MlisM tad AttritNtri ander permit No. 208 aatkarizri ly the Act of Oct 6,1917, aifll* It tjw Pott Office if Chicaga, III. By erder of the president. A. S. Burleson. Pot (matter General.
I3
Največji slovenski tednik v. Združenih državah
lakaja vsako srsdo.
Naročnina:
Za člane, na leto.. .$0.96
Za nečlane.........$1.50
7.a inozemstvo.....$2.00
NASLOV uredništva in uprmv-niitva:
1951 W. 22nd Plae«. Chicago, III.
Talafoa: Canal 2487
I
r

OF THE GRAND CARNIOLIAN SLOVENIAN CATHOLIC UNION
Entered as Second-Class Matter January 18, 1915, st the Post Office at Chifftc°. Illinois, under the Act of August 24, 1912.
The largest Slovenian Weekly in the United States of America.
Issued •▼•ry Wednesday
Subscription pries:
For m embers,yearly.$0.96 For nontnemberi.. .$1.50 Foreign Countries..$2.00
OFFICE OF PUBLICATION:
1951 W. 22nd PU«», Chicago, 111.
Telephone: Canal 2457
S
r1
ACCEPTANCE FOR MAILING AT SPECIAL RATE OF POSTAGE PROVIDED FOR IN SECTION 1103, ACT OF OCTOBER 3, 1917, AUTHORIZED ON JUNE 22, 1918.
No. 7,—Štev. 7.
Chicago, 111., 19. ffbruarja (February) 1919.
LetoV. Volume V.
Ameriške vesti.
Predsednik Wilson se vrača domov Na bojni ladji "George Wash-
ing ton ", it;, fehr. — Predsednik Wilson in njegova soproga sta se včeraj vkrcala v Brestu na bojni ladji "George Washington", ki »O dospela 24. t.ni. u Boston, Mass. To bojno ladjo spremlja neki rušile«- v svrho varnosti. Vožnja prvi dan jc bila ugodna ob krasnem vremenu.
Danes se je predsednik Wilson s svojo soprogo udeležil nedeljske službe božje, zatem jc pa ves dan počival v svoji kabini.
Ker se pelje na "George Wash-ingtonu" tudi večje število ameriških ranjenih vojakov, se je predsednik odločil vse posameznike obiskati tekom tedna.
Predsednik Wilson dobiva na
temeljni jezik po vseh šolah sirom države. Bensonov zakonski načrt je kot dodatek tozadevnega Brook sovega predloga. Če bode ta za konski načrt sprejet tudi v kon gresn. bodo moraji hoditi vsi šolo-obvezni otroci edjno le v take šole, kjer je angleščina kot temeljni jezik.
Spomenik padlim Amerikancem na Francoskem.
Washington, D. C., 14. febr. -Francija je poslala vladi Združenih držav ponudbo in načrt veli kanskega vojnega spomenika v počasi in spomin padlim Amerikancem na francoskem bojišču. Ta spomenik bo stal nekje na Francoskem t.
Pomoč Armencem. New York, N. Y., 1«. febr
parnik redno brezžična brzojavna ^anes je odplul od tukaj "Levia-poročila o najnovejših političnih than največji parnik na svetu, dogodkih; tako mu prihajajo tudi P?'°ti Jutrovi deželi. \a tem par-številne čestitke iz vseh delov sve n»ku s0 nahaja 2.r>0 misijonarjev, ta povodom ustanovitve velepo- zdravnikov, bolniških strežnic in membne Lige narodov.	drugih. ki bodo delili pomoč ne-
Washington, D. C., 15. febr. — sreenjm prebivalcem Palestine in Predsednik Wilson je danes o4>ve Armenije. "Leviathan", ki vozi s sli! potom ktiblja vse kongresnike sabo ža $3.500,000 vrednosti ži-in senatorje. člane odseka za tu-iveža obleke, bo dospel v Ca rije zadeve na večerjo, ki se ima vr . 8Xad okrog 15. marca.
šiti dne 26. februarja v Beli hiši.	----
ITi Priliki«... pmlsetlnik Wil;IW -aki v	0Mo!
son osebno prečita I m raztolmaci!
vseh 26 točk ustave Lige svetovnih ^ važnih listih smo nedavno či-
deve poroča da ima vlada tri milijone akrov zemljišča na razpolago, katero bo dala naseljencem ali zastonj. ali za nizko ceno. V državi -North Dakota je 773,000 akrov državnega zemljišča na prodaj po in $20 flker; to zemljišče vsebuje na raznih krajih lignit, ali drevesni premog. V državi Id^ho Montana, Oregon. So. Dakota in Wyoming je 1,000,000 akrov zemljišča za "homesteade". ravno toliko državne zemlje je na razpolago tudi v državi Arizona. California, Colorado. Kansas. New Mexico in Oklahoma. Natančna pojasnila o tem daje F. S. Land Office General. Washington, D. C.
tali? da je pričel največji (?) slovenski lilerat 20. stoletja Anton Antonov, oziroma Zvonko Novak.
narodov, katero so v Parizu sprejele in odobrile dne 13. t. m. sle-drče države: Združene države. Velika Britanija. Francija, Jtalva. z°1>('} dajati v Clevelandu svojo, Japonska. Belgija. Srbija. Kitaj-i'^ *nirti vstalo "Slovensko Dru-ska. (JršUa. Rumunija, Čcho-Slova !*i,lf>"; katero, nabira naročnino, kija. Poljska Brazilija in IVrtu- Rojaki sirom Amerike, osobito v g$lska.	v	državi Ohio, bodite oprezni in ne
Predsednik Wilson bo dospel s I naročajte se na ta list. Iz zanes-
Dr. Marušič v Parizu..
"Clevelaiidska Amerika" z dne 12. t. m. poroča: Iz Pariza je dobil Or. Marušič brzojavko, da je poklican na mirovno konferenco, na-kateri bo zastopal Slovence kot iz-kušenec za slovenske zadeve, zlasti kar se tiče Istre. Goriške in Trsta. (i. Marnšič odpotuje drugi teden iz New York a v Pariz. Po-zvan jc bjl od jugoslovanske ulade. tja kot izkušenee v slovenskih zadevali informira odločilne kroge.
lija. Japonska, Belgija. Brazilija, Kitajska, Cehoslovakija, Urška, Poljska, Portugalska. Kumunija in Srbija.
Finest no bo. če z Vašim dovoljenjem prečitam to listino kot e-dino poročilo, katero jc dam* na dnevnem redu.
Predsednik Wilson je zatem či-tal skoro celo uro vseh 26 točk stavc Lige Narodov. Nekatere izmed teh točkuje posebej pojasnjeval in razlagal ter nadaljeval svoj ha govor sledeče:
"Z veseljem dostavljam k temu tormalnenCčitanju vspeiie našega dela. Način diskusije med sejami tega odseka ni bil samo konstruktiven, ampak 1 udi zelo navduševale«. Odstranili smo vsa nasprotja, posameznikovi, da smo do^eglj končni namen.
če iste potrdijo tri četrtine delegatov.
s svojimi operacijami proti Polj-|ski; Poljaki morajo imeti prost Svoboda na morju: V mirnem in dohod preko svoje meje tja do bal-vojnem času naj velja določba za tiškega morja in dobiti večji kos popolno svobodo na morju za vse | »finske Poljske pri Poznanju, narode. Dalje se morajo Nemci umakniti ---— .	iy vseli dosedanjih utrdb pri llel-
Predsednik Wilsonov odhod iz Pa- -ol.ailidu in kielskem prekopu, ki
naj sluzi le v trgovske svrhe. Nemci morajo izročiti 14. feb. —j Ikoni še nekaj svojih
riza. Pariz, Francija.
Predsednik iz Pariza <
Na postaji ga je čakal francoski
zavezni-bojnih in
Wilson je odpotoval j jrlrugih ladij, katere bodo zavezni-iz ari za danes ob 9:20 zvečer, i <i najbrž potopili.
j * 1 i,	. .1 Novo Premirje ostane v veljavi
predsednik Poincare, ki se je pri-1 ^ nedoločeni
srčno od njega poslovil. Wilsona j j
bo spremljal do Bresta
ca s.
(ieorge j
Levgues. francoski mornariški mi-1 Važne preuredbe v Jugoslaviji
nister. kapitan Andre Tardien. vi-, (1>0 chu^« Daily Trib.) Vsled
k— Z? ^nedruve ni Ustanovitve nove države Jugosla-M. Jusserand francoski poslanik Jije. tlldi pod imenom kr^exin&
za Združene države: častno stražo| Srbov. Hrvatov in Slovencev se 14 narodov je bilo pri tem delu P'<*ds. \\ ilsonu je tvoril posebni 1*> uvedio ve<: preuredl) zastopanih, parodi, ki zasiopajo oddelek republikanske irardt vse velesile., V speli, katerega smo pri tem dosegli je največje važnosti Isti tvoirunijo ali zvezo volje«	Franciia 1« feb v,i*lavnem (srbskem! koledarju. Bo-narodov za celokupen blagi namen. „/rancija' ]6 1.ek ~ ^ žič se bo torej obhajal po celi Jugoslaviji vsako leto Vine 25. de-
111 lzpre-
niemb.
I Predvsem se je določilo in skle-Prva skupna seja Lige Narodov. n 1° odpraviti praznike po pravo-
Tej zvezi ne bo zamogel nihče nasprotovali; \smelo povdajrjani, da ne bo naroda: ki bi skušal isti kaj oporekati.
Številka 13, srečna številka.
Kakor smo čitali, je bila vsled prizadevanja predsednika Wilsona znamenita ustava Lige svetovnih narodov sprejeta in potrjena dne '3. februarja t. 1., torej na Wilso-
podlagi točke 5 ustave Lige naro dov, se bo vršila prva skupna seja Lige narodov začetkom maja t. I., kjer bodo izvoljeni in določeni potrebni odseki, predvsem pa se bo vršila tedaj volitev glavnega Glavne točke Lige narodov. j tajnika.
Organizacija: V tej li«i bodo /.a- Nekateri so mišljenja, da se bo stopani posamezni narodi po svojih 1	ta v New Vorku. drugi
delegatih; sleherni narod 1 ' en glas. Eksckutivni odboi »tajal iz petih velesil in štirih <lru-' Iin,se|j-gib. ki bo imel svojega stalnega
bo iiufjjl*" M,enijo, da bi bil najbolj prime-• bo ob-! ^'aj za 1o sejo mesto lfaag ali
ct m bra kakor drugod, ne pa dne dne 7. januarja. k»kor so ga doslej obhajali Srbi.
Kav 110 tako se bo uvedlo tudi za Srbe. Hrvate in Slovence enotno pisavo z latinskimi črkami; raba cirilice bo vsled tega odpravljena.
Ta prememba stopi takoj v veljav o na podlagi proklamacije srbskega princ regenta Aleksandra.
