poldne na Jesenicah zborovanje upraviteljev. Ako je kak upravitelj zadržan, naj pošlje tiamostnika. Upravitelji naj prineso soboj izkaze učiteljev, ki še niso prejeli stanarine, a so že predložili priznanico. — Zborovanja naj se po možnosti udeleži tudi učiteljstvo, ki se zanima: za upraviteljske posle. Baebler, preds. Puntar, tiajnik. Sžanovshia organisacifa JUV Iz Izvršnega odbora —upb Album učiteljskega nacionalnega dela v preteklosti. Jugo6lovensko učiteljsko udruženje zbira gradivo. ki bi ga uvrstilo v album »Učiteljskega nacionalnega dela v prcteklosti«. Želi se, da bi omenjeno delo bilo ogledalo patriotičnega dela vehke učiteljske armadc, pobuda novim generacijam za vestno delo v dobrobit domovine, kralja, državnega in narodnega edinstva in primer brezmejne ljubezni učiteljstva napram rodni zemlji — domovini. —upb Narodna prosveta. Glavni odbor Jugoslovenskega učiteljskega udruženja je na svoji seji dne 28.—30. decembra 1934. sklenil: »da se XV. glavni učiteljski skupščini stavi predlog, po katerem naj bi izhajala »Narodna prosveta« dvakrat tedensko in <da se v pravilih predpiše, da naj bodo vsi člani JUU naročniki »Narodne prosvete«. List bi se plačeval v obrokih in sicer mesečno največ po Din 5.—. O tem sklepu naj razpravljajo sreska društva. —upb Pametni ukrep. Izvršni odbor je podvzel vse potrebno, da se onemogoči v dnevnem časopisju objavljanje takih dopisov. ki s svojo vsebino škodijo našim uradniškim interesom. —upb Opozorilo. Ker oni člani, ki do 1. aprila ne poravnajo članarino za sresko učitelj,sko društvo, sekcijo in glavni odbor, pre-. nehajo biti člani Jugoislovenskega učiteljskega udruženja. je potrebno, da poravnajo vsi člani dolžno članarino pri blagajnikih sreskih društev. Ob fej priliki naj vsakdo vzame tudi čla,nsko legitimacijo, ker prejšnje legitimacije ne veljajo več. Sreska društva so dolžna poslati članarino za sekci.jo in glavni odbor najkasneje tekom meseca aprila. Članarina za glavni odbor se plačuje samo sekciji, kot je to odrejeno v pravilih. Iz društev: Vabila = JUU — SRESKO DRUŠTVO V GORNJEM GRADU bo zborovalo dne 18. marca ob 10. uri v Mozirju po sledečem dnevnem redu: 1. Došli dopisl 2. Dekoncentracija politične uprave in šolski zakon. (Debata in predlogi.) 3. Vprašanje izvenšolskega dela. (Debata in predlogi). 4. Gospodarski dan. (Poroča tov. Tratnik). 5. Delovni program za prihodnja zborovanja. 6. Vrtnarska razstava. 7. Slučajnosti Tovariši in tovarišice! Pripravite pismene predloge v smislu zadnje okrožnice. Na zborovanje pa — vsi! Pred zborovanjem kratka odborova seja. Odbor. = JUU — SRESKO DRUŠTVO V PTUJU bo zborovalo v ponedeljek dne 18. marca v Mladiki v Ptuju ob 9. uri. — Dnevni red se spopolni s predavanjem: Potovanje po Bezručevi zemlji II. del ter predavanjem o prezidentu Čehoslovaške dr. T. Masaryku. - JUU SRESKO DRUŠTVO RADOVLJICA ima gla&om sklepa zadnjega zborovanja v ponedeljek d*ne 18. marca ob 2. uri po- + JUU SRESKO DRUŠTVO RADOV- LJICA je zborovalo dfte 21. januarja 1935. v Lcscah. Po otvoritvi zborovanja je predaval gospod Jakob Špricar iz Radovljice o razvoju lutkarstva pri raznih narodih in v raznih dobah. Predavatelj je zanimivo obrazložil in poudaril vzgojne in kulturne vrednote lutkarstva. Članstvo je z zanimanjem poslušalo popularnega predavatelja in ga ie ob sklepu predavanja nagradilo z glasnim odobravanjcm. Tovariš preidsednik je nato v imenu društva pozdravil novega šol. nadzornika tovariša Rajka Gradnika in mu