List 42. Še nekaj potrebnega o starem in novem dnarji. v Čedalje bolj se bliža čas, tla po cesarskem patentu od 27. aprila letošnjega leta bo prišel novi dnar in ž njim nove rajtenge. O vseh Svetih namreč bode nastopila ta doba. Treba se nam tedaj zdi o tej važni reči marsikaj še enkrat ponoviti, kar smo že razlagali % nekaj pa tudi še le izperva povedati, da se poduči ljudstvo, in se kolikor je moč odpravijo marsiktere zmešnjave in krive misli. Povedali smo že, da konec tega mesca pridejo ob veljavo: polgoldinarj i, stare peticevsake-sorte, stare dvojače, 3kracarji kovani leta 1851 in pa ves kupreni šajnasti dnar, kjer ga še kaj imajo. Ponavljamo tedaj se enkrat: naj se podviza, kdor kaj tega dnarja ima, da ga speča že te dni pri veliki cesarski kaši (Zahlamt.) Ker pa ves naš drugi stari dnar bo še tudi po vseh Svetih veljal, pa se bo njegova cena ravnala po novi veljavi, je treba, d.a marsikaj opomnimo svoje bravce. Pred vsem je treba vediti, da kdor bo po vseh Svetih kak dolg, ki ga je naredil pred vsemi Svetimi v starem dnarji poplačal z n o vi m dnarjem, bo mogel nalOOgld. doplačati 5, — postavimo: kak kramarje dolžan štacnarju zdaj 200 gold., tedaj bo mogel po vseh Svetih z novim dnarjem mu plačati 210 gold. Pri tem plačilu nima štacunar nobenega d#bička, ker novi dnar, kovan po 45 gohiinarskem merilu, je toliko loži merno starega, ki je skovan po 20goldinarski meri. Vsled gori omenjenega cesarskega patenta se je pa tudi cena nekterega starega dnarja nekoliko znižala, zato, postavimo, po vseh Svetih 100 gold. v starih dvajseticah ali deseticah ne bo plačalo 100, ampak le 97 gold. in 9 kraje, starega dnarja, — 100 gold. šestič leta 1848 in 1849 kovanih se bo moglo bpečati le za 95 gold. in 14 kr. po starem dnarji, — 100 goldinarjev starih krajcarjev bo plačalo le 85 gold. 43 kraje, po starem dnarji. Treba je tedaj vediti, da po vseh Svetih bo mar-nkteri stari dnar imel drugačno in nižjo ceno, nekteri ja bo obderžal tudi po novi veljavi svojo polno ceno. Naj tedaj vsak dobro zapomni, kar cesarski patent veleva, da se znebi še pred vsemi Svetimi tistega sedanjega dnarja, ki bode po vseh Svetih nekoliko manj vreden; po vseh Svetih pa naj se le spet jemlje po veljavi novega dnarja. Stari dnarji, ki bodo o b d e r ž a 1 i svojo polno vrednost, so: bankovci, cesarski tolarji po 2 gld. in po goldinarji, nove (male, deseticam podobne) dvajsetice od leta 1852 in pa laske dvajsetice ali lire. Sledeči stari dnarji pa bojo po vseh Svetih nekoliko manj vredni: stara velika dvajset i ca ne bo po vseh Svetih več 20 kraje, vredna, ampak le 193/7 starega dnarja ali pa 34 novih kraje, — deseti ca le 95/7 starih ali pa 17 novih kraje, — peterka ali finfarca le 46/7 starih ali 8 in pol novih kraje, — dvojača ali šestica od leta 1848 in 1849 le 5% starih aH 10 novih kraje, — groš le 26/7 starih ali 5 novih kraje, — 2 kraj ar le l5/7 starih ali 3 nove kraj., — krajcar le 6/7 starega ali poldrugi novi kraje., — starega polkrajcara in 1 lašk centezim plača le polkrajcarja, — laški 3centezimi plačajo 1 novi kraje., križavec (ali križast tolar) plača le 2 gold. in ll3/7 kraj. starega ali pa 2 gold. 30 kraje, novega dnarja, polkrižavca plača le 1 gold. 4 kr. starega ali pa 1 gold. 12 kr. novega dnarja, četertkri-žavca plača le 313/7 starega ali 55 novih kraje. Toda to velja le od lepega, ne obrezanega, ne oglajenega in ne luknastega dnarja; obrezani in luknasti dnar se ne more nikod drugod spečati kakor v dnarniei (Miinzamt), ki ga bo prelila in po vagi vrednost njegovo določila. Da se bojo naši ljudje iznajdli v primeri starega dnarja po novi veljavi, jim povemo še to, da gold. 100 gld. banko vcov, tolarjev in gld. bo po novi veljavi plačalo 105 100 „ knžavcov „ „ „ „ „ 104 «/2 100 „ starih dvajsetic, desetič, peterk in polkrižavcov . „ w „ „ „ 102 100 „ šestič, grušev in četert- križavcov......„ „ „ w „ 100 100 „ krajcarjev in 2krajcarjev „ „ „ „ „ 90 100 „ polkrajcarjev.....„ „ „ „ „ 60 Poslednjič pa še en opomin vam kmetom, kramarjem, branjevcom in vsem, ki na drobno kaj prodajate. Svetujemo vam, da berž o vseh Svetih začnete po novem d na rji rajtati in prodajati. Zakaj? Zato, da ne pridete v zgubo. Hočemo vam en izgled dati. Ce, postavimo, 1 funt slanine ali špeha, kteri zdaj po starem dnarji 24 kraje, velja (ali po novem dnarji 42 kr.) bi hotli tudi po vseh Svetih v starem dnarji prodajati, bi vam kupec potem naštel 24 starih krajcarjev. Pri ti kupčii bi vas pa doletela precejšna škoda, kar še morebiti ne mislite ne, zakaj stari krajcar velja po novem le 1 kraje, in pol, tedaj bi 24 starih kraje, zneslo le 36 novih kraje. — zgube bi tedaj imeli pri funtu špeha 6 novih kraje., — to je pa gotovo veliko več kolikor ves vaš dobiček. Ce pa prodajate v novem dnarji, bote lahko vsakemu kupcu razložili: koliko ima na stari dnar še doplačati, da je rajtenga prav. Kdor s starim dnarjem plačuje, že sam ve, da star goldinar velja 105 novih kraje, in da se mu tedaj pri tej prerajtbi ni nikakoršne zgube bati. Kdor se v pravem času po tem ravna kakor postava veleva in kakor smo tukaj razložili, ne bo imel nobene zgube, pa tudi nobenih prepirov ne bo, zakaj postava jasno govori in le poznati jo je treba vsakemu.