Glasbena šola Izobraževalni program: Glasba Predmet: CIMBALE Učni načrt Ljubljana 2023 CIMBALE Učni načrt Izobraževalni program GLASBA, GLASBENA ŠOLA Učni načrt za predmet cimbale je pripravil Andrej Sobočan. Recenzenta: Matej Zavec in Slavko Šuklar Jezikovni pregled: Mira Turk Škraba Izdala: Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje, Zavod RS za šolstvo Za ministrstvo: dr. Darjo Felda Za zavod: dr. Vinko Logaj Objava na spletnem naslovu: https://www.gov.si/assets/ministrstva/MVI/Dokumenti/Glasbena- sola/Ucni-nacrti/UN_cimbale_GS.PDF Prva spletna izdaja Ljubljana 2023 Učni načrt za predmet cimbale v programu osnovnošolskega glasbenega izobraževanja je Strokovni svet Republike Slovenije za splošno izobraževanje določil na 226. seji dne 16. februarja 2023. Kataložni zapis o publikaciji (CIP) pripravili v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani COBISS.SI-ID 142928899 ISBN 978-961-03-0753-2 (Zavod RS za šolstvo, PDF) Kazalo vsebine 1 OPREDELITEV PREDMETA ............................................................................................................................. 2 2 SPLOŠNI CILJI PREDMETA ............................................................................................................................. 2 3 OPERATIVNI CILJI PREDMETA – DEJAVNOSTI ............................................................................................... 3 4 OPERATIVNI CILJI PREDMETA – VSEBINE ..................................................................................................... 4 5 STANDARDI ZNANJA ................................................................................................................................... 16 5.1 MINIMALNI STANDARDI ZNANJA ........................................................................................................ 17 6 DIDAKTIČNA PRIPOROČILA ......................................................................................................................... 19 7 IZVEDBENI STANDARDI IN NORMATIVI ...................................................................................................... 19 ZNANJA IZVAJALCEV ...................................................................................................................................... 20 1 1 OPREDELITEV PREDMETA Cimbale geografsko izvirajo iz Indije oz. Azije. Spadajo med glasbila s strunami in so trapezne oblike. Omenjene so že v Svetem pismu (Ps 150), v pesništvu pa jih France Prešeren omenja v Povodnem možu. Do konca 18. stoletja so bile manjše, ob straneh pripete s trakom; nosili so jih okrog vratu. Od 18. stoletja naprej se uporabljajo večje ali koncertne, ki jih sestavljajo štiri lesene noge in pedal. Sestavljene so iz dveh področnih nizov, in sicer iz violinskega in basovskega dela. Violinski del sestavljajo štiri strune za ton, ki so v sozvočju. Basovski del je iz treh strun, ovitih z bakreno žico, ki so prav tako v sozvočju. Na cimbale cimbalist udarja z dvema palicama, ki sta v zgornjem delu poviti z vato in sukancem. Igranje cimbal omogoča sodelovanje v komornih skupinah, lahko pa jih igramo tudi v solistični zasedbi. 