PoStcina plačana v gotovini Leto XVIII.
KHAN J, 29. dacambra 1934,
I Uredništvo in uprava se na- i { hajata v Kranju štev. t73. j
Telefon štev. 73.
I
Naročnina polletno 20 Din, j četrtletna 10 Din
i
Izhaja vsako soboto j
Poaww«g«ai atevilka 1 Din-Štev. 48.
j Dopise »prejema uredništvo i do torka zvečer. Rokopisi se j ne vračajo. — Nefrankirana s   pisma se ne sprejemajo.
j Za odgovor priložite znamko
f
Tednik za gospodarstvo, socialno
politiko in prosveto
Gorenjec v starem in novem letu
Ko je Gorenjec pred 11 meseci prišel med nas prenovljen in poživi jen ka kor ptič Feniks, so mu nekateri prerokovali le kratko življenje. »Saj se ne splača razburjati«, so dejali nekaterniki, »saj bo itak kmalu zaspal, boste videli, spomladi ne bo dočakal, poletja pa gotovo ne. Nepotreben je in nima nikake življenjske možnosti in zato bo kaj kma-napravil neslaven konec« Toda ta prerokovanja se niso uresničila. Krstni ogenj je ta nebogljenec kaj hitro in dobro prestal in ta nebogljenec se dobro razvija v veselje in zadovoljstvo nekaterih. Res, krepko je zavihal rokave in šel na delo.
Sam pove, kolikokrat so ga že posadili na zatožno klop in ga dolžijo sedaj tega delikta, nato zopet drugega. Toda£ Gorenjec je zbral skupaj svojo mladostno energijo in nič hudega se mu ni pripetilo.
Večkrat je prinesel razne popravke, a ti popravki so bili včasih kaj zanimivi. Marsikaj so odkrili, kar bi sicer ostalo za vekomaj pozabljeno. Gorenjec se baha, da je kaj zanimiv in velik gospod.
Veliko imenitnih stvari - je že doživel. Zato je pač lahko ponosen.
Gorenjcu nekateri zamerijo, da posod vtakne svoj nos. Za vse, za kar bi se prav za prav ne smel brigati, se briga. Kritizira politiko in gospodarstvo in spravlja kot velik sitnež v javnost za-devščine, o katerih pravijo nekateri, da bi bilo bolje, da bi molčal. Nadalje spravlja v javnost stvari, o katerih bi radi videli, da bi bile za večno pozabljene.
Nadalje je Gorenjec poročal o veselih in žalostnih dneh, katere so ljudje doživljali v kranjskem srezu. Poročal je o gospodarski krizi ter se zameril tujim tvrdkam, ker je pripovedoval ljudem, da je bolje in pametno, če naročajo blago pri domačih podjetjih in s tem podpirajo domačo obrt. Sploh se je zavzel za domačo obrt. Včasih je malo pokritiziral razne individué in je bil spet ogenj v strehi, toda Gorenjec se ni zmenil za za vse to. Nadalje j»- poročal o vremenu, dežju, snegu in vseh nebesnih spremembah, z eno besedo o vsem, kar je zanimalo meščane in dtželane.
Mnogo člankov je posvetil delavskemu vprašanju in pri tem v živo zadeval marksiste, ki so mislili, da imajo oni že monopol pri delavstvu v Kranju. Mnogo je pomagal Jugoslovanski strokovni zvezi, ki je pomnožila svoje članstvo na okoli 600. Velikokrat je razkrinkal ljubezen raznih »delavskih prijateljev« do delavstva, ki pa je bila seveda bolj
na jeziku kakor v resnici. Posebno je šlo tem ljudem na živce, ko se je JSZ borila za delavske pravice, dočim so ji oni metali polena pod noge. Res se je Gorenjec mnogim zameril, toda mnogim se je prikupil, ker je z možato in odkrito besedo branil interese delavcev in obrtnikov. Vsak pošten človek bo moral priznati, da je Gorenjec v preteklem letu vršil lepo in plemenito nalogo, ko je branil pred vsem delavske sloje.
Kaj bo pa Gorenjec delal in pisal v novem letu? Gotovo bo vestno spremljal vse dnevne dogodke, jih komentiral in kritiziral. Vsakemu bo povedal, kar mu gre.
Sicer se pa Gorenjcu v novem letu odpira zelo širok delokrog.  Vestno bo
Vsem odjemalcem želi srečno in blagoslovljeno novo leto
Pollak Jurij
strojno mizarstvo
Kranj
poročal o kopališčih, o tuj. prometu. Poročal bo o novo vpeljani mestni užitni-ni, o splošnem občinskem gospodarstvu,
Poročal bo o
zborovanjih kranjskega gospodarskega društva, ki se je izkazalo kot aelo hvalevreden gospodarski regulator. Poročal bo morebiti o plesnem venčku, ki ga ga bodo priredili, poročal bo morebiti o volitvah, katere bomo doživeli v novem letu, hvalil in grajal kandidate, ki se bodo potegovali za čast senatorja, poslanca, odbornika itd. Gorenjec obljublja, da bo poročal o dohodkih in primanjkljajih pri vseh mogočih bratovščinah, da bodo bravci vsestran-
1 ni
Tamkaj na eni gmajnici..
