Čehoslovaki za svoje šolstvo Jugoslovansko učiteljstvo ni z nobenim drugim narodom v tako tesnih stanovskih stikih kakor z brati Čehoslovaki. Pa tudi v naših strokovnih listih in na naših zborih se čestokrat bavimo z naprcdkom šolstva v naši bratski severni državi. Omenjam naj le predlanski učiteljski zbor v Ljubljani, ki se ga je udeležilo učiteljstvo več okrog Ljubljane razmeščenih srezov ter nas je zagrebški profesor in bivši učitelj Salih Ljubunčič seznanil s šolstvom v ČSR. Na lanskem zboru 9 sreskih društev JUU — gotovo na§e največje učiteljsko zborovanje- — ko smo proslavljali Masaryka, pa nam je prišel predavat celo profesor Masarykove univerze iz Brna dr. Mihajlo Rostohar, sicer naš dolenjski rojak. Češkoslovaško šolstvo je gotovo med najbalj razvitimi na svetu. Statistika v ČSR skoro ne pozna analfabetov. Pač najlepše spričevalo za državo, ki ji stoji na čelu eden največjih svetovnih učenjakov in filozofov dr. Masaryk. Prav te dni ima praški padament ohilico dela, zbornica pretresa državni proračun za prihodnje budžetsko leto. V naših listih smo čitali, da je češkoslovaški državni proračun skoro edini na svetu, ki je izkazal preostanek. Zanimivo je zasledovati debate o proračunu v ČSR za prihodnje leto. Generalni referent Remeš, ki je podal temeljno sliko prihodnjega proračuna je sicer ugotovil, da se nahaja tudi ČSR pod težko pezo svetovne krize ki tlači drža.vože 6. leto »Vendar v teh težkih časih ne smemo pozabiti šolstva in s tem napredka našega naroda!« je bil soglasen klic poslanske zbornice. Preden izrcče plenum besedo o prosvptnih in šolskih vprašanjih razpravljajo poslanci o vseh predmetnih zadevah v kulturnem odboru. Letos je te dni razpravljal kulturni odbor praške poslanske zbornice o kulturnih in šolskih zadevah ob navzočnosti šefa češkoslovaške prosvete ministra dr. Krčmara. P^sebno temeljita je bila debata o šolskih vprašanjih. Posnemam le dvoje, troje podrobnosti. Poslanec Otahal je obrnil posebno pažnjo mladini, ki je dokončala studije pa ne najde zaslužka. Prikazal je na nekaterih zgledih žalostne slike o taki mladini, ki jo je pogoltnila ulica. Za to mladino se bo skušalo najti priliko, da se šola še naprej v raznih tečajih. Prav duhovna poglobitev jo naj odvede od strahot ulice in duhovnega razkrajanja. Poslanec Chalupa pa je pokazal na pasledice gospodarske krize. Zaradi zmanjšanja življenjskih sredstev se opaža nagibanjc prebivalstva sistemu enega ali dveh otrok. Padec porodov je viden že v nekaterih razredih osnovnih šol. Državna uprava naj podvzame vse mere, da se zviša narodova plodnost. Poslanec Apelt pa je zahteval vso pozornost vprašanju novih šolskih zgradb. Stoletje otroka zahteva higijenskih šolskih stavb. ČSR se tega dobro zaveda. Pri gradnji šolskih stavb ne štedijo novcev. Pisec teh vrst je imel priliko. da si je ogledal šolske stavbe v več krajih v CSR. Med najbolj impozantnimi stavbami je šolska palača v Hradcu Kralovem, ki so si jo ogledali svoj čas tudi člani' UPZ na svoji prvi inozemski turneji. Nedavno otvorjena brnska juridična fakulteta v univcrzitetnem centru pa jesploh višek. ki ga pozna šolsko stavbarstvo. Trenotno grade tudi v Pragi več stavb za učne namene. Zdaj na jesen so zastavili lopate za temelje gimnazijskega poslopja v XII. okraju. Stavba bo dolga 82 m, široka 12.5 m in trinadstropna. Telovadnica pa bo v posebni stavbi d = 25 m. š =r 11 m. Mimo raznih dvoran za risalnice, fizikalno dvorano, dvorano za pev- ske namene, bodo v poslopju tudi tri delavnice, 5 kabinetov in 5 sob za razne zbirke. V poslopju bodo tudi 3 stanovanja. Zadaj za stavbo bo lastni botanični vrt, šetališče za dijake, i>grišče (30 X 55) ravnatelj pa bo imel tudi lasten vrt. Stavba bo stala 4 in pol milijona Kč. Pripravljajo pa tudi zgraditev realne gimnazije v Pragi v XIX okraju. Znesek 5 mili- jonov Kč je ž« odobren. Trenotno pa razprav' Ijajo merodajni činitelji o projektu poslopja za realno gimnazijo v praškem predmestju Nusle, ki bo veljajo 4 milijone Kč. Tako torej Čehoslovaki ne pozabijo na svoje šolstvo niti v najbolj črnih dneh svetovne krize. Vsem nam so lahko za zgled! -nč-