2 SPLOŠNI CILJI PREDMETA Učenci:  razvijajo in pridobivajo izvajalske spretnosti in koordinacijo gibanja,  razvijajo doslednost pri delu in delovne navade,  se usposabljajo za samostojno izvajanje glasbenih del in igranje v komornih skupinah,  pridobivajo znanje, potrebno za izvajanje in zapisovanje glasbe,  se seznanjajo z različnimi možnostmi skupinskega muziciranja,  razvijajo pozitiven odnos do ljudske glasbe in kulturne dediščine ter spoznavajo glasbeno zapuščino iz ljudskega izročila,  razvijajo potrebe po glasbenem izražanju,  razvijajo občutek za vrednotenje glasbe,  razvijajo disciplino, koncentracijo, samokontrolo, vztrajnost, spomin, motoriko, psihofizično kondicijo in doslednost,  spoznavajo zakonitosti glasbenega izraza in glasbenih oblik ob pomoči tehnike,  se navajajo na individualno in skupinsko muziciranje,  razvijajo izvajalske sposobnosti za obvladovanje inštrumenta,  se usposabljajo za samostojno delo in nadaljnje glasbeno izobraževanje,  razvijajo ritmični, melodični in harmonski posluh,  razvijajo analitično zaznavanje notnega besedila in ga izvajajo na inštrumentu,  negujejo pravilno držo telesa pri igranju,  razvijajo igranje brez notnega besedila s posnemanjem in improvizacijo,  se usposabljajo za zaznavanje analitičnega notnega zapisa in vsakovrstnih tabulatur (igranje akordov s pomočjo številk in črk). 2 3 OPERATIVNI CILJI PREDMETA – DEJAVNOSTI NIŽJA STOPNJA VIŠJA STOPNJA Učenci: 1. in 2. razred 3. in 4. razred 5. in 6. razred Igrajo na  Spoznavajo cimbale in  Širijo obseg in  Širijo obseg in spretnost cimbale. njihove lastnosti, spretnost igranja igranja lestvic v  spoznavajo in obvladajo lestvic do štirih celotnem tonskem držo palic, oktav, obsegu inštrumenta,  repeticija zapestja in palic,  razumejo in igrajo  razvijejo koordinacijo  uvajajo se v igro lestvic in hitrejše notne rok in pedala, preprostih akordov v dveh vrednosti,  razvijejo tehniko igranja: oktavah,  igrajo durove in tremolo, predložki.  pridobijo občutek za molove lestvice z tempo, akordi in kadence,  razvijajo pravilno  uvajajo se v igranje s koordinacijo palic, pomočjo pedala,  razumejo in igrajo notne  uglašujejo cimbale vrednosti do osminke, ter ovijajo palice,  igrajo večglasje.  seznanijo se z vzdrževanjem cimbal. Solfedžirajo.  Zaigrano tudi zapojejo,  Pojejo intervale in  Pojejo skladbe, ki jih  preproste melodije lažje skladbe. igrajo. zaigrajo po posluhu. Oblikujejo zvok.  Razvijajo ton,  Spoznajo tehniko  Natančno nadzorujejo  uporabljajo osnovne pedalizacije, dolžino in kakovost kontraste (tiho, glasno).  širijo dinamični zvoka. razpon (p, mp, mf, f). Skupinsko  Igrajo skupaj z učiteljem  Igrajo različne  Igrajo različne skladbe v muzicirajo. ali sošolci. skladbe v manjših manjših zasedbah in ob zasedbah. spremljavi orkestra. Ustvarjajo glasbo  Poslušajo svoje posnetke,  Poslušajo svoje  Izdelajo notne zapise in uporabljajo  improvizirajo sami ali v posnetke, tudi s pomočjo učno skupini.  na različne načine računalnika, tehnologijo. zapisujejo svoje  improvizirajo in glasbene ideje in zapisujejo zaigrano. poskušajo komponirati. Spoznavajo,  Berejo note v violinskem  Presojajo in  Oblikujejo merila ocenjujejo in basovskem ključu, vrednotijo uspešnost vrednotenja glasbe s In vrednotijo  presojajo in vrednotijo svojega nastopa in primerjavo skladb, ki jih glasbo. uspešnost svojega nastopov drugih. igrajo z drugimi (nastopi nastopa. drugih učencev, koncerti, avdio- in videoposnetki). Dodatni pouk: Intenzivnejše razvijanje tehničnih in muzikalnih prvin do stopnje celovitega uresničevanja ciljev in brezhibnega obvladovanja vsebin, določenih za posamezni razred oziroma stopnjo izobraževanja. 