 1e vozil Mato Faletar Lz Prozora, Vesela družba, ki se Je'vračala z Otoćta z oseD-mra avtomobilom ut3.HJa.iske registracije (vozil je 'talijanski državljan Antortlo Vecchi iz Trsta), se 1« s hitroatdo okold 100 lun na uro zaletela v stoječi tovornjak Takoj so bl-ld mrtvi trije potniki v osebnem avtomobilu: dr. Manj a Skub:c iz LJubljane, študentka filozofije MMena P^tcrnelJ m Djor-dje BudJ»pouki, študent arhitekture v Ljubljani, doma lz Ni*i. Šofer je dobil pretres možganov in lažje poskodibe. Vozdlo Je uničeno ln je na nlem Škode za okoli 2 mili.Iona dinarjev. Smrt zaradi Šoferja brez izpita V Smlhelu pri Novem mestu J« 18-letnl .T. B vzel ciirtkularko Karla Stani Se ln se z njo vozil po Smlhelu. Ker n.i znal upravljati »troja, mu Je cirkubarka pri obračanju zdrknila z roba ceste in padla na tl-ietnega Janeza Stamaa, ki se je vozil z nJim. Jansz je dobili težke poSkodbe, k1 Jim Je v rx>lnisnjcl podlegel. Na cirkulark' 1e Škode za okol, 60.000 dinarjev. Kdor nima topita, naj nikar ne preb-kusa svojih šoferskih sposobnosti, ker spravlja s tem v nevarnost «yoJ« življenje In življenje drugih. Rdeči petelin V torek, 29. septembra, sta zagorel: gospodarski poslopji Ivana Zajca iz Velikega Obrežja pri Do-bovi. Do požara Je prišlo, ko se Je štiriletni M. D. Igral z viiga- LESNO INDUSTRIJSKO PODJETJE LJUBLJANA, obrat BOROVNICA sprejme večj« število mojstrov za vođenje delovnih skupin in večje Število kvalificiranih m'z.arjcv Na razpolago so samska stanovanja, hrana v™ obratni menzl. Ponudbe pošljite na: Lesno Industrijski Obrat Borovnica. Hcam, in -.aižg-u si«uiio v »tipi. Na kraj požara Je prisilo 15 gasiilsiklh enot s 140 možmi, ki so začeli najprej reševati, kar se je še rešiti dalo, in potem gasiti. Čeprav Je bil ob začetku gašenja ogenj že v polnem razmahu, jim je uspelo rešiti polovico enega poslopja, vso živino, večino orodja ln nekaj vozov. Zgorelo pa Je eno poslopje ln drugega pol, več sena, krompirja, dva vtprežna voza, satnice za čebele, deske, sani in drugo Skoda Je ocenjena na 1 milijon 361.000 dinarjev. Poslopji sta bili zavarovani. Pm gašenju ln reševanju so požrtvovalno pomagali tudi va-IčaAi. Spet požar, ker puščamo vžigalice v dosegu otroških roki Smrtna nesreča na Zdolskem klancu Vozniik tritonskega tovornega vozila Franc S lopar iz G-tobočic pri Kostanjevici se ;e preteki, .eden smrtno ponesrečil. Na zdolskem klancu so odipovedale zaivore. Avto Je nekaj časa peljal ;iazaj in se končno prevrnil. Stopar Je odprl vrata in se skušal rešiti. Medtem »e Je avlo prevrnil in ga stisnil Bil Je takoj mrtev. Do nesreče je prišlo zaradi tega. ker je bil tovornjak že zelo kttrošen ln nesposoben za vožnjo. Kamion sladkorja nad Krko V ponedeljek. septembra. Je med 22. in 23. uro pripeljal iz smeri Kočevja polno natovorjen kamion znamke FAP s prikolico ,n akuipno nosilnostjo 13 ton. Karu .on je bil last hrvatSKega prevrni ga podjetja »Lasta«. Šofer ln aprenujevalec — na srečo edina na kamionu — sta povedala, da so Jima na Jami pi\ Dvoru popolnoma odpovedale zaivore. Ker je šofer videl, da ne more več obvladati ovinka zaradi prevelike hitrosti. Je iskal izhod, da bi zavo-žil izven cestišča, miisleč. da Je teren primeren, češite ni poznal, pa tudi megLa mu je kratila pre- flednosit terena, zato je zavozil ez približno 4 in pol metra visoko škarpo in se prekucnil 10 metrov globoko. Na srečo Je precej strmi breg Krke na tem delu poraščen z drevjem, ki je zaščitilo kamion in prUkoMco, da ni vse skupaj zdrvelo v strugo Krke, ki Je prav tu posebno globoka, Oba, šofer ln . spremljevalec. sta odnesla zdravo kožo, sladkor pa so pretovorili na drug kamion. Na tovornjalku in prikolici Je precej škode. TRGOVSKO PODJETJE »•PETRO L«« — LJUBLJANA poslovalnica N0V0 MESTO sprejme takoj v službo DVA TRGOVSKA POMOČNIKA — POMOČNIC! Vncinski s«rvis NOVO MESTO IN OTOCEC. Plača po tarifnem pravilniku. Prošnje z navedbo dosedanje zaposlitve, šolske in strokovne izobrazbe ter kratek življenjepis pošljite na poslovalnico »PETROL«, Novo mesto. Inž. Tone Bole: Obcmski proračuni za iet° 1959 so bili trdnejši kot kdaj koli doslej. Kljub temu je opaziti, da so mnoge občine na področju komunalnih del in zdravstva predvidene kvote že idaj presegle. Res je, da so potrebe po komunalnih delih ve. l:ke, vendar takšno stanje ne opravičuje prebijanja proračunov. Realne proračune za leto 1960 moramo pripravljati že zdaj in poskrbeti za pravilen dotok m uporabo proračunskih sredstev v letu 1960. Predsednik OZZ Novo mesto Tone pire je poročal o investicijah za kmetijstvo v letu 1960. potrebni elaborati za Investicijsko izgradnjo v znesku 748 milijonov So že vloženi. Občine morajo v družbenih planih Za leto 1960 dati tem kmetijskim objektom prednost in zagotoviti pomoč lz svojih skladov. Dolenjskim kmetovalcem želimo o davčni politiki spregovoriti odkrito m jasno besedo Povedati moramo to: katastrski dohodek, ki je obnova za odmero dohodnine, se obračunava na osnovi hektarskih donosov, ki jih kmet v sedanjih pogojih lahko doseže. Torej ne davki od tega, koliko pridela, ampak od tega koliko b{ lahko pridelal, če bi uporabil tiste možnosti, ki jih danes družba preko kmetijske zadruge nudi. Naj poudarimo še to: izračuni katastrskih dohodkov so danes nižji od onih v rajnki Avstriji. Ne bo odveč, če se spomnimo, da so takrat orali marsikje še 2 lesenimi plugi, da ni bilo še umetnih gnojil, sodobnih semen, strokovne službe in sodobne agrotehnike. Dolenjskemu kmetovalcu smo v zadnjih letih dali široke možnosti z a so. dobe.n način obdelave zemlje, kar pomeni obenem višje hektarske donose in večji dohodek. Družba je prispevala znatna sredstva v ta namen. Zato smo upravičen; izračunavati katastrski dohodek s stališča, koliko bi kmet pridelal, če bi ponujene možnosti sprejel. To merilo mora razumeti kmet, pa bo manj vpitja o visokih davkih, njive pa bodo bolje in lepše obdelane v zadovoljstvo vseh nasl tem tednu nabiramo LIST hrlbske rese (500 dinarjev), slezenovca (180 dinarjev), trpotca ozkolistnega (70 dl narjev), robide (40 dinarjev), maline (40 dinarjev), bršlijin« —• bršlan (70 dinarjev). RASTLINO zlate rozge (60 dl. narjev), hrib&ke rese (200 dinarjev), kopltnika s korenino (78 dinarjev), jeternika (150 dinarjev), vodne kreše (150 dinarjev), ptičjega d resna — moravka (40 dinarjev). Korenine beladone (140 din), arnlke (350 din), bluSča (160 din), gomolja jesenskega podleska (120 din), rumenega regrata (125 din), srčne moči (150 din), — Korenine blušča in gomolje jesenskega podleska je treba razrezati kot gobe. PLODOVE češmina (120 dinarjev), črnega trna — opar-nlce (50 dinarjev), bezga (100 dinarjev), šipka celega (50 dinarjev), sipek luščen brez semena (180 dinarjev), glog — beli trn — medvedove hruškice (50 dt-narjev). Zeleni orehovi olupki, posušeni, morajo Imeti svetlorjavo barvo (60 dinarjev). Rusi očitno ljubijo obletnice in pomenljive datumi'. Četrtega oktobra so namreč spet izstrelili raketo, ki jc ponesla v vesolje prvo kozmično postajo. Ta naj bi fotografirala Mesec s tiste strani, ki ga ni še nihče videl, se vrnila proti zemlji in po radiu posredovala fotografije te strani Meseca — če bo šlo vse po sreči. Baje smo /e tako daleč, da bodo Rusi lahko pošiljali ljudi v vesolje v razdobju med 1960 in 19(15 postopoma in po določenem načrtu. Toda datum je značilen. Zakaj četrtega oktobra pred dvema letoma so Rusi izstrelii svoj prvi sputnik. Takrat je bil ta izraz v tem pomenu nov, čeprav v ruščini pomeni »sopotnik«, danes ga pozna že vsak otrok. In četudi dve leti ni mnogo, se jc vendar v tem času zgodilo zelo mnogo. Hruščev je obiskal ZDA. Tega si pred dvema letoma nihče ne bi upal napovedovati. V mednarodnih odnošajih se je začelo nekaj premikati. Toda samo premikati. Hruščev je po obisku v "ZDA odpotoval v Peking na proslavo desete obletnice LR Kitajske. Ze takoj po prihodu je povedal, da je miroljubna koeksistenca med državami z različno družbeno ureditvijo nujna, če naj si človeštvo prihrani uničenje in neizmerno trpljenje. Včasih je zvenelo tako. kot da sovjetski premier govori to naravnost kitajskim voditeljem. Značilno je bilo, da mu M a« Ce Tung ni odgovoril, čeprav ga je pozdravil na letališču. Mao Ce Tung tudi ni nič povedal, ko se je Hruščev poslovil. Zato pa je med drugimi govoril na slovesnem banketu v Pekingu voditelj sirske komunistične partije Bagdaš, ki je silovito napadel Združeno arabsko republiko in predsednika Naserja. Kljub ostremu protestu ZAR ni kitajska vlada dala nobenega pojasnila. Naser je poklical svojega odpravnika poslov iz Pekinga, da hi mu porot"al o dogodku in o celotnem položaju. V Kairu si ne morejo razlagati tega izzivalnega stališča v Pekingu, saj je dobr-> znano, da je bila ZAR med prvimi nekomunističnimi državami, ki jo priznala LR Kitajsko in se je dosledno potegovala za sprejem LR Kitaj <*ke v OZN. Ta zaostritev odnosov s Kairom pa nI osamljen primer. Ze nekaj mesecev se zaostrujejo odnosi med Indijo in LR Kitajsko zaradi meje med obema država- ma. Kitajci ne priznavajo tako imenovane McMahonove črte, Indijci pa izjavljajo, da so sicer pripravljeni pogajati se o mejnih popravkih, nikakor pa nc mislijo spreminjati skoraj cele mejne črte, kakor bi to radi Kitajci. Ostri in neupravičeni napadi na Jugoslavijo se še zmerom nadaljujejo. Ce je to prispevek k ublažitvi mednarodne napetosti, je seveda drugo vprašanje. Nasprotno, vse kaže, da LR Kitajska namerno zaostruje odnose in položaj na določenih sektorjih. To seveda ni v skla-du s splošnimi prizadevanji za ublažitev mednarodne napetosti, ki si vedno bolj utirajr pot v svetu. Kitajsko stališče je precej podobno stališču človeka, ki bi se rad za vsako ceno prepiral - tudi brez razloga. Pred Pekingom stojita danes dve noti: vključiti se v svetovne napore za utrditev miroljubne koeksistence med narodi in državami al' spodkopavati te napore. Sedanje delovanje Pekinga je močno podobno drugi dejavnosti. Hkrati s takšnim videnjem je čutiti nekakšno gospo-davalnost oziroma prilaščanje si pravice krojiti politiko narodom na določenem področju. Vedno bolj se množijo znamenja, ki kažejo, da ima LR Kitajska Azijo za svoje »področje«, kamor se ne bi smel nihče vtikati in kjer naj bi Peking imel »proste roke«. Baje se je ta apetit raz- anje šini zdaj tudi na Srednji vzhod in celo na Af-iko, Ce je to res, je seveda v popolnem nasprotju s sedanjimi tendencami v mednarodnem razvoju. Mlade, svobodne države v Aziji in Afriki ne potrebujejo nobenih novih pokroviteljev, ampak resnične prijatelje. Ne vemo, kako se bo še razvijala kitajska politika, toda po njenih sedanjih manifestacijah sodeč jo je težko označiti kot pozitivno v smislu miroljubne koeksistence in popuščanja napetosti v svetu. To je sicer neprijetno dejstvo, ki ga je treba ugotoviti ob deseti obletnici LR Kitajske, toda ocene je mogoče dajati samo po dejanjih, ta pa niso spodbudna. etletni perspektivi Povzetki z zadnje seje občinskega komiteja ZKS v Sevnici Občinski komite Zveze komunistov v Sevnici je na zadnji seji obravnaval več naredno važnih vprašanj. M^d bistvenimi je vsekakor razprava o perspektivnem planu razvoja 0bčine za nadaljnjih 10 let. Dogaja se, da sedaj, ko tak plan ni izdelan, mnoga področja gospodarsko živijo le od rok do ust, nimajo jasne in določene perspektive. Marsikje gradijo le objekte, ne poskrbijo pa za komunalne zadeve, stanovanja, trgovine itd. Zato je sklep komiteja o izdelavi takega P^na več kot koristen. Plan bo v prvi Iazi obsegal obdobje 1961 — 1970. Pri njegovi Izdelavi bodo sodelovali od strokovnjakov pa prek zborov volivcev rS*v vsi državljani. ZaključkTplana bodo objavljeni in dani v razpravo po gospodarskih vejah ln Po krajevnih območjih, s čimer bo omogočeno vsaki krajevni enoti oblasti, da bo imela jasen po. gled v obdobje nadaljnjih 10 let. Za uresničitev te obsežne in težke nalog© je komite poimensko zadolžil posamezne člane ZK; ti morajo poskrbeti, da začeto' delo ne bo zaspalo, kot se je to enkrat že zgodilo. Pri sklepanju pogodb za pogodbeno sodelovanja so se v občimi pokazale nekatere težave In nerazumevanje kmetov za sodobno proizvodnjo. Zato je komite o tem razpravljal ln sklenil, da bo ponovno nomagal članom KZ 2 nasveti in dokazi, da se bo plan setve izpolnil. Ob teh posvetih s kmeti bod0 prikazali nazorno uspehe, dosežene pri lanski proizvodnji in perspektivo kmetijske proizvodnje. Zal tudi tu zelo manjka perspektivni plan in So znani primeri, ko se zaradi trenutne pripravljenosti vlagajo v kmetijstvo družbena sredstva, ki niso najbolje naložena. Zato So na zadnji seji sveta za kmetijstvo tudi nekoliko spremenili plan kooperacijske proizvodnje. To • bo omogočilo bolj smotrno uporabljanje sodobnih ukrepov v kmetijstvu.) Člani komiteja so tudj povedali nekaj primerov in težav, na katere naletijo kmetovalci pri pitanju živine ali pri oddajanju telet v pitallšča. Po analizi teh po- javov je bilo ugotovljeno, da ni napačna pot, temveč so slabo oragniziraoi le organizacijski ukrepi. Komite je razpravljal tudi o nekaterih ukrepih za širjenje organizacije ZK, predvsem na vaseh. Pomemben je sklep, da se bodo v bodoče razprav o raznih vprašanjih Udeleževali po osnovnih organizacijah tudi odborniki ObLO, predsedniki krajevnih organizacij SZDL, upravniki KZ in drugi odgovorni ljudje s posameznih področij. Komite upa, da se bo na ta način lahko znatno zmanjšalo število raznih posvetov, sestankov in konferenc, ker se bodo vsi ti tovariši lahko pomenili o načelnih političnih stališčih skupno. Razumljivo, da bo tak način sodelovanja zahteval tudi, znatno boljšo pripravo sestankov osnovnih organizacij. Trgatev v metliški občini po 15. oktobru Na podlagi 6. člena Zakona o vinu (Uradni lLst FLRJ št. 31-303-57), 51. in 53. člena statuta Občinskega ljudskega odbora Metlika je izdal svet za kmetijstvo In gozdarstvo na svoji seji dne 28- 9. 1959. Stadion v Katowicah {k podlistku »Pri Poljskih rudarjih«) ODREDBO O DOLOČITVI ROKA ZA TRGANJE GROZDJA NA OBMOČJU OBČINE METLIKA V LETU 1959. I. Da se dosele kvaliteten pridelek vina, ne smejo lastniki, uživalci ln zakupniki vinogradov pričeti s trgatvijo grozdja pred 15. oktobrom 1959. IL Nadzorstvo, da zgoraj navedene osebe ne pričnejo s trganjem grozdja pred določenim dnem, imajo organi občinskega ljudskega odbora ln Ljudske milice. TI morajo vsako kršitev tega odloka naznaniti sodniku za prekrške. ni. V primeru deževja In slabega vremena, ki bi vplivalo na kvari e-nle grozdja in kvaliteten pridelek vina, bo svet za kmetijstvo oziroma upravni organ prt Občinskem ljudskem odboru Metlika določil dan priče tka trgatve. iv. Kdor prične s sploSnim trganjem grozdja pred rokom, Kj Jo določen s to odredbo, se kaznuje po 58. členu Zakona o vinu (Uradni U»t FLRJ gt. 31-57) do 20.000 dinarjev. Za upravni kazenski postopek Je pristojen sodnik za pTekr&ke pri Občinskem ljudskem odboru Metlika, ■ Četrtega oktobra, dve leti po Izstrelitvi prvega sovjetskega satelita, so v Sovjetski zvezi izstrelili v vesolje prvo medplanetarnn postajo, ki ima nalogo obkrožiti Mesec in ga fotografirati s tiste strani, ki le nI še nihče videl. Bi Predsednik Indijske vlade Nehru je v odgovoru predsedniku kitajske vlade Cu En Laju med drugim dejal, da se med Indijo in Kitajsko ne morejo začeti nobeni razgovori o ureditvi obmejnih vprašanj glede Indijskih ozemelj, k| jih Je zasedla Kitajska. Hkrati Je Nehru v svojem odločnem govoru opozoril na to, da so za Indijo zelo važni pHJatclJsikl odnosi s Kitajsko. ■ Predsednik avsrrljik" republike dr. Adolf Scharf Je odpotoval na enajstdnevnt uradni oblak v Sovjetsko zvezo. Z nJim Jc odpotova«. tudi zunanji minister dr. Bruno Krlskv. m »a -»-■-■— rftMiigfifin T predsefln': obiskal Leningrad Donski bazen, nekaj dni pa se bo mudil tudi na Krimu. D Po vrnitvi lz Pekinga, kjer se Je udeležil proslave ob deseti obletnici LR Kitajske, Je predsednik sovjetske vlade Nl-klta Hruščev odpotoval z letalom na sovjetski Daljni vzhod. Nekaj časa se bo zadržal v Vladivostoiku ln v drugih važnih mestih sovjetskega Daljnega vzhoda. ■ Član zveznega izvršnega sveta dr. Marjan Brecelj Je obiskal novega cojlonskega predsednika vlade Dahanajaka. Ta Je Izrazil željo, da bi sedanji prijateljski odnosi in sodelovanje med Cejlonom ln Jugoslavijo nadalje okrepili in poglobili. ■ Splošni odbor Generalne skupščine OZN je sprejel zahtevo irske ln malajske delegacije, da bi ta teden dni odložili razpravo o njunem predlogu, naj Generalna skupščina obravnava položaj v Tibetu. ■ ZSSR Je sprejela britanski predloK, naj bi za 15 dni odlo-2111 trojno konferenco o prenehanju atomskih poskusov. Ta odredba se objavi na krajevno običajen način in stopi v ve> Ijavo takoj. Številka 03-736-1-59. Datum; 26. 9. 1953. Pred&edniik sveta sta kmetijstvo Meh Justin zanj: Jaklji-vlč Franc Pred&edniik oboinsikega ljudskega odibora: Vrvliftčar Franc PR. POLJ Na dnu jame so zvezali več odkopanih prostorov v prostoren rudarski muzej, ki je posebnost tega rudnika. Razen mineraloške zbirke vseh surovin rudnika vidi obiskovalec tudi razvoj rudnika ter razno orodje in stroje, ki so jih nekdaj uporabljali pri rudarjenju. V muzeju je shranjenih tudi več zgodovinskih listin iz- razvoja poljskega rudarstva. Naslednji dan smo si ogledali železarno Nova Huta, ki se imenuje tudi Leninova železarna. To je največja železarna na Poljskem. Graditi so jo začeli leta 1950. Železarna zavzema površino 22 kmJ. V njej so postavljeni sedaj trije plavži in sedem marfinovk. Poleg topilnih peči pa je zgrajena tudi ogromna valjarna. Ena hala valjarne je dolga okoli 500 m. Na območju železarne je postavljena tudi koksarna, ki proizvaja 6000 ton koksa letno. Železarna proizvaja letno 1 milijon ton jekla. Ko bo dograjena, pa bo proizvajala 3,5 milijona ton jekla. Največje težave povzroča železarni uvažanje surovin, kajti Poljska ima zelo malo železne rude. Teh surovin uvažajo nad SO odst. iz vzhodnih dežel V železarni je zaposlenih 15.000 ljudi. Stanovanja zanje so preskrbljena v mestu, ki stoji poleg železarne in ima 100.000 prebivalcev. To rr.'