(Stara božična iz Cerkelj)
1
Tamkaj na eni gmajnici, V eni razdrti štalici, Strehe ni b'lo, zapret' ni moglo, Sneg je šel noter, koder je tlo. 2
Oh, Anzel, ti s' prav hiter, Ob strani noter' poglej, Kar notri v jaslicah vidiš, Prav hitro nam povej!
3
Jaz vidim eno dete, oh, silno je lepo! Pa nima nič odeje, ga zebe prav močno.
4
Oh, Jurček, ti s' prav hiter Brž steči na svoj dom, Pa ovco s kože sleci, Prinesi kožo sem.
5
Pa mi ga hoč'mo odeti, Tega Mesijesa, Potem pa lepo peti, Od ljubga Jezusa, o «
Tam stoji
pa hlevček.
(Božična — otroška)
Tam stoji pa hlevček, Tam stoji pa hlevček, Lepi hlevček Betlehem.
Notri je Marija, Dete nam povija, Lepo Dete Jezusa.
Tam stoji ob strani Sveti Jožef stari, Že vso sivo glavo ima Že vso sivo glavo ima.
Z nogo pripogtba, Detece zaziba, Lepo dete
Jezusa. asdyjf bO
sko informirani. Za vse to bo skrbe Gorenjec, če bosta dopuščala čas in prostor bo Gorenjec natančno poročal o zgodovini kranjskega mesta, prav posebno iz zadnjih let. Torej tva-rine za bodoče leto bo dovolj in najbrž tudi zanimive. Nekateri bodo zelo zadovoljni, drugi pa zelo nezadovoljni, kajti vsem ljudem itak ni mogoče ustreči.
Torej s takšno prognozo stopa Gorenjec v novo leto. Prijatelji Gorenjca bodo gotovo zadovoljni, če bo izpolnil te obljube.
Srečo si voščimo
Nič kaj prijazno se ne oziramo na preteklo leto. Taka je sodba, ko delamo in zaključujemo letne račune. Koliko gorja je prestalo človeštvo v tem letu!
Pravijo, da živimo v dobi prosvet-ljenega človeka. Pravijo, da ni več nikjer srednjega veka. To trdijo oni krogi, ki so zasužnjili cele narode in jih vladajo kot mongolski kani samodržno. Prava, po katerem bi se merila pravica vsem in vsakemu po istem razmerju, ni. Poglejmo le Rusijo, Mehiko in druge države, kjer so framazoni s svojo pro-Bvitljenostjo, svobodo, enakostjo, člove-čanstvom in drugimi krilaticami postali največji zatirava ljudskih svoboščin. Političnih svoboščin ni, kjer vlada krog mednarodne framasonerije.
Pravijo, da živimo v dobi socialnosti. Delavstvu prepuščajo oblasti, da se organizira. Še več! Na podlagi Markso-vega sistema imamo zgrajen ogromen državni aparat boljševiške Rusije. Zastopniki razredarjev vladajo po mnogih državah, mogočne so delavske organizacije. Proletariat je po tem videzu sila, ki naj zavlada povsod in naj napravi red. Pa kako se motimo! Velika organizacija delavstva po svetu se zlorablja. Mesto da omogoča delavstvu delo, plačo, politično svobodo, ga baš te organizacije v rokah različnih rdečkarjev tirajo na barikade za čisto druge svrhe. Španija nas uči, Rusija je sijajen zgled. Socialnost rdečega socializma in masonerije je le krinka. Rdeč je Žid s polnim žepom, rdeč je tudi naprednjakar, ki se vzpeaja po ramah delavstva, da nato nad njim vlada. Socialnost je pri njih le vaba in krinka.
Živimo v dobi razmaha svetovnega gospodarstva. Odpirajo se nove prometne zveze z aeroplani, železnicami, celo preko zamrznjenih oceanov. V tovarni in na polju brne nešteti stroji, reklama, kot je doslej svet še ni poznal, podpira posamezna gospodarstva. In vendar kljub temu gospodarsko ne napredujemo ali pa celo propadamo. Cel svet je danes gospodarska jetnišnica, nad katero gospodari le par mogotcev s polnimi žepi denarja. Ti določajo državam gospodarsko politiko, ti najdejo pota skozi carinske zidove celega sveta, ti z denarjem prodirajo v kabinete ministrov. Gospodarstvo narodov pri tem propada.
Pravijo, da se širi kultura, če pa primerjamo sedanje časopisje, knjige, brošure, poslušamo radio, pa vse to primerjamo s kulturo preteklosti, bomo kaj hitro lahko spoznali, da sedanji človek dela nag^zato pa }Jjffaf/0&' In pHt-vost danavrPBHUP^Tizraža tudi v
§t!*g 2<2ES
družbi. Le pojdHt samo po naših naprednih prosvetnih domovih, pa se boste prepriCali, kako je vse to pidvo. ta naš kino, družabni večarl itd. Vat ee po-pUtvaje i« kultura je v dekadenci, fc ver! Saj so na svetu vlade, ki celo kulturi določajo mm je, pravo kulturo ugonablia-jo, njene predstavnike zapirajo, ustanove pa podrejajo sebi. Navaden rop ee do gaja tudi v kulturi.
