Izhaja vsako sredo. C e n e J Letno Din 32.—, polletno Dio 16.—, četrt» letno Din 9.—, inozemstvo Din 64,—, — Poštno-čckovni račun 10.603. LIST LJUDSTVU V POUK IN ZABAVO Uredništvo in upravništvo: Maribor, Koroška cesfa 5 Tcleion intcrurban 113. Cena inseratomi cela stran Din 2000.—, pol strani Din 1000.—, četrt strani Din 500.-, '/s strani Din 250-, Vi« str. Din 125-, Mali oglasi vsaka beseda Din 1.20. Vprašanje organizacije občin in njihove uprave je velevažno ter med vsemi upravnimi vprašanji najgloblje sega v življenje ljudstva, pred vsem pa kmetskega ljudstva. V tem je tudi razlog, da se to vprašanje še ni končno-veljavno rešilo za celo državo vkljub vsem vestem, ki se v gotovih presledkih razširjajo po časnikih o tem, kakor da bi rešitev občinskega vprašanja že bila gotova. Klaj hoče vlada in banovinska uprava? Da vlada resno misli na rešitev tega vprašanja, dokazuje sklep ministrskega sveta z dne 11. decembra 1930, ki se glasi: »G. minister notranjih zadev naj Szvrši pregrupacijo (novo- razvrstitev) občin, kjer se izkaže za to potreba in kjer prebivalstvo samo izrazi to željo.« Banska uprava v Ljubljani je k temu sklepu izdala to-le pojasnilo: »Velike gospodarske in prosvetne naloge naših občin zahtevajo iz finančno-političnih razlogov, da se male in najmanjše občine združijo v gospodarsko zaokrožene celote, ki bodo kos svoji nalogi. Pa tudi pri večjih občinah bo marsikje do bro popraviti .meje, ki so postale nepraktične ali sploh ne odgovarjajo več novejšim rezultatom posameznih kraljev in izpremenjeni ekonomski gravitaciji (gospodarski težnosti). Zato se !bo banska uprava v znatni meri poslu-ižila sklepa o pregrupaciji občin in že Kardinal Maifi, nadškoi v Pizi, je umrl V noči na 17. marca v starosti 72 let. sedaj apelira na vse merodajne faktorje, da opuste lokalna (krajevna) in par-tikularistična (posamična) stremljenja in da svoje ozke interese podrede važnejšim interesom širše skupnosti.« Iz navedenih besed se vidi, da ima banska uprava namero združiti male in najmanjše občine v gospodarsko zaokrožene celote, kakor to zahtevajo velike gospodarske in prosvetne naloge naših občin. V to svrho se bo »v izdatni meri« poslužila sklepa ministrskega sveta o združitvi občin ter poziva vse merodajne činitelje, da opustijo svoja krajevna in posamična stremljenja in podredijo svoje ozke interese važnejšim interesom skupnosti. Merodajni či-nitelji, kateri so to? Hvaležni bi bili banski upravi, ako bi jasnejše in podrobnejše povedala, katere činitelje o-na smatra v tem velevažnem vprašanju kot »merodajne«. »Domovina« in »Jutro«. Mi smo svoje stališče v tem vprašanju že opetovano opredelili. Poučili smo tudi svoje čitatelje o stališču »Domovine«, ki je n. pr. 23. oktobra 1930 zapisala: »Pričakujemo, da se državna oblastva ne bodo ozirala na nestvarne ugovore. Z ustvaritvijo velikih občin se bo zboljšal tudi ves stik ljudstva z oblasti in bo lažje doseči napredek dežele.« »Jutro«, nekdaj glasilo bivše samostojno demokratske stranke, je že leta 1929 napovedalo spojitev rnalih občin v večje občinske edinice, odnos-no zaokrožitev občinskih ozemelj. Kar se pa tiče malih mestnih in trških občin, je »Jutro« izjavilo, da bi združitev teh občin s sosednimi kmetskimi občinami bila »utopitev v okolicah« in torej »največja pogreška«. V svoji številki z dne 14. marca 1931 »Jutro« zopet razpravlja o vprašanju združitve občin ter je objavilo članek, v katerem skuša s stvarnimi razlogi dokazati, da se male trške in mestne občine ne smejo združiti z okoliškimi kmetskimi. Članek se tako-le zaključuje: »Interesi mest, trgov in zdraviliških občin so po pretežni meri različni od interesov kmetskih občin, često celo naravnost nasprotni. Iz tega pač izhaja, da splošna združitev teh občin z njihovo kmetsko okolico ne bi bila u-mestna in da bi mogla zelo škodovati razvoju in napredku naših podeželskih mest, trgov in zdravilišč. Te občine veljajo za nekaka vplivna gospodarska in kulturna žarišča našega podeželja. Kulturni nivo naše banovine je pripisovati v veliki meri niihovemu blagodejnemu vplivu na svojo okolico.