3 4 OPERATIVNI CILJI PREDMETA – VSEBINE 1. razred TEHNIČNE IN MUZIKALNE PRVINE  Poudarek na ritmični natančnosti  Osnove dinamične diferenciacije (f, p)  Vaje za prepoznavanje posameznih sklopov strun s poudarkom na pravilni koordinaciji rok  Repeticija zapestja in palic  Razumevanje preprostih glasbenih oblik  Negovanje glasbenega spomina  Razvijanje muzikalnosti  Vaje za notno opismenjevanje v violinskem in basovskem ključu LESTVICE  C-, G-, F-durove lestvice enoglasno in v tercah v obsegu dveh oktav in pol  Osnovni durov trozvok z obrati ETUDE  Gerencsér Szeverényi: Cimbalomiskola  Tarjáni Tóth – Falka: Cimbalomiskola 1  Manfred Schuler: Hackbrett  G. Allaga: Válogatott tanulmányok ŠOLE – METODE  A. Sobočan: Šola za cimbale 1  Gerencsér Szeverényi: Cimbalomiskola  Tarjáni Tóth - Falka: Cimbalomiskola 1  Manfred Schuler: Hackbrett 1 SKLADBE  P. Károlyi: Négy cimbalomdarab  A. Sobočan: Zbirka priredb prekmurskih ljudskih skladb OPOMBE  Poleg že navedenih šol – metod, etud, skladb ipd. lahko uporabljamo tudi drugo ustrezn literaturo. 4 IZPITNE VSEBINE  Durova lestvica in razloženi akordi  Dve skladbi različnega značaja  Celotni program izvajamo na pamet. 5 2. razred TEHNIČNE IN MUZIKALNE PRVINE  Poudarek na ritmični natančnosti  Osnove dinamične diferenciacije (f,mf, p)  Vaje za prepoznavanje posameznih sklopov strun s poudarkom na pravilni koordinaciji rok  Repeticija zapestja in palic  Razumevanje preprostih glasbenih oblik  Negovanje glasbenega spomina  Razvijanje muzikalnosti  Vaje za notno opismenjevanje v violinskem in basovskem ključu  Utrjevanje in praktična raba znanja elementov glasbene teorije  Razvijanje notranjih slušnih zaznav, slušnega nadzora, doživljanja in podajanja  Igranje pesmic po posluhu LESTVICE  Durove lestvice enoglasno in v tercah čez dve oktavi ETUDE  Gerencsér Szeverényi: Cimbalomiskola  Tarjáni Tóth - Falka: Cimbalomiskola 1  Manfred Schuler: Hackbrett 1  G. Allaga: Válogatott tanulmányok ŠOLE – METODE  A. Sobočan: Šola za cimbale 1  Gerencsér Szeverényi: Cimbalomiskola  Tarjáni Tóth - Falka: Cimbalomiskola 1  Manfred Schuler: Hackbrett 1 SKLADBE  P. Károlyi: Négy cimbalomdarab  A. Sobočan: Zbirka priredb prekmurskih ljudskih skladb 6 OPOMBE  Poleg že navedenih šol – metod, etud, skladb ipd. lahko uporabljamo tudi drugo ustrezno literaturo. IZPITNE VSEBINE  Durova lestvica in razloženi akordi  Ena etuda  Dve skladbi različnega značaja  Skladbe izvajamo na pamet. 7 3. razred TEHNIČNE IN MUZIKALNE PRVINE  Razvijanje slušnih predstav  Razvijanje sinhronizacije rok  Razvijanje tehnike dušenja strun  Nadaljnje razvijanje in utrjevanje tehnike igranja iz prejšnjih razredov  Vaje za notno opismenjevanje v violinskem in basovskem ključu  Triola  Dinamika  Agogika  Ritardando LESTVICE  Durove lestvice z akordi v obsegu štirih oktav  a-, d- in e-molove lestvice z akordi v obsegu štirih oktav ETUDE  Gerencsér Szeverényi: Cimbalomiskola  Tarjáni Tóth – Falka: Cimbalomiskola 1  Manfred Schuler: Hackbrett 1  G. Allaga: Válogatott tanulmányok ŠOLE – METODE  A. Sobočan: Šola za cimbale 2  Gerencsér Szeverényi: Cimbalomiskola  Tarjáni Tóth - Falka: Cimbalomiskola 1  Manfred Schuler: Hackbrett 1 SKLADBE  L. Dubrovay: Interferences két elhangolt cimbalomra  L. Dubrovay: Mágikus négyzet hegedűre és cimbalomra 8 OPOMBE  Poleg že navedenih šol – metod, etud, skladb ipd. lahko uporabljamo tudi drugo ustrezno literaturo. IZPITNE VSEBINE  Durova lestvica s trozvokom  Molova lestvica s trozvokom  Ena etuda  Tri skladbe iz različnih obdobij, obvezno ena slovenska  Najmanj dve skladbi izvajamo na pamet. 