1926 GOSV>OJ$ MM _šti.
Zakaj vlagamo v domače hranilnice.
Novo leto je za nami. Mali varčevalci premišjajo, kam bi vložili svojo prihranke. Letos vlada zbeganost. Polom Slavenske banke je strašno prizadel ne le posameznike. Se bolj je prizadel številne denarno zavode, ki so imeli naložene ogromne milijone pri Slavenski banki. Ali bodo mogli v.si ti zavodi preboleti težke rane, ki jim jih je prizadel polom Slavenske banike?
V	preteklem letu se je veliko agKiralo za dva manjša zavoda v Ljubjami, ki tta g oda j prišla v konkurz. To je Ljubljanska posojilnica, r. z. z o. z. in Jugoslovanska zavarovalna hranilnica, r. z. z o. z. Oba zavoda sta bila osnovana kot zadrugi, toda zadružnega nista imela prav nič na sebi. Bila sta samo orodje, da z njim neodgovorni ljudje premamijo male varčevalce za njihove prihranke in to prihranke petem porabijo za svoje čisto negospodarske špekulacije. Pri obeh zavodih je prišo ob vse vložene prihranke veliko število malih varčevalcev.
Razne govorice s&daj krožijo med ljudmi, eDa bolj neverjetna kot druga. Mali varčevaci se nimajo kam obrnili za pojasnilo, koliko je na govoricah resničnega, ko-13;o zlaganega. Agitatorji hedijo okrog in tro ijo laž, (bi denar pri naših rajfajzenskih hranilnicah in posojilnicah ni varen. Izku-šajo denar izvabiti v mestne zavedo ali pa vsiliti mesto denarja ljudem za pretirano ccno razne papirje, zednji čas takozvano vojno odškodnino in tobačne srečke.
V	teh časih je važno, da nismo navezani na neodkritosrčne Izjave in pojasnila agitatorjev, temveč da znamo stvar sami precediti in preceniti, kako stoji. Stvar jo pa bila pred vojno in je danes taka, da so za zbiranje ljudskih prihrankov ustvarjene in edino poklicane naše domače hranilnico in posojinice ali kot jim imsnujemo rajfaj-eenske posojilnice. Zakaj? Naj zadostujejo sledeči razlogi.
1.	Previdno gospodarstvo. — Naše hranilnice in posojilnice vodijo možje iz Ijud-etva, ki jih poznate sami kot dobre, previdne gospodarje in ki ravno talko dobro In previdno gospodarijo pri posojinid s posojilničnim denarjem. Oni se dobro zavedajo, da za pravilno gospodarstvo pri posojilnici odgovarjajo s celim svojim premoženjem.
2.	Velika varnost. — Vsi Člani posojilnice jamčijo za denar vlagateljev s celim •vojim premoženjem, članov pa imajo naše posojilnice po deželi 100 do 200, večje tudi 800 do 400. To jamstvo članov predstavlja torej 100 do 200, pri večjih posojilnicah tudi 300 do 400 kmečkih gruntov. Vsak član posojilnice namreč jamči za nje obveznosti s celim svojim premičnim in nepremičnim premoženjem.
3.	Trajna varnost. — Kmečki grunti, ki (jamčijo za varnost domače posojilnice, ne morejo kar tako izgubiti svoje vrednosti in popolnoma propasti, kakor popolnoma pro-
padejo in izgubijo svojo vrednost razna spe-kulativna podjetja, bodbi trgovska, obrtna ali industrijska, na kn<t_ro posojajo denar razmi mestni denarni zavedi in banke. Zato so vsa posojila, ki jih dovoljujejo naša domače posojilnice, najbolje zavarovane.
4.	Ljudski denar za ljudstvo. —■ Denar, ki ga vložite pri domači posojilnici, mora služiti v prvi vrsti za domače kreditne potrebe. S tem denarjem se nudi cenen kredit gospodarjem za izboljšanje njihovega gospodarstva ali za pomoč v njihovi gospodarski nesrečL Marsikateri posestnik, ki danes denar že vlaga, bo mogoče čez leto ali še prej potreboval po3ojilo. Če mu domača posojilnica ni dobra sedaj za nala-naire prihrankov, tedaj pac nima pravice, da bi se na njo obračal in od nje zahteval pomolilo, ko bo v potrobi.