~sio so 7ačeli graditi obenem I železarno in se postopoma dograjuje kakor železarna. Vse mesto je oskrbovano s plinom, ki ga proizvaja koksarna. Odvečni plin pa pošiljajo po ceveh v Krakow. Železarno smo si ogledovali vse dopoldne, toda samo od zunaj. To nismo storili zaradi tega, ker nam ne bi dovolili ogleda, marveč zaradi razsežnosti železarne. Ogledovali smo kar iz avtobusa, pa še nismo videli vsega. Popoldan smo si ogledali rudarsko fakulteto oziroma rudarsko akademijo, kakor ji pravijo Poljaki. Visoka šola za rudarstvo je stara že okoli 100 let, na njej pa so zastopani vsi oddelki rudarske stroke. Sola je zelo kvalitetna in svetovno znana. Veliko jugoslovanskih rudarskih strokovnjakov je končalo svoj študij ravno na tej fakulteti. Studij rudarstva imajo organiziran nekoliko drugače kakor pri nas, zaradi razmer, ki vladajo v poljskem rudarstvu. Spričo velikih rudnikov rabijo veliko rudarskih strokovnjakov različnih specializacij. Studij je razdeljen v dva glavna obdobja: v začetni-ški in v specializacijo. Začetniški obravnava splošne predmete, temu pa sledi specializacija — rudarska elektrotehnika, rudarsko strojništvo, geologija, rudarstvo, globinsko vrtanje (nafta), oplemenitenje koristnih mineralov in premog. Na fakulteti imajo razen učnih prostorov tudi bogato opremljene laboratorije. Poleg fakultete je zgrajeno študentsko naselje, katero še dograjujejo. Sprejem na fakulteti je bil zelo prisrčen. Razkazali so nam vse oddelke kakor tudi laboratorije. Najbolj zanimiv je laboratorij rudarskega strojništva. V kleti imajo napravljen pravcati rudnik z vso mogočo mehanizacijo. Po ogledu fakultete'smo odšli v svoj hotel, kjer smo se začeli pripravljati na potovanje, ki je sledilo naslednji dan. Ze zgodaj zjutrai smo se odpeljali z avtobusom proti Češki meji v Zakopane, znano zimsko-športno središče Poljske. V mestu Zakopani smo se ustavili le toliko, da smo zajtrkovali ter si ogledali hišo, v kateri je prebival leta 1913-14 tovariš Lenin. Hiša je sedaj spremenjena v muzej. Iz Zakopanov smo se odpeljali proti gorskemu jezeru »Morsko oko*. Takih jezer je v tem pogorju veliko. Morsko oko je izletniška točka s hotelom v višini 1410 metrov. Po ogledu te zanimive točke smo odšli nazaj proti Zakopanom v KAižnice, ki stoje na višini 1000 metrov. Od tu je speljana žičnica na 1990 metrov visoki vrh, imenovan -Kasprov vrh«. Žičnica je speljana preko globokih prepadov do krasnega hotela, ki je zgrajen na vrhu. S Kasprovega vrha smo imeli čudovit pogled proti Krakowu. Skoda, da se je obzorje kmalu zameglilo in nam zaprlo razgled. Hotel leži komaj 100 metrov od poljsko-češke meje. Smučišča v okolici so prekrasna. Po kosilu smo se zopet ukrcali v gondolo, ki sprejme naenkrat 35 ljudi, in se odpeljali v dolino Na poti iz Kužnic proti Zakopanom smo si ogledali znano slalom progo, ki jo uporabljajo pri raznih mednarodnih tekmovanjih. Prenočili smo v Katalowki. v hotelu nad Zakopani v višini 1200 metrov. Naslednji dan smo se vrnili v Zakopane, odkoder smo se povzpeli z drugo žičnico na 1100 metrov visoko Gubalovko. S tega vrha je v Zakopane speljana smučarska proga za smuk z višinsko razliko 300 metrov. Pozno popoldan smo se vrnili v Krakov/ ter še isti dan nadaljevali pot v Kato-wice. S tem je bila zaključena naša nad 4000 km dolga pot po Poljski. 27. septembra smo se iz Katowic odpeljali na poizkusno jamo Barbaro. Ta jama ni namenjena eksploataciji, pač pa je rudarski laboratorij. V zunanjih prostorih imajo vse vrste laboratorijev za preizku- Udeležcnci na Kasproveod vrhu na češko poljski meji. V sredini vodja naše delegacije prof. dr. inž. Homan Sanje premogov in njegovih lastnosti. Razen tega imajo tudi poizkusno postajo za preizkušanje električnih naprav, ki morajo biti plinovarne. V jami preizkušajo vse rudarske stroje in ostalo jamsko mehanizacijo. Po vrnitvi v Katowice smo si ogledali mladinski dom in stadion. Stadion v Kato-wicah je največji objekt te vrste na Poljskem in sprejme 100.000 gledalcev. V nedeljo 28. septembra smo si ogledali umetno jezero v Gočavkowicah na reki Visli. Služi za vodovodni zbiralnik 60 km oddaljenih krajev in industriji. Voda v poljskih mestih je povsod zelo slaba in klorirana. Okus klora čutiš tudi v oranžadi. Z izgovorjavo poljskih mest in imen smo imeli precejšnje težave, kar priča naziv kraja Pszczynie, kamor smo odšli po ogledu umetnega jezera. Tu imajo velik muzej v gradu, kjer je bila rojena Marija Terezija. Takih in enakih muzejev je na Poljskem vse polno.V bližini tega kraja redijo zadnje ostanke že skoro izumrlega evropskega zobra. Pozno popoldan smn so odpeljali v Ry-duttlowy, kjer imajo v lepi v i i i dom tilnikov za tO okrožje. Zbrali smo se na rnslo-vilno večerjo, ki je oo'eka!a v ;et nem vzdušju. Kasno zvečer smo se vrnili v Kalo-wice ter se 29. sept. ob 3. uri zjutraj odpeljali z vlakom oreko Češke in Avstrije proti domu Do črske meje nas je spremila 'iclegania nolskih inženirjev, na meji smo se lenimi spomini poslovili od Poljakov. 30. seniembra zjutraj smo prispeli v Maribor k'er smo se razšli na. vse stran' Tugos'a\; -e z lepimi vtisi in spomini nft prijateljski poljska narod in na poljske rt*? novske tovariše. (Koned' S POSVETOVANJA SINDIKALNIH AKTIVISTOV SOCIALISTIČNIH KMETIJSKIH POSESTEV ZDRUŽITEV JE UTEMELJENA Minuli četrtek je bilo v sindikalni dvorani OSS Novo mesto posvetovanje predstavnikov sindikalnih podružnic socialističnih kmetijskih posestev. O gospodarsko in družbeno-poli ttčnem stanju na kmetijskih posestvih je poročal podpredsednik OZZ Lojze Pajnič, k živahni razpravi pa sta dala koristen prispevek tudi predstavnik republiškega odbora sindikata kmetijskih delavcev tov. Martine in predsednik OSS Novo mesto Ludvik Kobe. Posvetovanje je opozorilo na dvoje: na velik napredek, ki »o gb dosegla posestva v zadnjih treh letih in pa na velike neizkoriščene rezerve. Tako je bilo poudarjeno, da so se lani znatno dvignili povprečni hektarski donosi v primeri z letom 1956, ko se je rekako začel hi-trejJi vzpon kmetijske proizvodnje na kmetijskih posestvih. Pri pšenici se je dvignil hektarski donos od 17 na 25, pri ječmenu od 12 na 24, pri ovsu od 12 na 18 metrskih stotov, molznost pa od 1890 na 2600 litrov mleka na kravo. Tudi bruto dohodek po hektaru je bil v teh letih stalno v porastu. Analiza treh posestev je pokazala, da se je v zadnjih treh letih bruto dohodek po hektaru dvignil takole: na posestvu v Šentjerneju od 45 tisoč din leta 1956 na 83 tisoč din leta 1958, na posestvu v Mali Loki od 60 tisoč na 80 tisoč ln na posestvu na Trški gori od 71 tisoč na 173 tisoč din. To je vsekakor lep napredek, ki pa še daleč ni Izkoristil vseh raizpoloilj lvlh možnosti. Velike neizkoriščene rezerve •o še v živinoreji, saj pride na posestvih noVNne&kega okraja komaj 0.61 glave na krmski hektar, namesto 3 glave, kakor v naprednih živinorejskih državah. Nadaljnje možnosti za povečanje dohodka so v nagrajevanju po enoti proizvoda, kar bo spodbudilo proizvajalce k Intenzivnejšemu pridelovanju ob veliko večji proizvodnji in dosti nižji polni lastni ceni. Doslej so nagrajevanje po enoti proizvoda uvedli že na posestvu »Rdeča zvezda« v Stari vasi, na posestvu »Matija Gubec• v Leskovcu ln drugje. Med večino proizvajalcev je novi sistem nagrajevanja naletel na ugoden odmev, nasprotnike kna edinole pri lenuhih in nekaterih nameščencih, ki s; obetajo od nagrajevanja po enoti proizvoda več dela, kar pa jim ne diši. Seveda pa obstajajo tudi objektivne težavp kakor na primer dejstvo, da nekatera posestva »TA VEL' — Le poglejte, kako lepa je moja hibrida, — nas je povabila Ana Dremelj na Skrjan-čah pri Mirni. Na 35 arih je pridelala letos skoraj 1300 kg hibridne koruze. — Kaj pa Italijanka, mati? smo jo povprašali. — Tudi to bom sejala. Za 1 hektar 30 arov sem že podpisala pogodbo. S stroji gre laže, veste. Oh, ko bi le imeli poleti, ko bomo želi, kombajn! Sama sem, veste, pa imam 7 hektarov dn 75 arov zemlje. In še nogo irnarn bolno v kolenu, da komaj hodim. _ In sami vse to obdelate? —■ Sama, sama, s pomočjo zadruge seveda. Delavce je težko dobiti. Vedno sem redila po *eč glav živine, tudi 5, celo 6 glav včasih, Zdiaj ne morem, zaradi noge. Imela sem tako lepo kravo, 20 litrov mleka je zaradi pomanjkanja kadra sploh ne morejo izdelati fimančno-pro-izvodnih načrtov ln spremljati njihovo izvrševanje po posameznih panogah oziroma kulturah, da bi mogli nagrajevati po enoti proizvoda. Na poti večjim uspehom socialističnih kmetijskih posestev je tudi njhova razdrobljenost, ki podražuje proizvodnjo, onemogoča specializacijo in v zvezi s tem tudi maksimalno izkoriščanje mehanizacije. Na posestvih prevladuje ročno obdelovanje, ki pa je zaradi pomanjkanja delovne sile čedalje težje in dražje. Zaradi tega je nameravana združitev štirih kmetijskih posestev k novomeškemu Gozdnemu gospodarstvu ekonomsko povsem utemeljena, saj si od nje lahko obetamo samo koristi. Združitev bo namreč omogočila postopno specializa- cijo ln mehanizacijo, smotrnejše izkoriščanje kmetijskih investicij, učinkovitejše nagrajevanje in razgibane j šo družbeno-poli-tično dejavnost. Kakršnikoli pomisleki v zvezi z združitvijo so nesmiselni, saj bodo združene površine merile komaj 600 hektarov, medtem sklenil, da zgradijo nov zadružni center. S priipriavlja.lnlm] deli bodo pričeli takoj, z gradnjo p* prihodnje leto, ko bodo na razpolago potrebna posojil*. vati travništvo in pridelovanje detelje ter počasi prehajati na sodobno živinorejo. Vinogradi naravnost vpijejo po obnovi. Kot drugod, so tudj na Bizeljskem vinogradniki za in proti. Zataknilo se je tudi zato, ker nekateri kmetje ne podpišejo pogodb za obnovo z dvajsetletnim rokom ampak vztrajajo Pri tem, naj traja po. godba le tako dolgo, dokler vloženih sredstev ne vrnejo. Pri-bijemo lahk0 le dvoje; brez družbenih sredstev vinogradniki niso sposobni vinograde obnoviti, vinogradi pa slabijo zato, ker nekateri zahtevajo tako čudne pogoje. Poljske miši uničujejo koloradarja Letos so se kmetje v Suhi krajini spraševali, kdo Jrtm Je pomagal zatirati koloradarja. ki Jim Je lani povzročal toliko preglavic. Mislili so, da Jim Je narava poslala na pomoč pnavegia zaveznika. Ob po-spraviliu krompirja in ob oranju pa so odkrili, da Je to le navidez-Drl zaveznik — poljska mi8. V mišjih rovih so oiikr.il na kupe kril koloradarja. Sedaj upajo, da bo ostra zima uničila tudi miši. vendar se na to ni zanašati. Najbolj učinkovit uničevalec so kemična sredstva, zato naj jih kmetovalci čimibold uporabljajo. Vzpenjača na Sar planino Do sredine prihodnjega leia bo dograjena vzpenjača na Sar-planlno. Imela bo zaprte gondole s štirimi sedišči in bo lahka prepeljala v eni smeri 300 pot-ni kov na uro. Vzpenjača bo dolga 6477 metrov. Pridne »žužemberške muhe« Brez posebnih vabil, že obvestilo vodstva čebelarske družine zadostuje, da se zberejo čebelarji žužemberške občine na sestanek. Skrb za »muhe« in ljubezen do njih jih zbirata enkrat na Dvoru, drugič v Žužemberku pa spet kje drugje pri večjem čebelnjaku. Zavedajo se, da prihaja tudi v to panogo gospodarstva naprednejša miselnost, ki zahteva večje in temeljitejše teoretično in praktično znanje od vsakega posameznika. V okviru čebelarske družine odstranjujejo iz naših vasi in nekdaj zanikrnih čebelnjakov ostanke stare miselnosti ter skupno iščejo načine in pota sodobnejšega čebelarstva. Ker Suha krajina tudi čebelarjem skopo odmerja kruh, smo se že pred nekaj leti odločili za preusmeritev čebelar-stva na vzrejo novih družin. Ta odločitev je toliko bolj potrebna in koristna za razvoj slovenskega čebelarstva sploh, ker so vse čebele na področju 2užcmbcrški čebelarji na sestanku Žužemberka zdrave, kar izkazujejo stalni pregledi veterinarske službe. S to odliko se danes ponašajo le redki kraji. Da obvarujejo svoje čebelnjake pred okuženjem, ne pustijo dovažati tujih čebel na svoje področje, prav tako ne vozijo svojih čebel v druge kraje na pašo, dasi bi jim bilo to včasih potrebno. Za čebelo žužemberške doline se zanimajo predvsem večja družbena čebelarstva, ki se z vpeljavo nakladalnih panjev ameriškega sistema v čebelarskih farmah ustanavljajo. Takim čebelarskim podjetjem smo že letos oddali in posredovali nad 300 plemenjakov: spomladi 100 družim, v Bosno, avgusta pa 200 panjev domačim podjetjem. Tudi nadalje bodo žužember-SkA čebelarji posvečali vso skrb vzreji zdravih plemenjakov. Letošnje leto v Suhi krajini res ni bilo medeno. Spomladansko pašo je uničilo stalno deževje, ajda, ki so je letos precej nasejall, pa je zaradi stalne burje povsem oslabela. Panji so po končanem ajdovem cvetenju lažji kot pred njim. Potrebne bodo velike količine sladkorja, da bodo čebele ostale pri življenju in pričakale prvo cvetje v prihodnji pomladi. w*r Ludvik BIZJAK lz Mrzle luže je star kooperant zadruge na Veliki Ijokl. Brvz oklevanja Je z vedrim nasmehom podpisal pogodbo o sodelovanju s svojo zadrugo; ker ni bilo mize pri roki, je bil dober za podpis tudi kar hrbet upravnika zadruge. Podpisali so V trebanjski kmetijski zadrugi je od 25 članov zadružnega sveta podpisalo pogodbe 13. Res je, da vsi člani niso kmetovalci, res je pa tudi, da je še nekaj takih, ki bi pogodbe lahko podpisali, pa jih niso. Za največjo površino je podpisal pogodbo za setev ital i janke doslej Ivan Dim iz Bude j: za 1 hektar. Z zadrugo kooperira na dveh hektarih in 10 arih. Umetnih gnojil je vzel za 38.000 din. V zadrugi so nam povedali, da čutijo premalo pomoči občin« in družbenih organizacij pri delu za jesensko selev. V KZ Sentlovrenc smo zvedeli, da so najboljši kmetje pri njih: Stane Mak iz Martinje vasi, ki je sklenil pogodbo za skoraj vso obdelovalno zemljo kar jo ima'. S pomočjo zadruge jo bo obdelal s stroji. Avgust Jerlah iz Vel. Gabra je sklenil pogodbo za 2 ha pšenice in 1 ha krompirja. Je eden najnaprednejših kmetov v zadfugi Sentlovrenc. Zanimivo je, da ni mogoče tega reči o njegovem bratu, ki je predstavnika zadruge nagnal, ko je prišol k njemu zaradi sklenitve pogodbe. Frančiška Grabnar iz Biča ima 4 ha obdelovalne zemlje. Podpisala je pogodbo za 2 ha pšenire, koruze in krompirja ter še za 1 ha travnika. Vsa vas se pa jezi nanjo, nekateri ji celo grofijo, da jo bodo ubili! Anton Sever iz Zaxoricc ima 4 ha obdelovalne zemlje. Podpisal je pogodbo za pol hektara pšenice in ludi za krompir. Kmetje se zelo zanimajo za strojno obdelavo zomlje. Tisti, ki se branijo podpisati pogodbe, naj pomislijo, da jih stane traktor 200 din draže kot tiste, ki pogodbo podpišejo. Ist-> velja tudi za umetna gnojila, saj jih bodo nekooperanti plačali 100— 150 '/c draže. V zadrugi čutijo potrebo po strokovnih kmetijskih kadrih. Štipendirajo dva dijaka na Srednji kmetijski .šoli, enega kmetijskega tehnika pa bodo dobili te dni. KZ Velika Loka je majhna zadruga. Po planu bi morali posejati 20ha italijanke. 1. oktobra so imeli sklenjenih pogodb za 2 ha 65 a. Ko smo vprašali, kateri so naiboijši, tO povedali, da je Karel Klcmenčič iz Velike Loke podpisal pogodbo za 5 ha zemlje. Obdeloval jo bo na sodoben način s pomočjo zadruge. Tone Zupan Iz Iglrnlka sodeluje z zadrugo na 4 ha obdelovalne zemlje. Kmetijska zadruga Velika Loka da vsakemu kmetu, ki podpiše pogodbo, obširna pismena navodila za sodoben način obdelave zemljišča. Pri KZ Bizel.jsko bodo plan setve italijanke v pogodbenem sodelovanju gotovo dosegli. 1. oktobra so imeli sklenjenih 33 pogodb za 17 ha. Ivan Balon je napreden kmetovalec, ki že vsa leta seje italijanko. Letos je podpisal pogodbo za 80 arov — za vso površino, na kateri seje pšenico. Ker je pri obdelavi upošteval vsa navodila, je pridelal letos 37 cpntov italijanke na hektar, čeprav je bilo povprečje na Bizeljskem letos 22 centov za italijanko, za domačo pa samo 15 centov pridelka na ha. Ivan Lipej je podpisal pogodbo za pol hektara 'talijanke, tudi za vso površino, kjer seje pšenico. Po vaseh so vsak večer sestanki in vsi zadružni aktivisti so razporejeni po vaseh. Do 11. oktobra bodo delo končali. Vsem kmetom pošljejo pismena vabila; tiste, ki so sestankov ne udeleže, pa obiščejo predstavniki na domu. Letos je Imela KZ Bizeljsko prvič plan za setev ječmena. 