In veja. Tam po poganjkih krajih proapeva, ae čiri. Narodi z ene vero pa ao dostikrat izročeni na mMeat in nemilost klikam, ki rušijo vse, kMr je človeku najsvetejše, verske svetinje. Zapirajo cerkve, polnijo ječe z verniki, ljudstvo pa nasičujejo z naukom verske brezbrižnosti ali vero grobega matctiaiizma po nauku, da je človek ustvarjen za ta svet.
Kot ne pozna roparica v pragozdu nobenega usmiljenja, tako tudi oblastniki s takimi verskimi idejami brez usmiljenja uničujejo vse, kar je vernemu človeku sveto, z najbolj ogabnimi sredstvi.
Srečo ai želimo v novem letu. Privoščimo vsem onim poštenjakom, trpinom, preganjanceni; kulturnim in verskim delavce«, da bi bodoče leto prineslo človeštvu svobodo, socialno pravičnost, pravi gospodarski pošteni red, kulturno in versko svobodo. V novem letu naj spet človek zavlada na svetu, človek z umom in srcem, v samoto pa naj zgine človek-iival. Bog nas ni ustvaril zato, da se med seboj pokončujemo, ampak podpiramo, ker smo vsi sinovi | enega Očeta, vsi med seboj enakopravni, j Zavlada naj na svetu tak pravni red, ki odgovarja najvišjemu zakonu, ki ga nam j je dal naš Stvarnik: vesti, ki je naš naj-boljši čuvar, kaznovalec in voditelj. Zavladajo naj oni, ki bi garantirali, da se bo tudi človeštvo kot celota vladalo po zakonu vesti in lahko bomo dali v arhiv vso zakonodajo masonerije, ki z grobim nasiljem vlada množice, ker ne priznava zakona vesti.
DELAVSTVO
•t;
in vzeli ste ma s tem tudi delavske zbornice. Po mo&mli svobodnih delavskih Jftftofflih otfaaizafirjafc- ao dciav s k* zbornice pravi israz delavskega za-stfftfv* In r«9 žfv organizem v md»lm
zakonodaji.
To pa n*si delodajalci dobro vedo. Zato pa V prvi vrati nasprotujejo delavskim strokovnim organizacijam.
Namen strokovnih organizacij, ki so rogisimacc pri Delavski zbornici in kot take zakonita predstavnice delavstva, je, da čuvajo koristi delavstva v smislu socialne zakonodaje in varujejo delavske socialne in gospodarske koristi. S tem delom vršijo popolnoma v redu svojo nafago, ker a tem skrbijo za mirno poravnavo vseh nastalih sporov.
Naloga javnih oblasti, ki čuvajo zakone in ustavo, pa je, da prav tako ščitijo tudi predstavnike socialne zakonodaje, to je delavske strokovne organizacije. V tem primeru so te čuvarji zakona, delodajalci pa rušitelji reda in miru v državi. — Socialno vprašanje je dandanes nad vse pereče in težko; še težje pa bo, Če se bo delodajalcem mirno dopustilo, da bodo nastopali protizakonito in naravnost barbarsko proti svojim uslužbencem, kar se dandanes pogosto dogaja.
Delavstvo hoče mirno delati in živeti, kot se človeku spodobi. Je pa budno na straži za svoje pravice. V tem svojem udejstvovanju spoštuje in docela upošteva zakon. Prav tako pa obratno zahteva, da tudi delodajavci upoštevajo državne zakone.
Konec naj bo že protizakonitega postopanja kapitalizma proti delavstvu, ker je ono prav tako človek z istimi življenjskimi in moralnimi pravicami kot moderni izkoriščevalci delavstva.
S. Ž. - D. p.
Delavci, naročajte Vaš Ust Delavska Pravloa!
Naročnina za pol leta Din 20, za četrt leta 10 Din. Naročite pri upravi Delavske Pravice, Ljubljana, Delavska zbornica, ali pri Jugosl. str. zvezi v Kranju.
Tedenske
Čuvarji zakona
Postavodajalec je pri uzakonjanju postav imel pred vsem v očeh mir in red v državi, zato tudi zaščito posameznih stanov in skupnost vseh državljanov, Za mirno družabno življenje je pred vsem važna socialna zakonodaja, ki po svoji tendenci gre za tem, da zaščiti socialno najbolj slabotnega, to je delavca. Delovni človek se preživlja zgolj od dela svojih rok in zato je nujno potreben posebne zaščite, ki je uzakonjena v socialni zakonodaji.
Toda, kako se izvaja socialna zakonodaja? Kapitalizem se je dandanes tako razbohotil, da se sam predstavlja pravega gospodarja nad življenjem in smrtjo delavca. V delo lahko vzame kogar hoče, odpusti ga iz službe spet kadar hoče, znižuje plače, podaljšuje svobodno delovni čas itd. Gospodarski krogi dandanes v praktičnem življenju nočejo priznati nobenega nadzorstva nad seboj v odnošajih do delavstva.