9 4. razred TEHNIČNE IN MUZIKALNE PRVINE  Dinamika  Ritardando in accelerando  Hitrejši tempo  Razvijanje muzikalnosti  Razvijanje slušnih predstav, slušne kontrole doživljanja  Razvijanje tehnike dušenja strun  Uvajanje igranja s tremolo  Tehnika igranja s pedalom  Teoretično snov utrjujemo in širimo v skladu z notno sliko. LESTVICE  Vse durove in molove lestvice z razloženimi akordi ETUDE  Gerencsér Szeverényi: Cimbalomiskola  Tarjáni Tóth - Falka: Cimbalomiskola 2  Manfred Schuler: Hackbrett 2  G. Allaga: Válogatott tanulmányok ŠOLE – METODE  A. Sobočan: Šola za cimbale 2  Gerencsér Szeverényi: Cimbalomiskola  Tarjáni Tóth - Falka: Cimbalomiskola 2  Manfred Schuler: Hackbrett 2 SKLADBE  L. Dubrovay: Interferences két elhangolt cimbalomra  L. Dubrovay: Mágikus négyzet hegedűre és cimbalomra 10 OPOMBE  Poleg že navedenih šol – metod, etud, skladb ipd. lahko uporabljamo tudi drugo ustrezno literaturo. IZPITNE VSEBINE  Durova lestvica z akordi  Molova lestvica z akordi  Ena etuda  Tri skladbe različnega karakterja, vsaj eno skladbo izvajamo na pamet. NAPREDOVANJE Učenec mora na izpitu pokazati dobro obvladovanje vseh tehničnih in muzikalnih prvin igre ter pridobiti pozitivno mnenje izpitne komisije. 11 5. razred TEHNIČNE IN MUZIKALNE PRVINE  Tempo igranja se stopnjuje,  Oblikovanje tremola na daljših notah  Aktivna uporaba pedala  Vaje za uglasitev cimbal  Teoretično snov utrjujemo in širimo v skladu z notno sliko. LESTVICE  Igranje durovih lestvic s trozvoki in dominantnimi septakordi  Igranje molovih lestvic s trozvoki ETUDE  Gerencsér Szeverényi: Cimbalomiskola  Tarjáni Tóth - Falka: Cimbalomiskola 2  Manfred Schuler: Hackbrett 2 ŠOLE – METODE  A. Sobočan: Šola za cimbale 3  Gerencsér Szeverényi: Cimbalomiskola  Tarjáni Tóth - Falka: Cimbalomiskola 2  Manfred Schuler: Hackbrett 2 SKLADBE  Priredbe skladb različnih obdobij klasične glasbe  Priredbe skladb različnih glasbenih zvrsti  Ljudska glasba OPOMBE  Poleg že navedenih šol – metod, etud, skladb ipd. lahko uporabljamo tudi drugo ustrezno literaturo. 12 IZPITNE VSEBINE  Durova lestvica z akordi  Molova lestvica z akordi  Dominantni septakord  Etuda iz preigranih vsebin  Tri skladbe različnega karakterja – obvezno ena slovenska, vsaj eno skladbo izvajamo na pamet. 13 6. razred TEHNIČNE IN MUZIKALNE PRVINE  Menjava taktovskih načinov  Oblikovna analiza izvajanih skladb  Tempo igranja se stopnjuje  Oblikovanje tremola  Okraski  Uglaševanje cimbal  Teoretično snov utrjujemo in širimo v skladu z notno sliko. LESTVICE  Durove lestvice s pripadajočim akordom in dominantnim septakordom  Molove lestvice s pripadajočim akordom in zmanjšanim septakordom  Kromatična lestvica ETUDE  Gerencsér Szeverényi: Cimbalomiskola  Tarjáni Tóth - Falka: Cimbalomiskola 2  Manfred Schuler: Hackbrett 2 ŠOLE – METODE  A. Sobočan: Šola za cimbale 3  Gerencsér Szeverényi: Cimbalomiskola  Tarjáni Tóth - Falka: Cimbalomiskola 2  Manfred Schuler: Hackbrett 2 SKLADBE  Priredbe skladb različnih obdobij klasične glasbe  Priredbe skladb različnih glasbenih zvrsti  Priredbe zahtevnejše ljudske glasbe 14 OPOMBE  Poleg že navedenih šol – metod, etud, skladb ipd. lahko uporabljamo tudi drugo ustrezno literaturo. IZPITNE VSEBINE  Durova lestvica z akordi in dominantnim septakordom  Molova lestvica z akordi in zmanjšanim septakordom  Kromatična lestvica  Etuda iz preigranih vsebin  Dve skladbi različnega značaja  Skladba ob spremljavi komorne skupine ali orkestra 15 5 STANDARDI ZNANJA Nižja stopnja V prvem in drugem razredu je težavnostna stopnja izbrane literature omejena na krajše skladbice in etude, ki pa jih mora učenec izvesti prepričljivo. Pri izvedbi mora pokazati poznavanje