3 ha bi ga morali posejati v pogodbenem sodelovanju. Obveznost so že presegli, saj imajo podpisanih pogodb že za 3,5 ha. Lani je zadruga sodelovala s kmeti tudi v travništvu na 20 ha. S tem bodo nadaljevali tudi letos. V vseh zadrugah zatrjujejo, da je čutiti povečano zanimanje In celo pritisk kmetovalcev za strojno obdelavo. Poudarili bi le tole; nekooperanti plačajo strojne usluge dniže kot tisti, ki so pogodbe podpisali. Traktor je na uro do 200 din dražji, ostali stroji prav tako. Druga pomembna zadeva so umetna gnojila. Sodobne obdelave zemlje, ki da večje donose, si brez njih ne moremo misliti. Tudi umetna gnojila imajo dvojno ceno. Za nekooperante so od 100—150 odstotkov dražja. O obojem naj kmet temeljito premisli, pa bo našel pravo pot, če hoe> korakati s časom in z razvojem. VSI RAZEN DVEh... Ivan Ban iz ZabrdJa pri Mirni je član zadružnega »veta in upravnega odbora zadruge. Našli smo ga v pisarni Kmetijske zadruge Mima. Z upravnikom Marinom sta se pogovarjala o umetnih gnojilih. — Član zadružnega sveta ste. Koliko Italijanke boste posejali letos? — Lani sem jo 40 arov, letos nameravam 2 hektara 30 arov. Obnesla se je. Navodila je treba upoštevati, to sem preizkusil sam. Lanski posevek je bil tam. kjer sem ga škropil proti plevelu, ' zelo lep. drugod je prerasta grašica. — Se o svojih načrtih povej kaj, Ivani — ga je pozvai upravnik zadruge. — Opustil bom svlnjerejo. Do te misli sem prišel na ekskurziji, ki jo je priredila zadruga. Obiskali srp/-) rnzna kočevska pltališča goveje živine in si ogledali tudi znnrc pitališče Cernel na Gorenjskem Imam velik hlev V njem je prostora za 25 glav živine Letos še nimam dnvoli krme, zato bom pričel z 10 repi. Medtem bom uredil pridelek tako, da bo dovolj krmil in No )■ hnmn še videli. —■ Koliko kmetov v vaši vasi je podpisalo pogodbe? — Pri nas v Zabrdju so podpisali ra»?n dveh' 9S M H —t- POKOJ -) H LjJ N II BREGOVI 5. Miha je delal v mestu v tovarni in je le ob nedeljah prihajal domov. Jože si je služil kruh v kamnolomu nedaleč stran. Vendar je odhajal od doma, ko je bila še tema in se vračal z večerom. Tako je teklo življenje iz dneva v dan enako; veselo in žalostno, pa hkrati spet upanja polno. 6. Nenadoma se je vznemirila vsa dolina, zatrepetal Je pa tudi tihi Mohorjev breg ob strašni besedi: vojna. Miha in Jože sta šla branit domovino. Molče, brez upanja in brez nageljnov. S seboj sta odgnala tudi vole. Tesno je bilo Mohorju pri srcu tiste aprilske dni. Zaradi •inov in zaradi volov. 7. Nato je šlo vse tako naglo, da stari Mohor kar n4 mogel verjeti. Vesti o razsulu, zmedi, Nemcih in Italijanih... Lepega dne so za bregom zarjuli motorji in vrsta črnih letal se je nad Mohorjem, ki je slonel na klopici pred hišo, zasukala v zraku in hrumeč zdrsela proti mestu ob Krki. 8. Drugo za drugim so se letala kot razdraženi sršeni spuščala nad strehe mestnih hiš. Mohor je bolj videl kot slišal, kako so treskale bombe in drdrale strojnice. Ko so letala odšla, je mesto zavijal oblak gostega belo-črnega dima, nekje v njem pa je treskalo in kar naprej Mpotalo, vasica - grobn V spomin na veliko partizansko zmago md fašisti pri Kvasici v septembru 1942 bodo v nedeljo odkrili spomenik Razmere v zloglasni italijanski »Roški ofenzivi« leta 1942, Ki se je končala z vsemi grozotami v Beli krajini, so bile za prebivalstvo dokaj žalostne. Okupator je na vandalskih poho-iih uničeval vse kar mu je prišlo pod roke, požigal cele vasi, pobijaj prebivalstvo in ga v trumah odvajal v internacijo, kjer so premnogi umrli. Med tem je propaganda okupatorja •n domačih izdajalcev trobila na ves glas, da je partizanstvo popolnoma uničeno ter pozivala prebivalstvo, naj poklekne pred blagoslovljenimi pastirji in stopi v službo okupatorja. V tem na videz temnem obzorju se je začelo nenadoma svitati. Deloma razbite partizanske enote so se pričele ponovno formirati v nove enote, bataljone in brigade. Očiščene raznih strahopetcev, so stopile na novo, nezadržno pot, ki je prinesla okupatorju mnogo Izgub ln končno ljudstvu svobodo. V enega izmed teh herojskih podvigov spada nenadna in sijajna, zmaga IV. Kordunaške brigade, ki jo je dosegla nad Italijani v tesnem sodelovanju z domačimi partizani 22. septembra 1942 pri Kvasici. Kako se je to zgodilo? IV. Kordunaška brigada, ki je štela okrog 700 partizanov in je imela 4 bataljone in 1 prole-taraki mladinski vod, je krenila pod poveljstvom svojega komandanta Nikole Vidovlča, zdaj generala JLA, na svoj pohod skozi Zuraberak. Na tem pohodu je likvidirala italijanski ustaškj postojanki pri Sv. Ani ln Ostri-žu ter prišla v Belo krajino 10. septembra 1942, o čemer poroča tudi štab Belokranjskega odreda svoji nadrejeni komandi, štabu V. grupe odredov. Brigada je takoj stopila v stik s štabom Belokranjskega odreda ln z drugimi enotami, ki so se trenutno nahajale na tem terenu in pričela akcije proti okupatorju. Med komandama brigade ln Belokranjskim odredom je bilo dogovorjeno, da v sodelovanju napadeta italijansko posadko v { Crnomillju, stražo na rudniku • Kanižarlca in vlak pri Rožnem dolu. Belokranjski odred je dal v glavnem vodiče ln druge svetovalce- Na podlagi dogovora bo enote brigade v noči od 21. na 22. septembra napadle Italijane v Črnomlju in v kanlžarskem rudniku. Črnomelj je bil napaden s treh strani. En sunek je bil Izveden na Gričku, na katerem je bil močan venec bunkerjev, obdan z bodečimi žicami, drugi pa na glavno prebivališče Italijanov — na barake na Majerju. Tretji napad' sta Improvizirali dve četi v gozdu nad črnomaljsko železniško postajo. Napad na Črnomelj ni uspel zaradi močno utrjenih pozicij in so" se borci po daljšem obstreljevanju umaknili, pri čemer so imeli 3 izgube. Napad je močno prestrašil Italijane ]n sam komandant se je z ožjim štabom skril v Laknerjevo (grajsko) klet. Napad' na Kanlžarlci in na vlak v Rožnem dolu je popolnoma uspel, v Kanlžaircl je NAS OBISK Rad bi postal arhitekt — Ime mi je Jože Pe-trič, iz Ravnac pri Suhorju sem doma. Oče je kmet. Doma imam še brata in sestro. Mama mi je umrla pred dvemi leti. V osnovni šoli mi ni šlo najslabše. Zato so se doma odločili, naj grem naprej v Hole. Letos hodim v osmo. Že sedmo leto stanujem v dijaškem domu Borisa Kidriča, v Črnomlju. Gimnazijo sem doslej kar dobro izdeloval. Tako je povedal Jože PetriČ, kmečki sin. Resen, mogoče celo preresen mladenič blizu 18 let, kot sem presodil, mi je sedel nasproti za mizo. Umerjene kretnje, le kdaj pa kdaj mu je na obličju zaigral na- smeh in se vžgail tudi v očeh. — In kam po maturi, Jože? — Nameravam študirati na univerzi. VeseH me arhitektura. Želel bi zidati stavbe, delati načrte, graditi... Če bo mogoče, seveda. Občinski ljudski odbor Metlika mi daje podporo, da lahko zdaj študiram. — Zakaj dvomiš glede študija arhitektv/re? — Uspeh v matematiki je en pogoj, drugi pa štipendija. Matematiko sicer zdelujem, toda nisem ri^boljši. To dvoje bo odločilno v mojih načrtih. — S čim se sicer ukvarjaš? — Rad berem, Uteratura me zelo zanima. Dve leti sem bil predsednik kulturno prosvetnega društva na gimnaziji in član sekretariata LMS. Letos sem to odložit. Osma je, in nato matura, saj veste. — Kako pa v domu,- si zadovoljen? —» Kar dobro je! Včasih sicer kakšno »skuhamo«, toda vedno se vse mirno poravna. Prostori so lepi, športno igrišče je blizu, študiramo in nato, ko opravimo svoje naloge, se posvečamo temu, kar nas veseli. Segla sva si v roko. Odšel je. Eden izmed mladih. Gradil bi rad. Mnogo gradenj nas še čaka, Jože, ne bo ti zmanjkalo dela! Komaj mladenič, pa že resen kot odrasel mož. Upravnica mi je povedala, da se ukvarja tudi z literaturo. Piše, dramaturgija je njegov konjiček. Želimo mu uspehov v življenju! — c — J bila likvidirana italijanska straža ter zažgane ln uničene rudniške naprave, tako da rudnik ni več delal za okupatorja. Hri Rožnem dolu Je en baU jon brigade in ena Belokranjska če ta uničila vlak z večimi cisternami nafte. Po umiku partizanov lz Črnomlja so Italijani mislili, da so naši borci v razsulu. Da bi jih poioviU, so poslali svoje zasede v Kvaslco iz Črnomlja in v Ne-rajec iz Vinice. Takoj za tem so poslali na Vinico tudi večjo motorizirano kolono s 7 oklopnimi kamioni. S to Kolono »o"'nameravali usposobit 1 tudi mast Pri Nerajcu, ki so ga prej porušil! partizani. Med tem je IV. brigada poslala svoje tnote prav na sektor Kvasico in Ne-rajec; njen mladinski vod sa je prvi spopadel z italijansko zasedo med Kvaslco in Tančd goro. Med to borbo je prispela italijanska motorizirana Kolr>na; hkrati sta posegla v boj še dva bataljona brigade ln vnela se je borba na nož, v kateri so podlegli Italijani. Partizani so bili v neposredni bližini in so jih lovili tudi z golimi rokami, k0 so preplašeni skakali s kamionov. Borba je trajala kake pol uire in partizani so uničili živo in materialno silo okupatorja r.a tem kraju. Na bojišču je obležalo (po italijanskih podatkih): 54 vojakov in 4 oficirji, ranjenih je biLo 51, ujetih pa 28 Italijanov. Nekaj Lahov se je potuhnilo, da so mrtvi ln ko so jih partizani slekli, so ponoči odšli v Črnomelj. V Črnomlju so bili kot živi letaki in priče grozot; povzročili so med ostalimi Italijani velik preplah. V tej bitk! so bile zaplenjene 4 brzostrelke in večja količina pušk, municije ln dirugega tehničnega materiala. Neposredno po bitki so pomagali partizanom kmetje s Tanče gore, ki so skup- Semiške jagode V Semiču se bo začetla 12 oktobra trgatev. Letina bo sla. ba, grozdje pa bolj kislo. Spomladi je bila toča, med letom pa preveč dežja. * V nedeljo, 11. oktobra, bo v Semiču občni zbor rezervnih oficirjev. Razpravljali bodo predvsem o ustanovitvi enotne organizacije rezervnih oficirjev in podoficirjev na območju krajevnega odJbora Semič. • Šahovski turnir za prvenstvo Semiča je končan. Med 12 ude. leženq si delita prvo mesto Ivo Stelan, gimnazijec, in Vinko Crn, šef železniške postaje. Trikrat udarna! IX. novomeška MDB Alojza Kolmana - Maroka, k| dela na odseku avto ceste Nis — Para-čln, dosega odlične uspehe. Do sedaj je že trikrat udarna in dvakrat posebej pohvaljena. Brigadirja nam piišejo, da se dobro počutijo in da bodo razen prisrčnega tovarištva prinesli domov še veliko splošnega znanja, ki ga pridobivajo v številnih tečajih. Nijhov namen J« doseči čim lepše delovne uspehe na vseh področjih in dokazati, da ne zaostajajo za prejšnjimi novomeškimi brigadami, ki so se na letošnji delovni akciji dobro izkazale in dosegle uspehe, ki ne bodo tako kmalu pozabljeni. no i partizani pobirali vojaški material. Hkrati z bitko pri Kvasici so se vnele borbe med Italijani in partizani tudi pri Nerajcu. Tu je bila uničena italijanska za seda, ki je pirišla iz Vinice, padel je tudi komandant vinlške posadke. Nekaj Italijanov se je poskrilo v bližnjih gozdovih ln so se šele naslednji dan vračali. Preplašeni Italijani v Črnomlju so pustili svoje mrtve na kraju bitke ln šele tretji dan, ko so dobili pismo od partizanov, da naj poberejo svoje mrtve, so organizirali skupino iz. Črnomlja, ki je pobrala mrtve Lahe in jih pokopala v Loki pr Črnomlju. S tem so doživeli Italijani v Črnomlju katastrofo, Po kateri si niso dolgo opomogli. V okvi- ru teh borb je pohitelo tudi 1000 Italijanov iz- Novega mesta, ki so se spopadli z oddelki Tomšičeve m Cankarjeve brigade prj Planini. Tudi od tu so se morali Italijani umakniti. Velika partizanska zmaga pri Nerajcu ln Kvasici je dvignila borbeni duh partizanov in vero prebivalstva v zmago narodnoosvobodilne borbe. Janez Vitkovlč a Zg tovariša • Domači tranzisforski sprejemniki Podjele »Nikola Tesla« v Beogradu in RR tovarne v Nišu bodo začeli serijsko izdelovat, radijske sprejemnike s tranzistorji. Novi sprejemniki bodo prišli na trg že konec leta. Tipizirana stanovanja Letos bo zagrebška tovarna »Jugomont« zgradila okrog 50o tipiziranih stanovanj, od tega 300 v Zagrebu. Cena enosobne-ga stanovanja bo 1,500000, dvosobnega pa 2,000.000 dinarjev. Znižanje cen tem montažnim hišam je tovarna lahko dosegla, ker je vpeljala nove stroje za graditev montažnih delov zgradb, z uporabo bolj ekonomičnega gradiva Itd. 0 20' septembra je v kr-meljskem rudniku eksplodiral metan, pri čemer je dobil hude opekline po telesu in obrazu rudar Anton Keper- Ponesrečenca so odpeljali takoj v novomeško bolnišnico. Zdravniki so u-gotovili, da ponesrečencu ni druge pomoči kot plastična operacija, se pravi presaditev kože z zdravih ljudi. Bolnišnica je sporočila v Krmelj, kaj so ugotovili zdravniki in da bi sa tako operacijo potrebovali sedem ljudi. Kmalu potem, ko je prišla novica v Krmelj, se je javilo še enkrat več rudarjev —• Keprovih tovarišev, ki so bili pripravljeni dati svojo kožo za prijatelja. Posebna komisija jih je odbrala deset in jih poslala v Novo mesto. — Za] pa so prišli prepozno, ker je njihov tovariš prejšnji dan umrl. Dodatek k plači za borce NOV pred 9. sepi. 1943 Nekateri borci narodnoosvobodilne vojne, ki so vstopili v narodnoosvobodilno vojno pred 9. septembrom 1943 so vlagali prošnje za upokojitev po 73. členu 2. odstavku zakona o pokojninskem zavarovanju, čeprav so bili š< sorazmerno mladi In zdravi. Do teh pojavov je v glavnem prifhajalo zaito, ker je bil X. pokojninski razred — 12.851 din — večji, kot pa plače takih ljudi. Tako dejstvo j( narekovalo, da se borce izpred 9. septembra 1943 material no stimulira in da še naprej ostanejo v delovnem raz merju. Z zakonom o spremembah in dopolnitvah zakona o pokojninskem zavarovanju (Ur. 1. FLRJ št. 27/59) j< rešeno to vprašanje s posebnim dodatkom k plači Dodatek k plači je razlika med plačo, ki jo prejem;' borec NOV v delovnem razmerju ln X. plačilnim razredom zakona o javnih uslužbencih (16.200 din). Pogoji za prejemanje dodatka so sledeči: 1. borci narodnoosvobodilne vojne izpred 9. septembra 1943; 2. da imajo 15 vstevnih let za pokojnino, od tega 10 let delovne dobe; 3. da se v rednem delovnem razmerju aH pa v takem stanju, ki nt po zakonu o pokojninskem zavarovanju fiteje za redne delovno razmerje; 4. da Je plača takega borca manjša ko: je X. plačilni razred po zakonu o javnih uslužbencih (16.200 din). Borci od 1941. leta in udeleženci španske državljanska vojne prejmejo vedno 100% razliko, borci od 1942. leta prejmejo 90% razliko in borci od 1943. leta prejmejo 60% razliko. Ker ae bo ta dodatek k plači Izplačeval lz pokojnin skega fonda, bo tudi vse prijave oziroma zahtevke za t; dodatek reševal Okrajni zavod za socialno zavarovanje Za prijave, ki bodo vložene na Okrajnem zavodu za so ciamo zavarovanje do 16. januarja 1960 in bodo pozitivn< rešene, bo dodatek izplačan od 1. avgusta 1959, torej za nazaj. Za vse prijave, ki bodo vložene po 16. januarju 1960, pa bo dodatek izplačan od prvega naslednjega me seca po vloženi prijavi. Ker gre za zakonsko pravico bi bilo prav, da ustanove in podjetja pregledajo med svojim kolektivom, kdo Izpolnjuje pogoje za dodatek. Obenem naj bi vodstvu ustanov ln podjetij pomagale takima borcem pri zbiranju navedenih dokumentov ln skrbela, da bodo prijave vložen do 16. januarja 1960. 1941-1945 — U SODNA LETA —1941-1945 železničanev Pred štirinajstimi dnevi smo poročali o slavju v Karlovcih za Trško goro, kjer so v spomin ustanovitve železniškega komiteja KPS (15. septembra 1942) odkrili na Rifljevi hiši spominsko ploščo. Danes objavljamo nekatere najvažnejše ugotovitve o borbi in prispevku železničarjev novomeškega vozlišča in Dolenjske iz govora, ki ga je pred odkritjem te plošče prebral tovariš Jože Hribar, član takratnega železniškega komiteja KPS v Novem mestu. Naj bo tu zapisani delež naših železničarjev skromna oddolžitev spominu vseh železnlčarjev-borcev, talcev In aktivistov, v jubilejnem letu Partije pa tudi priložnost, da spozna širši krog naših bralcev morda malo manj znana dejstva iz let ilegalnega dela borcev-železničarjev. Čeprav morda skromna po zunanjem obsegu, ni bila slovesnost v Karlovcih prav nič manj pomembna od vseh tistih, ki jih v letošnjem jubilejnem letu, ko se spominjamo in slavimo 40 let dela, borb, naporov in velikih uspehov Komunistične partije Jugoslavije, praznujemo v širšem obsegu. Pokazala je — kot vse podobne prireditve — zgodovinski pomen pridobitev naše družbe, sadove 40-letnega boja jugoslovanskih komunistov za lepše življenje delovnega ljudstva. Komunistična partija Jugoslavije — avantgarda vseh delovnih ljudi naše domovine — se je borila v preteklosti in se bori tudi zdaj zato, da bi ustvarili čim ugodnejše materialne ln ostale pogoje za srečo sedanjih in prihodnjih rodov. Na doslej prehojeno pot smo lahko upravičeno ponosni; priznanje zanjo nam dajejo tudi pošten; ljudje vsega sveta- Ko se oziramo na prehojeno pot, na grad1.:«v n ■ cializma ln stalno rast našega gospodarstva, znanosti in *.ul ture, ko se zavedamo, da živimo življenje, kakršnega v preteklosti naši narodi niso nikoli poznali, ko smo prosti spon ln okov kapitalističnega izkoriščanja človeka po človeku, tedaj šele se zavemo, kaj nam je dala naša Partija in kaj nam je pii. nesel njen boj pod vodstvom generalnega sekretarja tovariša Tita. Jasna in ravna je bila nje na pet, svetal njen namen, osvoboditev delovnega človeka pred kapitalističnim izžema-njem, ustvariti mu dostojno življenje. Tak je bil boj Partije v letih globoke ilegale, v letih NOB in (po osvoboditvi. K "sem tem velikim uspehom pa so prispevali svoj delež tudi železničarji: pred vojno, med njo ai v svobodi. Resnična je ugotovitev, da so Oili jugoslovanski železničarji vedno v prvih vrstah boja za pravice delovnega člo/eka. Od leta 1920 dalje in krvavega spopada z žandarmerijo na Zaloški cesti v Ljubljani, ki je 'e:; dragocene žrtve iz vrst prvih borcev za novi svet, vse do 1941 so se vrstili dogodki v revo.uci onarnlh delavskih organizacijah ln kasneje v ilegali, ki so pri pravi j ali želer OF tudi prve povezave in prve kanale za pošiljanje in spreie-manje pošte, materiala in legal-cev lz Ljubljane in obratno +er na teren To povezavo ln kanale je speljal odbor $ pomočjo partizanov in političnih delavcev na terenu. Se br?l] je, utrdi) povezavo z rajonskim h brižnim odborom OF v mestu. Njegovo delo se je tak0 razmahni-•o, da je začel pritegovati v organizirani boj proti okupatorju železničarje na vsej progi od Ljubljane do Bu'irH - ■ .v ter -cd Trebnjega do Sevnice, v januarju 1942 je bl'.i- postavljenih Že 5 celic KPS- na postaj' ln v kurilnici, ena r"" ii in vzdrževanje proge (Nadaljevanje sledi) j KULTURA IN PROSVETA Deset let Belokranjskega muzejskega društva ® December 1934. V Metliki sede okoli mize; bradat. Šolski nadzornik Konrad Barle, učitelj Jože Zalar, prost Gregor Cerar in zdravnik dr. Gustav Omahen. Da, potrebno je, da so v Tujskoprcmetnem društvu osnovali tudi muzejski odsek. Treba je med ljudmi poživiti zanimanje za belokranjske starožitnosti, treba je pričeti zbirati belokranjske noše, pisanice, preslice, čutare, kučarske izkopanine, slike, rokopise... Treba je dobiti prostor kjer naj bo vse to spravljeno. Pod metliško Srango stoji opuščena, razpadajoča Martinova cerkev. Kaj ko bi poskusili tu sivojo srečo? Odbor piše na škofijo in na bansko upravo. Prosi, da mu dodeie razpadajočo cerkvico, kjer naj bi Beaokranjci potomcem v spomin ohranili »narodne in zgodovinske spomenike Bele krajine«. Pisma gredo sem, gredo tja, dokler odločujoči ne prepuste cerkvice Muzejskemu odseku v Metliki. Toda stara cerkev razpada. Razpokano zidovje se pogreza, streha pušča, skozi razbita okna nosi burja dež in sneg. Stavbo je treba popraviti. Zato je treba denar. Toda denarja ni. S tisoč dinarji, ki jih je v woj proračun postavila za obnovo te cerkve metliška občina, ni mogoče plačata niti načrtov za obnovo. Zato delo stoji. Se polnih devet let • O Spomladi 1943 izposluje metličan Engelibert Gangl pri prosvetni oblasti v Ljubljani denarna sredstva za obnovo Martinove cerkve. Načrti so tu in stavbo prično restavrirati. Ne najbolj posrečeno Toda rešijo jo pred popolnimi razpa-čiom. In ko zmanjka denarja, prenehajo z delom. * O Jesen 1945. V pravkar minuli vojni je bito v bivši cerkvi skladišče. Tudi v jeseni 1945 ni dosti boljše. Stavba je brez oken, v njej so deske, koli, seno in koruznica. Stara vrata se komaj zapirajo. P red ver je je zapuščeno, kupi smeti so vsepovsod. * Q Na jesen 1948. stoje Gangl, Barle in bivši župan Ivan Ma-lešič na Srangi pod Martinovo cerkvico Okna na stavbi so zaalonjena z deskami, nad ka- terimi sili na dan posušena koruznica. «Giejta,« pravi Gangl in se ozira po bregu. Skoda vsega lega! ALi smo zato popravljali, da bosta krma in debelačnica vedrili notri? — Daj, Konrad, podirezaj 1 Mladi naj se zganejo! Na njih je zdaj vrsta! Mi smo naredili, kar snio.