« Naše stališče. K tem besedam kratke pripombe. Da bi si bili interesi malih mest in trgov ter kmetskih okoliških občin »naravnost nasprotni«, ne odgovarja dejstvu. Saj vendar ta mesta in trgi živijo od okoliškega kmetskega in delavskega ljudstva, brez kojega bi morali propasti. Kjer pa je odvisnost, tam tudi mora biti vzajemnost. Istotako ne odgovarja stvarnim dejstvom trditev, da so te občine bila nekaka kulturna žarišča našega podeželja ter da je kulturno višino naše banovine pripisovati njihovemu blagodejnemu vplivu na okolico. Kdor pozna zgodovino političnega, kulturnega in gospodarskega življenja štajerskih Slovencev, ta tudi dobro ve, da je vlada in uprava prejšnje države te občine izločila iz kmetskega okolja radi tega, da bi ustvarila oporišča nemškega nacionalizma in nemškuta-rije v slovenski zemlji. Mala mesta in trgi niso bili za naše podeželje nikakš-na kulturna žarišča, marveč v veliki večini gnezdišča nemškutarstva, niso bili za nas gospodarska zaslomba, — marveč vir in opora gospodarske ter politične sužnosti našega ljudstva. Svojo kulturno višino si je ustvarilo naše ljudstvo samo s svojimi prosvetnimi in gospodarskimi organizacijami. Samostojne male mestne in trške občine so še trdnjavice, ki v njih vzdržuje Abd el Krim, vodja ustaje v Maroku proti Francozom in Špancem, katerega so pregnali Francozi pred i leti na Re-unicn otok, prosi Francijo, naj mu dovoli povrat v domovino. maloštevilno nemškutarstvo svoj politični in gospodarski vpliv. Kar se pa dostaje združitve občin, je treba poudariti načelo enakopravnosti. Enako merilo za vse: za kmete in tržane-me-ščane. Če je pregrupacija občin zares potrebna, naj ona zadene ne le kmet-ske, marveč tudi malomestne in trške občine. Zakaj za vse: za kmete ter me-ščane-tržane, velja opomin banske u-prave, da opustijo svoja krajevna ter posamična stremljenja in da svoje ozke interese podredijo interesom širše skupnosti. DRŽAV <1 BRUSIH DRŽAVAH. Gospodarska posvetovanja srednjeevropskih držav na Dunaju, Dne 18. t. m. je bila otvorjena na Dunaju v trg. zbornici še$ta gospodarska konferenca srednjeevropskih držav. Zbralo se je 190 odposlancev iz: Nemčije, Čehoslo-vaške, Poljske, Madžarske, Jugoslavije, Rumunije in Bolgarije. Gre tokrat za carinsko vprašanje. Posvetovanja glede carinskega premirja propadla. Na pobudo Društva narodov se je vršila v Ženevi konferen ca za carinsko premirje. Pogodba o carinskem premirju je bila sklenjena lani, a' je bila potrjena od parlamenta le od 23 zastopanih držav v 12 državah. Zadnje dni so se vršila v Ženevi tretja posvetovanja za carinsko premirje, ki so se pa popolnoma izjalovila in s tem odpade veljavnost potrditve pogodbe 12 držav, ki so jo že polnomočno bile odobrile. Načelo gospodarskega sodelovanja evropskih držav je s tem neuspehom silno prizadeto. Zveza med Avstrijo in Nemčijo. Za bivanja nemškega zunanjega ministra na Dunaju je bila sklenjena predpogod ba, ki meri na gospodarsko združitev Avstrije in Nemčije. Pogodba predvideva, da se bodo nemške in avstrijske carine in tudi trgovinske pogodbe med obema državama spravile v sklad v najširši meri, odpravila se bo tudi izvozna carina na blagovni promet med Avstrijo in Nemčijo. Upeljana bode vmesna carina kot varstvo za proizva-jajočo industrijo obeh držav za prehodni čas. Carinske uprave obeh držav ostanejo samostojne, carinski dohodki se pa bodo po preteku proračunskega leta razdelili med obe državi po številu prebivalstva. Cilj avstro-nemške pogodbe je: napraviti neškodljive carinske meje, s katerimi so raztrgale mirovne pogodbe Evropo. Gospodarska kriza v Italiji je že tako na višku, da je prišlo v južni Italiji do uporov. Kmetje se puntajo zaradi davčne preobremenitve. Italijanski zunanji minister Grandi se mudi v Parizu, kjer zboruje priprav ljalna komisija za evropske združene države ali za takozvano evropsko u-ni j o. Avstrijski minister za kmetijstvo Ti-Itolec Thaler, o katerem smo že poro- Dne 12. aprila 1931 (na belo nedeljo) popoldne ob 4. uri to v cerkvi v Dravogradu izvajalo Slovensko pevsko društvo »Maribor« veliko glasbeno delo: »Marijino Vnebovzetje«. jbor »Maribora« in pomnoženi vojaški orkester. Solisti: ga. Lovšetova, g. Živko, g. Ne-ralič. Dirigira: Janez Ev. Gašparič. Vstopnina: sedeži 15 in 20 Din, stojišča 5 Din. Besedilo s slikami 4 Din. Predprodaja vstopnic: Trafika Primuš Jurij v Dravogradu. čali, da bo odstopil, je res podal ostavko in je njegov naslednik predsednik upravne komisije avstrijskih železnic ravnatelj dr. Dollfuss. Nova sovjetska vlada. Za predsednika zveze sveta narodnih komisarjev je bil ponovno izvoljen Molotov, za podpredsednika Kujbišev in Rudžutak, za komisarja za zunanje zadeve Litvinov, za vojsko Vorošilov in za finance Grin-ski. Čudno obnašanje Nemcev. Nemci — prosjačijo za večje zunanje posojilo po celem svetu, istočasno pa ponujajo izdatno denarno pomoč ruskim sovje-tom. V Indiji so se rršili uspešni razgovori za sporazum med voditeljem indijskih nacijonalistov