osnovnih teoretičnih znanj, kot je orientacija v notnem besedilu te težavnosti (toni, notne vrednosti do šestnajstinke, osnovni taktovski načini, durove lestvice do treh predznakov, ključi idr.), ter orientacijo na inštrumentu. Že na tej stopnji je pomembna ustrezna interpretacija skladbic, ki se zaenkrat omejuje le na pesemsko obliko. Dinamika, agogika in artikulacija morajo biti jasno opredeljene in smotrno uporabljene. Tempo je počasen, vendar prilagojen značaju skladbe. Tonski obseg v tem obdobju zajema tone v mali in enkrat črtani oktavi. Koordinacijo rok razvijamo ob enoglasnem in dvoglasnem igranju. V tretjem in četrtem razredu se težavnost literature povečuje v tehničnem smislu, učenec uporablja celoten obseg inštrumenta (C – a3) in igra daljše skladbe. Vse opredeljene vsebine iz prvega in drugega razreda nadgrajujemo. Učenec mora pri igranju dokazovati poznavanje in sposobnost fraziranja, kakor tudi že osnovnih stilnih posebnosti posamezne skladbe. Poznavanje teoretičnih znanj se v tem obdobju razširi na igranje vseh durovih in molovih lestvic do treh predznakov s pripadajočimi trozvoki. Koordinacija rok se v tem obdobju razširi na igranje arpeggia. Učenec poleg ljudske glasbe v tem obdobju spozna tudi lažje skladbe zabavnega značaja in izbrano literaturo iz sveta klasične glasbe. Učenec v tem obdobju samostojno uglasi inštrument. Višja stopnja Na tej stopnji se učenec sreča z zahtevnejšo literaturo, pri kateri tehnično brezhibno obvladuje vsebino predpisane literature višje težavnostne stopnje. S področja teoretičnih vsebin se nabor znanj razširi na poznavanje vseh molovih lestvic s pripadajočimi trozvoki, dominantnim in zmanjšanim septakordom. Poleg uglaševanja inštrumenta se učenec v tem obdobju seznani z ovijanjem palic. V tem obdobju se učenec sreča z imitacijo posnetih vsebin in igranjem spremljave solistov; primerno skladbo izvede ob spremljavi orkestra ali skupine. 16 5.1 MINIMALNI STANDARDI ZNANJA Minimalni standardi znanja opredeljujejo dosežke učenca, ki jih izkazuje za oceno zadostno (2). Vključujejo obseg in kakovost znanj, spretnosti in veščin, ki jih v skladu z operativnimi cilji (dejavnosti in vsebine) v učnem načrtu predmeta cimbale učenec razvija med šolskim letom in izkaže ob koncu šolskega leta ter so nujno predznanje za nadaljnje učenje v naslednjem razredu. 1. razred Učenec še zadovoljivo: ‒ pozna osnove tehnike in obvlada pravilno držo palic za cimbale; ‒ izvaja repeticijo zapestja; ‒ igra durovo lestvico do enega predznaka s trozvokom; ‒ igra lažje kratke etude in lažje kratke skladbe iz ljudske glasbene dediščine iz literature, navedene v operativnih ciljih predmeta, ali druge ustrezne literature po izboru učitelja. 2. razred Učenec še zadovoljivo: ‒ igra durove lestvice do treh predznakov s pripadajočimi trozvoki; ‒ igra lažje kratke etude in skladbice iz literature, navedene v operativnih ciljih predmeta, ali druge ustrezne literature po izboru učitelja. 3. razred Učenec še zadovoljivo: ‒ igra durove lestvice do štirih predznakov s pripadajočimi trozvoki; ‒ igra lažje kratke etude in skladbe iz literature, navedene v operativnih ciljih predmeta cimbale, ali druge ustrezne literature po izboru učitelja; ‒ izvaja tehniko pedalizacije na cimbalah. 4. razred Učenec še zadovoljivo: ‒ igra vse durove lestvice s pripadajočimi trozvoki in molove lestvice do dveh predznakov s pripadajočimi trozvoki; ‒ igra lažje etude in skladbe iz literature, navedene v operativnih ciljih predmeta, ali druge ustrezne literature po izboru učitelja; ‒ ustvari lastno krajšo skladbo; ‒ igra spremljavo ob posnetku v 2/4, 3/4 in 4/4 taktu. 