« * 9 Jeseni 1949 so se zganili Metličani in zganili so se pri-šleki-prosvetarji. Gangl Drob-ničar, Dular, Možina, Zemlja, Zupane, Cmugelj, Fladšman in še drugi. 10. november 1949 je rojstni dan Belokranjskega muzejskega društva. Plug je zastavljen. Treba je zaorati v Širino in globino. Nova ljudska oblast podpre plemenita prizadevanja. * $ Potem se prične delo. Prvi muzejski eksponati polnijo naslednjo spomlad dve sobi v metliški prostiji, ki jih društvu začasno dodeli stanovanjski urad. Iz razpadajoče grajske cerkvice na Krupi pripeljejo člani nagrobnike Burgstaliov in jih vzidajo v prediverje Martinove cerkve. Odikopljejo arhiv Belokranjskega obveščevalnega centra. Prirede prvo razstavo narodnoosvobodilnega boja. * # 25. februarja 1951 odpro ob obletnici smrti književnika Engel'berta Gangla njegovo spominsko sobo. Nekaj mesecev nato — 1. maja 1951 — so odprte prve muzejske zbirke v obeh sobah v prostiji, kjer je razstavljena kulturna zgodovina in etnografija. Oddelek osvobodilnega boja dobi svoj prostor v dvorani na mestnem ljudskem odboru. Prvi obiskovalci ogledujejo Brez OB UVEDBI GOSPODARSKEGA IN V SOLE TEHNIČNEGA POUKA Predzadnjo soboto so se v Sevnici zbrali upravitelji osnovnih Sol. Razpravljali so o uvedbi gospodarskega in tehničnega pouka v šole. Okvirni program snovi, ki ga je izdal Svet za šolstvo LRS, so delno dopolnili ln prilagodili občinskim razme. ram. Posebna komisija upraviteljev bo obdelala dokončni predlog za razpravo na svetu za šolstvo. Prisotni so bili mnenja, da izredno si3'0 odziv gospodarskih voditeljev kaže, da se naša r 1-jetja premalo zanimajo za sodelovanje s šolo. Uvedba gospodarskega in tehničnega pouka v reformiramo šolo ima prav ta namen, da se učenci seznanijo podrobneje z gospodarstvom in tehniko. Od tega bo imel korist predvsem delovni kolektiv, ki bo tako vzgojenega učenca spre. jel kot vajenca ali delavca, saj bo njegovo znanje bolj prilago- jeno zahtevam proizvodnje. Tudi materialna pomoč kolektivov ob uvedbi te novosti v šolo je več kot upravičena. zbirke. Čudijo &e številnim predmetom, ki so jih zbrali člani društva, čudijo se nemim, a vendar tako zgovornim pričam preteklosti Bele krajine in njenih ljudi. Staro znamenje pod Martinovo cerkvijo, ki mu je pretilo, da se zruši, je spet zravnano. Število članov narašča. Ob koncu leta jih šteje društvo že čez dve sto. Med njimi sta častna člana: Poldka Bavdek in Božo Račič. • $ Sneg Leži še vsepovsod, ko društvo v zgodnji spomladi 1952 popravlja in adaptira bivšo Martinovo cerkev. Nova vrata, okna, pod, strop, vitrine. Arheolog Narodnega muzeja v Ljubljani Vinko Snibar je društvu v veliko pomoč. Nadzoruje in vodj dela. Nato pošlje Narodni muzej v Metliko čez štiri sto arheoloških eksponatov s področja Bele krajine, ki jih nato ravnatelj tega muzeja dr. Jože Kasteliic in asistent Vinko Sri-bar namestita po novih vitrinah. Dva, tri tisoč let staro orodje, orožje in nakit zasijejo pod steklom. Glina, bron, železo, steklo, jantar ... Kje so ljudje, ki so jim pred tolikimi tisočletji ti predmeti krasili prsi, zapestja, gležnje? Kje so roke, ki so stiskale te nože, sekire, meče in sulice? ... Ljudje hodijo mimo in začudeno strme. Ali se ne pretaka kri teh davnih prednikov, ki so tako usodno povezani z belokranjsko zemljo, tudi v njihovih žilah? • # Leta 1953 urede člani Muzejskega društva in metliški dijaki z udarniškim, delom okolico novega arheološkega oddelka. Bete breze in brinje po-sadijo po zelenem bregu. Dr. Niko Zupamič, belokranjski rojak iz Gribelj, je izvoljen za častnega člana društva. Potem v juliju, raziskuje etnografska ekipa ljubljanskih študentov-etnologov vasi v okolici Gribelj jn Starega trga ob Kolpi. Cez 200 predmetov prinesejo študentje v Belokranjski muzej, pa vrsto zapisov, risb, fotografskih posnetkov... Sredi zrelega poletja odlije v gozdu nad RoŽamcem kipar Papič Miitrov relief in ko slave borci XV. udarne brigade svoj desetletni jubilej, se jih z razstavo spomni tudi Belokranjsko muzejsko društvo. * % V maju 1954 dobi muzej svoje prve prostore v metliškem gradu, iz katerega se je izselil dijaški internat Dva meseca so delali obrtniki. Oez milijon dinarjev so stala popravila in adaptacija. Nato še parket, nove vitrine... Poleti selijo člana društva muzejske zbirke iz prostije Jn stavbe ljudskega odbora v nove prostore. Sicer je za zdaj res samo nekaj sob, toda ti prostori niso začasni: tu naj bi se Belokranjski muzej zakore-ninil, od tu naj bi začel svojo zmagovito, rodovitno rast In potem so jeseni preurejene zbirke odprte za javnost. • 0 Cas in delo tečeta dalje. Leta 1955 je spet na delu nova etnografska ekipa. Tokuat v vaseh okoli Radovi Ce in Dra-šič. Muzejski depoji se polnijo. Odidelek narodnoosvobodilnega boja je na novo urejen. Nove razstave se vrstijo. Število obiskovalcev v muzeju narašča. * 0 Leto 1956. In spet občasne razstave! O metliškem gasilstvu, o Janezu Trdini in Bell krajini, o Metliki v boju in obnovi, ob 80-ietnlcd rojstva dr. Nika Županiča .. i V juliju odkopava na Boršt-ku pri Metliki arheolog Sribar predzgodovinske grobove. Neme priče iz začetka L tisočletja pred našim štetjem se znova odSkrivajo človeškim očem. To leto je v muzeju imenovan prvi upravni odbor. Muzejsko društvo, ki je ustanovilo in sedem let'beđelo nad Belokranjskim muzejem, prepušča delo novim rokam. Toda člani društva stojijo še nadalje zvesto ob strani. Pomagajo, svetujejo, sodelujejo pri razstavah ... * # Februarja 1957 izide Ga-brovčeva "-Najstarejša zgodovina Dotenjske« kot prvi zvezek Muzejske knjižnice, ki Jo izdajajo muzejska društva v Metliki, Novem mestu in Brežicah. Člani sodelujejo pri četrti etnografski ekipi, ki dela v okolici Adtešič. Urejajo raz- Božidar Jakac: Cerkvica sv. Martina — lapidarij Belokranjskega muzeja v Metliki stave. Med njimi v oktobru 1957 razstavo bratov Navratilov, jezikoslovca in narodopis-ca Janeza ter narodnega budi-teija Antona. V njun spomin prirede 12. oktobra spominski večer in jima naslednji dan na njuni rojstni hiši odkrijejo spominsko ploščo. Jeseni potujejo člani skozi dolino gradov, da sa ogledajo muzeje, gradove in kulturne spomenike. # Potem v letu 1958 spet sodelovanje pri petih občinskih razstavah. Z razstavo in veselim večerom proslavijo v Metliki tudi 70-letnico življenja svojega častnega člana Boža Račiča. Jeseni izide drugi zvezek Dolenjske muzejske knjižnice: Westrovi -Novomeški spomini*«. 9 Tudi v letu 1959 ni dosti drugače. Mnogo tistega drobnega dela kot v vseh letih nazaj in ki je komaj kje omenjeno in zapisano. Sestanki, sodelovanje pri razstavah, predavanja, priprave... in nazadnje, prav te dni, pregled dela za preteklih deset let ko si bodo člani Belokranjskega muzejskega društva lahko po mnogih uspehih stisnili roke ln dvignili čaše s toplo željo, da bi bila tudi prihodnja leta tako rodovitna, kot so bila dosedanja, -ar Bogdan Borčič: KOMIŽA (Razstava grafike v Dolenjskem muzeju) Teden muzejev je t»U doslej navadno vsako leto v oktobru, odslej pa je Po sklepu Zveze društev muzealcev in konserva-torjev preložen na pomlad. — Dolenjski muzej je v ta namen pripravil nekaj prireditev, ki bodo povečini kljub tej spremembi izvedene v letošnjem oktobru. Osrednja prireditev je umetniška razstava Bogdana Borčiča, akademskega slikarja in grafika, ki bo odprta od 5-do 20. oktobra. Razstavljene so predvsem grafike iz ribiškega naselja na Visu, Kom i že, po katerem je razstava tudi naslovljena. Vabimo vse ljubitelje umetnosti, šole, delovne kolektive in posameznike, da si ogledajo razstavo v Dolenjskem muzeju. Politična šola v Črnomlju Večerna politična Soda je 5. oktobra pričela s poukom. Organiziral jo je Občinski komite ZKS. Obiskuje jo 36 udeležencev in udeleženk, večinoma mladih ljudi. V tem številu so zajeti delavci in uslužbenci skoraj vseh podjetij v Črnomlju. Na šoli predavajo domači predavatelji, le za predavanja iz pohtične ekonomije so zaprosili pomoč iz Novega mesta. Velika proslava v Vidmu Krajevni od'bor za proslavo 40-letnice ZKJ v Vidmu ob Sčavnici vabi na velijko proslavo, ki bo v nedeljo 11. oktobra. Ob devetih dopoldne bo zbor pred domom »Matije Gubca«, na katerem bodo odkrili spominsko ploščo. Po sporedu bo začetek slavnostnega zborovanja, ob 11. uri pa bodo odprli Zavod za elektrifikacijo podeželja in razstavo »Proizvodnja in uporaba električne energije*. Popoldne bosta v Domu ljudske kulture dva nastopa, nato pa zabava. Proslava bo združena s počastitvijo 25— letnice Ljudske pravice in 20— letnice zgraditve doma "Matije Oubca-«. MUZEJ POSAVJA Navada je pač, da se samo ob življenjskih praznikih spomnimo slavljenčevega dela in njegovih uspehov. Vendar tu ne mislimo opisovati zasluge tega ali onega odličnega moža, temveč se na skromno odmerjenem prostoru spomniti uspešnega ln raznovrstnega dela, ki ga v Po-savju opravlja brežiški muzej. Letos slavi namreč desetletnico obstoja. Grm odprl vrata bodočim kmetijskim tehnikom V ponedeljek, 5. oktobra, je bil v Novem mestu slovesni začetek pouka na kmetijski šoli-Dijake je pozdravil direktor grmske kmetijske šole Inženir Milan Bračika. Za njim je govoril o potrebi kadra v kmetijstvu podpredsednik okrajnega ljudskega odbora Novo mesto Viktor Zupančič. Začetku pouka sta prisostvovala še načelnik Tajništva za šolstvo pri okrajnem ljudskem odboru Novo mesto Lojze Kaštelic ln organizacijski sekretar okrajnega komi- teja Zveze komunistov Inženir Jože Legan. Redni pouk se je začel v torek 6. oktobra. Grmska šola je zdaj oddelek mariborske Srednje kmetijske šole, gojenci pa se bodo specializirali v polje-delsko-žlvinorejski stroki kmetijstva. Solo, ki bo trajala dve leti (v tem času pa bodo predelali snov popolne štiriletne šole), obiskuje nad 90 dijakov. — Učili se bodo okoli dvajset predmetov. France Rabuse 80-ietnik Sredi zoreče dolenjske jeseni, sredi ajde in vitkih belih brez, sredi zardevajočih gozdov, ob jesenski pesmi osamelih pastirjev, ki poj6 na svojo preprosto svirel, kakor bi se kosali z belimi oblaki, ki drse po sinjini neba, sredi vse te prečudno razkošne lepote je France Rabu.se iz Kostanjevice dočakal osemdeset let. Bil je dolga leta trgovec v Kostanjevici, in kar je vazne-je, resen in soliden trgovec. Vodil je godbo na pihala, ki se je pod njegovim vodstvom uvrstila med naše najpomembnejše godbe. Vse življenje je bil skrajno discipliniran prosvetni delavec, ki je tako ustvarjalno disciplino zahteval tudi od drugih. Z enako ljubeznijo je živel za svoj vrt in svoje rože. Vzgajal ie naijplemenltejše vrste gladiol in z njimi obogatil domala vse naše vrtove. Ko mu ob častitljivem jubileju iskreno čestitamo, pa ne smemo pozabti še ene njegove Is kostanjevlfikc okolice: ajda, — i» belc breze (Foto: France Kabuso) dejavnosti — fotografiranja, zakaj tu si je pridobil največ zaslug. Njegova kamera je posnela domala vse pejsaže o Kostanjevici, ki so na široko ponesli sloves o lepotah naših krajev. Z neutrudljivo ljubeznijo je isleal skrite kotičke, upognjene vrbe nad Krko, cvetočo ajdo, breze, oblake in modrino neba, fotografiral je stoletne grajske zidine, poezijo arkad v kmtanjeviškem gradu, sloko eleganco gotskih stebrov in celo vrsto dolenjskih turističnih točk. Dolga desetletja se je ukvarjal s tem delom, posvečal mu je svoj najboljši prosti čas in tako ustvaril celo vrsto pomembnih dokumentov iz življenja in dela naših ljudi ter zemlje, ki jih obdaja. SredZ vse te prečudne razkošne lepote je v svojem delu ostal mlad in vzravnan in mi mu iskreno želimo še mnogo *nkih let! Lado Smrekar Prosvetni delavci so bili zdravniSko pregledani s& 0i26 pnosveitnih delavcev o bili prodorni in tako so za našo ožjo domovino tudi za vedno izgubljeni. Z ustanovitvijo muzeja v Posavju se je to žalostno stanje v nekaj letih bistveno spremenilo. Muzejsko delo je nemalo pripomoglo, da se je začel uveljavljati in spoštovati zakon o spomeniškem varstvu. Na vseh ogroženih arheoloških terenih je muzej leto za leti m opravljal arheološka, izkopavanja, V Dobovi je bilo odkrito najobsežnejše gradbišče v Sloveniji iz obdobja prehoda bronaste v železno dobo z več sto grobovi. Za proučevanje prazgodovine izredno zanimivi grobni inventar je razen v domačih strokovnih publikacijah obdelan tudi v evropski »Inventarji arheologici«. S tem je vzbudil živo zanimanje v evropskem znanstvenem svetu. Tudi izkopavanja v zvezi z gradnjo avtomobilske ceste v V letih 1954(56 je biHo končano izkopavanje na Ltbni, ki je bila prej domena avstrijskih arheologov. Tu so omenjena samo najvažnejša arheološka izkopavanja muzeja v preteklih letih, Ze ti znanstveni izsledki presegajo okvir lokalne slovenske prazgodovine in arheologije. Razen tega pa je muzej z mnogimi slučajnostnimi najdbami na novih arheoloških mestih pridobil razno gradivo in s tem obogatil arheološko topografijo Posavja z vrsto novih najdišč. Neprestano skrbi muzej tudi za varstvo umetnostno zgodovinskih spomenikov. Doslej Posavski muzej: detajl z zgodovinske razstave »Hrv&ško-sloven-ski kmečki upor 1573« Ribnici pri Jesenicah leta 1958 so dala zadovoljive rezultate in posebno pomembne znanstvene izsledke. Vse kaže, da je z njimi bil presekan gordijski vozel slovenske klasične arheologije, ki je več kot eno stoletje brezuspešno poskušala lokalizirati rimsko mesto Ro-mulo. mu je uspelo rešiti ali obnoviti marsikatero pomembno sliko, kip ali arhitekturo. Gotovo najimenitnejše slovensko spomeniško varstveno delo je bilo opravljeno v zadnjih letih prav v brežiškem gradu Tam so letos končali z restev racijo znanih poznobarr.Kaih fresk iz začetka 18. stol., ki so bile rešene prav v zadnjem trenutku pred uničenjem. Vendar je kljub obsežnemu in plodnemu strokovno-znanstvenemu delu muzej vseskozi uspešno opravljal tudi pro-svetno-izobraževalne naloge in pri tem tesno sodeloval s šolami. Obsežne priložnostne razstave so bile organizirane in pripravljene vedno z namenom, da pomagajo in dopolnjujejo pouk v šolah. Da pa bi bili glavni izsledki in vsebina priložnostnih razstav učiteljstvu vedno dostopni, j« muzej izdajal tudi brošure s kratkim opisom razstave, opremljene s slikami najbolj značilnih razstavljenih predmetov. Omenimo naj za primer samo veliko zgodovinsko razstavo Hrvaško - slovenski kmečki upor 1573, ki jo je muzej prikazal razen v Brežicah tudi v Trbovljah, Novem mestu in Kostanjevici. Samo to razstavo si je ogledalo okoli 30.000 obiskovalcev. Podobno je bilo tudi z razstavo »Po-savje v letu 1941«, ki je vsestransko in zanimivo prikazala najnovejšo preteklost Posavja. Dokaj obširno in dokumentarno napisana brošura pod istim naslovom uspešno koristi našim šolam pri pouku lokasUe zgodovine. Ni menda treba posebej omenjati, da je za pripravo takšne obširne zgodovinske razstave potreben temeljit Študij arhivskega gradiva, strokovne literature in topografsko raziskovalno delo. Pa tudi