Mrs. Roosevelt na Francoskem. Havre, Francija, 14. feb. — So-
svojim spremstvom dne 24. febr. v Boston Mass. Za isti večer je v Bostonu določeno neki dvorani velijo ljudsko zborovanje, na katerem bo predsednik Wilson govoril. V Bostonu delajo že sedaj velike predpriprave za slavnostni spre-
ljivega vira vemo, da jo bo gosp. Zvonko Novak kmalo odkuril preko luže v staro domovino. Sedaj nabira naročnino az ta list samo radi tega, da 11111 bodo naročniki in naročnice kupili prevozni listek.
Oospad Zvonko se je še nedav-
jem predsednika Wilsona: te pa- no izra^' tu v Chieagu napram nerade se bodo udeležile tudi sufra-, kemu rojaku, da se bo podal v stage* ke v nadi. da jim bo predsednik ro domovino, takoj ko bo pot zopet pomagal pri pridobitvi splošne vo- Ua odprta. "Slovenski Družini" lilne pravice povodom bližajočega I l)roti torej zopetna bolezen in že se novega kongresnega zasedanja, druga smrt.
nov srečni dan. Toštevilko ima naš| javnega tajnika. Kksekutivni od-predsednik v posebni časti.	hor }„> imel tfidi svoje stalno med-
I ri gori označeni ustavi je zna-i narodno sodišče ,	, •	, .
..no tndi d'jstro, (Ii,	,Iv,| ^ ft........ ........= ^ ^^
v to ligo se bo vršil potom glasova- senikaj. Na kolodvoru jo je in iča-nja. Ako l,o prosilce ng^.l vsem koval poro(-nik \>rdiei, Ui ji ])0
zahtevam m določbam za pristop!;el po naPofilu trancoske vlade j »o sprejet v to ligo š.^le tedaj, če L. vse)l 7^\eyuh na roke.
Tz znane Rockef^lerjeve ustanove I -V^T- ",nSOVa,° <h ° tr°1	Roosevelt bo najprvo obis-
za pospeševanje šol se ie nlačalo "'a' ' ' 7'1 °X'., , > ,	ika,a	mojega sina poročnika
Armaao raznih držav se ho zma-1QnentinH> zateni s0 pa
]>oda še v
nšalo na najnižjo stopinjo ali sa- Italijo, da obišče svojo sestro Miss 1110 v svrho varnosti; tudi izdelova- Knii)jjo Ca row
nje mnnicije bode pod stalnim j	_______________
nadzorovanjem posebne komisije te lige.
Sovraštvo in nasprotstva. Nobena stranka ne sme začeti vojne, ne da bi preje svojega sovraštva in Dne 17. februarja je zveziii sod-1 »asprotstva predložila arbit raciji j bivši avstrijski cesar Karel v ne-nik Samuel Alschuller dosegel spo-1in P°<*vedf>i. Narodi se morajo j kem gradu nedaleč od Dunaja kot (razum med lastniki'klavnic in ]>o- P<Mlvreči določbi aHiitraeijske ko-1 jetnik; stražijo ga socialisti Gibanje proti prohibiciji^ jsredovalnim odborom v prilo" iz- niisL»<l New York, N. Y., 1(>. febr. "lajšanja delavskih razmer^ po! Prelomitev obljube. Ako bi m
olj« odvetnik v Združenih vseh ve^ih Wamleah. Vsled tega kaka strilI,ka ne hote,a P0<lvreci j družino v Združene države, kamor
krat po i:) členo»ali 2<i skupaj.
Rockefellerjev dar za šole. New York. N. Y.. Hi. febr.
it a je pli
lansko leto *44,fi75.273 in sicer: $1.33.1.00(1 za medicinske šole: $«50.000 za univerze: $318,885 za znanstvene šole in ostanek razne druge izobraževalne namene, i _____
Zboljšanje delavskih razmer po klavnicah.
Kazen za protipostavne agitatorje. Washington, D. C., 17. fe)>r. —
Senator Jones i/ Washinglona .je -'Hm	HI
izdelal novi zakonski načrt tika- državah. Levy Mayer, ki zastopa j l,ode imelo koristi okrog ItiO.OOO
joč se radikalnih agitatorjev proti. "mokrače" v novi borbi proti pro- delavcev te stroke; od tega števila s0 s,»atra to za nap« pustavam. Za osebe, ki bi silile hrbiciji, se je danes izrazil, da se -iih odpade na ehicaške klavnice vse,n kalini narodom ljudstvo k uporom proti zakonom bo v.kratkem in naenkrat pričela i60^00.	članom te Lige. s tako stranko
Združenih držav, ali za izvedbo velika borba proti splošni suii poj Pred vsem se je določilo 8-urni • Protlllua	0/0
nove vladne iblrfce. je določena ka- vseh državah naše Unije. Mr. Ma- delavnik in $20.00 tedenske plače z zen pet let ječe pri težkem delu in yep: zatrjuje, da bi bila uvedba W-odstotnini priboljškom računši ;f5000.00 denarne globe. Inozemci. splošiie prohfoicije protiustavna.. °d 10. novembra 1918. Mininfltlna ki^hodo obsojeni na podlagi te po- Izmed 48 držav je veliko število plača za moške 111 ženske stare nad stave, bodo no prestani kazni tudi takih, kjer mora priti vsaka važna ,ot bode po 40—42t_» centov deportirani.	| toč|<a k premembi koristitucije na j na uro- Delavci izpod 21 let stari
----^ splošno glasovanje. V tem slučaju | dobili 2% centa priboljška na
j bodo tempereneniki gotovo pora-, ,iro- kosilo je določeno pol ure 1 žepi. > I odmora opoldne.Ta nova odredba --j stopi v veljavo z 2. marcem t. 1.
Bivši avstrijski cesar se bo preselil v Ameriko.
Ženeva, Švica, 17. feb. — V Ini-niostu krožijo vesti, da se nahaja
Kari je nedavno izrekel željo, da bi se rad za stalno preselil s svojo
mednarodnemu vrhovnemu sodiš- je že poslal večji del svojega pre-se smatra to za napoved vojne | moženja.
oziroma!	~
S750.000.000 za upravo železnic.
Washing-ton, D. C., 17. febr. — Proračunski odsek kongresne zbornice je danes določil $7o0.(MK),000 za operacije železnic pod državno kontrolo.
Znižanje plač vojakom.
Washington, D. C., 17. febr. — Po L juliju t. 1. bodo dobn ali ame- lja*vo vsled tega, ker se je vsled
Preklicana določba glede hran j e-
vanja s premogom. -Washington, D. C., 16. febr. — Kulrilni administrator Garfield bo najbrže s L marcem t. 1. preklical vse floločbe glede štedenja s premogom. Ta preklic bo stopil v ve
Inozemske vesti.
Liga narodov ustanovljena. Pariz, Francija, 14. feb. — Po
veetedetiskem napornem delu je
riški vojaki zopet staro plačo, pet- skrajno mile fetošnje zime prište- Ma včeraj dovršena ustava Lige
narodov, obsegajoča 26 točk ali členov.
Pri tej priliki je predsednik Wilson, kot načelnik odseka za sestavo pravil te lige na mirovni konferenci govoril sledeče:
"Gospod predsednik: V čast si štejem, da Vam naznanjam v imenu komisije za izdelovanje načrta ustanovitve narodov, da so tozadevno ustavo odobrili zastopniki 14 držav in sicer: Združene države, Velika Britanija, Francija. Ita-
najsr dolarjev na mesec, kakor v dilo dosti premoga. Nekatere pre-mirnem času. Sedanjo plačo $30 mogarske družbe imajo toliko blase bo vsled teua na polovico zniža ga v zalogi, da ga ne morejo niti lo, ker senatska in kongresna zbor- pnodgti.	j j
niča ni odobrila tozadevnega let- i Vendar so pa premogarske dni-nega proračuna .	ž be v državi Illinois že podražile
pifmog pri jami za 20c pri toni. Ori. stavca.)
V prilog amerikanizacije. St. Paul, Minn., 14. febr. — Se
natski odsek za naobrazbo je da Državna zemljišča za naseljence, nes odobril Bensonov za'konski na- Washington, D. C., 17. febr. — črt, da mora biti angleščina kot Tajnik ministrstva za notranje za-
Svetovna armada: V takih slučajih mora vrhovni svet določiti, koliko vojaštva in mornarice lahko vporablja vsak narod v svrho pro-tekeije te pogodbe.
-Nečlani: V prepirih med nečlani in člani Lige narodov se mora staviti nečlanom ponudbo, da sprejmejo pogoja, stavljene jim po članih. V nasprotnem slučaju pretrga liga z dotičnim članom (narodom) vse stike, vrhovni svet pa ukrene potrebne korake.
Kolonije: Administracija sovražnih kolonij se ima vršiti pod pokroviteljstvom posebnih nadzornikov.
Delo: Ustanovi naj se svetovni birdŠa delo. da se postavi delavske razmere za ženske, moške in otroke na ugodno in človekoljubno podlago.
Trgovina: Svoboda prevoza in jednake pravice za vse člane lige
narodov.
Pogodbe: Preklic in razveljave vseli starih pogodb. Vse nove pogodbe se mora registrirati in objaviti; liga mora ustanoviti posebni odsek za pogodbe.
Dostavki: Dostavki k pravilom Lice narodov postanejo pravomoč-ni če iste odobri vrhovni svet in
Jugoslovani in predsednik Wilson.
Pariz, Francija, 14. teb. — Jugoslovani so naprosili predsednika Wilsona. da naj posreduje kot jod-nik v znanem jadranskem sporu med Italijo in Jugoslavijo. Jugoslovanski mirovni delegatje Pašie. Trumbič. Vesnič in Zolgcr (Slovenec) so izročili predsed. Wilso-1111 ravno pred njegovim povrat-kom 1 ozadevno sponienieo. Jugoslovani sit pri volji prepustili sporno vprašanje teritorijalnih zadev Wilsonu v razsodbo in rešitev. Jugoslovani zahtevajo odločno, da se jim da Reko in celo Dalmacijo; dalje ostajajo na tem, da se mora znano londonsko pogodbo med Italijo in zavezniki razveljaviti. Zae-|stron ™ znnan-'° ^deve.
110 je bila 11 ročen a slična spomeni-;	—-
ca tudi italijanskim mirovnim de !	Boji na Ruskem.
legatoni.__Helsingrfors, 17/ feb. — Leon
Trotzlky, Imljševiški vojni mini-Premirje podpisano.	ster jr izdal ukaz, da mora njego-
Pariz, Francija, 17. feb. — Mar- va armada boljševikov. napasti šal Foch je naznanil danes v vr- nasprotnike v Estoniji in Livoniji. liovnem svetu velesil, da so Nemci Ta armada šteje 40.000 mož in ima sprejeli in obnovili premirje na j 100 topov, dosti oboroženih vlakov podlagi novih točk in zahtev. in letal na razpolago. Zadnje dni Premirje je bilo podpisano vče-|so se vršili r onih krajih med bolj-raj ob (i. uri zvečer na osobnem ševiki.in nasprotniki krvavi boji. vlaku maršala Focha v Trevesu.
Ebert, prvi predsednik nemške republike.
Basel, Švica. 11. feb. — Na zborovanju nemškega narodnega sveta j v Weimarju. je bil danes izvoljen Friderik Ebert prvim predsednikom nemške republike. Izmed 37J| navzočih delegatov jih je za Bberta glasovalo 277, grof Posa-dovsky - Welimer je dobil samo 49 (glasov. (iospod K be rt je prevzel |i>redsedniški urad.