V varstvo delavca predvideva socialna zakonodaja delavske zbornice, ki so zakonite predstavnice delavstva, in delavske organizacije, ki so sestavni deli delavskih zbornic. Delavske zbornice brez strokovnih organizacij postanejo zgolj birokratski aparat, ki nima z življenjem delavstva nobene skupnosti. Vzemite delavstvu svobodne strokovne organizacije
»Edinost" o JNS
V »Edinosti« od 8. XII. 1934 je izšel članek dr. Ivo Potokarja z naslovom »Po kongresu«. Vtem članku označi pisec JNS takole:
Kongres je sunkovito ovrgel bolno domnevo vodstva nacionalne stranke, da je samo ona ligitimna predstavnica jugoslovanske državne politike. Legitimacijo daje sa.i o narod, te pa nacionalna stranka ni prejela. Kadar jo bo prejela, naj jo javno nabije in nihče ne bo dvomil v njeno pristnost Dokler pa samo govori o narodnem zaupanju, ne da bi to zaupanje tudi dejansko preiskusila, tako dolgo nacionalna stranka nima prav nobene pravice dajati kakršnokoli izjavo o zaslombi med jugoslovanskim narodom.
Smlednik
Božičnlca. Krajevna organizacija »Boj« v Smledniku je priredila božičnico otrokom revnih' in brezposelnih članov in revnih vdov ter vojnih invalidov, katera je nepričakovano dobro uspela. — Zahvala gre v prvi vrsti darovalcem v Kranju in Ljubljani ter tvrdki »Bata«, ki nam je v namen poslala Din 100—. Solze so igrale malčkom in materam v očeh, ko so sprejemali darove.
Nekateri listi f* navadno ob neverni let« postavljajo kot nekaj posebnega & edino pravilnega. Delajo si samim sebi patent. Mi pa ne. Mi smo z delom m
pisanjem zasledovali gorenjske zadeve. Radi tega naš list nima namena izpodrivati kakega drugega dobrega časopisa. Nasprotno! Maš list spopolujuje dobre slovenske, politične, kulturne, gospodarske liste. Zaradi tega »Gorenjec« priporoča svojim cenjenim čitateljem, naj ob novem letu ne opuste drugih dobrih slovenskih časopisov, časopisov, ki se bore za pravo, ne namišljeno pravico in poštenost, JJste, ki varujejo
interese. Za novo leto predlagamo tedaj našim cenjenim čitateljem in naročnikom, naj poleg »Gorenjca« naro-Če še tudi ostalo dobro slovensko časopisje.
Pripominjamo pa, da bomo naše cenjene čitatelje že v prihodnji številki presenetili. Ker si tudi v našem listu že le številni naročniki leposlovnega čtiva, bomo začeli s prihodnjo številko priob-čevati zgodovinsko povest »junaška dobn Slovencev", ki jo je napisal g. svetnik Josip Lnvtižar. Dejanje se vrši v 15. stoletju, tedaj v turških časih in sicer na Gorenjskem. Tako bomo imeli izvirno povest iz domačih krajev. Brez dvoma bo ta povest zanimala prav vsakega Gorenjca in bo radi tega list zašel v vsako Gorenjsko hišo in družino.
Kranj
Delavsko   podporno društvo
vljudno vabi vse prijatelje zabavnih in duhovitih iger, da posetijo v soboto dne 20. decembra ob 8. uri zvečer ali v nedeljo, dne £0. decembra, ob 4. uri po-popoldne igro »POVEST O IZGUBLJENI MARTI«, katero priredi gimnazijska kongregacija pri uršulinkah v Ljubljani, v Ljudskem domu v Kranju. Velika privlačnost te igre obstoja brezdvomno v tem, da je igro spisal, režiral in nastopi tudi v igri kot igravec naš veliki planinec in humorist g. Janko Mlakar, profesor v Ljubljani. Komur je za dostojno zabavo, naj nikar ne zamudi ugodne prilike in naj si ogleda v soboto ali v nedeljo izvirno slovensko igro. Ne bo mu žal!
Silvestrov večer* Delavsko podporno društvo bo priredillo Silvestrov večer v dvorani Ljudskega doma pri pogrnjenih mizah. Na sporedu je spevoigra »KOVAČEV ŠTUDENT«. Med odmorom igra godba.
Pridna goepodiajn vedno skrbi, da imajo člani družine čisto in snežno belo perilo. Zato pere dosledno le z ZLATOROG-OVIM TERPENTINOV1M MILOM. Zlatorog-ovo terpentinovo milo ni samo le res dobro, temveč je v rabi tudi zelo izdatno in ne škoduje niti najfinejšemu perilu. Kdor hoče dobro in poceni prati, ta pere le z Zlatorog-ovim terpentinovim milom.
Kooor
Smrt kosi. V ljubljanski bolnici je po mukapolnem trpljenju umrla Marija Kolman, žena žel. uslužbenca iz Hudega. Bila je dobra mati in zgledna krščanska žena. Preostalim naše iskreno sožalje. Sveti naj ji večna luč.