5.	Gospodarska samouprava. — Na£e doir.ale posojilnice so ustanove, v katerih si ljudstvo svoje prihranke samo upravlja, zato upravlja na'bolj varno in najbolj poceni. Ljudstvo samo ima od denarja posojilnic korist, ne pa kak posredovalec.
6.	Jez proti ederuštv«. — Namen naših demačih posojilnic jo, da nudijo gospodarjem za gospodarstvo potrebni krodit po kar najnižji obrestni meri. S tom naše posojinice ščitijo kirola pred oderuštvem. Cd-kar delujejo rajfajzenste posojilnice po Sloveniji, je v Soveniji ederuštvo ubito. Pač pa ederuštvo cvete in vsled njega propada stotine kmečkih domačij v južnejših krajih naše državo ravno radi tega, ker med Hrvati in Srbi še ni rajfajzenskih posojilnic kakor so v Sloveniji.
Kdor torej hočo svoj den&r varno naložiti kdor hoče; da bodo ta denar upravljali dobri gospodarji in ga upravljali predvsem v korist ljud;tva, kdor hoče v resnici do-laiti za gospodarsko samoupravo ljudstva in nastopati proti brezsrčnemu oderustvu, ta bo nosil svoje prihranke redno v domačo hranilnico in posojilnico.
Do 31. t. m. dohodninske napovedi!
Po ra^lasih delegacije ministrstva financ, ki sd nabiti na občinskih deskah, je rok za vložitev dohodninskih napovedi za davčno leto 1927 do konca meseca januarja letošnjega leta. Davčna oblast razen v posamičnih primerih nikogar ne sili vložiti tako napoved, teda zato je nf treba nikomur opu titi, ki misli, da je podvržen plačevanju dohodnine. To so predvsem oni, ki so že dosedaj plačevali dohodnino, v drugi vrsti pa tisti, ki so imeli v letu 1928 dohodek, ki presega 5000 Din letno. Vse preveč radi opuščajo davčni zavezanci dohodninsko napoved, češ še slabše je, če vložim. Najbolje, če sem kar tiho.
Da dosežemo pravičnost in pravilnost v obdačanju, morajo i stranke-davkoplačo-valci sodelovati pri odmeri in najlepša ter najboljša priložnost zato je pač vložitev napovedi. Prerado se namroč zgodi v slučaju, da se davkoplačevalcu zgodi krivica, ali
oblnst ne odbija raznih izdatkov ravno vsled taga ne, ker ni zavezanec vložil napovedi. Ko j;a dotični proti odmeri dohodnine vloži prb.i/, mu pa rrizlvna komisija zavrne, češ, da ni vložil napovedi. Za to je ro z-konu ujravlčena. In tako marsikdo trpi šk-do vplsd svoje malomarnosti, a i ne4 oučenosti, ker ni pravočasno vložil pravilne napovedi.
Pceebno na deželi vlada zmotno prepričanje, da za vložitev napovedi zadostuje že izpolnitev izkaza prebivalcev, ki ga ob-la:tvo po3'ja v izpolnitev vsem dosedanjim davčn!m za.ezancem. Zapomniti je: davčne oblar ti tiskovine za napoved ne pošljejo na dom nikomur kot samo onim, ki prvič pridejo v dolžnost plačevanja, in jim dopošlje za to po'r.;bne tiskovine. Zaznamek prebivalcev, ki ga dobi davkoplačevalec, ima namen, podati s'iko družinskega stanja in 'lanje živine detične stranke. Četudi so na njem rubrike, ki se vanje vpišejo plačana za/arcvelnim, obresti, prodana živina in pridelki in les, vend?r to še ni napoved. Za to slednjo je potrebna posebna tiskovina ki ro inrra d vi miti davčni zavezanec pri oblastvu in ki se kolku je s kolekom za 5 Din.
To napoved priprost človek težko it-FCini sini, ker ni vajen. Zato se zateka k razniu zakotnim pisačem, ki navadno na* poved sestavijo malomarno in ima stranka samo škoda vsled tega. Uradniki so za to tukaj, da v določenem roku 8 strankami ra; nvijo napoved v uradu. Treba je le, dattranka doma prersčani svoje dehodke fn stroške, in dobi potrdila o vplačanih obrestih in zavurovalnhni ter tako pripravljena pride k davčni oblasti, kjer uradnik mora ž njo 83staviti predpisano napoved. Seveda, kdor zna napoved sestaviti sam, mu je najbolje; ali malo je takih, ker je težko poznati vse zakonite dolžnosti, odbitke in drugo. Uradnik pa vam v pisarni pove, kaj se po zakonu more šteti k odbitkom, kaj ne, pa je na ta način napoved gotovo pravilno napravljena.