•Weimar, Nemčija, 11. feb. — Po triurni ostri debati je bila sinoči ob 6. uri skoro soglasno sprejeta v nemškem narodnem svetu nova ustava, ki določa republikanski način vlade. Pri današnji volitvi je bil k večino izvoljen predsednikom nemške republike Friderik Ebert, znani vodja socialistov, po poklicu sedlar. Izmed celokupnega števila narodnih poslancev je bilo zanj oddnnih 277 ?lasov.
Novi nemški predsednik bo dobival na leto 1 miljon mark $240.-000) plače: stanoval bode v palači bivšega nemškega cesarja. Friderik Ebert je star 48 let: ima ženo, idvč hčeri in enega sina: dva njegova sinova sta pa padla v minuli vojni.
Kodanj, Dansko, 11. feb. — V novem nemškem vladnem kabinetu b|> 14 ministrov; kanclerjem je bil iivoljen Filip Scheidemann. o-stali ministri so: za ekonomijo Dr. Aug. Miller; za delo g. Bauer; za narodno obrambo ju pravosodje g. Landsberg: itd. Socialisti imajo sedem članov v tem kabinetu, de-mokfatje tri, centrumisti tri. vpo-števšii Erzbergerja, ki bo tudi minister brez portfelja.
Grof Broekdorff-Rantzau. pro-tisocialist je bil imenovan mini-
Na podlagi 11a novo sklenjenega premirja morajo Nemci prenehati'
Kupujte Vojno varčevalne znamke!


naznanila in dopisi @
nalznanilo.
urada tajnika društva sv. Vi-daH*. 25, K. S. K. J., Cleveland, hio, se naznanja članom gorioz-enega društva, da je ibilo na sejt dne 2. februarja t. 1. sklenjeno in potrjeno da bo imelo naše društvo svojo skupno velikonočno spoved dne 15: marca t. J. v cerkvi fare sv. Vida in skupno sv. obhajilo dne 16. marca pri osmi sv. maši v ravno isti cerkvi.
Vsled tega so člani našega društva prošeni. da se polnoštevilno udeležijo spovedi in skupnega sv. obhajila in sicer z društvenim zna-
v Knavsovi dvorani ob pol 8. uri zjutraj, odkoder skupno odkorakamo v cerkev k sv. maši in sv. obhajilu.
Nadalje naznanjam članom gori-imenovanega društva, da se bodo pri prihodnji seji 2. marca razdelili spovedni listki. Vsak listek bo moral biti tako izpolnjen, kakor zahtevano, to je štev. certif .. razred ... ime in priimek ... Spovedni listek je treba oddati pri obha-jilni mizi; kdor izmed članov bi ne oddal tega listka pri obhajilni mizi, bode njegova lastna krivda.
Članice našega društva ne bodo imele svoje skupne spovedi, kakor člani; pač se bo ravno tako zahtevalo od vsake članice spovedni listek, kakor od članov; morajo se izkazati, da so opravile svojo velikonočno dolžnost, j
Na sejitdne 2, februarja se je nadalje sklenilo, da se ne bo, po preteku velikonočne dobe nobenemu elanu(iei) pošiljalo pismenih opominov ali svaril, kakor je bilo to lani navada zaradi neopravljene velikonočne dolžnosti. Pač se bo pa vsakemu takemu članu (ici) u-stavilo dne 1. junija 1919 nadaljno vplačevanje, ali sprejemanje ascs-mentov za društvo in K. S. K. J., kar pomeni istočasno suspendaeijo takih članovfic) iz društva in K. S. K. J.
S sob rat ski m pozdravom
Josip Russ, tajnik.
vabilo na sejo.
Zveza Jugoslovanskih Žena in Deklet v Chicagu, UL, ter podružnica "Woodrow Wilson" št. 7, S. N. Z. v Chieagu, bode pričela v nekaj dneh s kampanjo oziroma s pobiranjem milodarov za Jugotlovan ski dobrodelni sklad, (Jugoslav Relief Fund). Dosedaj se je za to plemenito delo odzvalo že 30 nabi-ralfc in nabiralcev (kolektorjev).
Vsi ti kolektorji so vljudno vabljeni, da se udeležijo dlje 20. t. m. (v četrtek) zvečer ob 8ih seje v slovenski cerkveni dvorani. Na tej seji se bodo razdelile nabiralne pokom ""regalijo". Zbirali se borne*] Vabljeni so tudi drugi rojaki in
rojakinje, ki se zanimajo za to važno st var. Odbor. --k-
Calumet, Mich.
V nedeljo, dne 9 .t. m. popoldne ob 3. uri se je vršil v Mestni dvorani (Red Jacket t Town Hall) protestni shod združenih Slovencev, Hrvatov in Srbov iz celega bakrenega okrožja. Shod se je vršil Vsled poziva posebnega skli-eevalnega odbora in sicer: za Slovenec Rev. L. F. Klopčič, Jos. Če-šarek in Jos. Plautz; za Hrvate Rev. Jos. F. Medin, Frank Grcgo-rič in Luka Stefanec.
Pri tej priliki so držali na tem shodi vsi gori navedeni sklicatelji ostre govore proti nezaslišanim krivicam od strani italijanske vlade, ki namerava obdržati čisto slovanske pokrajine ob Jadranskem morju. Tako so se prečit ale in odobrile na tem shodu tudi razne resolucije. Sklenjeno je bilo, naj se iste odpošlje na pristojna mesta in sicer predsedniku Woodrow Wil-sonu in predsedniku mirovne konference Mr. Clemenceau. Začno se je tudi odposlalo pozdravni brzojav Dr. A. Korošcu, predsedniku jugoslovanske vlade v Zagrebu.
Z rodoljubnim pozdravom
Paul K. Madronich,
tajnik dr. št. 30 K. S. K. J.
NAZNANILO.
DRUGI IZKAZ DARIL ZA JUGO SLOVANSKI NARODNI SVET V WASHINGTON, D. C.
Iz urada društva Marije Pomagaj št. 78, K. S. K. J., Chicago, 111.
Članicam društva Marije Pomagaj naznanjam, da katera dolguje asesment do februarja, naj istega poravna najkasneje do 21. februarja, ker z dnem 22. februar ja poš
Nabral odposlanec g. , Mihajlovich.
J. B.
Prenos prvega seznama Matija Brajdič........
Josip Za lok ar.........
„	. ^K^^VFomo Margeton
Ijem asesment na glavni urad. ka- T(ymo pU(jerjc
tera ne bode imela asesment plačan .j^-,,;, j.uv
do tega dne, moram tako članico josjp svete
enostavno suspendirat i, ker dru - j F?.aflk Dra^,er '
Joxi*p Jenič
štvu pri tolikih stroških je nemogoče plačevati asesment za skoro Antbn Ogrin polovico članic; asesment je pa se- ^ D(3Jranjc daj povišan m društvena blagajna	Rrajdk|
ni na ta nacm bila lahko v par mesecih prazna. To naj vpoštevajo članice.
S sosestrskim pozdravom
.Marija Blaj, tajnica.
877.00 50.00 25.00 5.00 25.00 5.00 25.00 10.00 5.00 500 10.00 5.00 5.00 10.00 10.00 15.00 10.00
NAlZNANILO.
, Tem potom naznanjam vsem članicam društva "Marija Pomoč Kristjanov" št. 165, K. S. K. J., v West Allis, Wis., da se je na zadnji mesečni seji sklenilo, da društvo ne bo plačevalo za nobeno članico! asesmenta; torej mora vsaka članica redno plačevati prispevke vsak mesec. To se je ukrenilo zaradi tega, ker je nekaj takih čin -nic, ki mislijo, društvo pustiti: pa te«;a nc naznanijo društvu pravtf-časno. Društvo plačuje zanje, krilcem tega ima pa izgubo, ker članice ne poravnajo dolga. To ni pravilno in to ni lepo; to tudi ni -no šteno.
Sedaj se izgovarjajo na zadnjič povišan infhienčni asesment od strani Jednote. Ali ne zadene ta asesment vse člane in članice K. S. K. J. jednako? in ne samo nas, ali samo ene ? Zatorej prosim, da vpo-števate to moje naznanilo lh ta o pomin.
Andrija Brajdič . . ....
August K a uše k . . j.....
Josip Černe'...........
Fratik Kenik.....;.....
Josip Sintič............
Podr. Janez Ev. Krek, št.
1. SNZ. . . .....40.00
Pavel Šošterič . . .."T...	10.00
Florijan Simek, ...............2.00
Adolf "Sat ol........................1.00
Steve Vlojnič.......... 2.00
Ivan Ni kol k' . . ...............3.00
Steve Turina...........1.00
Ljijbomira Turina............1.00
Kleonora Turina........1.00
Vlado Kalanj . . ......________1.00
Žarko Buncič....................1.00
Josip Plevnik.......10.00
Ignac Čer ne....................1.00
Fran jo Tomic....................7.75
Anton Amžlovar .'.V,..........15.00
Josip Stampfcl................25.00
Ivan Grdina..............1.00
Frank Suhadolnik............3.00
Gabrijel Trampuš . ....	10.00
Frank Sodnik................1.00
Frank Poje . . ................5.00
Lovrenc 1'ribanija............5.00
Nikola Tomašič..............'25.00
Frank Vqsel................30.00
! Josip Koprivee . . ..........5.00
j George Mlacek................2.00
točno; i*ouiš Virant ............25.00
Žpmberčanski Cvet,'
H. S..........................100.00
....j. 1200.00
narod -doma, ki se je osvobodil iz pod Avstro-ogrskega uženjstva. SRZ. je začelo prepozno' z njegovim 4'Miljonski m fondom". Leta 1915, 19i6 so spali ti gospodje v Chicagi, ker so imeli vse prepričanje, da bo Nemčija in Avstrija zmagala, pa so se zelo motili. Jugoslovanski N. Svet z načelom Londonskega od'boVa je pa stal na strani zaveznikov in jim poiiiajgal s vso močjo, da se poruši gnila Avstrija.
Kdor želi imeti te vrste diplome naj prispeva v ta namen.
Jugosl. poročevalec.
5. november 1918, rojstni dan Jugoslavije.
VELIKE MANIFESTACIJE V LJUBLJANI.
Prosim dalje, da s.e bolj udeležujete mesečnih sej. Pridite Dr. točno ob iTri, pa bomo s sejo goto-ve; ker nas je še malo. bodimo saj Hrvatski Sokol me točne. Ako je pa paki članici na vsak način nemogoče udeležit i j SKl PA J . .'..,
se seje. pa naj poravna asesment	—*-
pravočasno na domu nase tajnice. Vsa ta imena teh plemenitih da-Vsaka izmed vas ve za njen na- rovalcev pridejo vknjižena v zlato slov. Asesment mora biti redno knjigo, katera bo po tej končani plačan sleherni mesec pred 20tim, j kampanji poslana v državni mu-
.$2628.75
potem šele je mogoče redno pc ' -Tanje pri. društvu. Naj vsaka čla-niča izvrši svojo dolžnost, kar bo olajšalo delo tajnici.