Cvirplc oriSina,ni« dobite pri Cen-VVIWCIV tralni vinarni v Ljubljani, Frankopanska 11.
flODlce
Cerklje
»Vrnitev«, lepo božično igro, bosa sovo leto m na praznik sv. Treh kra-M*v. vsakokrat ob 15 priredila v dvoraai ljudskega doma krajevna organizacija Boja v Cerkljah. Za igro vlada že sedaj veliko zanimanje, gaj jo je spisal domačin, sedaj priznani slovenski dramatik Joža Vombergar. igra vet se vneto pripravljajo, da bi čim boljše rešili težke vloge. Menda pride k uprizoritvi tudi pisatelj sam, da se osebno prepriča, kako domačini razumejo igrati in gledati njegova dela.
Mir ljudem na zemlji, smo peli z angeli na sv. večer, toda v Cerkljah ga vprav ta večer nismo imeli. Od nekod so se okrog 10 pripodili pijani ran-talini in kalili svetonočno tišino s surovim petjem in vpitjem. Čudimo se, da so nekateri izgubili ves čut dostojnosti. Sploh pa naj bi bile gostilne ta večer zaprte, vsaj za take goste.
Pri polnočni maši so si trije smrkavci dovolili zelo neprimerno šalo, da so pri transformatorju odklopili tok in je bila cerkev nekaj časa v temi. Ker so smrkavci poznani in že precej veliki, jim bodo orožniki že povedali, kaj se spodobi.
Pošta je v vasi Cerklje kai hitra, za druge vasi pa ne, čeprav bi tudi te, vsaj bližnje vasi, potrebovale vsakodnevne pošte. Gorenjca, ki pride v nedeljo, dobi naslovljenec v roke tja v torek, kar je vsekakor malo pozno. Stiska vas sploh nima pošte. Tudi drugi naročniki Gorenjca bodo morali sami na pošto ponj, dokler se kaj drugega ne ukrene, kar upravičeno pričakujemo.
Nagrada ni miloščina. Zato tu v Cerkljah nekateri duševni delavci odklanjajo nagrade, ki se po dolgem obotavljanju in odščipavanju »velikodušno« na-klanjajo, in so pripravljeni rajši zastonj vršiti sicer težko vzgojno delo. Toliko ponosa pa je še vedno v njih. Janezkov, katere se pohvali pa spet v kot postavi, se nočejo iti igrat.
Popravek. Ni res, da sem že po Marijinem zvonenju usodnega dne s precejšnjo brzino vozil v smeri iz Vodic proti Cerkljarn, temveč je res, da sem vozil le z drugo brzino, torej zmerno. Ravno tako ni res, da sem, hoteč sekati ovinek na levi ob vogalu hiše, z vso silo treščil skupaj s krojaškim pomočnikom Petrom Jerajem, ampak je res, da ovinka nisem sekal, temveč vozil pravilno na desni strani ceste. — Julijan La-pajne, obč. delovodja v Cerkljah.
Pozor na roman
Josip Lavtižar:
Junaška doba
Najprimernejša darila za novo leto Vam nudi priznana solidna tvrdka
J3, RANGUS, zlatar, KRANJ
V«ezri odjemalcem želim srečno novo leto I
Slovencev
Selca
Pogreb. Žalostno so peli selški zvonovi, ko smo v nedeljo 23. XII. 1934 popoldne spremljali na zadnji poti bla-gopokojno Uršulo Megušar, sestro pred kratkim umrle Jerice, por. Rant, iz Dolenje vasi. Številen pogreb, katerega so se udeležili vaščani in polno drugih znancev in prijateljev, je pokazal, kako priljubljena je bila blaga žena. Bila je res vzor dobre in plemenite krščanske matere. Naj ji sveti večna luč! — Žalujočim svojcem naše globoko sožalje I
Uradi, javni lokali, tovarne in c. tvrdke - zanimajte se za stenske ure Reform. Brez navijanja in električnega toka, Točne informacije in vpogled v trgovini.
«OOBBMJKC«
Šenčur
Novi g. župnik. V soboto bo pri Škofijskem ordinariatu v Ljubljani inštaliran za župnika v Šenčurju dosedanji župni upravitelj č. g. Franc Vaupotič. Po instalaciji ga bo ob prihoda sprejelo ljudstvo naše župnije. Sprejem bo slove-aen. Izvrši se v soboto ob pol 4. uri popoldne; ob pol 7. uri zvečer bo novem« g. župniku prirejena slovesna pod-oknica, v nedeljo pa se bo vršila po službi božji svečana akademija s petjem, pozdravnim govorom, deklama^© in versko igro »Teophilns«. — Naš novi g. župnik je doslej služboval že na sledečih mestih: v St. Vidu nad Ljubljano, v Tržiču, kjer je bil po smrti pok. župnika Potokarja več mesecev župni upravitelj, v Naklem in sedaj je že 7 let kot kaplan v Šenčurju. Povsod je mnogo deloval v organizacijah, znan je kot izvrsten katehet, oz. vzgojitelj mladine, cerkveni govornik, ustanovitelj bivše šenčurske godba. Novi g. župnik je povsod priljubljen. Želimo, da bi se g. župnik med nami dobro počutil in žel tudi velike uspehe.