čestital k imenovanju. Nadalje je pozdravil tudi tovarišice in tovariše, ki so nanovo vstopili v društvo. Sledili sta poročili predsednika in blagajnika. Pri slučajnostih je bilo iznešenih in sprejetih več resolucij, ki jih društvo objavlja zaradi n.jihovega aktualnega značaja in sicer: 1. Vsi krajevni šol. odbori so v zadnjem času v velikih denarnih zadregah, ker jim občine ne izplačujejo redno določenih prispevkov, dasiravno dobivajo od davčnih uprav denar. — Sekcija naj izposluje, da se v finančni proračun za 1. 1935./36. vnesc odredba, glasom katere nai davčne uprave izplačaio krajevnim sol. odborom pripadaioče zneske naravnost, ne pa potom občin, ker od slednjih potem ni mogoče dobiti denarja. 2. Sekcija naj se zavzame, da pride do ureditve finančnega poslovanja kraj. šol. odborov. Skuša naj doseči, d'a bo to urejeno v predvidenem zakonu o notranji upravi tako, da se uvede banovinska šol. doklada, vsi proračuni pa krijejo iz banovinskega šol. sklada. 3. Ker plačujejo v zadnjem času kuluk edino še drž. uradniki, naj sekcija po možnosti izposluje, da se v bodoče tudi drž. uradnikom odpusti plačevanje kuluka. Ako bi pa to bilo neizvedljivo, naj pa izposluje plačevanje kuluka v 4 mesečnih obrokih, ne pa v enem kakor doslej. 4. V zadnjem času je bila imenovana nova vlada, v kateri je tudi nov finačni minister. Sekcija oziroma glavni odbor naj pri njem izposluje, da bodo krediti finačnim ravnateljstvom pravočasno odobreni, da bo učiteljstvo redno prejemalo svoje mesečne plače, ne pa šele v drugi polovici meseca. Učitelj mora ostati svojim dobaviteljem dolžan na raznih predmetih in s tem trpi njegov ugled posebno na deželi. 5. V zadnjih letih je kralj. ban. uprava redno črtala oz. zmanjšala posamezne postavke v proračunih kraj. šol. odborov. Ker so pa proračuni sestavljeni z največjo pazljivostjo in štedinjo ter so v njih le najnujnejše in najpotrebnejše postavke, ki so potrebne za kritje potrebščin in potreb šole, naj sekcija izposluje, da bo kr. banska uprava potrdila neokrnjene proračune, ker kraj. šol. odbori sami najbolje vedo, kaj je najpotrebnejše in koliki naj bodo proračuni. 6. Sekcija naj izposluje pri merodajnih faktorjih, da se izda odredba, ki bo točno povedala, koliko drv pripada podeželskemu učiteljstvu. 7. Sekcija naj poskrbi, da se uvodejo v narodne šole šolski izkazi za učence, in sicer za osnovno šolo za 4 leta (8 šolskih let), za višjo narodno šolo tudi za 4 leta (4 šolska leta). 8. Sekcija naj izposluje, da se odpravijo po šolah razredni katalogi in uvedejo zopet matični listi. Baebler Leopold, preds. Puntar Vilko, taj. + JUU — SRESKO DRUŠTVO LJUBLJANA OKOLICA — ZAH. DEL je zborovalo dne 16. februarja 1935. v Ljubljani. Zborovanja se je udeležilo 107 članov, ki so poslušali izčrpno sestavljen referat tov. A. Hrena, našega gospodarskega strokovnjaka. Tov. Trpin, ki ga je društvo poslalo na pogreb pokojnega velikega kralja, se je v ginljivih besedah spominjal težkih in veličastnih dni narodne žalosti. Skupščina je sprejela naslednje predloge: 1. Za »Socialni fond Viteškega kralja Aleksandra I« naj se pobere od članov prostovoljni enkratni prispevek. Fond naj se upravlja po banovinah in uporablja za potrebe vsake banovine. 2. JUU sekcija za dravsko banovino naj posreduje pri UPZ, da bo vsaj nekaj pevcev zapelo pri pogrebu vsakega društvenega člana. 3. Društvo naj kupi vsakemu umrlemu članu venec. 