Predvsem naj oni, ki so v letu 1928 prodali lasten les, napravijo napovedi, ker tako lahko dopovedo oblastem, kako so up-rabi i skupiček, in že v napovedi sami zaprosijo za ugodnosti, ki jim jo dovoljuje zakon po členu 15, oddelka IV. izvršitve-ne*a predpisa k zakonu o osebnih davkih in ki se po navodfih delegacije tolmači zelo v prid ravno malim posestnikom, ki so prodali les, da vzdrže življenje družine. Te ugodnosti ni zanemarjati, ker zniža normalni davek skoro za tretjino. Zaprositi pa je treba te ugodnosti že pri napovedi sami.
Obenem naj pazijo davčni zavezanci, ki vlagajo napoved za dohodnino, da jo vlože pravočasno. Tedaj do 31. januarja. Te?ra dne mora biti napoved že pri davčni oblasti, ali pa priporočeno na pošto oddana. Navadna oddaja na pošto tega dne je že prekasna, ker dospe h oblastvu že po 31. januarju. Na to treba paziti. Vsako napoved je treba kolkovati za 5 Din.
Kmetijska šote v Kninu.
Pod staro Avstrijo je bila Dalmacija najbolj zanemarjena pokrajina v državi. Vendar je imela v Splitu krasno kmetijsko šok z lepimi vinogradi, z vzorno urejenim krnetijsko-kemičnim preizkuševali-ččem. Po vojni si je pa mesto oplH to lepo zgradbo kratkomalo prisvojilo in jo preuredilo v obrtno šolo. Kmetijsko šolo so pa premestili na dinarsko p'anoto na Glavico v Knin. Ta zavod ima tako slabe prostore, da ne zasluži niti imena šole. Razentega je ta zavod bolj poljedelsko-živinorejski, četudi se živi Dalmacija po večini iz vino-gradstva. Čudno je to, da niso dalmatinski zastopniki mogli dosedaj doseči, da bi se ohranil prejšnji splitski zavod svojemu namenu ali pa vsaj na primernem mestu ustanovila nova predvsem vinarska šola, ki bi gojila oljke in druge južne kulture. Dalmacija bi ne bila tako revna zemlja, če bi se merodajni krogi malo bolj pobrigali za pospeševanje tistih kmetijskih panog, ki delajo *am primeren dohodek.
Denar.
g Uradne cene za januar 1927. Finanč-minister je za mesec januar t. 1. določil sledeče uradne cene za tuj denar: Angleški funt 274-80 Din, turška lira 247.30 Din, napoleondor 21880 Din, ameriški dolar 56 60 Din, kanadski dolar 56 30 Din, nizozemski goldinar 22'63 Din, svedska krona 1512 Dir., danska krona 15-08 Din, norveška krona 14-23 Din, zlata nemška marka 13-47 Din, švicarski frank 10-95 Din, španska pesek; 8-63 Din, avstrijski šiling 8 Din, belgijski belg T87 Din, poljski zlatnik 6-30 Din, italijanska lira 2-55 Din, franc. frank 2-23 Din, češkoslovaška krona 1-68 Din, grška drahma 0*70 Din, bolgarski lev 0*41 Din. rumunski lej 0*29 Din, 10.000 madžarskih kron 7-92 Din.
g Dinar v 1. 1926, je bil v splošnem vedno stalen in so bile njegove sprememba le malenkostne. Začetkom 1. 1926. je veljal v Curihu (Švica) 9-15 in koncem leta pa 9-13 centimov. Najnižje je bil 9-10 cen-timov. Se sedaj stoji na 913 centimov.
g • Pengo« — denar na Ogrskem. Kakor je znano, velja na Ogrskem še vedno stara avstrikko-madžarska krona, ki jih je treba lO.OOu na 8 naših dinarjev. Ogrska vlada ,e že pred letom hotela ustaliti svojo valuto na denarni enoti »pengS«, kar )e pa preprečila afera ponarejalcev denarja kii je tej državi izredno škodila na ugledu, S 1. januarjem t. 1. pa je postalo računanje v pengih obvezno. Vlada je ž»
Davki.