Ghandijem ter voditeljem mohamedancev Sankat Alijem. hžniiJi^T ►FHIL KATOLIŠKEM Molitve za preganjane in zatirane Slovence in Hrvate na Primorskem, kakor so jih odredili jugoslovanski ško fje za Jožefovo, so se vršile po vsej naši državi ob ogromni udeležbi vseh slojev čisto mirno. Na spodbudo društva tirolskih Nemcev, kateri preživljajo pod Italijo iste žalostne in brezpravne razmere, kakor goriški Slovenci, se je vršila tudi na Dunaju služba božja po okrožnici jugoslovanskih škofov. Katoliški železničarji na Angleškem. Po vzoru francoske katoliške železni-čarske zveze se je v Londonu ustanovila zveza katoliških železničarjev. Pobudo so dali nameščenci londonske podzemeljske železnice, ki so potem svojo organizacijo raztegnili na nameščence drugih električnih podjetij in na vse nameščence železnic. Izpočetka se je organizacija morala boriti z velikimi težavami, ki pa niso bile prihranjene tudi drugim katoliškim organizacijam, kakor zvezi policistov in nameščencev avtobusne zveze. Katoliški železničarji Anglije upajo, da bo njihova zveza dobro uspela, kakor prav dobro napreduje njihova vzornica: francoska katoliška železničarska zve< za. Ta stoji pod varstvom sv. Rafaela ter ima prav veliko članov. Če se opravlja v staroslavni -eerkve Matere božje — največji cerkvi v Parizu — sv. maša za organizacijo, se je vsakikrat udeleži okoli 5000 železničarjev. Za dobre časnike! SeveroameriškI škof Boyle je izdal v Washingtonu o-klic na javnost. V tem oklicu poudarja važnost časnikov, blagodejen vpliv dobrih listov in nadvse škodljiv vpliv sla bih časnikov. Med drugim pravi: »Naše ljudstvo ne bo skoz in skoz katoliško, dokler bode na njegovo mišljenje vplivalo nekatoliško časopisje s svojimi poročili in članki. Sedanji čas je poln nevarnosti za srce, duha in duše ljudi! Duh katoličanov je od doma zdrav, toda zavarovati ga je treba proti potresljajem .Zato potrebuje podpore in blagodejnega vpliva katoliške res nice zoper senzacionalna poročila ter mišljenja, ki izvirajo iz poganskega življenjskega mišljenja sedanjega časa.« Besede ameriškega škofa so jasne in krepke. Veljajo za vse katoličane, kjerkoli prebivajo. Paganski življenjski duh sili potom nekrščanskega časopisja vsepovsodi v vrste katoliškega ljudstva. Zavarujmo družine in osobi-to mladino pred strupenim vplivom slabega časopisja. Podpirajmo samo dobro! Kino in mladina. Kako kvarnega u-pliva je slabi kino na mladino, dokazujejo tista mlada človeška bitja, ki so postala njegove žrtve. Dnevno se množi število teh nesrečnih žrtev. Danes hočemo navesti dva slučaja. Eden se je zgodil v Murski Soboti. Gre za kletnega šolarja. Dečko je šel v bolnišnico, da obišče svojega bolnega tovariša. Pri tej priliki ga prosi nek bolnik, naj mu gre kupit steklenico slatinske vode, za kar mu da 10 Din. Dečko odide, pa ne pride več nazaj, kajpada tudi slatine ni, niti 10 D. Zadevo javijo očetu, ki svojega fantka ostro prime. Ta nekaj časa taji, potem prizna in obenem izjavi, da bo po šoli zanesel v bolnišnico, kar se od njega zahteva. Deček gre proti šoli. Ko šolski pouk mine, dečka ni nazaj. Očetu na njegovo vprašanje sporočijo, da fantka sploh ni bilo v šoli. Fantek se ni vrnil ves teden. Starši so bili zanj v velikih skrbeh. Čez teden dni pa se zopet pojavi. Kje je bil? Izpovedal je, da se je potikal po Apaški kotlini (blizu Radgone), kjer je beračil. Da bi imel več uspeha, je vzel s seboj napol bebastega dečka, katerega je izdajal za slepega ter ga vodil od hiše do hiše. Na« beračil je precej denarja. Kako je mogoče, da je 121eten deček, ki je otrok' dobrih staršev, postal tak? Kje se ja tega naučil? V kinu. Dečko je namreč bil skoro pri vsaki kino-predstavi. In tam se je naučil tega, kar je potem začel sam uganjati. — Drug slučaj: ,vi Gradcu je bila 14. marca t. 1. pred mladinskim sodiščem razprava zoper dva fanta, ki sta kljub svoji mladosti že va lika tička. Eden izmed njih je 14. dec. 1. 