S sosestrskim pozdravom do vsega članstva S. K. J.
Terezija Jamnik, predsednica dr.. št. 3.65.
zej naše osvobojene Jugoslavije. Poleg tega dobijo vsi oni, ki prispevajo več koV $5.00 krasne diplome z Jugoslovansko zastavo in Jugoslovansko zemljo. Diplome so kras v ntanovanju, kdor jo ima je lahko vsakdo ponosen, da je po-mr.tgal dobri koristni stvari za naš
(Iz Slovenca 8. nov. 1918.) ,
Tisoči in tisoči naroda. Kdo bi preštel te tisočglave množice. Ta silna disciplinirana četa, ki je vedela kaj pomeni ta naš veliki dan svobode, kaj pomeni sila in volja duha discipliniranega naroda. Vse je šlo kakor po uri. Sprevod se je razvil spontano, vsak je vedel, kje je njegovo mesto. Reditelji niso imeli dela. In dela ni imelo vojaštvo, ki je ostalo konsignir&no po hišah, da "brani Nemce". Toda to ni bil dan za to. da' bi maščevali vse te strašne krivice našega naroda. Bil je praznik, oddih, delo-pust od dela, kažipot kako moramo združeni stopati v to našo svobodo. združeni in edini na narodnem in gospodarskem polju.
Cela Ljubljana je bila na ulici. Toda ne samo Ljubljana, te velike manifestacije za svobodo naroda so se udeležile ljudske množice iz najoddaljenejše ljubljanske okoli-. l,ce in zastopniki celega slovenske ga naroda. Hiše praznično oblečene v zastave Slovencev, Hrvatov in Srbov, pa tudi naših zveznih bratskih narodov Čeho-Šlovakov in Poljakov.
Najlepsi'prizor je bil gotovo na Kongresnem trgm Glava pri glavi. Konjeniki, jOrli in Sokoli ter b.an-deri dijakov in za temi konjeniki, naša dekleta v pestri narodni noši. a pred temi rdeče srajce Orlov in Sokolov. Pred temi pa.četa naših častnikov in vojakov, temeljnega našega obrambnega kadra.
In takrat stopi med govorniki na balkon tudi nadporočnik dr. Rostohar, potegne sabljo in priseže, da se bodo naši vojaki boje vali odslej le za Jugoslavijo in nikdar več za tujca, ki nas je hote podjarmiti. In za njim so potegnili naši častniki in vojaki sablje ter prisegli sveto prisego našemu na rodu. En sam klic je sel skozi množice: Klic, da hoče naše ljudstvo od danes naprej prosto vseh spon samo si določati svoja pota in svojo bodočnost v svobodni Jugoslovanski državi.
Manifestacija tisoč in tisočgla-vih množic — gotovo jih je bilo nad 60,000 na ulici — pomeni za nas častno fazo v tem našem pre hodu v življenje svobode. Niti las se ni skrivil nobenemu, nikdo se ni pregrešil na tuji lasti in ne na osebni varnosti, reditelji, naša o brambna straža, pomnožena z oddelkom policije z narodnimi ko-kardami ni bila nikjer primorana posredovati.
Prehod iz Avstrije v Jugosla
vijo je v teku. Torkov dan mani
festaeije za svobodo je časten dan
za našo domovino.
# o •
Manifestacij ski sprevod.
Nepregledna množica! Nikdo ni pričakoval, da se bo naše ljudstvo v tako velikem številu udeležilo slavlja naše narodne svobode in da bo ta stvar potekla tako mirno Toliko smo trpeli, naše ljudstvo je stradalo, a vedelo je, da mora priti oni veliki dan odrešenja.
Jutro! Množice prihajajo. Pri hajajo telovadna društva, naši jasni Orli in sinji Sokoli, piiihaja di jaštvo, prihaja razumništvo. prihajajo naša strokovna, 7>olitična in nepolitična društva. Vse stranke so zastopane, vsi sloji <fd najvišje ga do najnižjega. Raz hiš vihrajo zastave. Nanisi samo slovenski tudi na glavnem kolodvoru se Blesti napis samo Ljubljana.^ Množice prihajajo, a nad množicami plapolajo naše zastave SHS. in prapori naših zveznih bratov Čehoslova-kov in Poljakov, a ne samo teh, tudi zastave ameriških zveznih držav in njihovih zaveznikov pričajo o naši hvaležnosti velikemu glasniku svobode Woodrowu WjlSonu.
Budnica združenih godb. Od Piavc grme topovi. Zadnja beseda vojske. Le še nekaj dni. Na obšir-
nem zbirališču med Slonom in Na-rodniin domom se zbirajo ljudske mtiožice. Reditelji in rediteljice pomnožni s policijsko stražo z narodnimi kokardami in z gasilnimi društvi urejajo množice. Dohod v Šelenbnrgovo ulico in prostor okoli kazine je naša narodna bramba zaprla. Razpoloženje, praznično oblečene prihajajo množice na zbirališče med viharnimi "Žh njo klici.
Narod praznuje zmagoslavje nad okostenelim birokratizmom, nad nemštvom in nad brutalno silo germanskega fevdalističnega militarizma. Vse je praznično. - En narod, en cilj: svoboda. ^
Sprevod otvorijo konjeniki, Orli in Sokoli. Veliko jih je. Slede jim v narodne barve in cvetje zaviti vozovi. Na njih naši okoličani, dekleta in fantje v pestrih, narodnih nošah. Harmonike, živa slika na*ih ljudi, tamburaški zbori, sinovi in hčere naših poljan: ena sama čudovita pesem. Vozov je 27 iz vse bližnje in daljne okolice. Za njimi koraka šolska mladina v str-nenih osmerostopih. Vodijo jih u-čiteljske moči. Učiteljice, šolski voditelji, med njimi šolske sestre in usmiljen ko. Nepregledne vrste. Vse v naj vzorne jšem redu. Prapo ri plovejo nad našo mladino. Za njimi jata banderov dijakov Ju go.^ovanske dijaške zveze. Za ban-derji organizir. profesor.ski zbor. Za dijaStvom uradništvo. Od prvih zastopnikov "Slovencev" deželne vlade, okrajnega glavarstva, do vseh bivših cesarskih in nečesa r-skih uradov. Najbolj številno je zastopana sodnija. V znak demokratične dobe sledi tej skupini Za druga ljubljanskih in okoliških čevljarjev. Za njimi zopet mladež. Nad vrstami številni napisi.
Wood row Wilson — rešitelj narodov, tako se glasi ?iapis pod u-metniško sliko, portretom predsednika Zveznih držav. Slikal jo je dr. Miljutin Zamik. Želczničarska godba iz Zidanega mosta igra. Sledijo ji nepregledne vrste združenih jugoslovan. železničarjev in it-radnikov, kot ena mogočna strnjena jugoslovanska legija.
Smeh naših poljan in naših gora dekleta in žene v živih naših slovenskih narodnih nošah, a tudi v nošah Hr vat o v in Srbov. — Njim na čelu voditeljica našega slovenskega demokratičnega ženstva Franja"dr. Tavčarjeva in Cilka Krekova. Za njimi pod svojimi zastavami zastopniki združenih ljubljanskih in okoličanskih pevskih društev. Sledijo zastopniki narodnega gledališč i, za njimi godba iz Domžal.
Na to Sokoli v strnenih vrstah s sedmemi zastavami. Za Sokoli Sokolice, njim sledi vojaštvo, temelj nase hrambe: častniki in vojaki, vse pomešano v smislu našega demokratičnega principa, med njimi zastopniki naše jugoslovanske mornarice, ruski, srbski in italijanski vojni vjetniki s slovenskimi spodbudnimi napisi.
Mogočna četa Orla. Zastopani so sledeči odseki s svojimi zastavami : Zveza Orlov, Št. Peter in Št. Jakob v Ljubljani, Št. Vid nad Ljubljano, Vrhnika, Brezovica. Devica Marija v Polju, Sostro, Št. Jakob ob Savi .Kamnik. Domžale, Št. Janž. Št. Peter na Krasu. Višnja Gora, Kamna Gorica in drugi Mogočni pohod.
Njim slede socialno demokratične strokovne organizacije s štirimi rdečimi zastavami. Pred njimi sli Ka voditelja socialistov, pisatelja Etbina Kristana, ki se je preselil v svobodno Ameriko prisiljen že pred vojno. Za njimi korakajo noštni uradniki in uradnice v uniformah in brez uniform. Njihova vrsta'je nepregledna.
Sprevod zaključijo naše krščan-nko-socialne. organizacije z zastavami. pred njimi slika dr. Kreka, ozeljšana s cvetjem in jugoslovanskimi trobojnieami. Nosijo jo dekleta v narodnih t osah. Sledijo odbori katoliško narodnih prosvetnih društev., na to rokodelski pomočniki, mladeniško društvo, društvo rokodelskih mojstrov z'zastavami. Krščansko socialni delavci in delavke.
Obhod gre po Dunajski cesti, mimo glavnega kolodvora, po Res-Ijevi cesti čez jubilejni most mimo Katoliške tiskarne, ki je okrašena z zastavami troimenega naroda S. IT. S., nato mimo Mestnega doma. magistrata, č?z Stari trg, št. Ja-kobski most pred Deželni dvorec, kjer se vsa množica uvrsti na Kongresnem trgu, tako da jo trg veliko premajhen. Raz vsa okna in ob straneh ceste pozdravljajo manife-stante brezštevilni gledalci.
Sprevod se razvrsti na Kongresnem trgu. Ob Zvezdi konjeniki, pred njimi telovadci in narodne
noSe. okrog m okrog drugo občinstvo. V ospredju vojaštvo.
Godbe igrajo, množica prepeva domorodne pesmi. 4 Živijo "-klici našim poslancem in zastopnikom Narodnega sveta, ki so zbrani na balkonu Deželnega dvorca. Ovaci-
G-roimi — izvajajo iz božje rfrftf. "Vsa moč je iz narodov, njim parnim gre torej odločevati o njej!" glasil se je njegov klic. klic pravega demokratizma, ki gre zmago-nosno svojo pot po vsem svetn. Od klica pa je stopil Wilson tudi k dejanju. On za nas Jugcwlovane od onih, ki so nam še pred nedav-
je nočejo prenehati. Ljudstvo zapoje Onamo onamo, Slovenec sem,	mM Hei Slovani. Na to spregovori bur-.nim bnitamo grozili., da nas v tla
nn nozrlravlien zastopnik Narod- pomandrajo, naravnost zahteva
no pozdravljen zastopnik nega sveta, Ivan Hribar.
Govor ravnatelja Hribarja.
Državljani in državljanke svo -bodne Jugoslavije!
Naše življenje jc polno dela in truda, polno vsakdanjih skrbi. Marsikedaj omahujemo pod njihovo butaro. Kljub vsemu temu pa prihajajo trenutki, v katerih sc čutimo srečne, da živimo.	%
Devet dni sem preživljamo take trenutke. Saj se zavedamo, da smo stopili iz tamnice, v kateri so nas doslej imeli zaprte, na svetlo solnce.