5. razred Učenec še zadovoljivo: ‒ poleg vseh durovih igra tudi vse molove lestvice s pripadajočimi trozvoki; ‒ igra daljše etude in večdelne skladbe iz literature, navedene v operativnih ciljih predmeta, ali druge ustrezne literature po izboru učitelja; ‒ pozna in pri igranju upošteva osnovne artikulacijske in agogične oznake; 17 ‒ izvaja tremolo; ‒ pozna osnove zgodovine inštrumenta, njegovo uporabo in vlogo v ljudskih tradicijah in lokalnih okoljih v slovenskem prostoru (s poudarkom na lastni lokalni tradiciji); ‒ pri samostojnem igranju prepozna in zmore izbrati primerno literaturo v skladu z izvajalsko-tehničnimi in akustičnimi zmožnostmi inštrumenta; ‒ igra spremljavo lažjih skladbic v komornih zasedbah. 6. razred Učenec še zadovoljivo: ‒ igra vse durove in molove lestvice s pripadajočimi trozvoki, dominantnimi in zmanjšanimi septakordi; ‒ igra daljše etude in večdelne skladbe iz literature, navedene v operativnih ciljih predmeta, ali druge ustrezne literature po izboru učitelja; ‒ transponira krajše skladbe z namenom sodelovanja v komornih skupinah; ‒ igra v komornih skupinah ali kot solist ob spremljavi orkestra. 18 6 DIDAKTIČNA PRIPOROČILA Osnovna naloga, ki jo morajo učitelji izpolniti, je razvijanje glasbenega čuta pri učencih in ustvarjanje potrebe po muziciranju. Tako dosežena glasbena znanja morajo postati pomemben del splošne kulture vsakega učenca. Zaradi individualnega pristopa k učencu in upoštevanja njegovih fizičnih, psihičnih ter glasbenih dispozicij naj učni načrt za pedagoga ne pomeni toge obveznosti, ampak naj s sistematično razvrščenim gradivom nakaže posamezne težavnostne stopnje, ki učitelju služijo za orientacijo in pomoč pri razvoju mladega glasbenika. Učni načrt dovoljuje veliko svobode pri izboru literature, kot tudi pri vodenju samega učnega procesa, ta pa ne sme ogroziti kvalitete znanja učencev. Predlagane skladbe niso predpisane letne vsebine, saj število ali težavnost skladb ne zagotavljata vnaprej kvalitetnega razvoja. Za to je izključno odgovoren učitelj, ki naj se zaveda, da je nadaljevanje študija cimbal v tujini mogoč le na standardni uglasitvi. Pri pouku približno tretjino učnega časa porabimo za tehniko, drugo tretjino za etude in tretjo za druge skladbe – literaturo. Posebno na nižji stopnji je treba veliko pozornosti nameniti pravilni drži in kontroli palic, razvoju tehničnih prvin ter otrokovim slušnim zaznavam. Na višji stopnji več časa posvetimo izdelavi skladb in s tem povezanega glasbenega izraza, pri čemer upoštevamo učenčevo individualno sposobnost. Pomembni so tudi nastopi. Učenci morajo nastopati ves čas izobraževanja – individualno ali skupinsko. Uspešno nastopanje upoštevamo pri oceni. 7 IZVEDBENI STANDARDI IN NORMATIVI Materialni pogoji Ustrezno velika, akustično in zvočno izolirana učilnica, standardna oprema za individualni pouk, notno stojalo, metronom. Pogoji za vpis Primerna starost in glasbene ter fizične dispozicije za igranje cimbal, ki jih kandidat dokaže na sprejemnem preizkusu. Preverjanje in ocenjevanje Znanje preverjamo in ocenjujemo pri pouku, na internih in javnih nastopih ter ob koncu šolskega leta pri izpitih. Oceno oblikujemo v skladu s Pravilnikom o preverjanju in ocenjevanju znanja in napredovanju učencev v glasbenih šolah. 19 ZNANJA IZVAJALCEV  Visokošolsko izobraževanje cimbal Cimbale Učitelj  Visokošolsko ali srednješolsko izobraževanje glasbe po določilih 93. člena ZOFVI 20