naloge galerije mora opravljati muzej na podeželju. Zato je v zadnjem času začel prirejati umetnostne razstave sodobnega in polpreteklega slovenskega slikarstva. Naštete so le najvažnejše vrste muzejske dejavnosti in zato deloma prikazujejo desetletno delo Posavskega muzeja v Brežicah. — Nemalo so k uspešnemu delu muzeja pripomogli pristojni organi ljudske oblasti, ki so ga vedno z naklonjenostjo in razumevanjem podpirali, Ko stopa mlada muzejska ustanova letos v drugo desetletje svojega dela, bo njena plavna naloga v tem obdobju pridobitev in ureditev novih razstavnih prostorov v brežiškem gradu Pričakujemo, da bomo tudi pri tem našem prizadevanju, od ko.toreria je odvisen ven nadaljnji razvoj ustanove, deležni od pristojnih organov tiste nujno potrebne podpore, ki so nam ;n doslej s tolikim razumevan srn n»» dttt v materialnem pO /ledu. St;mko Skaler ŽENA IN DOM P SODOBNO GOSPODINJSTVO < ŽENA IN DOM o SODOBNO GOSPODINJSTVO D P M ostanievici žalostne - v tednu otroka V četrtek 2i. septembra se tudi o pripravah na teden DPM v Kostanjevici šteje ie zbral odbor DPM k svoji re- otroka in o akciji v zvezi s okoli tristo članovjsedanji od- tern tednom. Ko so pokopavali Novakovega Lojza nimajo nobene vzgoje in so lačni iz Srednjega Grčevja. je vse jokalo. — Tako mlad fant, še vojakov ni odslužil pa se obesi! — Le kaj mu je bilo? — Morda se mu je zmešalo? — Aja, nesrečno je bil zaljubljen pa nihče ni vedel! se glasi uradno poročilo. Kdo bo skrbel za te otroke? Kdo je odgovoren za njihovo zanemarjeno vzgojo, za to, da so lačni in nezadostno oblečeni? x — Ven, ven iz moje hiše! Prokleta Sosedje in znanci so ugibali, domači baba! Pankerti, ven! Jaz jih ne bom so prikimavali ali pa molčali. Vse bi poslušal! bilo v redu, solze bi se posušile in Iz hiše Jožeta Mežnarja v Jugorju se življenju v Grčevju bi steklo nemoteno ponoči razlegajo kriki daleč naokoli, dalje, toda ... Organi Tajništva za no- Pozimi, poleti in v vsakem letnem času tranje zadeve so prestregli pismo po- beži žena s štirimi otroki, od katerih kojnega Alojza, devetnajstletnega brez- je najmlajši star 4, najstarejši pa 12 poselnega fanta, v katerem pravi, da let... Oče, gospodar družine, možak, mu ni več živeti zaradi očetovega pijančevanja in grdega ravnanja z družino. Cez nekaj dni so očeta, malega kmeta, sicer pa cerkvenega mežnarja, poklicali na občinski urad za socialno leži ves dan v postelji in pije, pije in pije do onemoglega, žena pa dela, kolikor more in skrbi za otroke, kolikor more. Proti večeru postane možak ko-rajžen in pretepe vse po vrsti, nato pa jih požene iz hiše. Dan za dnem, noč skrbstvo na zagovor. V pisarno se je za nočjo primajal pijan možak in se kar naprej Otroci so živčno popolnoma strti, pod- smejal. hranjeni, nimajo nobenega reda ne mi- — Ste vi oče pokoinega Alojza Nova- ru ... Zena je obupana nad življenjem ka iz Srednjega Grčevja, ki je napravil in se trese pred možem kot šiba na samomor? — I, seveda sem, ha ha ha ... Prebrali so mu pismo umrlesa sina, on pa kar naprej v smehu: — Bejžte no, saj je bil tudi on pijan, ko se je fental... x — Vaše štiri otroke bomo poslali v vzgojne domove, je rekla načelnica občinskega Tajništva za socialno skrbstvo Ivanu Jancu, posestniku iz Vel. Brusnic. Kaj? Kaj vas brigajo moji otroci! vodi. Ker je možak v svoji neprestani pijanosti nevaren celo za okolico, so ga prisilno zdravili v novomeški bolnišnici, toda zaman. On spet pije ali pa še bolj kot prej. Vaščani, krajevne organizacije, ali spite ali pa ste popolnoma brez srca? Boste še dolgo poslušali to zverinsko mučenje? x Po Brusnicah kupujem krompir in jabolka, hodim po hišah, si ogledujem Sam bom skrbel zanje prav tako dobro vrtove in stopim na malinovec. Vsako-kot sem do zdaj! Samo poskusite! krat, ko grem mimo neke hiše, pa zalivan Jane, posestnik iz Vel. Brus- slišim vekanje otroka, že čisto onemo-nic, je oče štirih otrok od dveh do štiri- glo vekanje... najst let, invalid, živčen, vdan pijači. Stopim do praga. Otrok veka, v hiši Bil je že večkrat zaposlen in odpuščen nikogar. Trkam, nihče se ne oglasi. dela zaradi pijančevanja. Otroci ne Pa spet za krompirjem in ker me je napredujejo v šoli, so slabo oblečeni, zanimalo, kdo je brezsrčna mati, ki pusti dojenčka samega, lačnega in umazanega toliko časa, povprašam malo tega, malo onega kar med pogovorom o krompirju in jabolkih in zvem naslednje: Vekala je Martina Kraševec, stara 3 mesece. Mati Albina ima —i hiši vsega dovolj za skromno življenje, vendar ji je skrb za otroka deveta briga Otrok je po več ur na dan ali pa tudi ves dan sam, umazan, lačen, slama pod otrokovim ležiščem je menda vsa gnila ... V družini je umrlo že več otrok na podoben način, so mi oovedali tam, kjer imajo to zapisano. Ce bo nekega dne prenehala dihati še Martina, bo gotovo žrtev svoje matere... Kaj pa sosedje? Zakaj nihče nič ne reče? So mar vsi Brusničani taki? Zganite se! x Naša družba si prizadeva ustvariti vsem otrokom čim boljše In čim lepše življenje. Žrtvujemo ogromna sredstva za ustanavljanje otroških vrtcev, zavetišč, igrišč in bolnišnic v mestih; na vasi pa, kjer vseh teh možnosti zaenkrat še ni, bi morali vaščani sami v povezavi s krajevnimi organizacijami skrbeti, da se tako žalostne stvari ne bi dogajale. Mar ni sramota za vso vas, da se v današnjem času jn v naši socialistični domovini kaj takega dogaja? Zdaj, v tednu otroka, pomagajmo vsi po svojih najboljših močeh: Društvo prijateljev mladine, Socialistična zveza, ženska društva, Zveza borcev in vsi ostali, da se vsem otrokom, potrebnim pomoči, v resnici pomaga in zagotovi vsaj osnovne življenjske pogoje. štirje primeri, ki smo jih navedli, so posledica alkoholizma. Po Dolenjskem je tega zla še vedno preveč. Borimo se proti njemu z vsemi močmi, da bo prihodnost naših otrok lepša! IL B. dni seji in razpravljal o problemih, ki so pred društvom, kakor tudi o delu med počitnicami. Tov. Gajskova je poročala o poteku poslovilne prireditve, ki je bila ob koncu šolskega leta za vse tiste, ki so končali obvezno šolanje in šli naprej v šole, v uk ali pa so ostali doma. Potem je po ročala o letošnjem prvem taborjenju naših tabornikov. Ugotovila je, da je to organizacija, ki ima bodočnost, da mladino ta vrsta dejavnosti zelo zanima in da te prav, da se je tako lepo število vključilo v četo Tihe Krke. Taborniki so letos imeli svoj tabor v gozdičku na Dobravi. Organizacije, društva in ustanove so jim zelo pomagale, pomagalo pa jim je tudi državno posestvo. Tabor je vodil tovariš Lojze Stih, ki zasluži za dobro izvedbo organizacije pohvalo. Pomagal mu je tudi Tone Gorenc, ki se je zadrževal v tem času na počitnicah. Pot-Tn je poročala tov. Gajškova o sprejemu novincev ob začetku šolskega leta. Le-ta je bil zelo prisrčen. DPM je vsem cicibanom, ki so lelos prvič prestopili šolski prag, pripravilo pogostitev. Malčki so prvi dan prišli z materami. Odibor je nato razpravljal o tekočem delu in o delu v prihodnjih mesecih. DPM v Kostanjevici vzdržuje otroški vrtec v materialnem in funkcionalnem pogledu, kar je glavna naloga društva. S tem je društvo prenehalo skrbeti samo za materialne zadeve šolske in predgolske mladine ter vajencev, ker je tako poseglo naravnost v vzgojno problematiko predšolskih otrok. V vrtcu je vpisanih 2fi cicibanov. Odbor je nadalje razpravljaj bor je zelo delaven. ZABELEŽENO Novomeška srednješolska mladina dobiva toplo in izdamo malico KiU NftJ SKUHAM Kdor je poznal gimnazijske kleti ln drvarnice, se bo gotovo spomnil, kako so bile podobne mračnim zatohlim katakombam, polne vlage in plesni. Danes te kletne stopnice pripeljejo na lep snažen hodnik, na obeh straneh »o bela vrata, pri zadnjih pa zagledaš lepo, moderno opremljeno kuhinjo, namenjen« pripravi toplih malic in enolončnic srednješolcem, ki imajo pouk v gimnazijski stavbi. Ze sedaj )e kuhinja moderno opremljena, s pomočjo Rdečega križa pa bo dobila tudi nekaj električnih apnntov. V Rievnem odmoru dobiva 400 gimnazij cev ln učiteljiščnikov topel obrok. Volja do učenja ln sposobnost za umsko delo se bo pri vseh pr.iv gotovo povečam. Počasi bodo dofcili dijaki-vlakar ji za kosilo turi! enolončnico. Mlečna ku-hln.ta jo usko ena izmed izpolnjenih rtolšrjostj nase družbe do dorasle'- mladine. HlCLit kuhinjo vodi strokovna nčiu'i i »lira Trdan. Z njo ima ustaiv "gotovllo, da bo odena Po It: ii h 'zdravstvenih uače- llh. V kuhinji Je stalno zaposlena tudi pomožna moč. Za malico plačajo dijaki na mesec po 150 dinarjev, nekaj revnih dijakov pa jo plačevanja oproščenih. Seveda bi bila cena mnogo višja, kit ne bi z materialom pomagala tudi organizacija UNICEF in Rdeči krit. Upravni odbor Je imel že dve seji, da je lahko pripravil začetek poslovanja mlečne kuhinje. Sestavljajo ga po en član šolskega odbora gimnazije ln učiteljišča, dva predstavnika d i Ja.sk ih skupnosti obeh zavodov in dva člana profesorskih zborov. Popoldne bo prostor mlečne kuhinje namenjen za gospodinjski pouk dijakinj učiteljišča. Tako bo prostor ves dan smotrno izkorL scen. Ob tej pomembni socialni pridobitvi v prid srednješolski mladini gre zahvala onim ustanovam, ki sq s sredstvi pomagale, da Je kuhinja začela delati. Tu omenjam pomoč Zavoda za socialno zavarovanje, brez katerega se adaptacijska dela sploh ne bi mogla začeti, In pomoč okrajnega LO, ki je pomagal dela srečno končali. PK večkrat premenjamo, posodo pa pred uporabo tzplaknemo z Ocvrta šplnača. 20 velikili mrzlo vodo. špinačnih listov. Testo: 12 dkg gtara orehova Jedrca čez noč moke, 1 del mleka ■ij vode, 1 namočimo v mleku in postanejo rumenjak, 1 žlica olja, sol, sneg sve£a kot pravkar dozorela, iz dveh beljakov, maščoba za © sol v kepah razdrobimo z naj-cvrenje manjšo zamudo časa, če jo dene- - , ' ... .... mo za nekaj časa v malo toplo Spinačne liste očistimo, ope- potico, da se osuši. Suho sol zelo remo in odcedimo. Testo- moko lahko in hitro zdrobimo. Da pre-mleko aH vodo, rumenjak, olje prečimo nadaljnje »prijemanje. DA BI NAM OTROK USPEVAL Izšla je prav v času Tedna otroka Jn mot ia jo oo'mo zato še skrbneje preti;..;. i--red kratkim se je pričel .m .. k . po.uk :n prvi ta.k šolski član u x je napisala Branka Jurca m zaželcfta; »Da b; nam otrok v šah iii.aU: dala nam je nekaj napotkov, kako naj navajamo otroka na ;naivumo učenje in delo za fiOlv. Dr. Miiliica Sergantova je opisala obdobje prve trme, ki se oglaša v predi alakj dabi. In Ivsj pišejo otroci svoji mami in očetu? Preberite njihove šolske naloge, ki jih je nekaj objav- Večmoma to 1 j enih v tej Stev Liki. naloge razveš *iji ve. Marsikatera stairši si želijo izčrpen odgovor na vprašanje: Kako naj navnatm z otrokom, kj je prebolel srčno bolezen? Jožica Kes, učiteljica v Mladinskem okrevališču v Šentvidu pri Stični, nam piše o teh otrocih. Seznanja nas tudi z Mladinsktlm okrevališčem za srčne bolnilke. N-asa mladina redmo obiskuje filmske predstave. Zato je naravnost nujno, da se prieno tudii starši zanimati za tlim ju estetsko Izobraževanje nase mladine. Članek o tem piše Vitko Musek. V okvir »podne vzgoje spada poglavje, kd ga obravnava Helena Puhar: Zle posledice precenjevanja moškega in podcenjevanja ženskega dela. Kafko se to kaže v vsakdanjem življenju in kakšne so potsledlice za razvoj obroka? Se članek o vzgoji srtainfiev, ki je postala predmert zandimianja znanstvenikov doma in po »vetu. Piše ar Leon Zlebnik. Nato sledi nas Pomenek s starSi in intimni pomenek;* Mndlva. delo, ki so ga razne organoaa- pr^fia y y gj^, ^ cijo opravljale vsaka po svoOi obsežno prilogo: Družina** usta-poti .Na posvetovanju SO usta- n°v* v stanovanjskih skupnostih. in sol razžvrkljamo v gladko testo, ki ga postavimo za pol ure na hladno. Pred uporabo narahlo primešam0 trd sneg, V tako pripratvljeno testo polagamo Po dva z zgornjo stranjo skupaj zložena lista in Ju ocvremo na olju ali na masti. Korenje s smetano. Dva dela smetane, 1 del limoninega soka, 3 deli korenja. S šibo za sneg dobro zmešamo smetano jn limonin sok. V to naribamo očiščeno ln dobro oprano korenje, takoj zmešamo in serviramo. DOBRI NASVETI Presladko jed popravimo, če jo malo osolimo. Motn0 °lJe očistimo, če mu dodamo nekoliko soli! Steklenica naj bo pokrita. Tako ga pustimo stati nekaj dni in olje se bo zbistrilo. Posneto mleko se ne pri- smodi, če ga med kuhanjem po mešaj mo med sol nekaj zrn riža ali graha in vse skupaj denimo v solnlco. Skrb Sevni5anov za izobraževanje V torek je bil prvikrat pouk nasevniški politični šoli. Udeležili so se ga skoraj vsi prijavljene!, teh je pa 30. Zanimanje za izobraževanje je precejšnje; ljudje vedo, da lahko dosežejo boljše kvalifikacij© le z večjim znanjem. 0 PROMETNI VZGOJI Malone vsak dan beremo in slišimo o nesrečah na naših cestah. Krivci teh nesreč so tako porabniki vseh vrst vozil kot pešci. Zato je prometna vzgoja zelo važna ln ni čudno, da jo zadnje čase vpeljujemo tući že v Sole. Promet narašča iz dne-v* v dan. ne .samo po avtomobilski cesti, ampak tudi po drugih zato so tud: ne- irnostj vedno večje Vemo, da se o prometu veliko razpravlja, posebno >krb pa posveča temu vpra-Janju Ljudska milica. It! ;kuša z raznimi predavanji n s tečaji pa tudi na licu nesta poučiti ljudi o pro-T.etnih predpisih. Omenil jem. da o tem razpravljamo tudi v šolah, čeprav le bolj mimogrede. Veliko pomagajo pri prometni vzgoji razne organizacije, zlasti Ljudska tehnika ln avtomooi'.sko-motoristična društva. Nemajhno vlogo pri prometni vzgoji naših ljudi opravljajo tisk, radio, filmi, vendar je to še vse premalo Prometne vzgoje se moramo lotiti sistematično in pri korenini — pri najmlajših. V učne programe je nujno treba vnesti sistematičen pouk o prometu za vsa leta v osemletki in v drugih šolah. Te zadeve nikakor ne smemo prepuščati le Ljudski milici ali prometnim krožkom. Ljudske tehnike, tum-več mora biti posebna skrb prav vseh državljanov. Vemo, da imamo v Posavju številne prometne krožke, da že polno pionirjev nosi značke o položenih izpitih za promet, kar pa je še vs> premalo. V sedanji novi učni načrt, kt je res gibljiv ln življenjski, moramo sistematično vnesti snov o prometu ln prometnih predpi- iih, pa tudi v radiu, televiziji ter mladinskem in pionirskem tisku naj bi se o tem več pisalo in govorilo. Kajpak se poraja tudi vprašanje prometne vzgoje odraslih uporabnikov cest Nemara bi bilo treba v programe šol za izobrazbo odraslih obvezno vključiti tudi pouk prometne vzgoje Zdi se ml, da So potrebni neke vrste izpiti za porab nike vseh vozil, ne samo motornih, torei tudi za kolesarje ln voznike z živalsko vprego, in celo za pešce. V šolah bi učeno! te izpite lahko opravili med poukom za nemotorne voznike pa tako. kot je pred leti protiletalska zaščita Imela tečajt in nato izpite. Mladina naj bi imela pred odhodom v JLA te Izpite že za sabo Delavske univerze, šole za starše, organizacije SZDL naj bi vpeljale predavanja o prometni vzgoji. Važno pa je, da bo vsa ta dejavnost potekala sistematično, ne le akcijsko ln priložnostno, ker le tako se bodo pokazali dobri uspehi. V Ljubljani so sedaj pričeli z akcijo za prednost oešcev na prehodih. Prav bi bilo, da bi o tej stvari razpravljali tudi pri nas. Razpis nagradnega tekmovanja DZZ Slovenije pod geslom »Neprevidnost ni pogum« za Šolsko mladino, bo prav gotovo dal tudi precej gradiva, ki bo uporabno za prometno vzgojo In pouk. Naj bi se oglasili še drugi in po svoje osvetlili to vprašanje prometne vzgoje . S mladino ln odrasle, da jo bomo lahko začeli gojiti čimprej, načrtno in za vse porabnike cest. Marjan Tratar SPORI m TELESM VZGOJA • SPORT JN TELESNA VZGOJA • SPORT tU TELESNA UuMb NEZASLUŽEN PORAZ Pomagajmo mladini! Občinski odibor SZDL Črnomelj je v soboto 3. oktobra sklical posvetovanje predstav-nilkov vseh organizacij, ki delajo /. mladiino. Pogovorili so aa o problematiki dela z mladiino, ieleč koordinirati dosedanje Pripravna shramba za žeblje, vijake in orodje Morda doslej že nimamo ure- novili občinsko podfcvezo Društva prijateljev mladine, ki bo skrbela za vsa vprašanja dela z mladino, kot je vzgoja, razvedrilo, poklicno usmerjanje in dirugo. V odibor novega organa so izvolili predstavnike vseh j enega drobnega orodja, vija-dtruistev, ki so na posvetovanju kov, matic in žebdjev, čeprav sodelovala. so to predmeiti, brez katerih ne moremo vzdlrževati reda v gospodinjstvu in gospodarstvu. Tale priprava pa omogoča, da je vse na svojem mestu. Izdelamo jo, kot je razvidno iz stoike, iz štirih manjisih in ene velike konzervne škatle, dveh deščic in palice za iročaj. Da škatle ne rjiarviijo, jih mSniEi-raimo in prelialkiramo, lahko pa zasilno tudi le premažemo z maščobo. za i Obleka iz debelejšega blaga velikim belim ovratnikom toplejše jesenske dni. Kasneje ^ j)o bomo lahko oblekla tudi pod MLADOST (Zagreb) : PARTIZAN (N. m.) 3:0 (14:13, 1<6-M, 1T.IS) Odbojkarska srečanja z zagrebško Mladostjo so se doslej vedno končala tako, da so ves Izkupiček pobrala Zagrebčani. Tudi tokrat sa Je to ponovilo, kajti domači odbojka rji navzlic prav dobri, celo naijboljši jgrl v letošnji sezoni, niso uspeli zabeleži u ooijši izid kot 0:3. Gladek poraz Je popolnoma nezaslužen, je pa posleclca neverjetne smole, ki je v odločilnih trenutkih v vseh treh n:zih spremljala domače moštvo. Seveda smola ali pomanjikanje športne sreče ni edini vzrok presenetiloiivega poraza, spin. smo viideii, da se je domačih dgralcev otprljela nervoza, bri ko so gositje pričeli zmanjševati razliflco v točkah, m