1. zlezel v sobo neke gospe, ko te ni bilo doma, drugi pa je stal v kotu hodnika na straži. Ko se gospa vrne s svo« \ jo služabnico, sliši v sobi nek šum pod posteljo. Ko se sklone, zapazi pod posteljo čevlje, ki so se začeli gibati. Bil je torej pod posteljo človek. Ženski pre strašeni zbežita iz sobe. Tako se temu tičku in njegovemu tovarišu posreči, da odneseta pete. Pa so jih le dobili. Ko sta bila pred sodnikom, sta priznala. Eden se je že trikrat vtihotapil v to Stanovanje ter odnesel denar in uro, tirugi pa je vedno stražil. Kljub svoji mladosti sta že bila radi kraje kaznovana. Ko ju je sodnik izpraševal, kako je mogoče, da sta tako aalsč zabredla, sta mu povedala, da sta se v kinu naučila, kako je treba ravnati pri tatvinah in vlomih. Tako vpliva slab kino na mladino. Zakaj pa državna oblast ne poseže vmes in obvaruje mladino pred okuževanjem takšnega kina? 1 Vatikanski list »Osservatore Romano« je objavil te dni pismo patra Fide-lija iz Avijona, v katerem popisuje podrobnosti gozdnih požarov, katere so pozvročili pred kratkem po pragozdih Brazilije z neba na zemljo padli meteorji. Misij onišče omenjenega patra se nahaja globoko v pragozdu ob veleto-ku Amazonas in je bil on očividec redke prikazni. Čeravno se je doigral padec meteorja Že dne 30. avgusta minulega leta, je doseglo prvo in obširno poročilo o strašnem dogodku še le sedaj ostali kulturni svet. Kakor poroča pater Fidelijo, so padli naenkrat trije veliki meteorji v gozd, ki meji na reko Curaca. Vročina, katero je povzročil padec, je bila neznosna. Ivoj po priletu na zemljo se je u žgal o po pragozdih nagromadeno enoje ter trhla drevesa in se je pojavi i o na mah celo nepregledno ognjeno morje. Cele mesece je gorel pragozd kar naprej. Pred padcem meteorjev je bilo opaziti razne predznake ter prikazni na nebu. Ob 8. uri zjutraj je postalo soln-ce krvavo rdeče; istočasno je potemne-lo nebo. Nato se je spustil na zemljo oblak rdečkastega prahu in napolnil o-zračje. Fin pepelnat dež je obsul dre ve sa in sploh rastline. Pri tem je bilo slišati večkrat ušesa mameči ter žvižgajoči ropot. Pretresle so ondotno okolico tri mogočne eksplozije. Domačini, ki so bili zaposleni v taistih trenutkih v goz du ali ob bregu reke, so popadali na tla, ali pa jih je vrglo v reko. V Dravo jo skočila dne 18. t. m. o Mariboru 401etna Kristl Zach. Za njo je skočil železniški uradnik Piščanec in jo otel iz valov. Zadet od kapi, padel v obcestni jarek in utonil. Na potu proti domu v Koša-ke pri Mariboru je v noči od 18. na 19. t. m. zadela kap 511etnega sodnega cenilca Ruperta Pircherja. Padel je v ob- KAJ, PRAVIJO ŠTEVILKE! DODANIH V ZADNJE M L DOKAZ NJEGOVIH ODLIK! Teh 700.000 zavitkov Eiida Sham-poo, položenih eden poSeg drugega, bi krilo orjaški most Beo-grad-Pančevo v dolžini od 1480 m inširiniod10'90m. negovanje ms cestni jarek, v katerem je bilo kakih 20 cm vode in utonil. Mimoidoči so ga našli zjutraj mrtvega v jarku v bližini Vošnjakove vile na Košakih. Žrtev požara. V noči na Jožefovo je izbruhnil v leseni baraki branjevca F. Marka na Meljski cesti v Mariboru požar. Na pomoč prihiteli gasilci so rešili ljudi ter pohištvo in našli na podstrešju 221etnega brezposelnega natakarja Franca Krabonjo vsega že ožganega. Prepeljali so ga v bolnico, kjer je kmalu umrl. Požarna škoda znaša več tisoč dinarjev, ker je ostalo od barake le nekaj obžganega ogrodja. Teleta s petimi nogami je razkazoval kmet na Jožefovem trgu v Studencih pri Mariboru in precej izkupil na vstop nini. Tovarna užigalic v Rušah zaprta.— Dne 18. t. m. je bila zaprta v Rušah tovarna za izdelovanje užigalic. Delo bodo nadaljevali v nekaterih oddelkih še do junija, da se konča, kar je že bilo začeto. Stroje bodo prepeljali v druge tovarne. Delavci prejmejo plačo še za tri mesece, starejši dobijo odpravnino 5000 Din. 145 kg težkega merjasca je ustrelil te dni na Šobru nad Kamnico pri Ma- riboru Janez Perko, sin kamniškega veleposestnika. Žrtev surovega napada. V Hotinji va si na Dravskem polju so pijani fantje brez pravega povoda namlatili z gorja-čami 181etnega posestniškega sina Antona Rozmana. Reveža so prepeljali z razbito lobanjo v mariborsko bolnico. Roparski napad. Posestnik izpod Urške gore Janez Krančan, po domače: Blatnik, se je vračal v mraku iz Slov.-Gradca proti domu. Spotoma se je o-glasil v tfblovi krčmi v Starem trgu, kjer sta kvartala 201etni Ivan Breznik in 191etni Matevž Podlesnik. Nepridiprava sta kmalu razbrala iz Blatniko-vega govorjenja, da mora imeti pri sebi večjo svoto denarja. Neopaženo sta se odpravila iz krčme v noč na prežo. Napadla sta Blatnika, ko je prišel na povratku proti domu iz gozda in mu odvzela listnico z 260 Din. Na srečo roparja nista naletela v žepu na kuverto, v kateri je bilo 3000 Din. Napadeni jc mladostna roparja prepoznal, ju nazna nil orožnikom, ki so ju takoj zaprli. Požar je uničil pri Slovenj gradcu žago ter zraven stoječo kočo za Žagarja. Žaga je bila last I. Ramšaka v Gradišču. Skoda znaša 50.000 Din in je le deloma krita z zavarovalnino. Zgorelo je tudi lesa ter raznega orodja za blizu 4000 Din. 701etnico je obhajal v Kozjem tarnoš-nji krčmar in posestnik Franc