4. Razna prosvetna društva po deželi dobivajo od svojih matičnih društev naloge, naj poročajo koliko in kaj ta ali oni učitelj v kraju dela izven šole. To dejstvo je izzvalo upravičeno ogorčenje med učiteljstvom. Enodušno se zahteva naj JUU zastavi vse sile, da že enkrat preneha nadzorovanje in ocenjevanje učiteljevega dela po nepoklicanih osebah. Učiteljevo izvenšolsko delo naj ocenjuje samo šolska oblast, ki pa n,aj učitelja pri delu tudi ščiti in podpira. 5. JUU naj skuša doseči, da se razveljavi odredba. po kateri ne more učitelj tožiti žaIjivcev brez predhodnega ministrskega dovoljenja. 6. V parlament naj pridcjo tudi učitelji. Zdravko Mikuž, preds. Lenarčič Ana, taj. Inosemsko Bolgarsko šolstvo (Priobčuje Viljem Kus.) ZAKON O TELESNI VZGOJI NARODA Bolgarija je ena izmcd prvih držav na Balkanu, ki je uvedla obvezno telesno vzgojo. V ta namen ie izdala poscben zakon, dne 31. marca 1931. Telesno - vzgojni zakon zadcva vso miadino db izpolnjenega 21. starostnega leta in predvideva splošno telesno vzgojo v državi. Do 21. leta je telesna vzgoja splošno obvczna z izjemo bolnikov in poročenih žen. Da se telesna vzgoja izvede v smislu zakona, je ta urejen za vse stopnje najrazlienejših šol pa tudi za razne organizacije. Pri ministrstvu prosvete je bil osnoAran poseben oddelek, čigar naloga je skrbeti, da se ta zakon izvaja. Na splošno izobraževalnih in strokovnih gimnazijah se mora poučevati telovadba po dve uri na teden. Razen tega imajo dmcvno 25—35 minut trajajoče skupinske proste vaje in igre v naravi. Izprehodom je namenjeno pozimi en dan v mesecu, poleti pa dva. Na visokih šolah je prav tako obvezna dvourna teJovadba tedensko. Slušatelji morajo biti člani ene izmed dijaških sportnih organizacij. Za osnovne šole velja predpis, ki določa vsak 'dan vsaj pol ure (telesne) igre. Na osnovnih šolah in v progimnazijah imajo enkrat na teden izprehode v prosto naravo, v zavode ali kam drugam, da se mladina naužije svcžega zraka in da zasleduje delo v obratih. Ena tedenska ura je določena za skupno telovadbo. V ostalih petih dineh se žrtvuje dnevno po pol ure igram in skupinskim vajam na prostem. V pošolski dobi se telovadi v krajevnih telesno-vzgojnih društvih. Vsako zasebno in javno podjetje je dolžno poskrbcti za telesno vzgojo svojih nameščencev. Delavnice ali tovarne, ki zaposlujejo več kakor 100 delavcev, so dolžne zgraditi igrišča, telovadnico in naprave za pršne kopeli. Mladini, ki je ipolnih pet let telovadila in zaključila z završnim izpitom, se dovoljujejo posebne ugodlnosti pri vršenju državljanskih, posebno pa še vojaških dolžnosti. Za vzgojo telovadnih učiteljev so urejeni posebni strokovni tečaji. V državno službo se sprejemajo tudi absolventi tujih telovadnih organizacij. Oni telovadni učitelji, ki se udeležijo obveznega tečaja, ki ga priredi ministrstvo iprosvete, morejo ostati še nadalje v državni ali javni službi. in morajo delovati tudi v izvenšolskih telovaidinih organizacijah. To delo se jim šteje v obvezno učno dolžnost v razmerju 2—4 ure na teden. in učifelfstvo IZOBRAZBA BOLGARSKEGA UČITELJSTVA. Težnje za razširjenjem in izboljšanjem bolgarskega narodnega šolstva, so zahtevale tudi reformo izobrazbe učiteljskega naraščaja. Po neki statistiki jc doseglo 61,2% učitcljstva osnovnih šol izobrazbo na pedagoških učiliščih, dočim so vsi ostali bivši gimnazijci in seminaristi, 1,1% sedanjega učiteljstva nima popolne srednješolske izobrazbe. Pedagoška učilišča imajo učni prograrn v splošnem enak učnemu programu gimnazij, vcndar se pouk filozofije