Kaj je z narodno igro »Izpod Golice«, vprašujejo premnogi. Potrplte malo, potrpitel Zvedeli boste v najkrajšem času.
Primskooo
Dreaj v cerkvi. Da naši fantje in možje ostajajo pri maši zunaj cerkve, so krive ženske. Zakaj? Tako malo prostora jim puste zadaj, da res ni mogoče fantom v cerkev. Za vso vas je to era-mota,   ko med maša stoje naši
fantje zunaj cerkve in se glasno pogovarjajo. Koliko prostora je v cerkvi praznega, samo zadaj je vse nabito polno 1 Če dekleta mislijo, da se bodo s tem fantom prikupile, se motijo. Fantje namreč zahtevajo, da na} grede ftcnalt* naprej. Čast nekaterim, ki vedo, kje jim je prostor .v cerkvi. Fantje in molje ao sklenili, če ne bo ta javni protest nič pomagal, da bodo sami posegli po bolj učinkovitem zdravilu, ki bo gotovo pomagalo.
Mnogo je tudi otrok, ki se gnetejo po stopnicah, ki vodijo na kor. Starši, katerih otroci so tam, naj vedo, da je za otroke prostor drugod, ne pa na stopnicah.
Na Silveetrovo bomo priredili za vse nekaj prav veselega v gasilnem domu. Pridite — gotovo boste zadovoljni pri pogrnjenih mizah.
Od merodajnl strani se sliši, da letos še ne bomo šli na kant, ker je koruza dobro obrodila.
Krije
»Užitkarji". Podporno društvo »Peko« iz Tržiča je v nedeljo, dne 23, dec. gostovalo v Krizah v Stari šoli ob pol 16. uri popoldne z »Užitkarji«, kmečko žaloigro v treh dejanjih. Pri skoraj polni dvorani so kriški pevci in pevke, delavci in delavke tovarne »Peko« iz Tržiča kod izkušeni igravci, z uspehom nastopili. Igro je režiral g. Pelicon, blagajnik iste tovarne. Podpornemu društvu »Peko« priporočamo, da pride še kdaj gostovat. Mlajšim gledavcem pa priporočamo, da se v drugič pri resnih igrah vzdrže smeha, ako ni povoda zato.
Gospodarstvo
Trošarine mestne občine. V soboto 15. t. m. je izdala mestna občina razglas o pobiranju mestne trošarine, ki stopi takoj v veljavo. V razglasu se zahteva, da se morajo prijaviti tudi vse zaloge blaga, ki spada pod trošarino. Prijavoje bilo treba oddati do 15. t. m. Obenem z razglasom je mestna občina izdala tudi predmetni pravilnik, ki ga je
odobrila ban3ka uprava. Po pravilnika se bo pobirala trošarina od vsega blaga, ki bi ee potrošilo v Kranju, In ne sme blago preje v promet, dokler ni prijavljeno in zanj plačana trošarina. Trošarini niso podvržene državne in vojaške dobave, selitveno blago, rabljena potniška prtljaga, vzorci blaga, živila, tranzitno blago. Še pri tem blagu so določeni razni tarifni predpisi.
Ing. Jos. Skubfc:
Sadjarstvo
Sadjarstvo je v naših krajih še vedno gospodarska panoga, ki jo premalo upoštevamo. Drevje sicer še radi sadimo, tudi cepimo radi gozdne divjake. To pa je še vse premalo, da bi mogli govoriti o sadnem gospodarstvu.
Sadno gospodarstvo ne prepušča drevja po saditvi v nemar. Gospodar oskrbuje drevje, kakor je dolžan oskrbovati vrt ali živino, gozd ali travnik.
Pozimi je zelo veliko časa, ki ga lahko s pridom uporabljamo za nego dreves.
Poglejmo najprejestare nasade! Kdor je le količkaj čital o sadjarstvu, bo v svojem nasadu opazil celo vrsto napak. Mnogo teh napak se da pozimi odstraniti. Nič ne de, če je zunaj mraz. Mnogo del opravimo celo v snegu lahko in nam bo trud ter zmrzovanje obilno poplačano.