izdala nove * bankovce' irLv™drobiž!
jK V-TJeT- Vendar >a v prometu prece tezkoče, ker velja 1 pengo 12 500
epskih kron, vsled česar je preračunava! nje nerodno V našem denarju bo stal 1 peugo približno 10 Din.
g DansV« je dobila zlato valuto. S 1. januarjem t 1. je Danska prešla k zlati va uti na podlagi zamenjave bankovcev v nekovano zlato. Istočasno so se ukinile dosedanje prepovedi glede izvoza zlata.
V vsako h šo Domoljuba]
Splošne dolžnosti davkoplačevalcev v v prvem četrtletju 1927.
Trgovska in obrtniška zbornica v Ljubljani je izdala posebno opozorile glede dolžnosti plačevanja raznih davkov v prvem četrtletju 1927, Iz tega posnamemo tiste točke, ki so predvsem važne za nase podeželsko ljudstvo, predvsem kmetovalce in obrtnike.
I. Vložitev napovedi: a) za d o h o d n i n o : Rok za vložitev napovedi 7a leto 1927. poteče dne 31. januarja 1927, Do tega roka mora vsakdo, čigar dohodki so zavezani dohodnini, vložiti s kolkom za 5 Din opiemljeno napoved iz lastnega nagiba brez posebnega poziva, da se izogne zamudnim posledicam § 205. zakona o osebnih davkih. — Zaslužek telesnih delavcev ni zavezan dohodnini, torej jim ni treba vlagati dohodninskih napovedi. — b) Za rentnino. Hkrati je vložiti tudi napoved za rentnino; če te dohodki iz te v minolem letu niso pomnožili in če davkoplačevalec ni menjal svojega bivališča, odpade ta napoved,
II. Prijave za odmero davka od zaslužka telesnih delavcev za leto 1927. 1. Telesni delavci, ki opravljajo delo samostalno ali od delodajalca neodvisno, morajo priložiti gornjo prijavo najkasneje do 31. januarja t. I. ter napovedati zaslužek, ki ga bodo po vsej priliki dosegli v letu 1927. 2. Delodajalci morajo za svoje telesne delavce v istem roku vložiti prijavo, in konečno vsi zasebniki za svojo služinčad.
III.	Davek na poslovni promet. Davkoplačevalci z letnim prometom od 15.000 Din do 360.000 Din morajo podati orijavo do 31. januarja 1927.
IV.	Naznanilo o izplačanih službenih prejemkih je dolžan podati vsakdo, ki plačuje za eno orebo več netjo 5000 Din letno, če ni ta oseba zavezana davku na zaslužek telesnih delavcev.
V.	Predpisani izkazi o davki h z a IV. č e t r 11 e t j e 1926 bodo razgrnjeni do 15. januarja in nrizivni roki veljajo do 30. januarja 1927. 1.
VI.	Dospelost direktnih davkov. Dne 1. februarja 1927 do- >o v plačilo neposredni davki za I. četrtki je 1927. Davčni uradi so upravičeni jih prisilno izterjati, če se ne plačajo v 14 dneh po dospelosti in zaračunat! poleg sJd«tot-nih zamudnih obresti še za opomin po 1 pa^o od vsakega dinarja davčnega za-
Dospelost nekaterih periodičnih taks 1. Takso za pravico, da locl'° P'is če (točilno takso po
s e ta-
rifni postavki 62.) je plačati za prvo polletje 1927 do dne 31. januarja 1927. 7a-kasnitev plačila - '	'-a-
redno takso.
se ka-.nuje s trikratno
cah za let0 1%7 y	in Mariboru
do konca meseca februarja, v ostalih kT
,lh Pa do	—ca januarja. Na na-
vedena vozila se pobira taksa ne glede na to, ali sc rabijo in ali so upoi. bna. Za za. mudna plačila si naloži lastniku vozila kazen v trikratni izmeri.
3. Letno takso za žage poia. rifni postavki 279. je plačati do dne 15. januarja 1927. Ce kdo nadaljuje delo, pre. den je plačal to takso, se kaznuje s tri. kratnim zneskom redne takse.