spet smo opazdli, da naši odbojka.rji (oz. vodstvo) ne poznajo sredstev, s kaiterlmit bi zaustavili nenehno napredovanje nasprotnikov. Zakaj je talko Imenovani »time out« (minuta odmora) in zakaj so menjave igralcev? Ze večlkrat smo v Novem me»tu viidetl, da se vodje gostujočih moštev uspešno poslužujejo teh sredstev, s katerimi umirijo igralce, medtem ko je pri nas to slabo izkoriščeno. Tudi tu ležijo vzroki za nedeljski; poraz, kejtl prednosti v točkah — n. pr. 1»:3, 18:7, 9:4 in 14:9 Itd., so talko velike, da bi morale zadostovati za zmage v posameznih nizib. Nedeljska tekni.;* z zagrebško Mladostjo je v glarvnem zadovoljila novomeške ljubitelje odbojke, čeprav je domače moštvo ostalo praznih rok.. 2e dolgo nismo videli tako napete m zanimive tekme, posamezni deli tekme pa so bili praiva poslastica tudi za največje odtoojlkarake gurmane. Domača šestorica, v kateri so igrsrt Dolenc. Laipajne, Sonc, Goleg, Si-mič in Berger (v prvem nizu tudi Breščadt), m razočarala občinstva, čeprav je poražena -upustila igrišče. Bila Je .povsem enakovreden partner gostom, v drugem in tretjem nizu pa Je bila v celotd celo boljša. Po prikazani igri tudi re- zultat 3:0 za domačo ekipo ne bi bil nezaslužen! Tekmo Je z napakami sodil Poa-bevšetk Iz Ljub-.jane. Sicer mu ne more nihče očitati, da je »navijal« za goste, toda vseeno je bilo po tekmi izrečenih precej upravičenih in neupravičenih pripomb na račun njegovega sojenja. Novomeški odbojkarjl so. kot kaže. končno prišli v Jormo, vendar jih do zalldjučka ligaškoga tekmovanja čakat* le še d/ve tekmi — na domačem ligrišču. Prihodnjo nedeljo so prosti, nano pa se bodo pomerili z divema beograjskima ekipama — s Sindfleličem (18. oktobra) in Crveno zvezdo (25. okto bra). fm Avto-šola v Vidmu-Krškem 8. oktobra je začelo Avto-moto društvo Videm-Krš. ko s šoferskim tečajem za pripadnike predvoja-ske vzgoje. Obiskuje ga 12 mladincev, kil bodo v dvajsetih dneh opravidi 60 teoretičnih ur in prevozili vsak po 35 ur z avtomobilom. Letos bodo po zaiključnem prvem tečaju (izvedli še enega. Vso skrb bodo posvetili starešinskemu kadru. Da bodo tečaji uspešno potekali. Je AMD nastavilo redni jn-Struktorski kader: diva šoferja ln enega predavatelja, pozneje pa Prvenstvo Dolenjske nogometne podzveze Kot vidimo, so se jopice letos znatno zdaljsale. Ta, ki jo vidimo na sliki, se od bokov naprej rahlo Siri in se zapenja samo s dvema gumbom«. NK »KLAN« (N. m.) : PARTIZAN (Sevnica) 5:0 d s«) Elatkova ekipa Je po daljšem ob-dotoju »pet nastopila v kompletni zasedbi in zabeležila visoko in preoričljlivo zmago. Enajstorlea. v kateri so nastopili Majerle II., Tad'ič, Moro, Caiviovič, Turk. WIn-dHAer, Danllovsikil, Marjerle L, Vesel, Besetk in Ilrtotvat, je v glaivnem dobro zaigrala, vendar bi le Imttl nelkaj priipomb na račun njihove neučinkovitosti pred golom in počasne Igre. r^ratel »o vse preveč zadržavali žogo, podajali na kratko flprecftvsem napadalci) in premalo sitreldali nu gol. Tu Je vzrok, da ni bil rezultat, posebno v prvem .polčasu, višji, ker so bili stalno v pT^emočl, Ko to v drugem delu 1igre postale napadalne akcije po ludlth hiitrejže. Je bilo tudi več zadetkov. Se nekaj smo opazili: nekateri igralci so počasni in brez , potrebne kondšelijet To se da po-] praivijtl ie z rednimi ln izdatnimi treningi. Prihodnjo nedeljjo bo Elan gostoval v Brežlioah. kjer se bo pomeril z entai izmed favoritov v poozveznj Liigi — z domačim moštvom NK »Brežice«. NK »BREZICE« : GARNIZON JLA (N. m.) 1M (1:0) Druga tekma nedeljskega nogometnega sporeda v Novem mestu nt zadovolj ila maloštevilnih gledalcev. Pričakovali smo, da bomo videli dober nogomet, saj sodita obe ekipi med najboljše v dolenjski podz vezni ligi, bili pa smo razočarani. Posamezne akcije so bile sicer nekoliko hltrejSe kot n^ dopoldanski tekiml Elan j Partizan Sevnica, toda navadno niso bile zaključene. Ni bilo točnega podajanja, streli na gol pa so bili maloštevilni m slabi. Ob koncu ne smemo pozabiti omeniti Se komplikacij, ki so nastale, ker se delegirani sodnlik Kranjc jz Črnomlja n,i pojavil nB igrišču. Po več kot polurni zamudi se je tekma le pričela, toda sodil j* gledalec, ki nima sodniškega izpita. Ker n; imel piščalke, je žvižgal na prate, kar pa so lgratcd le malokdaj slišali. Kasneje Je le dobil piščalko in tekmo uspešno sodil do konca. Ob tem primeru se sprašujemo, kolilko časa se bodo še dogajali taki in podobni primeri. V prvem kolu prvenstva so Elanovcl gostovali na Senovem, toda tekme niso mogli igrati, ker se delegirani sodnik le Brežic ni pojavil na igrišču. Kaj so hoteli, tekmo Je blJo treba preložiti. Vprašanje sodnikov je v novoustanovljeni podtDvezi še zelo pereč problem, ki ga bo treba s sodniškimi tečaji čimprej rešiti. Dokler bo na podiročju podzveze le pet sodnikov, bodo vedno težave, ker se za vsako tekmo lahko določi le enega sodnika — brez namestnika in stranskih sodnikov. nameraivajo nastaviti Se dva šoferja,; Ker je Avto-moto društvo Videm -Krško eno izmed najaktivnejših v Sloveniji, mu Je Avto-moto zveza zaupala to važno nalogo. Redne sol« za šoferje so načeloma v središčih okrajev, razen Kočevja in Vldima-Krškega. Avto-moto društvo Videm-Krško je za to šolo ž« prejelo poltovornl avto Flait 918, v kratkem pa bodo dobili Se dva. Skupno s centrom predivojaške vzgoje so uredili kabinete, učilnice, garaž« in .poligon, tako da imajo vse pogoje za uspešno delo. Drugo leto bo pet tečajev, ki Lado trajali po štirideset dni. Avto šola v Vldimu-Krškem bo stalna, ln to predvsem za pripadnike predivojaške vzgoje, za starešinski kader in po možnosti tudi za ostale. Avto-moto društvo bo skrbelo tudi za vzgojo mopedistov. S 1. januarjem prihodnjega leta ne bodo smeli mopediistl več voziti brez posebnega dovoljenja, ki ga bo izdalo Avto-moto društvo. Prav tako ne bo več dovoljeno voziti moped mladini izpod 16 let. Mope-diiisiti se bodo p red'vsem seznani Lt s prometnimi znaki, nakar bodo opravili prometni Izpit ln dobili posebno vozniško dovoljenje. M. STAREŠINSKI SVETI PIONIRJEV, KOMITEJI LJUDSKE MLADINE, DRUŠTVA PRIJATELJEV MLADINE! K vsem opravilom v §tanovanjski skupnosti, ka-kor tudi povsod drugod, kjer naši državljani razvi jajo vsakdanjo dejavnost in sprejemajo sklep o zboljšanju svojih življenjskih pogojev, pritegnite otroke in mladino po njihovi moči in možnostih. Naj vidi mladina v urejenih igriščih, šolskih dvoriščih, lizkulturnih terenih in cvetličnih nasadih tudi delo svojih rok. Naj jo to že v zgodnji mladosti uči, da bo videla v delu edini vir vseh bogastev, da bo povsod cenila človeško delo. Naj v tem tednu otroka vznikne pobuda za pospeševanje novih oblik vzgojnega dela, zabave iti razvedrila otrok in mladine v mestu in na vasi! Zakaj so bile novomeške odbojkarice poražene Za nedeljsko prvenstveno srečanje odbojkarske ženske lige v Kamniku Je bilo lz Novega mesta določenih osem odbojkaric, kJ »o prel vse pristale na sodelovanje na tej tekmi. Toda v nedeljo zjutraj jih je prišlo v avtobus samo pet premalo, da bi lahko igrale. Števila ni bilo več mogoče Izpopolniti, vendar so dekleta odpotovala v upanju, da jim bo morda v LJubljani uspelo dobiti vsaj eno igralko. Zavedale so se, kal se pravi brez opravičila Izostati od tekmovanja, zlasti v Kamniku, kjer so bili novomeški odbojka rji vedno lepo sprejeti. V Ljubljani se jim Je res posrečilo dobiti tri odbojkarlce »atletinje«, ki so prišle na nedeljsko atletsko tekmovanje. Ta tri dekleta, od katerih še nobena ni igrala na prvenstveni tekmi, so pristala, da pomagajo rešiti čast matičnega društva. To so bile Hudetova, Kukmanova ln Burazorjeva, ki Jih za njihovo požrtvovalnost res lahko pohvalimo. In kaj naj rečemo o Llndlčevl. Novšakovi in Smonkarjevi, ki so obljubile sodelovanje, potem pn manjkale? Zakaj taka nediscipliniranost in nepožrtvovalnost? Jltn res nt nič mar za zmago ln uspehe novomeških odbojkaric, da so Jih meni nič tebi nič pustile na cedilu? Športno to prav gotovo nI. in tovariško tudi nel Tekma se Je torej le odigrala. Srečali sta se dve mladi ekipi, ki sicer nista pokazali tehnično lepe igre. pač pa dobršno mero požrtvovalnosti. Domačinke so bile boljše in so zmagale z rezultatom S:2, kar je vsekakor uspeh za mlade novomeške odbojkarlce. Kako bt bilo. če bi bile nastopile v kompletni postavi? Včasih smo si prav sami krivi porazov. Novinke v ekipi so Igrale tako kakor da nastopajo že vrsto let. To priča rezultat, ki le v tem primeru odličen Ostankova. Robar-1eva. Kožuhova, Mazovčeva Ke-brova, Hudetova. Burazorjeva in Kukmanova so rešile čast novomeških odbojkaric ln pokazale kaj Je mogoče doseči z voljo. Upamo, da bo primer treh nediscipliniranih Igralk ostal osamljen, vsekakor se ne sme ponovit! več. če nam 1e ka.i do športr ne zavednosti in časU sd Plesna Sola za dijake Na novomeški gimnaziji se ie^ tos v okviru dijaških svobodnih dejavnosti odpira redna plesna Šola- Program obsega družbeni bonton, organizacijo družabnih prireditev ter pouk klasičnih in modernih plesov. Plesni učitelj bo prihajal iz Ljubljane ter bo s pomočjo magnetofona oskrbel vso potrebno glasbeno spremljavo. Se 2000 »ZASTAV** Zdaj je v prometu okrog 60Uu domačih avtomobilov »Zastava 600«. Do konca leta jih bo tovarna Izdelala še dva tisoč. Po letu 1962, ko b0 podjetje »Zastava« dogradilo novi del tovarni, bo vsako leto poslalo na trg 38 tl*OČ vozli Stev. 40 (498) •DOLENJSKI LIST* Stran 1 Pesem harmonikarjev i 7 Kar\t\\ina £ b?a yel*o doživetje za &£* A&Cf.i &.%J V V»& Kostanjeviuane Preteklo nedeljo, kakor smo ie poricali, je v Kostanjevici go»:ovai zbor harmonikarjev i? Karlovca. Ob tej priložnosti srno naprosili predsednika PD Triglava tovariša Grudna, da nam je odgovoril na nekatera Vprašanja: — Slišali smo, da je vaše prosvetno društvo zelo aktivno in da Igra med karlovškimi Slovenci važno vlogo. Koliko časa pa to društvo deluje? »Prihodnje leto bo praznovalo 30 let svojega obstoja. Obletnico bomo slovesno praznovali. Povabili bomo Slovenski oktet, ki je že naš stalni gost od ustanovitve dalje, potem Slovensko Sledališče iz Trsta ,in Marolto-Vo folklorno skupino. Tudi sam; bomo dali kako prireditev.« — S čim se vaie društvo naj-več ukvarja? »V glavnem nam gre za to, d« zbiramo Slovence, ki žive v Karlovcu. Pred vojsko jih j« bilo veliko več. Vojni viharji »o naše vrste razredčili, precej jih je pa odšlo tudi po vojni Največjo možnost zbiranja nam dajejo kulturne in družabne prireditve. Teh imamo precej. Pred leti sm0 omogočili našemu naraščaju, da se je pričel učiti harmonik. Danes Je v Karlovcu že nad 350 harmonikarjev Nastopamo z zborom, ki ima več kot sto mlađih harmonikarjev. Zdaj imamo dva gredo na roko. V našem zboru združujemo skoraj vse jugoslovanske nacionalnosti, saj je v Karlovcu tudj prr^ej Srbov in celo Makedoncev.* — Kaj pripravljate Iza prihodnje mesece? • Najprej bomo imeli kulturno ln zabavno prireditev z Av-seniki Slovenska narodna pese-m nam je vsem najbolj pri srcu. Potem bomo pripravili akademijo 00 dnevu republike.« — Kako vam ugajajo dolcnj. sk| kraji? »Zelo so nam pri srcu |n jih bomo še prav radi obiskali.« Tovarišu predsedniku Grudnu je pritrdil tudi tajnik dru- štva, ki se je nahajal v skupini. * Pesem karlovških mladih harmonikaprjev je bila veliko doživetje za kostanjevlšk0 občinstvo, posebno za mladino. Ta si z odraslimi vred iskreno želi, da bi končno tudi pri nas omogočili pouk klavirja, violine ln harmonik. Kvalitetni spored se je odlikoval po ubranosti, prizadevni izvedbi, ganila pa je izredna ljubezen d0 slovenske Gor. Lakovnlc." Za Člane poravnai- Zbor volivcev v Birčni vasi Volivci Iz Vel. Podljubna, Stranske vasi. Gornjh ln Dolenjih La-kovlc, Rakovnika, Rajnuič ln Jame so imeli zbor pretekli teilen v Blrčnl vasi. Vodil ga je odbornik ObLO Novo mesto Jože Rataj i/ Stranske vasi. Volivcem Je povedal, da Je odobrenih i,8»».(fo din : za elektrifikacijo MraSevega, Malega Podljubna In s> nekaterih zaselkov na tem področju ln 210.009 din za ceste. Volivci so sklenili odobrenih 210.000 din porabiti za cesto od Stranske vasi do Gor. Lakovnlc. Za člane krajevnega odbora so bili na tem sestanku izvoljeni: Jože Rataj iz Stranske vasi, Martin Gačnik iz Borlčevega, Franc Kastelic lz Jame Anton PetrIP iz Blrčne vasi, Alojz Plautan lz Vel. Podljubna, Milan Jenlč iz Stranske vasi ln Janez SuStarSlČ iz V TEM TEDNU VAS ZANIMA narodne pesmi, saj j0 je predstavljala skoraj polovica programa. Ob slovesu od dragih karlovških gostov smo si iskreno Želeli, da b; nas še kdaj obiskali l S. nega sveta so Izvolili Jožeta Ra-taja. Zborovanje Je lepo potekalo, škoda le. da se ga niso udeležili prav vsi volilni upravičenci. B. L. Pionrii-mladi tehniki Letošnje Jubilejno leto naše Paitije ln SKOJ Je zelo razgibalo tudi pionirje novomeškega okraja, vključene v tehničnih krožkih ter klubih Mladih tehnikov, v odredih, ki so se na moč trudili, da so izpolnili mnoge naloge, ki so si Jih zadali v začetku tega leta, ko so se prijavili «'a drugo republiško In naše okrajno tekmovanje. Vse mesece prvega pol leta smo brali rudi v tem listu zanimivosti iz njihovega prizadevanja v delavnicah, kotičkih in v razredih. No, na okrajni razstavi konec šolskega leta so ti naši mati tehnlki-pionlrčki resnično pokazali, kaj Se znajo, saj je osem sob novomeške osemletke s svojo pestrostjo samo potrdilo, da tudi dolenjski pionirji smelo korakajo v korak s svojimi sovrstniki drugod po Sloveniji, kjer Je tehnična In gospodarska raven znatno vISJa. In ni nas bilo nič sram ln vemo, da se bodo njihovi izdelki Izkazali tudi na bližnji republiški razstavi tehnične dejavnosti, ki bo v Ljubljani prav ob tednu otroka. SedoO ko smo spet v novem zoni bomo začeli tudi tečaje za materinščino, kar Je zelo po trebno. ker mladina vse prehitro pozablja svo jezik.* — Kakšni so rašj stiki s hrvaškim prebivalstvom? »Prav d'ibri Oblasti nam dirigenta. Njuno delo, kakor šolskem letu in ko pionirji zopet vidite je uspešno. Razen tega Pripravljajo načrte v raznih krož- , jc f • __*, kih svoje dejavnosti, vemo. da se nam je po krajšem premoru Jlh let0-nJl uspeh, v tehnični do-posrečilo spet sestaviti dra- javnosti niso uspavali ter bodo matsko družino. V letošnj- se- tudi letos in znova pričali gredi'.! kaj novega. Na obzorju Je spet nova akcija pionirjev-mladih teh nikov v nasem okraju, napoved novega tekmovanja tehničnih maternl krožkov, ki jo je napovedala komisija za teh. vzgojo Ljudske tehnike pri ohč. odboru Brežice. No. o tej napovedi bodo Brežicam Se sami povedali kaj več. Tako torej vidimo, da so naši najmlajši že kar pripravljen, in zato je sedaj dolznosi nas odraslih družbe, organizacij in oblasti, da jim pomoi-emo, da bodo spet lahko izpolnjevali svoje naloge in obljube. Mislim tu na pomoč strokovnjakov lz podjetij, iz delavnic, tovarn, KZ in vseli drugih, da se vključijo v naiš poziv in prošnjo najmlajših, da Jim pomorejo s prakso in znanjem, da bodo tehnični krožki in klubi Mladih tehnikov Se bol) zaživeli kot doslej. Upajmo, da Jih Je letošnja Junijska razstava tehničnih dejavnosti poučila, da Je v otroških ročicah dovolj pripravljenosti, da pa jim manjka le strokovne pomoči, ki pa jo m orel o dati le strokovnjaki raznih strok. Druglf*flailoMa naših podjetij, tovarn :n delavnic Je, da bj prevzeli nad tehničnimi krožki.'kotički, odredi pokroviteljstvo ter tako prevzeli skrb nad materialno rastjo te dejavnosti. Tu Je odpadni orodni material, razni odpadki in drugo kar tudi prav pride pionirjem pri delu. Mogoče bi se dobili tudi prostori za te kotičke v kakšnem podjetju, delavnici, ker v mnogih šolah odredih se to delo razvila Ssjem za plemenska živino v Žužemberku 14. septemt.a je bil v £uže:ii berku • sejem za plemensko in plemeno /.ivino. Na >ejmu je bilo veliko glav živine, predvsem volov in krav, ie mlad« živine ni bilo. Kupci so bili zlasti Bločani, ki so odkupilt več volov. Cene so bile za kilogram živine teže od 180 din naprej Tako visoke cene so nam v pomislek, kakor so za Bločan« vnaprej rentabilne Tržni inšpektor ie ugotovil, da v enem primera ni bil izvršen prenos potnih liatov. za kar bosta od-govarialfi kupec ln prodajalec 9 OGLAŠUJTE 6 V DOLENJSKEM • MKTU1 le v rr.zredih, podstrešjih ali na prostem. Seveda je tu še dolžnost nr*^h občin, da v novo proračunsko vsoto vnesejo tudi malo večje zneske za to dejavnost po šolah. Ko se v tem tednu razpravlja posebej o skrbi in varstvu otrok. S temi besedami Jc zavrnil »prevodnik avtobus« ki je v ponedeljek, S. oktobra, ob 7. zjutraj pripeljal skozi Rate ž proti Novemu mestu, potnico, ki ,1e z bolnim dojenčkom čakala na prevoz. Šofer avtobusa Je pokazal mnogo več razumevanja in povabil ženo naj vstopi, toda to je preprečil sprevodnik, ki je dal prednost dvema potnicama. Ubog« mati, žena Jožeta Curla, dimnikarskega pomočnika, Je s lest tednov starim, težko bolnim dojenčkom morala čakati na naslednji avtobus. Sprevodniku s0 povedali, da Je dojenček težko bolan, toda kljub temu jc >z odklonil s klicem: »Po- je tu tudi vprašanje zaposlitve otrok v stanovanjskih skupnostih Ko bo te dni razprava o tej obliki dejavnosti naših otrok, naj bi pomislili tudi na ustanovitev delavnic, vsaj tehničnih kotičkov ln krožkov pri njih pa seveda tudi skrb za pridobitev primernih vo dlteljev tega dela in za sam material Vedite, da bo še posebtj ta dejavnost tudi začetek serv'« nlh delavnic za stanovanjsko območje, ki bo nujno potrebno la razna popravila v hišah. V Beo gradu so v tem že napravili velik korak, ko so usbmovili pri stanovanjskih skupnostih tudi društva Ljudske tehnike in v njihovem okviru tehnične krožke in klubi' Mladih tehnikov za najmlajše stanovnice skupnosti. Ob tednu otroka mislimo tudi na pionlrje-mlade tehnike! Marjan Tratar nrevov čakajte naslednji avtobus!