Guček. Vrlega moža ohrani Bog še mnogo let! Zmrznjeno so našli v Prekmurju 14. t. m. 631etno občinsko siroto Toht Julijo. Preživljala se je od miloščine. Pri kidanju snega jej je postalo radi izstra danosti slabo, padla je v nezavest, obležala v snegu in zmrznila. Samomor, na pokopališču v Središči*. Na pokopališču v Središču ob Dravi se je ustrelil 231etni sin posestnika Franca Bračiča iz Hajdine pri Ptuju. Ogenj je upepelil gospodarsko pošlo, pje g. Kovača v Dobravi nad Zrečami pri Konjicah. Gašenje je bilo onemogočeno, ker je bilo poslopje na hribu in ni v bližini vode. Z nožem v prsa, Na Jožefovo sta popivala po Celju in okolici dva brezposelna delavca iz Zavodne Jožef Košnik in Jernej Krk. Na povratku proti domu sta se sprla, stepla in Košnik je potegnil nož iii zabodel Krka v prsa. Prazna listnica najdena. Na sejmu v Celju je bila ukradena posestnici Matildi Pogladič iz Novecerkve listnica z dokumenti in 1472 Din denarja. Policijski agent je našel listnico v klopi župne cerkve. V najdeni listnici so bili dokumenti, a ne denarja! Neprevidno ravnanje z dinamenom. Na Polzeli so godovali Jožefi in eden od fantov je prinesel seboj tudi nekaj kosov dinamona, 261etni Karlo Golobic iz Brežic je zagrabil za patrono, ko je užigalna vrvica že gorela. Dinamon je eksplodiral v roki mladeniča, odtrgalo mu je roko v zapestju in po zraku so leteli prsti in kosti. Ponesrečeni je bil takoj prepeljan v bolnico. Požar na Koroškem. V četrtek dne 12. t. m. krog 10. ure zvečer je izbruhnil požar v gospodarskem poslopju g. Sadnika, gostilničarja v Černečah na Koroškem. Posrečilo se je rešiti živino: konja, govejo živino, svinje in nekaj poljedelskega orodja. V veliki nevar- Pcdmcmica Amerikanca Wilkinsa, s katero se bo podal letos na severni tečaj. nosti so bila tudi sosedna poslopja, ker je nosilo daleč na okrog iskre. Sreča v nesreči je bila, da je pokrival poslopje debel sneg. Nevarna poškodba. Dne 18. t. m. je hudo ponesrečil pri podiranju barake v Lebringu pri Zagorju ob Savi 201etni tesar Franc Koritnik iz Hrastnika. Pri odstranjevanju lesa s strehe mu je spo drsnilo, padel je na tla in nanj velik tram. Tram mu je nalomil štiri rebra, ki so se zasadila v pljuča. Vlomljeno je bilo zadnje dni v žup-nišče v št. Jerneju na Dolenjskem. Mlajši uzmovič v spremstvu starejšega je odnesel iz pisarne župnijskega urada 200 Din in nekaj drugih malenkosti. Nevarne ciganske tolpe se podijo po okolici Novega mesta na Krajnskem. Cigani so zagrešili že več vlomov v zidanice ter mnogo sleparij s konji. Na Donavi v bližini Pančeva sta trčila »Franchet d'Esperey« ter se potopila. žrtev. jugoslovanska parnika »Zagreb« ter Nesreča je zahtevala več človeških Tako potujejo po svetu bogataši. V ladjedelnici v Kielu na Nemškem so dogotovili luksuzno jahto »Alfa«, ki je last ameriškega milijonarja Vanderbilta. Ladja je oprem-; ljena z vsem mogočim razkošjem in prava plavajoča1 palača. Velika obednica prekaša glede krasote vse knežje gradove. Stanovanjski pro stori milijonarja in gostov so prevlečeni s svilo, žametom in brokatom. Spalnice so opremljene s kopalnicami, družabne sobe so okrašene z rezbarijami iz hrastovega lesa. Posebna znamenitost so hladilne naprave v kuhinji, kjer kuhajo na elektriko. Za pogon jahte sta v obratu dva Dieslova motorja, ki proizvajata skupno 4000 konjskih sil. Na ladji je 70 mož posadke in predstavlja jahta vrednost 500 milijonov dinarjev. Velikanski požar na Krasu. V Selcah pri Sv. Petru na Krasu je izbruhnil prejšnji teden velik požar, ki je uničil 11 raznih poslopij. Škoda je za ubogo kraško prebivalstvo velika. Izsleden roparski napadalec. Kar pri belem dnevu je bila napadena 411etna samska mlekarica Marija Urbajs. Na potu med dnevnim kopom »Neža« ter Pleskim v Trbovljah se je je lotil neznan moški in jo obdelal po glavi z gor jačo. Napadena se je sicer branila, pa jo je ropar le pobil in jej izmaknil 116 Din. Delavci so našli močno ranjeno mlekarico v nezavesti in jo odpravili v bolnico. Orožniki so še istega dne izsledili roparskega napadalca v osebi 38-letnega Petra Kotnjak iz Kovke pri Dolu. Dolgovi pri krčmarjih neiztožljivi. Na pobudo osrednje zveze abstinent-skih in zmernostnih organizacij na Češkoslovaškem je bil v parlamentu v Pragi predložen zakonski načrt, po katerem bi bili dolgovi za zapitke neiztožljivi. Po vsej priliki bo ta zakon tudi sprejet, ker so ga že za poskušnjo uvedli na Slovaškem in se je tam dobro obnesel. V utemeljitvi načrta pravijo predlagatelji: »Točenje alkoholnih pijač na upanje naravnost zavaja k čezmernemu pitju in povzroča često lahkomiselno dejanje dolgov in gospodarsko upropaščanje manj imovitih slojev.