Stari nasadi so večinoma pregosti, veje dreves se med seboj križajo in ob-senčujejo. Zaradi tega hira cela vrsta dreves in imamo zaradi goščave le veliko škodo. Vsi nasadi, kjer vsakega drevesa ne obseva soince od vrha pa prav do spodnje veje, so pregosti. V takih nasadih — sadnih gozdovih — nam tudi trava ne uspeva, pač pa se bohotno razrašča ščavje. Samo radi sadnih goščav, ki zaradi pregoste sence ugonabljajo pri-
d*IU« pod dravjam,  j* toliko aJtoraj po
polnoma neutemeljenih predsodkov, čefi.
da drevje škoduje travi in poljskim kulturam. Kdor sadjari tako, kot gospodarimo z gozdnimi drevesi, ta ima seveda prav. Pri tem pa ne pomisli, da ni škoda le trave, ampak da tudi sadno drevje trpi in z njim vred rodovitnost, kakovost sadnega pridelka, zdravje in odpornost drevja in sadja. Koliko več bi lahko pridelali dobrega sadja, Če bi bilo celo odraslo drevo izpostavljeno solncu, in koliko več tudi dobre krme. Koristi bi bile pa pri redkejšem nasadu vsaj še tele, manj stroškov bi imeli z napravo sadovnjaka, ker bi bilo potrebno manj dreves, drevesnih Jam, kolov, gnoja. Koliko bi bilo manj dela! Koliko lažje bi se po sadovnjaku kretali s stroji in orodjem ter vozovi in koliko lažje bi oskrbovali drevje ter spravljali sadje!
Take goste nasade je tedaj treba čim prej spraviti v red. To delo bo pa seveda tudi težavno. Zlasti bomo v zadregi, če je drevje še kar dobro. Najprej odstranimo iz sadovnjaka vse staro drevje, ki se že suši. Če ima še kako dobro vejo, to prav nič ne de. Bolje je, da gre tako susičasto drevje iz sadovnjaka, kot pa da bi postalo skrivališče za bolezni in škodljivce in kvarilo ostalo drevje in travo ter oviralo naše gibanje po sadovnjaku. Tako drevje je najbolje izkopati, da tudi drevesni štori niso v kvar.
Kot drugo pride na vrsto mlajše drevje. Če to ni prestaro, ga lahko še uspešno presadimo. To delo lahko opravljamo tudi pozimi, samo da ne zmrzuje. Pod kap ali med dvoje blizu stoječih dreves nikakor ne spada mlado drevo, kajti razvijati bi se itak ne moglo; če pa bi se tudi razraščalo, bi potem zaprlo pot zraku in soincu in bi tako več škodovalo, kot pa koristilo. Zato je bolje tako drevo presaditi, kjer nam bo pač dalo mnogo več koristi.
Razume se, da v sadovnjake ne spada goadno drevje. Kolikokrat vidimo po nasadih hraste, češ da bo dalo drevo
lepo deblo, vidimo smreko, brest, pa tudi bezeg in razno prav nič vredno grmovje, zlasti na meji in ob poslopjih. Razumljivo je, da tako drevje dela goščo in senco, je v oviro m jemlje drevju in travi hrano.
Dober gospodar kaj takega v sadovnjaku pač ne bo trpel.
Tako odstranimo z vrta oslabelo drevje, mlado drevje, ki se še da uspešno presaditi, in razno druge navlako. Že s tem napravimo sadovnjak mnogo bolj svetel in zračen.
Tudi' preostalo drevje je treba teme-ljito pregledati. Če gre za redčenje, je treba pač še kako drevo odstraniti. Najhujše je nam tako delo, Če je vse drevje zdravo. V takem slučaju izbiramo drevje po treznem preudarku. Obdržimo vse res dobro drevje, dobro ne samo po svojem zdravju, dobrem razvoju, ampak tudi po rodovitnosti in vrednosti sadja. Čim manjšo gospodarsko vrednost ima drevo, tem prej se odločimo, da tako drevo izgine iz gošče. Pri tem gledamo tudi na sadna plemena, ne samo na sadne vrste, kajti povsod ni eno pleme in vrsta enako dabičkanosna.
Vsa ta dela te predpogoj za ureditev nasadov, če hočemo, da bodo rentabilni. Ob priliki pa bomo povedali še kaj o zastavljenem vprašanju.
Veselo in srečno
f£o*9 leto
želi vsem svojim ceni. gostom in odjemalcem
Peter Faletift
slaščičarna  pri „Klandru" Kranj, Rožna ulica
Prav arečno in zadovoljno novo leto 1935 želi vsem svojim cenjenim odjemalcem
Joško Špenko, Kranj 151
izdelovanje pletenin in nogavic.
Priporočam se za nadaljao naklonjenost 1
\/ali>nl>5l kongreganistinja, st V CIJ&IIIVCI sprejme v Tiskovno društvo v Kranja. Oglasi naj se v pisarni.
Samo Din 143*—
IÏIHLI OGLHSI
Za vsako besede v malih oglasih se plača 0 50 D. Najmanjši znesek je6 0.
Otomane, dlvane, modroce in vsa v stroko spadajoča de*a Vam nudi najceneje tT se priporoča Viktor Tonejc tapetnik, v h ši g. F. Ažmana.
V najem oddamo dve posamezni sobi s posebnim vhodom, hotel »Jelen«. Poizve se v Hranilnici in posojilnici v Kranju.
Kupim hranilne knjižice Mestna hranilnice v Kranju. Naslov v upravi lista.