« Ne bo odveč, če povemo Se *«, da je tega dne pihal strupeno mrzel sever. Avtobusne proge so zato, da služijo ljudem. Priznavamo, da šoferji in sprevodniki avtobusov opravljajo težko in odgovorno nalogo. Upravičeni pa smo kljub temu zahtevati od osebja odnos, ki bo primeren času, v katerem živimo! Pisali smo Že o taksnih primerih. Niso pogostni, toda vsak tak primer je kaplja umazanije, ki Jo Je težko oprati. Od prizadetega podjetja pričakujemo ostrih mer napram uslužbencu, kj je napako zagrešil. Prvi kilometri asfaltirane ceste v Črnomlju Kovomeska toonfe 4. oktobra so v Črnomlju slovesno odprli 3 kan ceste, ki ao jo asfaltirah ln modernizirali na odseku Črnomelj — Kanlža-rlca. Na črnomaljskem mostu se je zbrala množica prebivalcev, člani Avto - moto društva z vozili ln gasilci. Ob tej pri. ložnosti je govoril inž. Branko Peternelj ln poudaril gospodarski pomen te ceste. Zatem je prerezal trak ln tako odprl cesto. Gradnja ceste je stala 15 milijonov din. Del teh sredstev je prispeval občinski ljudski odbor, ostalo Pa so dobili iz re- publiškega cestnega sklada. Pomemben prispevek so dala tudi domača podjetja zlasti Rudnik KanLžarlca, Bel*, Belokranjsko gradbeno podjetje ln druga. Dokočna utredltev te ceste bo imela velik vpliv na gospodarski In turistični razvoj Bele krajine. Sedaj bodo pričeli ? gradnjo odseka Kanižarica -Vinica. J. V. V vsako hižo na Dolenjskem in v Sp. Posavju: »DOLENJSKI LIST«! Četrtek, 3 oktobra — Simeon Petek. 9. oktobra — Abraham Sobota, 10. oktobra — Danijel Nedelja, 11. oktobra — Samo Ponedeljek. 12. oktobra — Maks Torek 13. oktobra — Edvard Sreda. 14. oktobra - Nedeljko !':T Bršljn do železn škega pre. laza v soboto 3. oktobra ob 19 un zvečer Poštenega najdi- telja prosim, nai Io prinese v upravo lista. Breščak Milan. Breg 13 Brežice; življenj. 8. akt. švedski lili 9- in 10. okt. jugoslo- KritST BREZICE Mrzlave vasi — dečka. Rozika Septembra le umrl Franc No- Ključarič iz Mihalovcev - dekli-, vak. upokojenec iz Gor. Lenarta. co' S:lv* Kržan i M!H2H vrha,— -itar 58 let dečka. Terezija Jagodic iz Mrzla- ve vasi — deklico, Štefka Kralj MhiLmA lz Radakovega — deklico. Ange- Septembra sta se poročila: An- la Margetlč lz Viher — dečka, ton Svajger delavec lz Vranovlč Angela Fric lz Libne — dečka, in Marija Gimpelj. delavka iz »Noči (n jutra« Kostanjevica: 11. okt. ameriški barvni film »Velika nagrada«. 14 okt. indijski film »Avara«. Metlika: 10. ln 11. okt bom JSo^Sl^i^'^^tSSL^t. Umrli "ao: barvnl Xllm »Helena in ftpodinJa iz Pleee> star, Gd fet. NOVO MESTO V času od 28. septembra do 5 oktobra Je bilo rojenih 13 dečkov in 10 deklic. Poročila sta se: Franc MušlČ. HotVia™',,!?11 " delavec lz LJubljane, m Ana Lah' ono? m «Jf ,,a "i1."*1 gospodinja iz Jurne vasi. onog. to. in 11. okt ame- umni „.,_ od 9 možje«. Nov0 metsto »Krka«t 12. okt. francoski film »Zapelji-vec«, 13. do 15. okt. ameriški barvni film »Belo pero«. i)om JI.A — Novo mesto: od 7 do 9. okt. češki film »Peto kolo« dečka Od 10. do 12. okt. italijanski barv Poročili film »Carstvo sonca«. 14 m 15 okt. ameriški film »Plamen opoldne«. Janez Stanlša. sin posestnika lz do Smlhela. star 10 let Anton Ke-ber. rudar iz Gomile, star 50 let SEVNICA Septembra sta bila rojena dva Sevnica: 10. u 11. okt. am«ri»kl film »Skrivnostno močvirje«. Žužemberk; 11. okt. švedski film »Samo mati«. Pretekli teden so se ponesrečili n iskali pomoči v novomeški bolnišnici: Franc Repovž, delavec lz Vidma, se je s sekiro usekal v prst desne roke. Ančka Marti, hči prometnika lz Rožnega dola, se 1e polila z vročo kavo po obrazu, levi roki )D prsih. Milana Ma-rentlča, posestnika iz Podzemlja, le podrl kolesar in mu poškodoval glavo. Franc Zrimšek iz 2abje vasi Je v gozdu pod Trško goro lovil šoje ln ga je nekdo ustrelil v desno ramo. Srečka Zorca, sina delavca lz Kočevja, je nekdo a kolesom podrl na cesti in mu poškodoval levo nogo. Peter Ro-škar, delavec iz Koblarjev. si le pri sekanlu drevja poškodoval prst leve roke. BREŽIŠKA KRONIKA NESREČ Pretekli teden so se ponesrečili In iskali pomoči v brežiški bolnišnici: Helena Potecin, gospodinja lz Sel, si je pri padcu zlomila desno nogo. Martin Hervol, delavec lz Bukoška, si Je pri izstopanju lz vlaka poškodoval desno nogo. Veronika Grm. upokojenka iz Splita, si je pri padcu zlomila ■i--.no roko. Za pomoč pri proslavi ki jo Je priredila invalidska organizacija v Novem mestu v počastitev 40-let-nice KPJ IN SKOJ. se občinski odbor ZWI Novo mesto vsem En Tisf nvA vivn "wije — oecna, Marija skuics iz podjetjem ln posameznikom, ki so GRADA v Vlnlem vrhu Polzve ,K1■' diL.,i) . . . šola zahteva od učencev določene knjige, k: so predpisane za posamezne razrede, v novomeški knjigarni Da da" jejo otrokom knjige, ki so neveljavne ln jih lahko porabijo le za papir ali igranje. Kako neprijetno Je. ko starši vračajo neuporabne knjige in zahtevajo prave ali Pa denar nazaj! Zakaj to? Ali uslužibenci te trgovine ne vedo, da so v prvi vrsti knjigarna in štele nato trgovina z balončki, igračami, radijskimi aparati in drugim blagom? Vsaj to lahko zahtevamo od njih, da bodo vedeli, katere knjige so v rabi in katere ne, fgj 1-vrstne hiše Je začelo te dni graditi na Znančevih njivah podjetja Elektro iz Novega mesta. Vsega skupaj bo tam nastalo 16 novih hiš, vendar pozneje. Letos bodo pod streho če bo vreme ugodno, štiri hi&ce podjetja Eleikftro. H Zbori volivcev v Novem mestu so bili v minulem tednu dob-o obiskani, razen v predelu Žabja vas, kjer ga bodo ponovili, volivci so živahno razprav- ljali o vsem, kar jih teži, tudi o raznih nepravilnostih. B8 »Čudo za 10° dinara« se je dobilo pretekli ponedeljek na Koristno posvetovanje Svet za šolstvo občinskega ljud- Eiektr.ka v Hrastu pr novomeškem živilskem trgu. skega odbora Novo mesto je skli Lepilo namreč, ki krpa nogavice brez sukanca in Igle. Gospodinje so ga kupovale na debelo, kaj bo pa praksa poka- cal 24. septembra konferenco vseh upraviteljev Sol zato, da bi na njej obravnaivall ob prlčetku šolskega leta nekatere pereče probleme, ki jih bo mogoče rešiti le s ikupnlml 1 ^it tvt * ^ 1« napori ln le, če bo sodelovanje zala. bomo videli. Na trgu je stamo |n ^ tesnej*e. flcirall naselji Bojance ln Planino ter planinsko postojanko Mirno goro, pred dnevi pa so bila zaključena dela še na elektrifikaciji vasi Hrast pri Vinici. bilo dobiti še zcl-ja po 20 din kilogram, solato p0 10 din glavica, česen po 15 din glavica, skodelica smetane 50 — GO din, »firkel« kostanja za 60 din, jabolka po 40 — 50 din kg, gro7- Clan Sveta za šolstvo Lojze Hle-de je govoril o nalogah, pravicah In dolžnostih članov krajevnih šolskih odborov. Predvsem Je naglasi! potrebo po tem, da so dolžni predsednUtl odborov skupno a upravitelji šol aktivlriratl vse člane. Zavedati se morajo tega. da je dje po 100 din kg, slive Po 60 Šolski odbor organ družbene«3 dinarjev kg, krompir po 25 din kilogram, jajca p0 25 din ter razna semena. (Kakor vidimo, je »firkel« bolj trdoživ kot občinski odloki . . •) m Gibanje prebivalstva — Rojstva: Roža Bukovec iz Zagrebške 4 deklico. Jelena Hočevar lz Jerebove 2 — deklico. Poroke: Anton Skerlj, >dnlk iz Novega mesta, in Milena Grašič. uslužbenka iz Gotne vasi, Nikola P*J*ft fmomehanlk in Rafaela Znidaršič. uslu?ben-ka, oba lz Novega mesta. upravljanja. Zato Je treba izmenjati vse tiste člane, ki s« nede-lavnl ln ne kažejo volje, da bi sodelovali pri deđu šolskega odbora In vzgojiteljev. O proračunu /a prihodnje leto Je govoril tovariš Franc Avsec, ki Je dal ustrcMxa navodUl« za se-starvo proračunov. TovartSlca Tešarjeva Je razpravljala z upravitelji o dolu šolskih kuhinj bi podmladka ItKS. Prt obravnavanju teh zadev Je bil navzoč tudi predsednik Občinskega odbora RKS Joža MorettL ki Je želel zbranhn uspešno deio. Nadalje so razpravljali še o telesni vzgoji, 5o!«Klh vrtovih, šolskih okoliših popolnilh osemletnih šol, ... 1.1,1 i u s k i-u 1 tisku, nezgodnem zavurovanju Šolskih otrok, nekaterih pojavih nediscipliniranosti učnih moči, pomanjkanju učnih moči |n podobno. Konferenca Je bil* zelo koristna ter potrebna, kajti za mnoge mlajše upravitelje so bile nekatere naloge Se nejasne, pa so »e tokrat peljan industrijski to«, poučili o marsičem. Poudarili so tudi skrb za grobove iti grobišče padlih borcev NOB, za priprave na raane proslave ln za sodelovanje -L vsemi organlo»<:ljami na vasi. kajti le na tak način bodo uspehi boljši. Izražena J« bila Želja, da bi svet za šolstvo skliceval sektorsko kon- sami s pomočjo Kmetijske tz fenenee, na katerih bi obravnavali podrobneje o posebnih problemih posameznih šolskih okolišev. V Bell krajini so letos elektrl- odbor Črnomelj. Zadruga je da- la en del zneska kot svoj prispevek, kajti vsi posestniki lz Hrasta so njeni člani, drugI del pa Je dala v obliki posojila, ki ga bodo posamezni Člani vrnili Predzadnjo nedeljo So va&Čani s prodajo živine ln poljskih pri- gotovili lastna sredstva. Sedaj se tudi ž« pripravljajo, da bodo skupaj nabavili prenosno žago — cirkularko za potrebe vse vasi. Z elektrifikacijo Hrasta se je Število Se ne elektrificiranih kraja svečano proslavili po- delkov. Za notranje instalacije naselij v vsej Reli kraiinl zniža-memben dan, ko so zagorele so «1 vsi vasčanl pravočasno za- io na devet. -pb-elektrlčne žarnice na 3« posest- vih Za prebivalstvo je to zelo ugodno, ker je skožl vso vas na- Stroškl za postavitev električnega omrežja so znašali nekaj nad dva in pol milijona dlnar-iev. Poflovlco potrebnih finančnih sredstev so zbrali vaščani druge na Vinici, drugo" polovico pa je prispeval občinski ljudski 2al še ena o postrežbi Na vrtu restavracije v Dolenjskih Toplicah smo 13. septembra čakali m čakali, da bi se nas kdo usmilil in postregel. Po dolgem ča&u smo le dočakali. Nargičtill smo paprl-kaS in spet čalcali in ga dobili. Ko so ga prinesli , je bil do kosti obran, razen tega pa ga je bilo š« malo. Skupno s sta- O čem govore na četrtem terenu Prostovoljno gasilsko društvo stoptr v 70. leto obstoja V noboto zvečer Je Gasilsko društvo v Novem mestu priredilo slovesno akademijo v po*» stitev 71). obletnice obstoja v okviru proslav ob 40-letnlci KPJ. Obiskovalci in gostje U Ljubljane in sosednjih gasilskih društev so l.ili ob nadpovprečno dobrem programu resnično » dovoljni, prvaka ljubljanske Opere sopranistka Vidma Bu-kovčeva ter ha«ist Ladko Koro iec sta ob izvrstni spremljavi pianista Staneta Finka največ prispevala h kvaliteti sporeda. Operne arije ln pesmi domačih skladateljev so žele dolgotrajno odobravanj«. Orkester PD »Dušan Jereb« je pod vodstvom dl rigenta LneiS občuteno odigral dve simfciin". skladbi, moški pevski zhn- i'.'e »a dnisTvi m ie pod v6da je poudarili da je bila akademija eb polni dvorani ta Novo mesto nadpovprečen umetniški in kulturr' dogodek. V nedeljo dopoldne je društvo organiziralo v Novem mestu uspešne tehnične vaje. V sredo zvečer so bile novomeške nlice polne ljudi. Prebivalci Novega mesta so hiteli v vse smeii na sestanke V Sindikalnem volivcev IV vo ulico, Nad milni, Adamičevo Ulico, del Partizanske ceste ter Trdinovo ulico. Volivci so bili še precej točni (proti novomeški navadi), saj se Je zbor skoro do minute točno začel. Delavni predsednik Tone Valen-tlnčič Je Izredno lepo razpredal potek zbora. Prehral Je referat O STANOVANJSKIH SKUPNOSTIH, s katerim jc seznanil volivce V minulem tednu so novomeški volivci potrdili pred log za tri stanovanjsko skupnosti v mestu &m domu Je bil sbor no*w VS*J majn*0 pisarno, sicer terena za Krlstano- Do poslovanje nemogoče, s častno funkcijo se verjetno ne bo dalo rešiti problema dela v skupnosti, treba bo vsaj honorarno nastaviti razna popravila itd. ter Jih posredoval obrtnikom. Na glasovanje je bij dan predlog za tri stanovanjske skupnosti v Novem mestu m sicer? v RrSlJI-v centru In v Kandljl. Koke namenom in dejavnostjo te nove v dvoraaJ s0 Se dvignile in preti oblike družbenega upravljanja. V , je b„ sprejet. lepih In jasnih stavkih je nakazal nekaj smernic za delo v začetku, nato pa začel razpravo. Volivci so Se kar živahno ■/■:- nimali za razne oblike in delo stanovanjskih skupnosti. Med dru-Itlm so se zanimali, kdo bo dal • 'edstva, če bo poslovanje teh .kupnostl Imelo svoje prostore, če Savijanom ln da bodo preprečil bo to delo častna funkcija ali honorirano delo Itd. Tovariš Valentlnčlč Je pojasnil vpraševalccm. da v začetku nI treba govoriti o sredstvih, izvolit', le treba stanovanjsko skupnost, ta naj razišče razmere na terenu privlačna za volivce. Vedno nam in ugotovi potrebe. Ko bo to ure- reč godrnjamo čez trgovsko mre-leno. bo potrebna sredstva za za- žo. ki čestokrat ne zna zadovn morale imeti na zalogi dosti blaga svoje stroke, ker se je le tako trgovanje pokazalo za pravo. V nekaterih sedanjih trgovinah so kakega upokojenca aH drugega prodajali več različnih artiklov, če interesenta, da bo zbiral na ob- je pa potrošnik hotel zbirati, ni močju svojega terena naročila za Imel kaj. Tudi trgovsko podjetje Rog ki je doslej poslovalo le na veliko, bo po novem letu Imelo lastne prodajalne na drobno. Trpove! si čedalje bolj prizadevajo mihavljMl blago naravnost !z tovarn, :'.itr> trgovina na debelo po-čnsl propada, si ustvarja zaloce. k> ne gredo v promet Itd. Snet so se o?1ts!11 volivci: »Prehrnnbena trgovina še kar nekako v redu poslu'e zelenjava na le kr'tlke vredna. Kako se mora zeoditl. da nabavi'aio slive v Bosni ki so v prodaji po *Q din. v Plšecab pa r;n1Je na drevesih stotini1 kilogramov s'lv ki so jih kmefle pr'nrav'jeni prodati ro 13 din kg. Podobno le z Jabolki « Volivci s« Mil mnenja, da .le nujno potrebno 7el«m.lavr; trgovini nabavl*1 hladllnke. d* bi tako lahkn lm«la zaloite ne pn, da en svetljava tudi po zakotnih ulicah; naj sc škropijo vse ceste, ki niso asfaltirane, vsaj dvakrat v tednu; na| se po Trdinovi ulici prepove specializirane prodajalna, Ki bodo promet s tovornim] ln težkimi vo V drugI točki dnevnega reda so vollvc, iv. terena izglasovali pred-lagan.i LISTO ZA ČLANE PORAVNALNIH SVETOV. Se orel le delovni predsednik orisal pomembnost In vlogo teh svetov. Vsi vo-llvcl so si bili ed'nl da bo-io poravnalni sveti mnogo koristili dr- marsikatero zlo ki nastane 7 nepotrebnim pravdanjem ln tožhar-lenlem na sodlSClh. Naslednja točk?, dnevneea reda, ki le obravnavala REORGANIZACIJO TRGOVINE Je bila posebno nan v tednu so'ato ali cae\!e dobi*. ostalih S dni Da ne Sproten le bil predioe. naj bi Gospodarska noslovna zveza prevreli pobudo četek dal ObLO skupno s podjetji. Prav tako Je nujno, da bodo Imele i>osame7.ne stanovanjske skup- Uiti potrošnika, sedal pa kaže, da %a. dobavljan le povrt.r>in in ^adJa. bo do konca leta tudi to urejeno. Razen tepa so vnTfvc predlagali V Novem mestu bodo poslovale le ge, naj se Izboljša mestna raz- z-tH in da naj novomeška Mesarija poskrbi *a globlje odtočne cevi v Krko. Na sestanku Je neki tovariš t Imenu Si/.DL predlagal, naj se novomeškemu privatnemu vrtnarju odvzame obrt, ker noče delati. V primeru smrti pokojnega zaslužnega Novomeščana tovariša Mlr-llča. so člani Zveze borcev večkrat posredovali, naj napravi vrtnar nekaj vencev, ta pa jih ni hotel narediti, češ da Je cerkveni ptasitlk ln da ne bo delal! Tako so morali skrbi za pogreb pridružiti še skrb za vence. k( so Jih morali naročiti v Ljubljani Omembe vreden primer! Za humoristično plat je poskrbel volivec, ki Je na vsak nač n hotel priti do besede pa Je bU tako »nadelan«, da ga Je moralo delovno predsedstvo prisilit k iTiollvr.. Ob 22. url Je Ml sestanek končan, volivci se se razhajali pn domovih in sltSatl Je bilo, da je nekaterim Šal, da sc niso oglasili k besedi. 9e vedno Je pri nas v navadi, da s imaio ljudje m?d seboj dosti povedati, na sestan'u pn se oglase i« nekateri, rs illm Je pa potem žal ko gredo domov. Pa drugič! Ra. rim kruhom smo plačali m vsako porcijo Po 186 dinarjev, kar pomeni, da »berejo do kosti tudj gosta. NaroČili smo Se liter vina in ga po dolgem času dobili in plačali. Preden smo šli, smo vprašali natakarja, če je vse plačano. Rekel je, da je. Ker smo bili slabe volje zaradi počasne postrežbe in obranega paprikaša, je nekdo od naših r« šalo rekel: — Se en liter nismo plačali. Natakar je vzel denar še za tisti liter, ki ga ni prinesel. in tako dokazal, da ni spodoben, da bi stregel goste. P. T. Prvi civilni krst v Črnomlju V soboto, 3. oktobra, je bila na matičnem uradu v Črnomlju majhna, a pomembna slavnost. Napredna Pintaričeva družina s Tanče gore je prinesla k civilnemu krstu novorojenčka, ki so ga krstili za Petra. Svečanosti je opravil predsednik ObLO Jane? Tiunič, botroval pa je inž. Branko Peternelj. Ta primer bo gotovo služil za '.gled drugim da bodo na tak tačin krstili svoje otrokp .1 V. Priznanje sevniškim gasilcem V Sevnici so zaključili uspele prireditve gasilskega tedna 1 zborom občinskega gasilstva, rm katerem je sevnlško dni* štvo za vso dosedanje zasluga dobilo republiško gasilsko prV» znanje'1. stopnje. 