« Pravda za brazilijansko cesarsko krono. Pravda za posest cesarske krone je pač nekaj redkega. Tokrat gre za krono bivšega cesarja Brazilije, Dona Pedra, ki je mojstrsko zlatarsko delo. Krona ne predstavlja nobene zgodovin ske vrednosti, ampak je le zelo dragocena. Pravda za dragocenost teče med brazilijansko državo in med dediči bivše cesarske rodbine. Naslednik Dona Pedra trdi, da je krona družinska last, brazilijanska država pa zastopa stališče: krona je postala po padcu cesarskega prestola z drugimi znaki cesarstva last nove države. Pri prvi razsodbi je bila priznana krona rodbini Don Pedra, pri drugi pa državi. Tokrat gre za končnoveljavno razsodbo tretjega razsodišča. na katero čakajo v Braziliji z fiajvečjo napetostjo. Obče mnenje je, tla bo pripadla dragocenost državi, ki je v posesti listin, ki pričajo nesporno !> lastninski pravici države. Vendar se {»a ti dokumenti ne tičejo dijamantov jer draguljev, ki krasijo cesarsko kro-uo. Ni izključeno, da bo kinč krone pri Enan kot last naslednikov zadnjega ce-Barja Brazilije — Dona Pedra. Država brez dolga. Južnoameriška (•epublika Venecuela je proslavila stoletnico svojega osvoboditelja Boli-varja s tem, da je plačala zadnji ostanek svojega državnega dolga ter je s tem edina država na svetu, ki nima tlolga. Še pred dvajsetimi leti je bila Venezuela zadolžena preko glave in nje finance so bile v obupnem neredu. Odkar pa so odkrili na njenem ozemlju močne petrolejske vrelce, se je njeno stanje toliko zboljšalo, da je država danes brez dolga ter ima znatno gotovino v svojih blagajnah. 59 let zaročena. Pred pol stoletjem sta si v mestu Scarsdale v Severni Ameriki obljubila zakon Walter Bur-brow in Juii Stimers. Deklica pa je odlašala s poroko, češ, da mora prej svoje študije izvršiti; fant je potrpežljivo čakal. Tako je tekel čas in prc-ilno sta se zavedla, sta postala stara. Končno sta se zdaj poročila. »Mladenič« je star 76 let, »deklica« pa 69. Nekaj za radovedne!,Vi gotovo še ne veste, da 80% vseh izdatkov za gospodinjstvo izda žena. Tudi ne veste, da teh izdatkov ni mogoče znižati, oziroma jih prav upravljati, ako žena ne zna. Znati pa je potreba. In naše Jcmetske mamice dobro vedo, da se da za malo denarja nakupiti dobro blago. Sedaj za praznike, ko vsaka hiša rabi obleke, perila, Čevljev, klobukov in drugih potrebščin za idom, moža, otroke in ženo, kupujejo vsi vse ¡potrebščine v Trgovskem domu Stermeelri v Celju. 52S Šanatorij v Mariboru, Gosposka ulica 43 telefon št. 2353. . Lastnik in vodja: piimari dr. černič, Specijalist za kirurgijo, Sanatorij jje najmodernejše urejen za operacije in opre-Jnljen z zdravilnimi aparati: višinskim soln-fcem za obsevanje ran, kostnih in sklepnih ¡¡vnetij; tonizatorjam za elektriziranje po poškodbah in ohlapelosti čreves; diatermijo za •električno pregrevanje in električno izžiganje; žarnico »hala« za revmatično in druga boleča ynetja; »entercclanerjem« za notranje čreves-e kopeli pri zapeki, napihovanju in za splo-ni telesni podvig. Dnevna oskrba v I. laz-Sredu 120 Din, II. razred 80 Din, III. razred ¿0 Din. 83 Kupujte vse oblačilno blago in vse Vaše potrebščine le v trgovinah F. Senear, Mala Ne-'delja in Ljutomer, kjer dobite vse po novih in Najnižjih cenah. Prepričajte se! 498 »Flugs«-kose, škropilnice za sadno drevje In vinograde, »Rekord« lepljive drevesne pasove dobite pri glavni zalogi I Videmšek, Maribor, Koroščeva 36. 320 Smeh otrok je nalezljiv za celo okolico. To jje čista narava! Otrok se ne nauči smeha, Smeje se, kadar je zadovoljen, če je čist! Zla-ftorog-milo omogoča vsaki materi, da ohrani Otroku zadovoljen smehljaj! Skrbna žena pazi, da je njen mož vedno čil Jn zdrav. Zato mu redno postreže z Radensko {Zdravilno vodo. Zopet došlo novo blago po nepričakovano hizkih cenah. Oglejte si pred nakupom v Tr-pinovem Bazarju, Maribor. Vetrinjska 15. 376 i Ce uporabite Vim le enkrat, uporabljali ga bodete vedno. Edinstveno je, kako Vim vse čisti in svetli, in kako (je hitro čiščenje opravljeno. Posipaj na vlažno krpo nekaj Vima, odrgni za Zlatico se mamka trudi vneto. Ljudje se veselijo ljubke male in vsi o rife) so volni blaze hvale. Kdor malo mater s hčerko občuduj s, bodočnost krasno mali vrerokaie. 'A mamka se zaveda da brez truda le milo Zlatoroe ustvarja enda.-.-. Ot zlata Zlatica — slas are okrni: nadvse je terpentinsko milo Zlatoros! ¡{Nadaljevanje sledi.) 