razširja tudi na etiko. Razen tega je tu vpeljana tudi higiena, popularna medicina, poučuje se tudi stenografija in vcrstvo. Izmed tujih jozikov sta vpeljana francoščina in ruščina. Velika po zornost se posveča godbeni izobrazbi. Skoraj po vseh pcdagoških učiliščih imajo kandidati svoj orkestcr, ki je navadno na visoki stopnji godbenc umetnosti. Sploh se v Bolgariji godbcni izobrazbi mladine posveča velika pažnja, tako, da skoraj ni srednješolskcga zavoda, ki ne bi imel svojega orkestra. Za rokotvorni pouk imajo pedagoška učilišča dokaj dobro opremJjene delavnice. V-6leg tega imajo tc šole velika posestva. Tako ima n. pr. pedagoško učilišče v Šumenu 40 ha veliko posestvo, kjcr se dijaki seznanjajo z racionalnim kmetijskim delom in z racionalno živinorejo. Učiteljskj kandidati so v pretežni večini iz kmctskih rodbin. Le žal, da znaša vpisnina 15.000 levov. Iz teh vpisnin nabavljajo vse učne pripomočke in uniforme za gojence. katere mora nositi vsa bolgarske mladina tretje stopnje. Tudi letna taksa za šolanje je zelo visoka, saj znaša 5000 levov. Pri vsem tem so učiteljske šole zelo revne na učnih pripomočkih in učilih. V tem pogledu se ne morejo tamkajšnje učiteljske šole primerjati niti z našimi meščanskimi šolami. V učiteljske šole sc spreiemajo gojenci iz progimnazij. Pedagoška učilišča so urejena kakor pri nas in trajajo pet let. Ker pa so učiteljske šole v pretežni večini združene z internati, imajo profesorji dovolj časa, da sc posvečajo individualnosti gojencev. Le na ta način si moremo tolmačiti odlično tehniko v godbenih produkcijah gojencev. Za vse glavne predmete uporabljajo gojenci učbenike, ki so namenjeni gimnazijam. Pri vsakem oedagoškem učilišču je vadnica. Pri nekaterih pedagoških učiliščih so tudi posebni tečaji za vzgojo otroških vrtnaric in za stroko\Tic učiitelie za imbecilno deco. Peda?oška učilišča vzgoje vsako leto to- liko abiturientov, da krijcjo zahteve šol prve stopnje, na katere so nastavljeni. Za učitelje na progimnazijah, ki jih moremo primerjati z našimi meščanskimi ali nižjimi srednjimi šolami, pa ni preskrbljeno tako, kakor bi bilo želeti. Za progimnazijske učitelje so bili z zakonom iz leta 1909. urejeni posebni »nadaljevalni pedagoški tečaji«, ki se sedaj imenujcjo učiteljski inštituti. Ako hoče kdo postati slušatelj na tej, šoli, mora poprej dovršiti ali gimnazijo ali učitdjsko učilišče. Učne osnove teh šol, ki sta samo dve v Šumenu in v Plovdivu so točno določeme. Tu se poučujejo predmcti splošnega značaja (pedagogika in uvod v filozofijo, en tuj živ jezik, higiena in popularna medicina) in spccialni predmeti. Strokovna vzgoja ima samo dve stroki in sicer humaniistično in matematično - prirodoznanstveno. V humanistični stroki so zapopadeni naslednji predmeti: bolgarščina, vcrouk, zgodovina, zemljepis in' državljanski nauk. Realna stroka pa vscbujc naslednje prcdmctc: matematiko', fiziko, kemijo in prirodopis. Razpoložljivi predmeti pa so: risanje, telesna vzgoja, godba in ročna dela. Pcdagoškemu inštitutu je priključena tudi progimnazijska vadnica. Študij na tch inštitutih jc brczplačen in traja dve leti. Dočim so Bolgari v ccloti zadovoljni z izobrazbo progimnazijskega učiteljstva, se vedno v večjem številu oglašajo z opravičeno željo po reformi izobrabe osnovnošolskega učiteljstva. Splošno se zahteva, da naj bodoči učitelj najprej dovrši ves študij na šoli tretje stopnje in šele potem preidejo na študij pedagogikc. Izobrazba gimnazijskega učitcljstva {v Bolgariji se ne uporablja ime profesor) je slična izobrazbi naših profesorjcv. Dobro je poskrbljeno tudi za vzgojo in izobrazbo učiteljic domačih ved. ki se šolajo na gimnaziiah in na strokovnih šolah. V ta namen imajo urejcn dveletni tcčaj na strokovni šoli Marijc Luize v Sofiji. Kakor jc navada na strokovnih šolah, tako so tudi tukaj učne osnove prenatrpane z raznimi prcdmcti, tako, da imajo siušateljice kar 44 tcdenskih ur. Novosti na Rnfišnem trgn —k Valdbeni načrti, sestavil TO sokolsktžupe Maribor. Izdala in založila Sokolska župa Maribor 1935. — Cena vsem izvodom 12 Din. So to vadbeni načrti za telovadbo za člane, članice, moški in ženski naraščaj tcr za moško in žensko deco od 10 do 14 leta. Za šole bi prišli v poštev načrti za naraščaj in deco. Načrti so opremljeni tudi s posebnimi navodili. Vsak posamezni načrt z mapo in navodili stane 4 Din. Cena za vse tri je navedena zgoraj. Naročila je poslati na naslov: Sokolska župa Maribor. —k V zadnjem trenutku je naslov zanimivo pisanih spominov iz življenja pilota, katere objavlja Franjo Pivka v zadnji štcvilki ilustrirane tedenske revije za radiofonijo, gledališče, film, sport in modo »Naš val«, nadalje Zoščenkove črtice »Ni vse izgubljeno« in »Hudomušnež«, članek »Preudarnost je lepa lastnost«. v katerem zvemo, kako si lahko izračunamo koliko toka porabi naš sprejemni aparat. »Naš val« stane 12 Din. Na posebni prilogi prinaša »Naš val« programe v.seh važnih oddajnih postaj, ki je nujno potreben vsakemu radijskemu abonentu. Zahtevajte brezplačno in brezobvezno na ogled izvod. Pišite na naslov: Radijska revija »Naš val«, Ljubljana. + JUU SRESKO DRUŠTVO V PTUJU je zborovalo 11. februarja v Ptuju. Navzoča sta bila 102 člana, to je 61'44%. V začctku zborovanja se je poslovil od učiteljstva dosedanji srez. šol. nadzornik g. Cepuder Leo. Tople in lepe so bile besede, ici"~iili je govoril in gotovo mu je vsak navzočih iskreno želel vse zadovoljstvo na novem službenem mestu v Ljubljani. Pozdravil pa je tudi učiteljstvo novoimenovani srcski šol. nadzornik g. Šterk Martin in ga opominjal k slogi. Po kratkem situacijskem poročilu tov. predsednika se je prešlo k obravnavi dopisov. Za Fond kralja Aleksandra se določi vsoto, ki ee rabi za enega delcgata, če se ga pošljc na skupščine. Razgovor o reorganizaciji zborovanj sc je preložil na prihodnje zborovanje. Odboru za postavitev spomenika Viteškemu kralju Aleksandru I. Zedinitelju se bo poslal soglasno sklep učiteljstva, ki sc glasi: 1. Vse učiteljstvo ptujskega sreza soglaša s tem, da se postavi spomenik Viteškemu kralju Aleksandru I. Zedinitelju v obliki sosialne ustanove zdravstvene institucije, ki bo v korist prcbivalstva vsega sreza. 2. Prispevki, ki jih bo nabralo učiteljstvo mcd narodom. sc naj m pošljejo niti v LjubIjano, niti v Maribor, marveč se porabijo samo za spomenik v Ptuju. 3. Učiteljstvo zahteva, da odbor za postavitev . spomenika kooptira predsednika JUU sreskega društva v Ptuju v svo.j ožji ¦odibor. 