Cene.
g Ljubljanski trg 1926. 1. Cene razni« živil in drugih potrebščin na ljubljanskem trgu v letu 1926. so bile približno stalne izvzemši blaga, ki menja pač cene po do. bi, kakor prihaja na trg v večjih ali manj, ših količinah. V splošnem pa je bil promet manjši ne^o v minulih letih. Posebno drag je letos krompir, ki ga primanjkuje, tudi sadje ni bilo tako poceni kakor 1925. leta, ker mu je bila letina slaba. Cene mesu so tekom poletja nekoliko popustile, pozneje pa zopet poskočile. V splošnem so v pri-meri s cenami za živino mnogo previsoke, Vsled gospodarske krize je pa tudi poraba mesa znatno nazadovala, kar občuti najhujše naš živinorejec. Povprečno vzeto so se cene na ljubljanskem trgu približno ustalile.
g Ljubljanski trg 8. t. m. Po novem letu je položaj na ljubljanskem trgu ostal neizprenienjen in cene enako. V splošnem veljajo naslednje cene: Meso in mast 1 k<»; goveje meso 15—18 Din, telečje 17—20 Din, svinjsko 19—22.50 Din, slanina 18 do 21 Din. mast 23—25 Din, gnjat 3v>—35 Din. Perutnina za komad: kakoši 25—30 Din, petelini 25—35 Din. Divjačina za kos.-divji zajec 30—65 Din, srnje meso 20 do 30 Din za kj;. Mlečni pioizvodi: Mleko 2.50—3 Din za liter, sirovo maslo 45 Din za kg, čajno 55— 60 Din, kuhano 45 Din, Jfa i 1.50—1.75 Din za komad. Krompir 1.75—2 Din za kg. Krma: teno sladko 100 Din, polsladko 80 Din, kilo 75 Din, slama 50 Din za 100 kg.
g Dviganje cen sladkorja. Na svetovnih sladkornih tržiščih so po novem letu cene sladkorju zopet porasle, kakor sc g'a-sijo vesti iz Njujorka, Londona, Prage in drugih mest. To dviganje cen izvira iz Njujorka. - Tudi naša sladkorna industrija i« pograbila to dviganje in zvi?a'a cene sladkorju na domačem trgu. Na drobno stane danes sladkor kristalni po 15 Din, kockasti po 17 Din za kg.
g Vinski trg. Svetovni vinski trg trpi letos na pomanjkanju vina, kajti računa se da znaša letošnji pridelek za 40 do 50 milijonov hektolitrov manj nego v navadnih letih. To vpliva splošno na cene, ki rastejo. Slovenska vina ne prihajajo na svetovni trg, ker so dražja. Tudi doma so se že oktobra plačevale cene po 5—6 D"1 za liter. P0 pretakanju so pa cene porasle na 6— 7 Din za navadna vina, po 1 9 boljša in za fina, izbrana in sortirana vina pa celo po 12—15 Din. Seveda takih vin imamo le malo. V sp'ošnem «« pričakuje, da bodo cene le malo še porasle, ker je poraba vsled gospodarske Krize vedno maujša.
g Tržišče z lesom. Naša lesna trgovina ne kaže prav ugodno. V prvi polovici 1926. 1. je bila v splošnem precej slaba; ko se je pa italijanska lira dvignila, se je tudi lesna kupčija precej poživila. Vendar tudi ta dvig ni prinesel tistega ozdravljenja, kakor se je pričakovalo, ker so zopet novi činitelji pritiskali na cene. Najprej so padle cene lesa za 30 do 40 lir pri kubičnem metru, potem so pa nastopile denarne težkoče. Italijanska vlada zadržuje | namreč izplačilo lir, ki jih zadržujejo ita-i lijanske banke. Naši lesni trgovci pa ne ' morejo priti do denarja in ti seveda zadržujejo tudi plačila svojim dobaviteljem — kmetom. Tako trpi pri tem v veliki meri naš kmet, ki odproda les po nizki ceni in še ne more pravočasno dobiti izkupička. Tudi v tekočem letu ni pričakovati boljših razmer, kajti denarna kriza v # Italiji se je zelo poostrila in vsled tega Jf bodo novogradnje zastale. Les pa bo padal še bolj v ceni, vzlic temu ne bo dobil t odjemalca.