Naša srca, mile mi sestre in dragi bratje, prekipevajo vzvišenih čutil; vsaka naša žilica drhti doslej nepoznane sreče in radosti.
Svobodni državljani ste. (Vihar navdušenja gre med množico; neprestani, dolgotrajni Živio !-klici. Kot taki pa sc dobro zavedate, da Vam bo ta največja vseh dobrin ohranjena le tedaj, ako bode Vaš državni ustroj redno funkcijoni -ral In prišli ste semkaj, da spoznate one. ki naj za to skrbe.
Žalibog, danes ni med nami onega, katerega Ti, narod moj, najbolje ljubiš in častiš. Našega predsednika ,našega voditelja, apostola Jugoslovanstva in prvoboritelja za našo suverenost, dr. Antona Korošca (Viharni Živio!-klici) pogrešaš tukaj. A če ni telesno, v duhu je gotovo med nami. Saj je mogoče. da ravno v tem trenotku razpravlja v Švici, kjer se že nekaj dni mudi, o pogojih za zgradnjo naše celokupne države z velikim rodoljubom, predsednikom jugoslovanskega odbora dr. Trumbi -čem (Viharni Živio !-k i ici) in genialnim srbskim ministrskim predsednikom Pašičem. — (Živio Pa-šič!)
Narod! Prav je, da ob navedbi njunih imen navdušenja prekipevaš. Saj sta ta dva moža bila, ki sta z modrim, globoko premišljenim paktom položila prvi temeljni kamen samostojni in suvereni dr-ž»vi Slovencev, Hrvatov in Srbov.
Temu temeljnemu kamenju sledili so drugi in hvaležnost zahteva, da se spominjamo njih polagate-Ijev. Do črne zemlje se klanjamo Tvojim manom, Janez Evangelist Krek! (Ponovne, dolgotrajne ova-cije spominu dr. Kreka. Klici: Slava Kreku!) Ko si spoznal, da ne bodeš klicar v puščavi, dvignil si prapor našega ujedinjenja in za-klieal si gronioglasno, da je odjeknilo po vsem svetu, da smo Slovenci, Hrvati in Srbi narod istega jezika in iste krvi. Kfl so nas ob-dolževali veleizdaje, nas zato metali v ječe in preganjali od domačih ognjišč, vrgel si jim v obraz nepobitno in porazujočo resnico, da je robstvo veleizdaja.
Tretji temeljni kamen si položil Ti, narod moj, ker si klic umel in veliko dobo spoznal. Pokazal si se zrelim. Slava Ti zato!
C etrji temeljni kamen jc položil naš, od vseh spoštovani vrhovni dušni pastir, knezoškof dr. Anton Bona vent ura Jeglič. (Bog živi našega primasa Jugoslavije! Vihar se par minut ne poleže.) Pred 20 leti sprejemali smo ga slovesnim načinom. Radostno razpoloženje, ki ie# via dalo takrat po Ljubljani, zdelo se je, da ima globlje vzroke. In imelo jih jc. Slovenski narod pričakoval je od svojega sina na stoliei sv. Maksima velikega čina. Ne zastonj. Ko je prišel čas. segel je škof dr. Jeglič vsem zvestim sinovom naroda v roke in se — njim na čelu — izrekel za ujedin-jenje. S tem činom jc postal — sam"od sebe — primas Jugoslavije. (Živio primas Jugoslavije!) in našo belo Ljubljano povzdignil je za stolieo primata. (Burno odobravanje.)
Največji kamen pa jc v temelje
svobodo, neodvisnost in samood -ločbo. Vem, da možu. kateremu sc bodo dvigali spomeniki po vsem svetu, tudi Jugoslavija postavi dostojen spomenik. A najlepši spomenik — spomenik hvaležnosti, o-hranimo mu v svojih potomcev srcih.
Še enemu čutu hvaležnosti moramo v tem svečanem trenutku dati izraza. Temelje naše države drži skupaj dragoceno pojilo: Tvojih hrabrih sinov — mladeničev in mož — Tvojih onemoglih starcev. Tvojih blagih hčera — deklet in žen, — Tvojih nedolžnih otročičev kri jc to, velika sveta mučeniea. kraljevina Srbija! Ta kri vpila je po maščevanju k nebu in priklicala je maščevanje; ona jc prosila Tvojega poveličanja, in pov<;liča-na si! — Zgradba pa, katero drži skupaj tako dragoceno pojilo, je neporušljiva. Prejmi torej naše poklonstvo Ti. naša krasna, ob neizmernih mukali rojena in zato za večno neporušljiva Jugoslavija. (Viharni Živio-klici. Vihar noče prenehati.)
Govor državnega poslanca dr.
Lovro Pogačnika.
Dragi bratje in sestre jugoslovanske! Prihajam z Dunaja in Vam prinašam pozdrave vseh oseh onih poslancev, kar jih je še gori v Jugoslovanskem klubu. Z Dunaja prihajam, kjer so so zgodile š teh zgodovinskih trenotkih korenite izpremembe^ Danes gledajo vsi tisti, ki žive v onih zidovih, in ki so si iz slovanskega bogastva zidali svoje ponosne palače s strahom v bodočnost in se boje, da bo po Ringu rasla trava in da bo vse opustošeno. Strah jih je čuvstev, ki danes planite v Vaših srcih. In ta strah je tudi popolnoma,upravičen, kajti gospodje imajo slabo vest. ker se zavedajo krivic, ki so Vam jih skozi sto in stoletja povzročali in Vam ugrabijali Vaše pravice in Vašo svobodo. Toda prišel je naš čas. Naš narod sc je vzbudil, našemu narodu jc zasijala zlata svoboda. Danes praznujete prvi sveti dan svobode slovenske, svobode srbske, svobode hrvatske. Gospoda moja! Boje se, da se bo danes tudi v Ljubljani razgrajalo, da se bodo tudi v Ljubljani prirejali izgredi in se godile nasilnosti. Prijatelji! Jaz nisem vedel, kaj se bo danes tukaj zgodilo, ampak jaz sem ministrskemu predsedniku v Vašem imenu, v imenu Jugoslovanskega kluba in v imenu naroda slovenskega izrazil, da jc ta strah neutemeljen. Jaz vem, da se ne bo zgodila nikomur najmanjša krivica, da se ne bo pripetil najmanjši, izgred in da se ne bo danes v Ljubljani preliia niti kapljica krvi. Kajti slovenski narod ni narod nasilnikov, slovenski narod je narod omike, slovenski narod je narod izobrazbe in on kot zrel mož ve, kaj mil je storili in lo bo tudi storil.,
Dragi bratje! DovoTite, da izraža mpri tej priliki misel, ki jo je že povdarjal moj predgovornik. To je misel Vas vseh, kar Vas vidim v toliko tisočglavih množicah tukaj zbranih, to je misel na svobodo, misel na lastno državo, misel na ljubljeno Jugoslavijo. Danes pozdravljate dragi prijatelji to 1 misel kot uresničeno.
Prijatelji! Ko je Jugoslovanski klub lansko leto izrekel svojo jugoslovansko deklaracijo, takrat so nasprotniki reki i, da to govore politiki veleizdajalcev, da govore izdajalci slovenskega naroda . izdajalci državnega mišljenja.
Prijatelji, nastopil je mir, utihnili so vsi tisti, ki so izrekali svojo obsodbo. Iz lastne volje, iz lastne moči Sc -jo izrekel slovenski kmet, se je izrekel slovenski delavec, se je izrekla slovenska žena in
naše države položil mož, čigar iz- i slovensko dekle in v soglasju z
redno državniško modrost občndu-jc ves svet. Grozno, nečloveško klanje povzročil je zgolj iz nebrzdanega slavohlepja avtokrat, ki ga bode zgodovina brez dvojbe na -avala največjo šibo človeštva. Videč to, se je odločil predsednik Zedinjenih držav severne Amerike Woodrow Wilson ^ (Vihar med
vsem narodom slovenskim sc je izrekla slovenska inteligenca za našo misel, za našo svobodo. Mi hočemo biti na lastni zemlji svoji gospodarji. (Živijo, Živijo!) Zato naj veljajo moje besede, ki jih govorim kot zastopnik Slovenske Ljudske Stranke, naj veljajo te besede v prvi vrsti zavednosti vsega slovenskega ljudstva. (Ponovni
množico, navdušenje noče pone -hali) storiti take vnebovpijoče zlo- burni "Živio"-klici), čine za vse večne čase nemogoče.. Volja slovenskega ljudstva je In nast.°Pil Je Proti uzurpatorjem priklicala našo Jugoslavijo v živ-moči, ki jo tako radi in jako bogo- Ijenje in volja slovenskega 1 jud-kletno • — kakor Neron in Ivan'stva je tisti odločilni faktor, ki bo
odločeval, kakšna naj Jugoslavija je in kakšna naj ostane.
Prijatelji in prijateljice! Ko gledam danes toliko vrlih Orlov in Sokolov tukaj zbranih, ko gledam tukaj naše častnike in vojake, lahko rečem, da se je zbrala naša mlada moč, da se je zaklela danes naša mlada sila in prisegla, da o-stane Jugoslaviji zvesta do groba. (Živijo. Živijo!)
Prijatelji! Nobena kaplja krvi naj ne izteče več za druge narode, za druge interese! Pripravljeni pa smo prditi svojo srčno kri za sv<(^ svobodo, za našo ljubljeno Jugoslavijo.
Prijatelji! Končam in Vass še enkrat najiskrenejše pozdravljam.-Pozdravljeni Vi vsi, pozdravljeni Vi sodniki, pozdravljeni Vi upravitelji, pozdravljeni Vi kmetje, pozdravljeni Vi delavci, pozdravljena mladina, pozdravljen narod slovenski v svobodni Jugoslaviji. (Dolgotrajno viharno pioskanje in "iviop-kliei!)
(Konec prihodnjič.)
Otroška duša.
Rev. J. Plaznik.
Bog je neskončno lep; njegova lepota se kaže, neprestano v vseh delih, katere je storila njegova roka. Povsod in v vsaki reči lahko spoznamo njegovo umetnost; prav posebno ljubeznjivost pa je dal mladini, da zgleda, da je toliko bolj njemu podobna, ker je šele izšla iz njegove roke. Resnica je, da sta si mladost in lepota sorodni.
Mladost ali pomlad v letnem času, je najlepša dobra. Tu je sve-žost, nežnost na listu in cvetu, na polju in v gozdu ter na livadah,
toda za vedno in vedno, dokler bo ostal Bog, bo ta otrok živel, ali kot veličasten svetnik v nebesih, ali pa kot prokleta duša v peklu. In vi največ vi stariši, boste določili njegovo usodo. Kdo bo zmeni odgovornost, kdo pretehta posledice zanemarjenosti ?