28 tttean 8 -DOLENJSKI LIST tov. « M BOG IN PR Do preteklega tedna so skle-tlftli najmanj kooperacijskih pogodb v okraju v brežiški občimi. Namestnik upravnika KZ v Brežicah je povedal nekaj vatrokov za ta slab uspeh: — Kmetje so pričakovali, da bomo šli s ceno umetnih gnojil za nekooperante navzdol, zato 90 čakaM. Ker vidijo, da ne popustimo, so zdaj že začeli sklepati . pogodbe. Do četrtka (1 oktobra) simo sklenili pogodb za 28 ha od planiranih 55. Napeli bomo vse sile, da bomo plan. dosegli. Težave pri sklepanju pogodb nam dela še bližina hrvatske meje, ker nimajo z nami vsklajenih cen umetnega gnoja, in tudi cene na prostem trgu, ki so za krompir precej višje kot odkupne cene zadruge. Sicer pa pojdite vas, med ljudi, boste videli, kaj bodo povedali. Vsi, ki sem jih obiskal, so člani zadružnega sveta pri brežiški zadrugi, PREJ NI NIHČE PRIŠEL Prva vas o bo Sla oikolii kmetov, naj bi to storila veliko prej. Z BOŽJO POMOČJO IN UMETNIM GNOJILOM... Komaj sem začel v kuhinji Martina Moiana ,z Bulcov&ka pogovor s »ta mladima«, se je že pri oknu oglasila gospodinja; — Kdo je priSel? — Nekdo zaradi kooperacije. — Bejš no s tem vragom! Kje pa Je? Sem bila že ran j tako huda, ko je šel on v kooperacijo! — se je hudovala in me hotela na vsak način videti. Stopil sem pred okno; — No, tukaj sem mati. če me tako želite videti. Pridite notri, se bomo vsi skupaj pogovorili. Ko Je prišla, je začela: — Lani smo 51! v kooperado, letos pa ne gremo. Se ne izrolača. Seme pšenice so nam zaračunali po R0 diin kg. naš pridelek plačajo Pa po 30 din. Te dni prekopavajo Staro kremeljsko zldovje v Moskvi in ga popravljajo ali pa od-atranjujejo. i*rl tem so odkrili pod ruševinami celo zalogu srednjeveških kamnitih krogel, kakršni' so Moškovč.mi s posebnimi katapulti lučall na svoje oblegovalce, kadar »o M prldrli pod mestno zidov Stolp na gornji sliki služI za vračanje v življenje ponesrečenih podmorničarjev. Znano Je, da človek ne sme lz morskih globin naglo na površje, marveč se mora zmanjftevane-mu pritisku vode postopoma privajati. V ta namen slu/i ta petnajst metrov visoki stolp v nekem podmornlšikem oporišču ZDA. Prvi sovjetski ledoromllec na atomski pogon »Lenin« je golov ln je pravkar odplni na svojo poskusno vofeijo. Vodi ga kapitan Pavel A kimovi C Ponomarev. Hkrati pa, Am^ri-cjtnl dokončujejo prvo atomsko potniško ladjo Savan na h, ker n Mt ako r noče j o zaostajati za Sovjeti tudi na morju, ko so jih po lastni sodbi v tem pogledu že prehiteli pod morjem- Na sliki atomski ledolo-milec Lenin v leningrajskem pristanišču. V ZDA so na Floridi pravkar z uspehom preizkusili leteče Čolne — nekakšno kombinacijo čolna in helikopterja. V zrak ga najprej potegne poseben motorni čoln, nakar se dvoživka s pomočjo velik«'ga vijaka aama obdrži v zralku. Gornja slika kaže voartlo med zračnim poletom nad vodo P*1 Cvpress-Gardenu. Tjrolejbus vOlilkan Je zs-celte dni za poskušnjo voziti po moskovskih ulicah. Ce se bo obnesel, ga bodo načeli v Sokol-nlčeskem zavodu serijsko izdelovati po načrtih konstruktorja V. I. Stroganova. Trolejbus lahko sprejme naenkrat po 200 potnikov. K0 so v Portlandu, Oregon, ZDA. te dni prebivalci zvedeli, da Je število mrtvih zaradi cestnih nesreč narahlo letos že na 300, so uprizorili proti mestni upravi svojevrsten protest. Žbra'1 so se In šli na najbolj prometno križišče v vsej okolici 1» polegli po nJem. kot Je videti na gornji sUkl. Pri tem so se fotogralfirali In sliko poslal'županu z naslednjim posvetilom: »Pomnožite s tri in boste tako dobMi približno sliko, koliko va-gUl nesrečnih podložnikov umre vsako leto na cesti,« — Mati Se preveč poceni ste ga dotoili. Kilogram semenske pšenice bi stal okoli 300 din. če bi ga pla čalj toliko, kolikor stane njegova pridelava; kajti to seme Je bilo treba vzgaijat. več let Pa pšenica 1e bila lepa? —Ja, take lepe nismo imeli še nikoli, čeprav so je nekaj uničile sme. Sejali smo jo s sejalnico. — Zakaj se vam je pa itali-janka zamerila? — Zato, ker so nam pri sklepanju pogodb rekli, da bodo vzeli kg pridelika za kg semena. — Pa imaite to zapisano v pogodbi? — Ne vem, verjetno ne. Potarnali so še nad davki. 44.000 din imajo tretje akontacije. Mučijo se podnevi in ponoči, a komaj zmorejo pridelati in prislužiti za sebe in davke. Povedal sem: — Davki ne bodo manjši. Ce boste več pridelali, kar s kooperacijo lahko, boste lahko več prodali, s tem tudi več zaslužili. Takrat boste davke iahko plačali. Ce pa sami ne boste šli za tem, da bi več pridelali, potom vam ne bo nihče pomagal, ker vam ne more pomagati. Povedal sem jim še nekaj o prednosti strojnih del. Imeli pa so ugovore, češ da je predrago. Komaj sem jim dokazal, na njihovem lastnem primeru — tudi oni so že strojno kosilii — da to ne drži. Mati so mi kljub vsem razlagam zatrdili, da ne bodo šli v kooperacijo, ker so italijanko že posejali. Pokazali so mi celo njivo in dejali: — Upajmo, da bo bog dal, ali kakor vi pravite narava, da bo njava dobro obrodila. Za vsak primer pa so jo tudi dobro pognojili ... Povedal sem ji, da ji bog in narava ne bosta dala dobre letine, ampak da jim jo bo vso ali pa precej vrag vzel, ker so jo sejali pred 1. oktobrom. Italijanko se mora sejaitii namreč po 15. oktobru, ker drugače do zime preveč zraste in zato hitreje pozabe. Materi pa (kljub temu, da ne mara kooperacije), želim, da bi imela kakšno posebno srečo in da bd njena pšenica le lepo obrodIMa. »NI GOSPODARSKEGA RAČUNA« Ivana Hrastovška, tajnika aktiva mladih zadružnikov, sem našel na njivi. Povedal je, da aktiv spi, ker je predsednik v šoli na Grmu, zaupal pa mi je še: — Z italijanko pri nas ni računa. Zemlja ni dobra. Lani sem podpisal pogodbo, letos pa ne. Morda jo še bom. Pri nas je bil povprečen pridelek 2600 do 2700 kg rua ha. Ste gnojili po predpisih? — Smo. — Kdaj ste pa sejali? — Nekaj prej kot našo staro pšenico. Tako pred prvim ali pa okoli prvega oktobra... — ... in potem vam je po-zebla, — Ja, mraz ji je škodil. Povedal mi je še, da so tako serjaHi vsa kmetje. Ko sem mu razložil, da bi morali sejati po 15 .oktobru, se je zelo začudil. Zaupal mi je še, da zadruga ni nudila kmetom nobene pomoči In d« jim ni dajala nobenih strokovnih nasvetov. Za v bo- doče pa pravi, da je takega mišljenja, da naj da zadruga kmetom samo gnojila in nasvete, ostalih stroškov pa jim naj ne dela. Povedal sem mu, da bi lahko vprašal on ali pa kdo ostalih vaščanov v zadrugi ali na KPPZ, kdaj se mora sejati Italijanka. Saj gredo večkrat v Brežice. VSI VEMO LE KMETJE NE! Skoro vsi na OLO, OK ZK, OO SZDL, občinah občinskih komitejih in odborih SZDL in kaj vem kje še vsi vedo. kdaj je treba sejati Italijanko, žal pa tega ne vedo tisti, ki bi morali to najbolje vedeti, v tem primeru kmetje vasi Bukošek. Povedati moram še to, da so tudi letos verjetno vsi kmetje vasi Bukošek povsejali italijanko, sicer ne v kooperaciji, pred 15. oktobrom, večina pa že okoli prvega. Ko sem jim o svojih ugotovitvah povedal v KŽ v Brežice, so bili zelo začudeni. Pravijo, da so imeli za člane ZS in za kmete predavanje o setvi italijanskih vrst pšenice. Predavanje je bilo že spomladi v Brežicah. Ce bi zadruga izvedla predavanja po vaseh, bi gotovo velika večina kmetov, če že ne vsi, vedela, kdaj se seje itali-janka. Predavanja za kmete naj bodo po vaseh, za meščane (delavce in uslužbence) pa po mestih! J. P. Po novi gosjcsnski cesti do Gospodična! Planinsko društvo Novo mesto bo priredilo v nedeljo, 11. oktobra avtobusni Izlet po novi gorjanski cesti do Gospodične. Od tu so izleti do Miklavža in na Trdinov vrh. Odhod iz Novega mesta 11. oktobra ob 7. uri zjutraj z Glavnega trga, povratek istega dne od Gospodične ob 14.30 in ob 17. uri. Cena vožnje v obe smeri: 280 dinarjev. Prijave z vplačilom prevoza sprejema do sobote, 10. oktobra do 14. ure poslovalnica Potovalnega urada Novo mesto na Glavnem trgu. Ce bo deževalo, Izleta ne bo. Planinci, prijatelji planin, udeležite se izleta, saj so Gorjanci v čudovitih jesenskih barvah prav zdaj najlepši! Ce učenec požire ključ V Napieru na Novi Zelandiji je moral šolski autobus čakati na odhod pol ure Po predvidenem voznem redu. Vzrok: osemletni učenec Hill j6 požrl ključ za vžig motorja. KROGLE Tretja v vesolju! V nedeljo, 4. oktobra, so v Sovjetski zvezi uspešno izstrelili tretjo vesoljsko raketo, ki nosi s seboj avtomatično meriplanetarno radijsko postajo. Taka vest je v nedeljo popoldne znova vzburkala vesoljno človeštvo, ki po drugi sovjetski kozmični raketi čedalje pogosteje u-pira oči v Luno in prostrano vesolje nad nami. Vsekakor je nova raketa ponoven in prepričljiv dokaz o visokem stanju znanosti v Sovjetski zvezi. Njena zamotana raziskovalna a-paratura bo omogočila, da bodo učenjaki na Zemlji dobili podatke o lastnostih prostora na drugi strani Lune, ki jo z Zemlje nikoli ne vidimo. Signale nove rakete u-pravljajo z Zemlje. Ko bo obkrožila Luno (v razdalji približno 10.000 km), se bo avtomatična postaja znova vrnila v območje Zemlje. Te dni so v Moskvi odprli nov frizerski salon na K uz rijc-ckom mostu. V prostornih česalnicah, razporejenih v dveh nadstropjih lepe stavbe, bodo lahko napravili okrog 350 pričesk na dan. Moskvičankam ne bo treba več čakati, ker so hkrati uvedli prijavno službo, ki klientkam zagotavlja točen čas, kdaj bodo prišle na vrsto. Na sliki: pogled v del nove česalnice. DOGODEK V PARKU »Oh, ti današnji moški,-" Lilija jezno potoži prijateljici. »Samo pomisli." sinoči sem sedela v parku, pa ti pride lep, mlad, simpatičen moški in prisede na klop. Začel mi je govoriti o tisoč in tisoč nevarnostih, ki me lahko doletijo v življenju. Čedalje bolj se je bližal meni in me nazadnje za-prosil, naj mu dovolim, da me zaščiti.. .« »■Potlej te je poljubil, ne?* »Poljubil? Kje neki, to teslo! Vzel je nekak formular in hotel, da podpišem polico za življenjsko zavarovanje.* DIJAŠKA Prui dan pouka v novem šolskem letu je razrednik prebral urnik in vprašal: »Bi kateri rad kaj vprašal?« »Prosim, tovariš razrednik: kdaj se začno letos zimske počitnice?* SKROMNOST Slavni pesnik Baldrijan Korenček sedi v krogu svojih častilk in jim bere svoje najnovejše pesmi. Ko konča, ga pobara mlada dama: »Povejte, no, ali se genialnost lahko podeduje?t »To pa ne vem, ljuba moja. Jaz še nimam otrok!« CE NI »RAZUMEVANJA« »Pomisli: tarifni pravilnik našega podjetja smo sestavili sami ,asi'. Dali smo ga vezati v usnje, na občino ga je odnesla najbolj simpatična tova-rišica in — vraga: niso ga potrdili, češ da so previsoke postavke.* »Dobre sosede« »Ali si čula, da se je Spela zastrupila z gobami? Komaj so jo rešili.* »Beži no, s kakšnimi gobami; gotovo se je bila ugriznila v jezik...* 0 7.000 kilogramov hmelja. večinoma prve kvalitete, je dal letos hmeljev nasad kmetijske poslovne zveze Črnomelj. Nasad, ki meri 4,5 hektara, je letos šele drugič rodil, razen tega ps so nekaj hmelja pustili tudi nezbranega, ker ga je pokvaril dež. 7.000 kilogramov prvovrstnega hmelja za 4,5 hektara nasada jo izredno lep pridal ek ln hkrati dokaz, da je nova kultura zelo primerna tudi Za Belo krajino. £ V Stranski vasi so na proslavi Prostovoljnega gasilskega društva sprejeli v članstvo 11 mladincev ln mladink. Predsednik okrajne gasilske zveze Lojze Mirtič je ob tej priložnosti izročil zasluženemu gasilcu Jožetu Rataju odlikovanje — Red dela III. stopnje. Q Skladišče za 100 vagonov umetnih gnoju bo zgradila KPPZ Brežice, pri čemer bo sama prispevala štiri milijone dinarjev, investicijskega posojila pa bo najela 3,771.000 dinarjev. Pri gradnji sodeluje tudi republiška poslovna zveza a 6 milijoni dinarjev. 0 Občinski ljudski odbor Brežice bo jamčil za sledeča investicijska posojila: Kmetijski zadrugi Globoko — 1,112 500 dinarjev za udeležbo pri nakupu strojne opreme; Kmetijski zadrugi Bizeljsko — 490.000 dinarjev kot dodatni kredit za obnovo vinogradov na zadružnem posestvu; Kmetijski zadrugi Brežice — 1,740.000 dinarjev za nakup traktorja s priključki ln ročne motorne kosilnice; KPPZ Brežice — za 1,732.000 dinarjev za ureditev perutnlnarske farme na Mokricah in 2,747.000 dinarjev za nakup traktorskih priključkov. 9 Zdravstveni dom na Bizeljskem, ki bo Imel 17 prostorov In nekaj začasnih bolniških ležišč, je že pod streho. V njem bo rentgen, lekarna in druga zdravstvena oprema. — Hkrati gradijo tudi stavbo za zdravstvene delavce. Novi zdravstveni dom bo »a biza.ljA.ki predel pomembna pridobitev, posebno še zdaj, ko kmetje živahno razpravljajo o splošnem kmečkem zdravstvenem zavarovanju. — Ce že moram imeti nogo v mavcu, potem naj bo takole, da bom laže prenašal... IIMMIlllllllffilfflMIffl SMEH JUGOSLAVIJE SRBSKA FOLKLORA Knez Miloš Obrerjovrič je tata 1830 sestavil skupščino iz samih neukih in od njega odvisnih kmetov in uganjal tako imenovano »demolkracijo«. Pred tako skupščino se je seveda lahko hvalil, saj so mu vsi vdano prikimavali. Le eden izmed poslancev je vedno molčal. Ko je Milo^ to opazil, ga je pozval, naj pove, kar misli. Poslanec se ni nič izmikal: ►►Blagor tebi, gospodar, ker se ti nihče ne upa v obraz povedati, da lažeš.* Knez Miloš ni bil posebno radodaren. Ko je odhajal z diunaijske.ua hotela, je dal uslužbencem zelo majhno napitnino. Tedaj je nekdo omenil, da bi bil lahko bolj darežljiv, tako kot je na primer njegov sin Miihaiio, ki služinčad vedno knežev-sko obdaruje. »Njemu je lahko,« je zagodel stari knez, »on je knezov sin, jaz pa sem samo sin govedarja.« Mlad pesnik je poslal književniku Lazi Košticu svoje pesmi v oceno in ga obenem prosil, naj bi bila njegova kritika čim krajia. Kostić mu je takole ustregel: »Vsaka strofa — katastrofa!« * Pisatelj Štovan Sremac je bil v družbi, v kateri je nanesel pogovor tudi na davke. Nekaj časa je poslušal, nato pa se je oglasil: »Mislim, da bi bil od vseh davkov najdonosnejši davek na žensko lepoto.* »Kako to?* so ga vprašali »Ker bi ga vsaika ženska z nav-iušenjem plačevala.« * Znameniti srbski skladatelj Ste-van Molkranjac Je vodil pevsko vajo svojega zbora. Zaradi nepazljive pevke, ki se je kar naprej motila, je moral petje večkrat prekiniti. Ko mu je bilo tega dovolj, je jezno dejal: »Oprostite, toda vj danes stalno napačno pojete!« »Jaz?« je užaljeno odgovorila domišljava pevka, »jaz se ne motim, ker imam bolj natančno uho kot mnogi poklicni dirigenti.« Mokranjac se tedaj pokloni in pevki posmehljivo svetuje: »Ce je tako, gospodična, vas prosim, da bi v bodoče peli z ušesom!« * Ko se j« politik m književnik Milenko Vesnić ukvarjal še z advokaturo, je zagovarjal mladeniča, ki je v navalu ljubosumnosti ubil svojo zaročenko. Vesnić je v obrambi navajal tudi Shakespearovega Othela, ki je zaradi ljubosumja zadavil Des-demono, in dejal: »Postlušajmo, kaj pravi o tem Shakespeare... * Tedaj ga predsednik sodišča prekine: »Zakaj bi nam vi to pripovedovali? Ali ni bolje, če on sam poda izjavo pred sodiščem? Kako se piše?* »Shakespeare«, odgovori Vesnu mehanično. »Naj vstopi priča Shakespeare!-ukaže predsednik sodnemu slugi. * Srbski humorist Branislav Nušie je bil že v mladosti duhovit in odrezav. Ko je učitelj v šoli irazlagal ljudske izreke in pregovore, je po razlagi vprašal malega Nušića: »Ali mj, lahko poveš kak pregovor?« »Seveda. Na primer: Norec lahko vpraša več, kot mu more odgovoriti deset pametnih.* Učitelj se je rahlo ujezil, ker je mislil, da to leti nanj, in je hotel vedeti še kak pregovor. »Pametnemu zadostuje beseda,« je odgovoril Nušič. Tedaj je učitelj odšel po upravitelja. Ko sta se vrnila, je hotel učitelj slišati še en pregovor. »Nesreča ne pride nikoli sama,« je Nušič izpopolnili svojo zbirko. * Na vprašanje, kaj je telegraf, je Nušič dejal: »Predstavljajte si veliko mačko, ki ima rep v Vranju, glavo pa v Beogradu. Ce jo potegneš za rep v Vra-nju, zamiijavka v Beogradu.* -Kaj pa je radio?« so ga vprašali prijatelji. »Ista stvar, samo brez mačke,« ■ Hudomušnež je vprašal Nušića; »Gospod Nušič, po zakonu o neu-ničljivositi materije se v naravi nič ne izgubi Povejte mi torej, kaj se zgodi s tistimi leti, ki jih ženske tako skrbno prikrivajo in taiie?« -Kaj? Tega ne veste? — Ta leta iavadno dodajo starosti svojih prijateljic.* Na solunski fronti so na neker sektorju izdajali vojaški list, ki so ga razmnoževali s Pisalnim strojem. D;i bi se dvignilo zanimanje za list, je uredništvo razpisalo nagradni natečaj za najboljšo zgodbo iz življenja v strelskih jarkih. Zgodba pa ne bi smela obsegati več kot tri sto besed, ker je bil prostor v listu zelo omejen. Prvo nagrado je prejel avtor naslednjega prispevka: » V našem rovu imamo — oprostite —■ poljsko stranišče. Nekdo se je hotel pošaliti in je nažagail tram za sedenje i.. Do tu obsega pripoved osemnajst besed. Ostalih dve sto dvainosemdeset besed je izgovoril naš ka plar, ko je ves umazan prilezel iz luknje.* Znani sprijenec Laza Mrkovič se je razkokodakal na nekem zboru v Kraljevu in se nazadnje povzpel do laslednje krilatice: »Bratje, vedite, da je poštenost najbolj trajna stvar na svetu!* Iz množice pa se je zaslišal glas: »Seveda, ko se tako malo uporabljal* * Na diplomatskem banketu je Pašu zagledal, kako je jugoslovanski zunanji minister vtaknil v žep srebrn pribor. Nekaj časa je to skrivnost hranil /.ase, nato pa se je ponudil, da bo diplomatom pokazal čarovnijo. S primernim uvodom in kretnjami je spravil v žep suknjiča srebrn pri-bor in vprašal goste; -Kaj mislite, kje Je zdaj pilbor'N- Vsu so trdili, da je v njegovem ?.epu, on pa je po kratkem hokus-po-uisu dejal, da je pribor v žepu zunanjega ministra. Zunanji minister je moral srebro vrniti, Pašič pa ga je n«S&J domov.. tZbral ln priredil SLAVKO KRLS NIK, Ljubljana, 1956 — Samozaložba) D.B