Bazno.
g III. vinski sejem v Središču ob Dravi se vrši v torek dne 2. januarja 1927 ob
11 dopoldne. Vabijo se vsi vinski trgovci, gostilničarji, restavraterji, hotelirji itd., da si ogledajo ta znameniti vinski sejem na katerem se nudijo samo zajamčena pristna ljutomerska vina vseh vrst in vrhov. Da so cene zmerne in blagu primerne, kažejo živahne kupčije na prejžnjih tr^ih. Samo lani se je na dan sejma prodalo nad 1800 hI vina. Tudi lotos se bodo vinogradniki držali gesla: Kak je blago, tak je drago.
g Proizvodnja soli v državi. Uprava državnih monopolov namerava končno urediti preskrbo naše države z domačo soljo. V ta namen je sklenila zgradili večjo solarno v Ulcinju, v kateri se bo letno proizvajalo nad 20.000 ton soli. Če se bo obenem prenovila tudi solarna v Kreki, bo krita potreba soli v naii državi z domačim proizvodom brez uvoza.
g Povišanje uvozne carine na konje v Italiji. Italijanka vlada je sklenila s 1, januarjem 1927. 1, povišati nekatere uvozno-carinske postavke. Zlasti močno je povišana uvozna carina na konje, in sicer za
100 odstotkov. S tem je dejansko zabra-njen vsak uvoz konj v Italijo, s čemer je najhuje prizadeta naša država. Čudno je, da mi popuščamo Italiji v vsakem pogledu in ji gremo na roko, ona nas pa udari, kjer le more in kjer ve, da nas najhujše zadene.
g Pospeševanje avstrijskega poljedelstva ni naš izvoz. 2e nekaj let sem skuša avstrijska vlada z vsemi silami dvigniti kmetijsko produkcijo in s tem zvišati predvsem žitne pridelke. V ta namen žrtvuje letno izredno visoke vsote, pred katerimi se proračun naiega kmetijskega ministrstva mora skriti. Kakor vse kaže, je rodila ta akcija že lepe uspehe. Tako se je v primeri s prvim polletjem 1924. 1. zmanjšal uvoz žita od 202.000 ton na 211.000 ton v prvem polletju 1£26. 1., torej za 20 odstotkov. Tu se vidi smotreno delo na polju dviganja pridelkov zemlje, ki edini so v stanu zboljšati gospodarsko stanje kake države. Žal, pri nas se ravno temu vprašanju posveča premalo pažnje.
Kdor hoče v deželnem zboru delavnost nekdanjega deželnega zbora, na} voli SLS.
za kritje raznih drugih neobhodno potrebnih izdatkov (stanovanje, obleka, davki itd.). Tudi po tej poti pridemo torej do istega zaključka, do kakršnega smo prišli že v prejšnjem poglavju, da namreč slovensko kmetijstvo ne pridela niti za svojo lastno potrebo, ob enem se nam pa tu prav jasno pokaže glavni vzrok naše poljedelske pasivnosti, to je pomanjkanje zemlje. Naš kmet ima premalo zemlje, da bi mogel pri sedanjem načinu obdelovanja pridelati zadostno množino sadežev za svoje vzdrževanje.
To pomanjkanje zemlje nam prav nazorno kaže tudi dejstvo, ki smo prav tako ugotovili že v prejšnjem poglavju, da rpada namreč nad polovico (56.65%) naših »kmetov« med male kmetiče, bajtarje in kajžarje, ki imajo le do 5 ha zemlje, a tudi nadaljnja šestina (17.73%) poseduje komaj 5—10 ha zemlje, kar tvori šc vedno le majhno kmetijo. Zadostno površino zemlje ima torej pri nas komaj četrtina (25.6%) kmetov, vse druge pa tare v večji ali manjši meri zlasti pomanjkanje zemlje, ki je prva in največja rana našega kmetijstva.
Ali je mogoče to rano ozdraviti? Ne!