4. Učiteljstvo naj apelira na vsa podeželska društva, da se združijo v akciji za postavitev zdravstvene ali socialne institucije v spomin blagopokojnemu Viteškemu kralju Aleksandru I. Zedinitelju. Učiteljstvo želi, da izda Udruženje legitimacije, veljavne za ncdoločen čas. Učiteljstvo pribija, da rasto društva, ko gobe po dežju, da sc njih uprava komplicira v nezaslišane dimcnzije; ta porast društev in, njih skompliciranost, pa zahteva dajatve, ki jih učiteljstvo, katerega prejemki se občutno krčijo skoroda nc bo več zmoglo. Kmetijski referent je podal kratka navodila za saditev oreha na stalno mesto in razdelil upraviteljem naročeno orehovo seme. Nato je predaval tov. Debcnak o potovanju po Bezručevi zemlji. Podal je prvi del referata, naslednje tri pa bo prcdnašal pri prihodnjih zborovanjih. V prvem delu nas je v pesniško zasnovanem rcferatu povedel od Šleskih planin do Podkarpatske Rusije ter nam pokazal življenje in nehanjc naših severnih bratov, ter nam pričaral pred duševne oči vse lepote tamkajšnje zemlje. Topla zahvala mu je bila nagrada. Prihodnjc zborovanje bo marca. Šestan Dušan, preds. Kaukler Iv. V. taj. + JUU — SRESKO DRUŠTVO V LJUTOMERU je zborovalo dnc 16. februarja -v Radencih. — Obisk je bil prav dober, saj je bilo navzočih 75 elanov. Predsednik, tov. Mavrič, je po pozdravu navzočim podal situacijsko poročilo. Govoril je o našem dclu in o delu centrale. Dal je nato besedo sres. kmetijskemu referentu g. Žnidariču iz Ljutomera, ki nam je govoril o šolskem vrtu. o drevesnici, učnem travišču in o škodljivcih. — Govoril je zelo zanimivo ter dajal dobre, praktične nasvete. Odobril se je nato zapisnki in obravnavali dopisi. Med drugim se je sklenilo, da bo prihodnje zborovanje gospodarskega značaja, nanj pa povabimo referenta, ki bo govoTil o »Prijateljih vaške kulture«. Nadzornik tov. Karbaš nas je nato informiral o nekaterih aktualnih člankih iz »Prosvete« in pri tem se je razvila debata o proiačunu, predvideni decentralizaciji. o stanarini in kurivu. Izid vsega ie bil: bodimo složni, oklenimo se organizacije! Prihodnjič bomo zborovali v začetku aprila v Radencih. T. č. predsednik: T. č. tajnica: K. Maurič. Klemenčič Mara. + JUU SRESKO DRUŠTVO KRŠKO je zborovalo v soboto dne 2. marca v Krškem. Predsednik društva tov. Pečnik Ivo je po- zdravil učiteljski zbor, predvsem pa sreskega načelnika g. dr. Tino Čuša in nadzornika tov. Hrovata. Za pozdravne besede tov. predsednika se je toplo zahvalil g. srcski načelnik ter naprošal učiteljstvo, da mu pomaga pri njegovem delu. Tov. Vidmar je v vzorno sestavljenem referatu predaval o perečih vzgojnih problemih sodobne delovne šole. Med drugim je poudaril pogrešnost naše delovne šolc, ker grc slcpo za modernimi pcdagoškimi izsledki, ki so bili utemeljeni v inozemstvu in dejansko še tam n,e dobro ali sploh ne preizkušeni. Predlagal jc, da bi mor:;li biti naši šolniki v tem oziru previdncjši. V drugem delu svojcaa referata se je zavzemal za ponovno uvedbo redov pridnosti ter zunanje oblike in to zahtevo utemcljeval s pedagoškimi razlogi. Temu je sledila debata. Tov. nadzornik Hrovat jo dodal referatu o delovni šoli antitezo kompleksnega pouka. O reformi zborovanj je poročal tov. Vidmar. Po daljši debati je ueiteljski zbor odobril, da se osnujejo štirje odseki in, sicer: 1. šol. upravni, 2. pedagoški, 3. gospodarski, 4. odsek za nadaljevalno šolstvo. Na današnjem zborovanju je bil ustanovIjen gospodarski odsek, kateremu načeluje tov. Vanič, v odboru pa so: tov. Hrovat, Mikulič, Pirc in tovarišica Stoviček. Tov. predsednik je počastil spomin pokojne tovarišice Boštjančič Katarine. Vsem članom bodo razposlane članske izkaznice proti povračilu 2 Din. Predlog tov. Debevca, naj pokrene sekcija JUU akcijo, da dobi učiteljstvo moderen disciplinarni postopek, ki ga vsebuje Uradmiški zakon je bil soglasno sprejet. Prihodnje zborovanje bo v mokronoški dolini. Predsednik: Za tajnika: Pečnik Ivo s. r. Bratok Rudolf s. r.