Ta otrok, katerega držiš v naročju ali ljubeznivo pritiskaš k sebi, bo hvalil vedno Boga v raju v neizmernem veselju ali ga pa bo večno klel v, kraljestvu teme. £>e-daj je nedolžen in nepokvarjen. Kdo naj pove, kaj bo čez dvajset, trideset let? Varen je — za koliko časa? Ko je krščen, je varen, dokler se popolnoma ne zaveda pameti; potem pa je zapisan med bojevnika in se mora boriti zoper hudobnega duha, svet in meso. Tedaj se prične nevarnost. Močni, neutrujeni, neusmiljeni sovražniki že čakajo že sklepajo, kako ga bodočo ropali onega, kar je dragocenejše, kakor vsi zakladi syeta. Mislim njegovo nedožnost, katera je potni list v večno žjvljenje. Boriti se mora s svetom iil njegovimi zapeljivostmi in nevarnimi zabavami, zoper meso in vse njegove* nevarno privlačnost in zanjke; zoper hudobnega duha z armado zavrženih angeljev, kateri so v zvezi eden z drugim, da bi ga po-gubili, kakor so bili sami pahnjeni v pekel.
Ali delam preveč domišljavo sliko? Ali se brez vzroka vznemirjam? Ali je prazen strah? Na-sprotno^; strah bi nas moral pre-šinjati. Kdo naprešteje množice teh kateri so se spačili in šli v peki? Predstavljaj si najhujšega zločinca, katerega je svet kedaj poznal. Glej na onega, ki trpi na dnu pekla in pomisli, da je bil naj-zločinee pred nekaj, ne
kar zastonj iščemo v poznejši dobi.	oteti> s,adko se smeh_
nujejo dolžnosti do Boga, morda pijančujejo, se prepirajo, bodo napravili otroke brezbožne in trmoglave, da bodo za vedno, sitnost svojemu župniku.
Veliki svetniki so imeli dobre stariše, kateri so vsadili v njihova srca ljubezen in občudovanje za vse, kar je Božjega. Ker so bili sami krepostmni, i so navdahnili svoje otroke z gorečnostjo in jim dali vsak dan nekaj, kar je bilo del njihove duše. Saj drugače ne more biti; kajti, otroke nehote gleda stvari z materinimi očmi in pre soja vse po materinem naziranju
Vzemimo en slučaj izmed tisočerih, namreč Blanche, mater Ludovikovo. Bila je vzrok Ludo-vikove velike svetosti. V celi zgodovini bi težko našli Čudovitejšo mater. Bila ni podobna današnjim materam jskrbela je bolj za sinov dušni, kakor telesni blagor, da bi bil njen sin bolj priljubljen pri Bogu. kakor pri komu drugemu. Z eno besedo, njena ljubezen je bila prava ljubezen, ljubezen utemeljena na veaii resnici Vedela je ,kakor ve vsak katoličan, d a* je nedolžnost človekov najdražji zaklad; aa je ena stopnja nadnaravne milosti več vredna, kakor vsa zemeljska kraljestva; da je prijatelstvo z Bogom več vredno, kakor vse (prijetnosti na zemlji.
Pa ne samo. da je vedela, ampak se je tudi potem ravnala. Resnica ni bila pri njej, ampak se je po njej ravnala. Zato je navadila svojega sina v zgodnji mladosti, da je spoznaval, da ni nobena stvar tako imenitna, kakor čednost in
SKUPINA ZASTOPNIKOV SVETOVNIH NARODOV V CHICA-GU.
Dne 8. t. m. zvečer se je vršila v vojašnici (First Regiment Armory) na Mich. Ave. in 16 cesti v Chieagu velika dobrodelna slav-nost v korist ranjenim ameriškim
IVERI.
Kar velja o rastlinstvu, velja tudi o živalih. Mladiči .so lepi po obliki in gibanju Na njih opfežamo gibčnost in živafnost, katera razveseljuje srce, kar ne najdemo v poznejši dobi ali starosti pri živali.
Če to velja o ptičih in zverinah, velja še toliko bolj o našem lastnem rodu. Nobeno živeče vidno bitje ni tako zanimivo, kakor otrok. Navdihujeme besede svetega pisma nas zagotavljajo, da je Jezus rad zbiral mladino okrog sebe. "Pustite otročiče k meni in nikar jii nc branite, ker teh je nebeško kraljevstvo." Z ljubeznijo je gledal na nje. se jih veselil zaradi njihove priprotosti, zaupnosti. nedolžnosti in čist osi i.
Otroci so največji dar za ljudi v naravnem redu, ker mu dajejo najčistejše veselje v življenju. Otroci razprše slabo voljo s svojo živahnostjo, spominjajo nas naše lastne mladosti. Ko se leta stari-šem namnože, so jim popora. Sta-riši gledajo na nje kot svoje naslednike, kateri bodo ovekovečili njihoyo ime, in molili za nje še dolgo potem, ko bodo že ležali v hladnem grobu.
Eno reč pa stariši večkrat pozabijo : otroci niso samo v veselje, ampak tudi v neopisno odgovornosti; odgovornost, kateri se ne morejo ogniti, zaradi katere bodo nekoč najstrožje odgovarjali. Sledi mi nekoliko v mislili, da te prepričam, da je temu tako.
Poglej malega otroka, katerega jeravnokar očistila krstna voda. Kako revna, šibka, neznatna stvarca je? Njegovega življenja je le nekaj dni ali mesecev. Bil je le mala stvar v temi, pa veliko orodje v rokah Božje previdnosti. Bog je oživil tvarino in ji dal dušo. Ta duša ima moči, katere so še zavite v temo, kakor roža v popku; čaka pa višje luči. da se odpre.	^
Več tednov in meseccV ostane otrok brez moči in odvisen; popolnoma nezmožen, da bi storil kaj za sebe. Kako čudovito bitje je vendar! V tej šibki obliki je neumrljiva duša, narejena o podobi Božji, po podobi večne in nevstvarje-ne lepote. Duša je popokioma čista. Ne samo, da ni na nji nobenega madeža, ampak žari v Božji milosti. Duševna lepota, katero je otrok prejel v zakramentu prerojenja, nadkriljuje vsako svetovno lepoto; te lepote si ne moremo misliti, niti predstavljati. Ta lepota je, da se lahko takoj pokaže pred Bogom, da se lahko takoj naseli v nebesih v družbi angeljev. Če bi kaka stvar vničila telo, in tako oprostila dušo, bi ta resnično šla v kraljevstvo luči brez vsake ovire.
eŠ več; ta vaš otrok bo živel zmiraj. Pomisli nekoliko, kaj se to pravi. Vse drugo bo zginilo; kraljevstva in narodi bodo nastali in zginili; nebo in zemlja bosta nekoč zginila; zvezde bodo otem nele in omračila se bo solnce;
ljajoč, vesel, nedolžen otrok z lepo dušo, kater^ je odsevala vstvar-jeno lepoto Božjo.
Kako naj razložimo dejstvo, da zraste iz enega otroka zločince, drugi pa postane svetnik? Kako je to. da dva začneta pri istitočki in nadaljujeta v nasprotni smeri? Dva sta rojena isti dan, v istem mestu -.eden postane sveti Alojzij, sveti Frančišek, drugi pa nečloveška zver, kakor Neron ali Kali-gula?
Nikdo ne more kar pokazati enega, gotovega vzroka. Ob isieni času je veliko število krepkih moči na delu. Če hočemo stvar razjasniti, je treba premisliti več točk . Brez obotavljanja pa smemo reči, da ima največ vpliva na otrokovo prihodnjost dom in domača vzgoja. S tega sledi, da imajo oni, ki vzgajajo otroke, velikansko odgovornost. Naloga, katero jim je dal vsemogočen Bog, je lepa, a zelo slovesna.
Nekatere osebe, domišljujejo, da so nekateri otroci že dobri po naravi. To je napačno. Skušnja kaže, da postane otrok prepuščen samemu sebi sebičen, zavidljiv, trmoglav, neubogljiv — pokvarjen.
Treba je previdnega ravnanja, nežnega, pa trdnega vodstva. Treba je posvariti v najnežnejši mladosti. navajati ,da upogne svojo voljo, da obvladuje nepravilne želje in slabo nagnjenje. Učiti ga je treba skromnosti, spoštovati predstojnike, vpoštevatl druge. Se nekaj je važnega pri tem: učiti je treba otroka bolj z zgledi, z lastnim dobrim zgledom, kakor z besedami. Na nerazvit razu mse globoko vtisne to, kar otrok vidi pri drugih, osobito pri stariših.
1 ztega se že razvidi, kako je potrebno, da dajejo stariši dober zgled. Celo odraščene osebe niso proste vpliva svojih tovarišev in družlie, v kateri žive. Naj ^o karkoli hoče, naj bo kakoršenkoli, bo lažje lepo živel, če bo v družbi-bogaboječih ljudi, kakor pa, če bi živel* med velikimi in očitnimi grešniki; vzrok je ta, ker ima okolica. V'kateri človek živi. vpliv na vsakogar. Duh Božji nas uči: "S svetimi boš svel, z dobrimi popoln, z izvoljenimi boš izvoljen; s hudobneži boš hudoben."
Če je temu tako pri odraščenih, možeh in ženah — zato imamo Božjo besedo — mora biti še bolj res pri mladini, ker je toliko bolj občutna in spremeljiva; že v njihovi naravi je, da posnemajo svoje predstojnike, da jih imajo za svoje zglede. To vidimo v vsaki župniji. Stariši, ki so trezni pošteni ter vestno izpolnujejo svoje verske dolžnosti; kateri <v resnici spoštujejo sveto mašo, časte mater Božjo, prejmejo večkrat svete zakramente, taki stariši vlečejo svoje otroke za seboj, kakor magnet privlašuje jeklo in nimajo težave vzgojiti jih tako, kakor hočejo. Če pa so stariši brezbrižni, ne izpol-
Človek ne more brez hrane ži-
ljubezen do Boga. Vedno in vedno; vojakom, nahajajočim se v bolniš-mu je ponavljala o ljubezni in zvestobi do Boga. od katerega je i prejel vse, ko se je njegov razum razvijal, in mu govorila o čistosti in svetosti. "Ljubljence moj," je rekla, "četudi te ljubim z vso veti. To je tudi vzrok, da umre to-močjo in strastjo materinega srea.jliko mladih pesnikov in-pisateljev, vendar bi te tisočkrat rajši videla	#
mrzlega in mrtvega pri mojih. Nekateri ljudje iščejo radi delo; it oh ah, kakor da io živel in žalil, drugi pa sedijo doma v nadi, da Boga s smrtnim grobom!"	j jih bo prišlo iskat delo na dom.
Taka je bila mati nekdanjega	*
francoskega kralja. Ničuda, da Pravijo, da imajo nekatere žen-je bil plemenit in svet mladenič, ske jezik podoben meču, ki nikdar Ni čuda. da je cenil čistost in pri- ne zarjovi. jatelstvo Božje nad vse. Ni čuda, j	*
da ni grešil in konečno dosegel Kdor ni privajen težav in trp-veliko svetost in postal svetnik, i ljenja, bo imel zapreke na potu
Kakšna sprememb bi prišla čez do	^ .
celi svet tekom enega rodu, če J>i	.v,
imeli vsi stariši tako resnično skrb \ Glava P" mo^'cmu -1° Podobna
niči. Na programu je bilo petje vjgoslovani: Slovenci, Hrvati in Sr-mešanein zboru sestoječem iz 32 j bi.
raznih narodnosti, rfizni narodni Gornja slika nam predstavlja plesi in velicanstven sprevod po vdeležence te dobrodelne priredit -dvorani. Tega sprevoda se je ude- ve v raznoličnih narodnih nošah. V liad 100 moških in žerfsk, I srediui je videti tudi dve Slovenki oblečenih v raznohčne narodne no-jz avbami in sicer gdč. Volkarjeve,
80,	pri vrhu v sredi je pa Mrs. Hele?