020202020002010200002302020201010402010001010100050101010102000010050405110509100200010201000401000202000000000201020200090002010201000002000101010405880102020100050102230100010001020100010001020001020100000002010153000101010200010605100505100911031008 Tomaževa žlindra, jamčeno čez 21%, najbolje sredstvo in gnojilo za travnike in polje. Ap-nenski prah vagonske količine. Zaloga pri: Ivo Andraschitz, Maribor, Vodnikov trg 4. 510 Vrtnice-plezalke so najlepši okras za stene, plotove, senčnice itd. 10 km plezalk v več krasnih sortah franko vaiia postaja 60 Din. Drevesnice bratov Dolinšek, Kamnica pri Mariboru. 484 Cepljene trte: Muškat-Silvanec, beli Gutedel, veliki Rizling, beli Ranfol, prvovrstne, komad 1 Din prodaja Franc Brunčič, Juršinci pri Ptuju. 482 prvovrstne vinske trie, cepljene od izbranih rodnih matic, korenjake in breskove grmiče Razpošilja J, Gradišnik, Šmarjeta, p. Celje. Ne zamenjujte mojih trt z manjvrednimi in cenejšimi, kateri pri izbiri cepičev ne polagajo nobene važnosti, še manj pa odgovornosti. 474 Sadna drevesa od jabolk, hrušk, bresk in marelic nudi po izredno nizki ceni Fran Mlinaric, Zagreb, Savska cesta 113B. Zahtevajte cenik. 420 Trsnica in drevesnica Koželj, Nova v as, Konjice nudi prav krasno cepljeno vinsko trsje vseh priporočljivih vrst, cepljeno na Rupestris št. 9 Gothe in Riparia Portalis. Za rast in pristnost sorte garantiram! Cene najnižje, pri večji množini popust. Kr. bansko preizkušeni trsničar in drevesničar Koželj, Novavas, Konjice. 470 Mlinarja samskega, pridnega, z daljšimi spričevali, se sprejme takoj pri Ivanu Bezjak, tovarna bučnega olja, Fram, žel. postaja Ra-če-Fram. 454 Sadna drevesca raznih vrst, posnetih iz »Sadnega izbora«, nudi po nizki ceni: A. Očko, Zlogona 9, pošta Oplotnica. 494 Hiša z večimi prostori in vrtom, pripravna za trgovino ali obrt, na prometnem kraju blizu Ptuja se zelo poceni proda. Poizve se Zgor. Breg 44 pri Ptuju. 463 Pekovskega učenca močnega sprejme takoj I. Zamuda, pekarna, Maribor, Frankopanova ulica 9. 478 Ceno prašičem odločuje previdna reja, (to je, da se zrede in ne obole. To dosežete, ako dode-nete k hrani vsaj dvakrat tedensko »Maste-lin«. Tega dobite v vseh trgovinah. 455 Požar! Vsa pojasnila, zadevajoča zavarovanje daje brezplačno Ognjeslav Skaza, Ptuj. 351 Pomaranče in limone italijanskega in španskega izvora, in zelenjave, vedno sveže prvovrstno blago nudi Celestina Glavnik, Ljubljana, Pogačarjev trg 1. 265 Dvckolesa, gramofone, šivalne stroje, otročje vozičke popravlja najbolje špecijalna mehanična delavnica Gustinčič, Maribor, Tatten-bachova ulica 14. 428 Cepljene trte nudi trsnica in drevesnica "Fran Kovač, Jankova, p. Vojnik pri Celju. V najboljših sortah z vsako vrsto podlage, cena Din 1.50, v večji naročbi popust, in hrušove divjake 50, zahtevajte ponudbo. 440 V* Celje, Gosposka ulica 10 Podjetje za napravo vseh kovinskih del, cark-venega orodja in posode. — Pozlačenje, po» srebrenje, poniklsnje itd. — Vsa popravila solidno in strokovnjaško, po zmernih cenah. — Zaloga optičnih predmetov. Zeiss in Roden-stock očala. 496 Ustanovljeno 1828. Ček. rač. 14.441. bosto bolj elegantno oblečeni in si boste prihranili mnogo denarja, ako pišete na Trgovski dom STERMECKI po veliko novo kolekcijo svile, volne, delena, eia-tnina in drugih modernih ikanin za damske o-bleke. Če rabite Strange, uzde, m\ si! mrele kupite jih pri meni! Trgovci, zahtevajte moje nove cenike in prepričali se boste, da tudi 2a mal denar danes lahko že res dobro kakovost dobitek Anion Šinkovce, Celje Gosposka ulica 3. 1*1 UVU 1B11/1 j da ostanete vedno mladi, lepi in J sveži, je redna nega kože in jlas s pomočjo medicinsko neopo-*rečenih sredstev, kot so to že čez ' 34 let preizkušeni Fellerjevi Elza-proizvodi: Fellcrjeva kavkaška pomada za zaščito lica in Sože »El-za«krema, odstranjuje s kože nadležne nedostatke fer Jo stalno ohrani gladko, čisto in mlado. Vedno je zanesljiva proti gubam, izpuščajem, mozoljem, solnčnim pegam itd. Lonček 12 Din. Feilerjeva Elza pomada za rast las, zaprečuje prhljaj, izpadanje las in prezgodnjo osivelost, pospešuje rast las in ozdržuje lase vedno voljne in mehke. Lonček 12 Din. — S pošto 2 lončka ene ali po 1 lonček od vsake Elza po-made 40 Din, če se pošlje denar naprej, brez vseh daljnih stroškov, sicer pa s povzetjem 50 Din. Feilerjeva Elza mila lepote in zdravja (tihjino mlečno milo, lilijine kreme milo, rumenjaleovo, glicerinovo, boraksovo in katranovo milo ter milo 7.3L britje) a kosov v poljubni izbiri 52 Din če se denar naprej pošlje, sicer s povzetjem 62 Din. Način nege a Fellerjevimi Elza proizvodi je dozdaj 5e vsakemu koristi!. Storite tudi Vi tako, pomagalo bo tudi vam! Že pri prvem poskusu se ne boste kesali! Naročite pri lekarnarju: Gugen V. Feller, Stubica Donja, Elsatrg 341. Savska ban. za polje: deteljica štajerska, lucerna, krmilna pesa (Mamuth — rudeča, Ekendorfer — zboljša-na rumena), krmilno korenje, semena trav za različne travnike in parke, svinjska cikorija itd. Posebna semena zelenjade, povrtnine, cvetlic — vsak ovitek samo po 50 par. Dobite sveže došlo: I. SIRK-A NASL. JOSIP SKAZA Maribor, Glavni trg — retovž. 