Že pri zgorajšnjem računu smo upoštevali prav vso slovensko poljedelsko zemljo, torej nove ni kje dobiti. Pač je pa mogoče pereče pomanjkanje zemlje vsaj po nekaterih krajih in pri nekaterih bajtarjih nekoliko ublažiti, kajti k»kor vemo, zemlja ni razdeljena na enake dele med vse kmetiško prebivalstvo, temveč vladajo v tem pogledu tudi pri ras še prav znatne razlike. Dočim se mora zadovoljiti nad 80.000 kmetičev s »posestvom« velikim do 5 ha, pa na drugi strani vemo, da imamo v Sloveniji 280 veleposestev v skupni izmeri 209.314 ha, ki Bpadajo pod agrarno reformo, t. j., ki prihajajo v poštev za razdelitev med siromašne kmete. Ta veleposestva imajo skupna 45.927 ha poljedeljske zemlje in 158.975 ha gozdov. Te številke so videti na r rvi pogled jako velike, a če jih primerjamo s prej omenjenim številom naših bajtarjev, vidimo, da bi prišla na vsakega komaj dva in pol hektarja, če bi razdelili prav vse, kar je pa seveda neizvedljivo, o čemer bomo pa itak govorili še pozneje. Velikemu in perečemu pomanjkanju zemlje bi torej pri nas ne bilo mogeče odpomoči v popolnem obsegu drugače, nego zzmanjšanjemštevilakmetiškihpo3estev, kar je pa seveda zopet j ko delikatno in zamotano vprašanje, (ne glede na to, da se s tem resno ogroža ves narod), čeprav vemo, da prisili do tega časih polaoroma tudi življenje samo (v Nemčiji se je n. pr. od 1. 1895—1907 zmanjšalo število kmetiškega prebivalstva za 800.000 duš, dočim je vsega prebivalstva nekako za 10 milijonov).	(Dalje prihodnjič.)
8*
811. Vzroki fin p slediee krize našega kmetijstva.
Gospodarska hi socialna slika. — Naphal Fran Erjavec.
V prejšnjem poglavju smo ugotovili, da preživlja pretežni del slovenskega kmetiškega ljudstva globoko in perečo gospodarsko krizo, ki nikakor ni zgolj začasnega značaja. Če mali in srednji kmet, ki tvorita znatno večino vsega naroda, ne pridelata niti za svoje lastno preživljanje, je jasno, da vodi tako stanje neizbežno v gospodarski propad. Iz naše lastne polpreteklosti vemo, da takega j.ropa<'anja nikakor ne prepreči življenje samo od sebe, temveč je treba v tem pogledu vedno poseči umetnim potom in smotreno v naravni tok, če nočemo, da se zamajejo celi sloji. Da je pa pravočasna in smotrena pomoč mogoča, pa nikaker ni zadosti, da le ugotovimo krizo, temveč je treba predvsem točno poznati vzroke, ki nam petem sami od sebe naznačijo tudi pota in sredstva za pomoč. In kakor zavisi naše živo življen e, na videz tako preprosto in enostavno, dejansko od neštetih očibiih in skritih činiteljev, tako so tudi vzroki pretresov, ki se pojavljajo v posameznih slojih, vedno jako številni in mnogostranski. Težko bi bilo našteti vse, a pomuditi se moramo vsaj pri najslavnejših.
1. Pomanjkanje zemlje in nje kakovost.
Če pogledamo na zemljevid Slovenije, vidimo, da je po veliki večini gorata ali vsaj hribovita dežela, a je kljub temu bolj obljudena nego druge, v tem pogledu mnogo ugodnejše pokrajine. Dočim odpade v vsej Jugoslaviji na 1 kma povprečno le 49 prebivalcev, jih pride v Sloveniji na to površino kar 65.7. Ker se pečata skoro dve tretjini tega prebivalstva s kmetijstvom, je jasno, da na enega našega kmetiča . ne more odpusti mnogo zemlje. To smo videli že v prejšnjem poglavju, ko smo ugotov ili, da pripada vsakemu našemu kme-I tiškemu človeku povprečno komaj 1% ha poljedelske zemlje | in 3/> ha gozdne površine (odštevši onih 185 velikih posestev in posestnikov, ki imajo nad 100 ha gozda), a še od navedene male površine poljedelske zemlje služita okroglo dve tretjini živinoreji in komaj ena tretjina pridelkom za neposredno človeško prehrano.
Primerjajmo sedaj rodovitnost naše zemlje in to površino, ki odpade na vsakega našega km tiškega človeka, z množino posameznih poljedelskih pridelkov, ki jih potrebuje človek za svojo lastno prehrano (glej št. 18.), pa btrno videli na prvi m?h, da na tako mali površini ni mogoče pridelati zadostno množino posameznih sadežev niti za lastno prehrano, kaj šele