Naravno, da smo bili zastopani I na Kušar stoječa poleg Slovaki-pri tej prireditvi tudi ehikaški Ju-ikinje.
za pravo in večno srečo svojih
denarnici. Ne gleda se pri tem na
otrok, kakor Blanche; če bi imeli ™nanjo obliko> aml)ak na vse-tak vpliv na nje. Večina ptf je pri
vse, kar
bino.
Malo ljudi zavidamo vsled njih modrosti; dosti pa vsled njih bogastva.
f *
Ne obešaj svojih neprilk na "veliki" zvon; s tem se istih ne boš oprostil.
Tvoja očesa in ušesa lahko delajo čez uro; samo jeziku privošči večkrat kak praznik.
enske ljubkujejo pa z jezikom.
zočesi, moški
... .... ,	Malo ljudi zavidamo vsled njih
\ clika razlika je med govorom i .. c ,	, ,
____i ____;_Jj_i____ modrosti; dosti pa vsled njih
bogastva. .
r
•
Nobena težava ni imeti pripravljene gajbiee za ze ujetega ptica.
Peklenski satan rad zaupa onemu .ki se vodu oopravičuje.
politika in meči njegovim delovanjem.
*
Se tako majhen in slaboten po-grebnik je spravil pod zemljo najbolj močnega velikana.
• ♦
V naši sveovni borih za obsta-nak je človek ali nalilo, ali pa kladivo.
«
Ženske jako nerade stavijo za denar .tudi nc če so *v kaki stvari popolnoma prepričane.
Prava tiljudnost je najboljši
I potni list za celi svet. j J	• < r *---
Kdor je popolen, ne ho nikdar uvajal iiaepak svojega bližnjega.
pravi jena žrtvovati vse, Kar je večno, za svetno; premnogi nalašč £ izpostavljajo svoje sinove in hčere tisočerim nevarnostim; drugi jim zopet doovljujejo občevali s slabi-j mi tovariši, brati slabe knjige, hoditi na slabe plese in k slabim igram. Da, prišli smo že tako da-j leč, da je slovenska mati, katera se šteje za pobožno in bogaboječo,1 nalašč pokvarila nedolžnega otroka, da bi morda ne šel od nje in se posvetil Bogu. Res. brezbrižnost nekaterih sfarišev; kar se tiče i sreče njihovih otrok, je popolna nerazumljiva in neopravičljiva; j kaže tudi pomanknnje vere in da se ne zavedajo, pak odgovor bodo! nekoč dajali večnemu Bogu. To! stvar je treba resno k srcu vzet i, j skleniti in storiti vse, kar je v du-j čevno korist malčkov, katere je nebeški Oče zaupal za malo časa j ljudem, da jih vzgoje v ljubezni in | pokorščini do Uogn. da bodo živeli j na večnih počitnicah v njegovem prebivališču za zmiraj.
Poslušajte dober nasvet
Sleherni dan slišite navodila kako se moramo ravnati, da se branimo in izognemo strašne morilke, španske influence. Tako čitamo tudi, kako naj ravnamo, če je nas "Flu" že napadla.
RABITE KAK DOBER ČISTILEC ZA ŽELODEC IN ČREVESNI REGULATORJE IMATE ŠPANSKO INFLUENCO.
Pokusite ta naravni zeliščni preparat za jetra in črevesje.
IMEJTE GA VEDNO DOMA PRIPRAVLJENEGA ZA RABO.
Je izborno zdravilo zoper 'koliko in vse bolezni ž njo v zvezi.
Afco hočete imeti kako izborno in pripravno zdravilo zoper zabasanost, glavobol, omotico, oslabela jetra, ne-prebavo, slab želodec, napenjanje, ne pozabite pri tem tega izbornega preparata, katerega vpOrabljajo vsi sloveči zdravniki. O tem preparatu (pripravku) ni popolnoma nič tajnega. To zdravilo je splošno znano v zdravniških krogih. -
To staro, zanesljivo zeliščno zdravilo je bilo ie večkrat preskušeno; isto se uporablja osobito sedaj v obilni meri.
Kupite škatljo LAXCARINA še danes: jutri se boste počutili veliko bolj zdravega. Dolar,- katere izdate za pravi namen je vreden 100 krat toliko — posebno ako vam je to v izboljšanje zdravja—ali če pomagate s tem naravi izvrševati svoje dolžnosti.
LAXCARIN se prodaja samo pri Laxcarin Products Company, ki vam bo poslala Skntljo. dovolj za 3 mesečno vporabo LAXCARINA če pošljete $1.90 v gotovini, znamkah, ali po poštni nakaznici. Posebno močno stane $1.50.
Na prodaj pri
LAXCARIN PRODUCTS CO., Dept. Z—1.	Pittsburgh, Pa.
Cena en dolar.
Vsled tega imejte vedno pri rokah najbolj idealni želodčni in kričistilec, znan kot najboljše odvajalno sredstvo.
RABITE
LAXCARIN
ŽELODČNE IN KRVOČISTILNE TABLICE
ki hitro izčistijo želodec in črevesje; poleg tega pomagajo tudi prebavnim organom izvrševati svoje delo. Te tablice dajejo človeku tudi dober okus (tek) in urejujejo želodec.
ODKLANJAJTE NADOMESTILA.
Prodajajo se izključno pri
LAXCARIN PRODUCTS CO.,
Dept. Z—1. . . Pittsburgh, Pa. Cena $1.00 škatljici; 6 ikatljic $5.00. Pošljite poštno nakaznico, ali gotovino v priporočenem pismu.

• r?	-- - *■ y - %
"GLASILO K. S. K. JEDNOTE"
•	_•__Izhaja vsako sredo._
Lastnina Kranjsko-Slovenske "Katoliške Jednoto t. Združenih državah
ameriških.
1961 Wert 2 2nd Place
Uredništvo In upravniitvo: Telefon: Canal 2487.
GMcago, HL
Hinfuim
Za člane, na leto..............................................$0.96
Za nečlane................................................. 1.60
Za inozemstvo . ...•••..•••••»••••••«••«• .»... ......... 2.00
OFFICIAL O&GAN of the
GRAND CARNIOLIAN SLOVENIAN CATHOLIC UNION
of the
UNITED STATES OF AMERICA
Issued every Wednesday.
Owned by the Grand Camiolian Slovenian Catholic Union of the United
States of America.
1961 West 22nd Place,
OFFICE: Phone: Canal 2487.
CHICAGO, ILL.
Subscription price:
For Members, per year.......................I..............
For Nonmembers........................................................................................l.oO
For Foreign Countries.......................................2.00
81
Še šest tednov!
Ravno danes čez šest tednov, dne 2. aprila 1919, bomo Obhajali velepomebni dan v zgodovini naše podporne organizacije: 25-LET-NICO njenega obstanka, ali SREBRNI JUBILEJ!
korijo vladnim postavam, ker A-merika ni napovedala vojiie iz pravega namena, ampak so isto napovedali milijonarji v svojo lastno korist. Dobro plačani in podkupljeni agitatorji I. W. W. so skušali dalje zanetiti punt med a-meriškim vojaštvom. Kar jim ni šlo po sreči, so skušali doseči s silo: z dinamitom. Ta čudna de-
Kakor se pripravlja sleherna zakonska dvojica, — kateri jc usoda lavska (?) organizacija, katero je
nedavno hvalil in zagovarjal tudi eden izmed naših slovenskih dnevnikov, je povsem podobna ruskim boijševikom in vsled tega ji stopa vlada Združenih držav tako na prste.	,
mila, dočakati srebrno poroko že nekaj časa pred tem spominskim dnem, kakor se pripravljajo razna mesta, institucije, države i. t. d. na slovesno praznovanje kake obletnice, oziroma jubileja, tako m o ranit) cenjeni člani (ice) K. S. K. J. tudi mi že sedaj zavihati rokave in iti na pripravljalno delo!
Pri tem je treba pomisliti cenjeni sobratje in sosestre sledeče točke in sledeča dejstva:
\a ameriškem slovenskem polju bratskih oragnizacij bo baš naša K. S. K. J. PRVA obhajala čez šest tednov srebrni jubilej svojega obstanka, že zaradi tega moramo biti veseli in ponosni, ker smo člani prve in najstarejše pa tudi največje slovenske katoliške podporne organizacije v Ameriki.
Kakor se veseli povodom srebr ne poroke vsaka nevesta ali mati v krogu svoje družine, tako se bomo gotovo tudi mi sinovi in hčere naše podporne ter dobre matere veselili tega redkega njenega ju-• bileja. Mogočno in številno družino ima naša slavljenka:. 135 krajevnih domov (društev), ki štejejo okrog 17 tisoč sinov in hčera obojih oddelkov skupaj. Ali nas ni zadosti, da lahko priredimo naši ju-bilantinji kar najbolj pomenljivo 25-letnico obstanka?
In kaj bomo pa pri tej priliki podarili naši dobri materi v trajen spomen? Ona ne zahteva dragocenih daril, zlata in srebra; — zahteva pač od nas, da ji izrzimo tem povodom svojo ljubezen, spoštovanje, naklonjenost in pomoč. Vsakega člana K. S. K. J. je dolžnost, da še že danes pripravlja na ta redek jubilej.
NAJVEČJE VESELJE BOMO IZKAZALI NAŠI JUBILANTI-NJI, AKO JO BOMO PRI TEJ PRILIKI IZNENADILI Z LEPIM ŠTEVILOM NOVIH ČLANOV IN ČLANIC.
Znano je Vam, da je K. S. K. J. izgubila vsled španske influence veliko število svojih članov. To število moramo na vsak način nadomestiti z novimi močmi. Pridobivaj mo torej marljivo teh 6 tednov kandidate za odrasli in mladinski oddelek! Sleherni član(ica) naj skuša dobiti PO ENEGA NOVEGA ČLANA (ICO) in to bo najlepše darilo in najlepši spomin, katerega bomo izročili K. S. K. J. povodom njenega 25-letnega jubileja.
Na delo torej cenjeni sobratje in sosestre! Čas je kratek. Samo še 6 tednov! Zavihajmo rokave!
Pred nekaj tedni smo omenili, da so razpisane nagrade za krajevna društva za pridobivanje novih članov v veljavi tekom celega
Pred nekaj meseci je bilo v Chi-cagu obsojenih nad sto članov, o-ziroma agitatorjev I. W. W. v večletno državno ječo in na občutno denarno kazen. Po prestani kazni bodo skoro vsi ti ameriški boljše-viki deportirani. Vlada Združenih držav je določila dalje, da naj se deportira tudi vse druge nevarne člane I. W. W. Prav te dni čaka na Ellis Islandu, N. V., 54 kolovodij zveze I. W. W.
