Vestnik za učiteijiščnike. DARILO ZA UČITELJSKI NARAŠČAJ. Šmarsko učiteljstvo in drugi šmarski mladinoljubi so darovalj za knjižnico Udruženja marib. učiteljskesia naraščaia 300 K. istotako tudi 4 mariborčani 80 K. Vsem darovalcem se Udruženje prisrčno zahval.juje. VABILO NA DEŽELO! Ja, še celo odraslim ljudem, ki so tnenda mislili, da imajo zobe v požiralniku in ne v ustih, sem moral grižljaje iz Krla v želodec »basati«, da sem jih rešil smrti pred zadušenjem. Večkrat se je že pripetilo, da sem pozimi moral fižol ruvati. Mali otroci, ki pomaeajo materam fižol zbirati, istega večkrat vsade kar v nos, kjer ob obili vlagi prehitro skali. Prineso ga v šolo, češ da ga boli nosek. Pomagati mu treba in ga rešiti bolečin, ker zdravnika ni blizu. Mož, ki mu hoče hiša vsled starosti »vkuD zlesti«, je primoran novo pozidati. Slišal je nekje. da sc lahko reši za 6 let hišno-razrednesra davka; samo vedel ni, kako? Vprašamo, če res ni treba plačati »pečnc štibre«, ako zida novo hišo. Razložil ontn mu to olajšavo, in mu pojasnil, da mora potom občine vložiti načrt stavbe. »Pa bi mogoče tudi vi znali to narediti,« se je oglasil mož in moledoval je toliko časa, da sem mu obljubil »to kunšt«. poizkusiti. Ker je hiša na papirju dobro zrastla. mi je to prineslo slavo in zidal sem na Papirju še več hiš, ljudje pa so bili rešeni »Dečne štibre«. »Tam. veste, ko ste nekoč pri tisti stari groblji zajca ustrelili, sem hotel vzeti nekaj kamna, da z njim posujem kolovoz. Sosed pa mi tega ne pusti, ker trcii, da leži groblje na njeKovem. Meni Srozi s tožbo pa vendar mislim, da groblia leži na mojem, gotovo pa ne vem. Mogoče vi poznate na »lonkarto«, pa bi šli z menoj, če bi vas mogel naprositi.« Ustrežem in grem. Mapa ni hotela ^okazati nobenemu pravice. groblja je Iežala na parcelah obeh posestnikov. A: *Viš, da po lonkarti ni Tvnia!« B: »Kamna na ne boš jemal, bom pa komisjon vzdja:nil.« Nato jaz A-ju: »Kateri kolovoz pa ste mislili posuti?« A: »Tale, saj sami viditc, kako je razdranan.« B. vmes: »Pa s tem kameiijem ga ne boš posipal.« Jaz: »Kdo na rabi ta kolovoz?« Oba: »Oba midva.« Jaz nato B-ju: »K*eliko časa pa že leži tu groblja?« B: »Ne vem, še za mojega ranjkera očeta je bila tu.« Jaz: »Čudno se mi zdi, da se upirate sosedovlnameri. Ce vas tišči par sto kron, vzdi- gnitc komisijo: dosegli po mojem mne- nju ne boste ničesar. ker komisija se bo inorala tudi ravnati po mapi. Sosed bo uostal vaš sovražnik, groblja bo pa brž- čas še nadalje tu ležala. Ali bi ne bilo bnlje, da oba zvozita vse kamenje v ko- lovoz, ker je res ^otreben posipanja. Na cluii pn^tora postavita mejnik, pra- zen in očiščen prostor pa prekoplieta in obsejeta. S tem bodeta imela kar več-kratni dobiček. Ostala si bodeta prijate-Ua, stroškov ne ba imel nihče, kolovoz bo zboljšan in slednjič si še oba prido- bita nekaj zemlje za obdelovanje. B: >JSaJ pa bo.« In bilo je tako. Jaz pa sem šo večkrat »ijjral geometra pri gmanj- skem komisiionu«. (Dalje prihodnjič.)