437 Posestvo okoli 16—17 oralov, pripravno za obrtnika, se proda. F. Šabeder, Sv. Barbara pri Mariboru. L-epo spalnico se proda poceni. Maribor, Stritarjeva 6. 527 Stopil bi v službo za pomočnika ali h konjem, star 34 let, neože-njen, z dežele, razumem tudi poljedelstvo. Dobrovce 35. 532 Lepo urejeno posestvo s 3 oralami proda Anton Iinaflič, trg Polj-čane. 538 Turbin žago proda na Slemenu Maks Pipuš, Selnica ob Dr. 531 Viničar s 3 delovnimi močmi se sprejme. — Več pove dr. Lastavec, Vel. Nedelja. 530 Jabolčna divjake, ja- ko močne po 1 Din ko mad odda Dolinšek, Kamnica pri Mariboru. 542 Mesarski voziček z 2 sedežema, močen, dobro ohranjen, proda: Dolinšek, Kamnica p. Mariboru. [43 B Ictif íá? dikurjeve, v_.19k%>|)lamine in druge zimske kožo od divjačino kupuje po najviljih c-niah 1 lint o j, trsroTCi v SIüv. Bistrici. Volneno blago za ženske in moške obleke, svilo, kristali svilo, tiskovino, kambrike, platno, robce itd. najceneje in v veliki izbiri pri K£har in Hrovat, prsj Kari Soss, Maribor, Aleksandrova cesta 9. 388 Po dobri kakovosti po lepi obliki in po zelo nizki ceni se poznajo iz lastne tovarne ur v Švici, žepne ure od 44 Din napref, ure-zapestnice od S8 Din naprej, budilniki od 43 Din. Najbogatejša izbira najboljših ur, zlatnine in srebrnine vseh cen, v novem velikem ilustriranem letnem ceniku, ki ga dobite brezplačno od tovarniške hiše ur H. Suttner, Ljubljana št. S82. yt ^ jra j © «a ® Fran Sirupi, Celje Vam priporoča svojo bogato zalogo steklene in porcelanaste posode, sve-tiljk, ogledal, raznovrstnih šip, lepih okvirov itd. — Prevzema vsakoršna steklarska dela. — Najsolidnejše cene in točna postrežba. 2 Na drobno! Na debslo! i Vrsta 4625-73 Za spoit, Model, brez katerega v današnjih- časih ni mogoče iti na športno prireditve. Oknsna porforacija in nizka pota dajo temu čevlju poseben športni tip. potrebuje vsaka dama elegantne čevlje z usnjeno peto. Za zimskimi in snežnimi čevlji je prijetno iti na izpreltod v čevljih, ki s svojo kombinacijo barv harmonirajo s prirodo. Naši modeli bodo popolnoma zadovoljili Vaš okus! 524 Vrsta 2645 iS (P Kombiniran čevelj iz temno rjavega boksa ali semiša. Model za dame finega okusa, ki je ponos naše pomladne kolekcije. Ustanovljeno 1863. Ustanovljeno 1863. BFI f Trg svobode priporoča svojo veliko zalogo deteljnega, travnega in vrtnarskega semena najboljše kakovosti. — Obenem pa tudi lahko krijete v moji trgovini vašo potrebo glede kave, sladkorja, moko itd., vse po najnižji dnevni ceni. — Tel. 2351. — Semenski ceniki na razpolago. 487 pohištvo, preproge, linoieitm, zavese, odeje, modrcce, vložke, tkanine za pohištvo, gradi za moelrscs in celotne garniture (opreme) za postelja itd. itd. Najboljše in najcenejše pri RAROLU PEEIS MARIBOR, SOSPOSSA ULICA 28. Cenike dobite brezplačno. 466 si prihranite, ako kupite sukno za moške obleke, volneno za ženske obleke, platno za vsa-kovrstno perilo, svilene rute, srajce, ovratnike, kravate, dežnike, nogavice itd. „PRI SOENCU" Celje, GSsavrji irg © Za obilen obisk se priporoča 318 ALOJ^ DlOFEMIK k Jk jik ^k A. Jh. Ah, A. Jk A. ^k Ah. .Jk ^k J*** d\ najboljše in najvarnejše pri Najugodnejše obresti za vloge in posojila. Stanje hranilnih vlog nad 62,000.000 dinarjev. SSa varnost laranilai3&i vic&p f^snSI nad 3.000 članov, večinoma trdnih kmetov in posestnikov, z vsem svojim premičnim in nepremičnim premoženjem kar znaša v vrednosti več sto milijonov dinarjev. 1 g^gT" Denar lahko vlagate po položnici. Pišite po nje! v ^r v > k ia d. d. Podružnica Maribor, Aleksandrova cesta V lastni, n@vozgrai€iai palaCi Pred irancišhansfro cerkvi go Izvršiš¡e vse bančne posle nafhulantneje. -- Najviše obrestovan!« vlog m Knjižice in v feHoCena raCunn. -- w Pooblašieni prelagale« srečfc mame. razredne loterije. 193 Tiskar: TIskarna sv. Cirila v Mariboru, predstavnik Albin Hrovalin v Mariboru. ~ Urednik: Januš Goleč, novinar y Mariboru. w «lajatelj: Konzorcij »Slovenskega Gospodarja«, predstavnik: Januš Goleč v Mariboru.