Št. 995. Elegantna KROM 2apesina ura s finim piavim švicarskim Anker kolesjem, v kamnih tekoča
Din 143 —
Št. 996. Ista s svetlečim kazalnikom in kazalci Din 154'—
Št. 912. Žepna ura Anker Remontoir, pravi švicarski stroj, lepo ohišje, zelo dobra Din 3ff*—
Št 913. Ista z radium svetlobnim kazalnikom in kazalci      Din €6'—
Triletno pismeno jamstvo. Nikak riziko.
Zamenjava dovoljena, tudi se vrne denar.
Cenik zastonj In poStnlne prosto.
H. Suttner, Ljubljana 9
Lastna protokolirana tovarna ur v Švici.
Silvestrovanje na Stari pošti
Prosta zabava s plesom v dvorani in kavarni, dva or-kestra, Zaje in havvai jazz.
Bar, buffet. Vstopnine ni
Za obilen obisk se priporočata Franc in Francka Lieber.
zadružna gospodarska banka d. d. Sjubljana
podružnica v JCranJu
želi vsem svojim p. t. poslovnim prijateljem uspešno poslovno leto 1935 in se priporoča za vse bančne posle.
Pozor! Ženini in neveste! Pozor!
Preden se odločite za nakuo bale, pridite v našo trgovino in se prepričajte o najboljšem blagu in najnižjih cenah.
Naše reklamne cene so:
Klotaste odeje samo Din 99 —
Volneni koci samo Din 55*—
Cvilh za madrace samo Din 17'—
Platno za rjuhe, 150 cm široko samo Din 15 —
Platno za oblačila samo Din 8*—
Platno za brisače samo Din 7'—
Bela kontenina samo Din 550.
Obleke za ženine in neveste po tovarniških cenah.
Priporoča se najcenejša trgovina na Gorenjskem
manufakturna zaloga lastnik Srečko Vidmar
Logar & Kalan
Kranj
iSSm
Ali ste si že priskrbeli za slabo vreme dobro
obutev ? Najbolj močno izdelane gojzarje, smučarje, vs ikovrstne škornje in lovske čevlje, kakor tudi najftneje izdelane čevlje za ples izde-delujem po meri. Prihranili si boste v tej krizi denar in obvarovali si boste zdravje, ker boste nosili nej)rcmočljivo obutev. Prepričajte se o dobri kvaliteti in naročite si po meri izdelano obutev le pri
Andr. Černilcu, Kranj, Kokr. pr. 40
Sprejemajo se vsakovrstna popravila.
Cene konkurenčne. Postrežba točna in solidna.
Pri Jazbecu u Kranju
Nepremočljivi Hubertus plašči za deco, dame in gospode, po konkurenčnih cenah Velika zaloga KLOBUKOV Površniki in zimske suknje v veliki izbiri. Tren-chcoati v lepi izdelavi iz nepremočljivega volnenega blaga. Usnjati površniki, perilo itd. Obleke, delo domačih krojačev, ne tovarniško delo. Smučarske obleke. Priporoča se
ALBIN JAZBEC, RRANJ
ü 5F
Srečno novo leto
želi vsem poslov, prijateljem
Koliaš in sinova
barvarna in kemična čistilnica Kranj, Savsko predmestje
Srečno novo leto
želi vsem svojim odjemalcem
LIKOZAR JOŽEF
mesar v CERKLJAH pri Kranj u
Specialne gojzarje
ročnega izdelka in vse vrste čevljev za šport in smuk kakor tudi snežk in galoš dobite v trgovini
Fr. Strniša, Kranj
Sprejemajo se vsa v to stroko  spadajoča dela. Vsem odjem, želim srečno novo leto!
Ves svet je pod Vašo streho
s Philips radio aparatom
katerega Vam dobavlja na mesečne obroke
Typo 961 A po Din 115'-940 A „ „ IBS'— 856 A „    ,. 265
B.ŠINKOVEC KRANJ, Glav. trg
PHILIPS
RADIO
Največja radio industrija sveta.
Srečno in blagoslovljeno
novo leto
želijo vsem svojim cenj. odjemalcem
Goreij... nlekarske Zadruge
(Skupni obrat) v Naklem pri Kranju
Kupujte domače blagol
Velika izbira vseh vrst nepremočljivih čevljev za smuč, turistiko in šport po znižanih cenah. — Odproda se tudi večja množina čevljev od Din 58 do Din 98. Ne zamudite ugodne prilike I Obiščite nas — nakup brezobvezen!
Trgovina „Jadran" Kranj - OI. trg 115
Veselo in srečno novo leto želi vsem odjemalcem
v r v a r n a
Anton Šinkovec
Kranj
m.....i,,.......ti
!i¡j|í'!!!,l':ll!i?':!j
.....urv
Blagoslovljeno novo leto želi vsem naročnikom in odjemalcem
J. Knific
tovarna žime, Stražisče pri Kr.
..lllMllli.
II'1 'Hlillllillllllil1 lih
%L......'\Shf
Priporoča se manufakturna trgovina
p. K°k> - Krani
I
Priznano naileoša izbira
j r
skrajno solidne cene
Za uredništvo in izdajatelja odgovarja Kari Krzen v Kranju,
Tiska Tiskarna Tiskovnega drufitva v Kranju, predstavnik France Uhernikt '