R. Bobba, član I. W. W. v Chieagu, ki je bil lani obsojen v 18-mesečni zapor, je b%aje Pierreja obvestil, da mora on umoriti pred -sednika Wilsona.
Pietro Pierre jc sedaj v rokah zveznih oblasti v Clevelandu ter bo zaslišan dne 20. t. m. Najbolj primerna kazen zanj in za vse njegove zarotnike-tovariše bi bil električni stol ali pa vislice.
Ogromne izpbe Srbije
Da bodo Združene države še bolj strogo nastopile proti I. W. W., nam kaže najnovejšLpeklenski načrt, katerega je nameravala izvr šiti anarhistična organizaciji 1. W. W. Dne 12. t. m. so namreč zvezni detektivi odkrili v Chieagu veliko zaroto napram predsedniku Wilsonu. 1 )vajset članov I. W. W. je nameravalo usmrtiti našega ljubljenega predsednika Wilsona, in bivšega državnega zakladničar-ja MeAdoo. Tajne zarote med temi anarhisti so se vršile v Clevelandu in Chieagu. Vodja iste je bil Italijan Pietro Pierre, katerega imajo oblasti žejpod ključem. Oblasti so prišle tem zarotnikom še pravočasno na sled. Dognale so, da naj bi se denar za izpeljavo tega načrta nabiralo tukaj v Chieagu; tako naj bi se dajalo tudi od tukaj končne instrukcije.
Pietro Pierre se je pridružil ni-bilistom še za časa bivanja v zve zni kaznilnici v Leavenworth, Kans., kjer je presedel svojo kazen.
Že lansko jesen so naredili Pier-rovi prijatelji zaobljubo in zaroto, da bodo umarili predsednika Wilsona. Par dpi predno so bili ti kaznenci izpuščeni na prosto, je padla koeka na Pietro Pierrc.ia, da mora izvršiti ta načrt, v nasprotnem slučaju bi bil pa on umorjen. Pierre se je zatem nastanil v Chieagu in Se pripravljal na atentat. Glavni zarotnik te bande je bil dobro znan zveznim detektivom, ki ga niso hoteli takoj aretirati, pat so ga pa vedno zasledovali v nad i da izsledijo še njegove tovariše.
Pierre je stanoval nekaj časa na 1203 Division St. V Chieagu, odkoder je naenkrat zginil. Oblasti so ga zatem izsledile v Michiganu; od tam se je napotil v Virginijo, Min-land, Ohio, kjer ga je dne 12. t. m. zagrabila roka pravice. Pierre je delal pred izbruhom vojne v ne -
leta. Katero društvo bo zmagalo v|kcm rudniku M	Mich
prvem semestru do 30. jun. 1919?, r	j	4 '
Začnite takoj sedaj, da nas bo žel Zlia^ilno fc, kako je prišla vla-
ob 25-letnici čim večje število pod okriljem K. S. K. J.
Peklenski načrt I.W.W.
Ze večkrat slno obsojali delovanje in početje ene izmed najbolj zloglasnih delavskih organizacij I. AV. W. (Industrial Workers of the World), ki se je prikazala osobito v zadnjih letih v ameriški javnosti najslabši luči. Člani te organizacije so pred vsem nasprotovali Združenim državam pri vstopu v vojno. Prigovarjali so nabornikom in vojaškim novincem, da naj se ne po-'na svobodo.
da na sled tem zarotnikom. Dva izmed Pierrovih tovarišev - jetnikov, rodom Italijana, sta ga izdala. Pierre in označena dva jetnika so bivali skupaj v eni celici ječe. Nekega dne jima je označeni odkril svoj peklenski načrt, da namerava umoriti predsednika Wilsona. Takoj potem (14. okt. 1918), ko je bil Pierre izpuščen iz zapora, so ga jeli zvezni detektivi zasledovati, ter so se kmalu prepričali o njegovi zaroti. Vsa navodila in potrebno bi imel Pierre dobiti v gl. uradu I. W. W. v Chieagu. Označena dva Pierrejeva tovariša-jetnika sta bila vsled tega takoj izpuščena
Ženeva, Švisa, 8. febr. — Miloš Savčič, zastopnik centralnega odbora za srbsko rekonstrukcijo, mudeč se v tem mestu, zatrjuje, da znaša skupna materijalna izguba Srbije v minoli vojni ogromno svoto deset bilijonov frankov (10,000-000,000); pri tej svoti pa še ni vpo-šteto vojno posojilo, katero je Sr-
bija najela od zaveznikov.
Mr. Savčič je mnenja, da bi zna-
šalo danes skupno premoženje najmanj 20 bilijonov frankov, ali še enkrat toliko, kolikor znaša iz -guba Srbije.
Srbija in Črna gora sta pa izgubili tudi zelo veliko število človeških življenj v minuli večletni vojni; tozadevne izgube so namreč re lativno večje, kakor izgube katerekoli druge države. Minula vojna je povzročila srbskemu in črnogorskemu ljudstvu neizmerno gorje, nepopisne in nenadomestljive izgube. Polovico srbskega ljud -stva (55 odstotkov) je umrlo vsled epidemične bolezni (legarja) kmalu po napovedi vojne. i\o!;ko srbskih mož, žena in otrok je umrlo vsled lakote in bode! Koliko je bilo obešenih! Koliko jih je umrlo
v ječah in pregnanstvu! Tega števila še danes ni mogoče dognati. Vse te grozne številke pa še ne vsebujejo žrtev padlih srbskih vojakov na bojnem polju.
Vse te izgube so povzročili Srbiji kruti Bolgari in zapeljani Avstrijci in Ogri tekom triletnega gospodovanja na Srbskem.
Srbija je pretrpela največ gorja in izgub tedaj, ko so podile glavno srbsko armado sovražne čete preko Albanskih gora v najhujši zimi. Tej armadi se je pridružilo tudi srlisko civilno prebivalstvo: o-troci, žene, starci in starke. Od 25,000 Srbov je na tem neznosnem begu umrlo okrog 20,000 beguncev in vojakov, tako, da je dospelo na varno na otok Krf le kakih 5000 rešencev.
Srbija je imela v mirnem času 38,316 mož stalne armade. 317,139 pa rezerve; torej 355,455 mož sku pa j. Ako prištejemo k temu še 200,000 svoječasno neorganizira nih srbskih bojevnikov, ki so bili tekom vojne pozvani pod orožje dobimo skupno število nekdanje srbske armade 555,000 mož (nac pol milijona). Od tega števila je preostala le borna peščica rešena ali živa; vsi drugi so padli junaške smrti na bojnem polju.
Leta 1910 je znašalo skupno število srbskega prebivalstva 4,600,-000 duš; danes pa šteje Srbija ko maj polovico toliko. Ali ni torej Srbija pretrpela največje izgube v minuli vojni?
Sovražnik ni torej namerava popolnoma uničiti Srbije v gospodarskem oziru, ampak je hotel spraviti tudi slehernega Srba s po vršja samo radi tega, da bi mu bi la pot od Berlina do Bagdada odprta. Pa se je Nemec zelo, zelo varal.
Predno bo mogoče popraviti Srbijo in jo postaviti na staro stališče. bo preteklo več desetletij. Sovražnik mora predvsem vrniti nazaj stvari in 'blago, katero je uro-pal in odnesel; 11. pr. dragocene starine iz srbskih muzejev, knjižnic, univerz, cerkev, šol i. t. d. — Nemci, Avstrijci in Bolgari morajo srbskemu ljudstvu dati nazaj cele črede goveje živine in ovac, katere so odvedli s sabo j. Dalje morajo tudi povrniti škodo za posekani les, škodo pri opustosenih vinogradih, vrtih in kmetijah, kajti poljedelstvo na Srbskem je sovražnik zadnja leta docela uničil. Odvzel jo s sabo celo poljedelsko orodje, kar mu je prišlo dobro pri izdelovanju mimicije.
Mr. Savčič pravi, da je Srbija sedaj odvisna edinole od podpore in pomoči zaveznikov. Ljudstvu manjka živeža, obleke, hiš, živine, strojev, semena, zdravil i. t. d. O-pustošena sela in vasi se mora popraviti in nanovo sezidati. Denarni zavodi potrebujejo finančnih sredstev, da bodo zamogli iznova poslovati.
Mr. Savčič, ki je bil svoječasno srbski minister za javna dela, 0-pisuje dalje bolj podrobno srbsko vojno škodo. Skupna vrednost
letaitega pridelka (žetve) na Srbskem je znašala v mirnem času o-krog 1,600,000,000 frankov; sovražnik je pa uničili oziroma zasegel vse blago, kar se ga je' na Srbskem tri leta zaporedno pridelalo. Računa se, da je sovražnik v tem času uničil Srbom 130,000 konj, 6,000,000 ovac in koz, 2,000,000 prašičev, 1,300,000 glav goveje živine in nad 8,000,000 glav perutnine.
Poleg tega je sovražnik odvzel ali uničil za 750 milijonov frankov vrednosti blaga. Škoda povzročena na privatnem imetju, hišni opravi, strojih i. t. d. znaša nad 400 milijonov frankov; poleg tega je u-grabil sovražnik za 30 milijonov frankov srebrnega denarja in približno za toliko drugih dragocenosti in zlatnine. Privatna finančna podjetja na Srbskem imajo okrog 800,000,000 frankov škode vsled minule vojne prizadete vsled re-kvizicije blaga, ali naloženega davka od strani sovražnika.
Zmagovale! ob Piavi.
"Agramer Tagblatt" je priobčil zanimive posameznosti glede poloma »b Piave. Medtem poroča list tudi naslednje:
Ko so dospele zavezniške čete do Susegana, Ponte di Piave in Mon-tiena, je sklenilo avstro-ogrsko ar madno vodstvo dne 24. oktobra, da jim vrže nasproti 36. hrvaško, 21. češko in 44. slovensko divizijo, nadalje eno nemško divizijo ter hr vaški ulanski polk.
Hrvaški polki 16. in 116., če^ki domobranski polk 30..in slovenski domobranski polk 21. pa so izjavili, da se nočejo boriti proti Francozom in Angležem ter so se umaknili nazaj, mesto da bi šli naprej.
Z isto izjavo je zapustil fronto hrvaški polk št. 78. v družbi treh liadaljnih čeških polkov.
Ob istem času sta hrvaška polka 96. in 135. odprla sporazumno z nadaljnimi češkimi oddelki Italijanom fronto na južnem krilu fyi Stino di Livenza, dočiin so so slovanske marš-formaeije pri Vidmu uprle.
Posledica tega je bila, da so se morali umakniti tudi nemški in madžarski polki.
Isto se je zgodilo tudi 11a Tirolskem, kjer sta hrvaška domobranska polka 25. in 26. izjavila še pred pričetkom boja. da se ne bosta borila proti Francozom in Angležem ter odkorakala v smeri proti Tob-laehu.
Tako poročajo listi.
Sedaj imamo tu v Ameriki pozitiven dokaz, da so avstrijski Slovani zmagali ob Piavi, ne pa Italijani.
Res je, da bi ne bilo mogoče 11 staviti zmage zaveznikov, tudi č bi avstrijski Slovani ust rajali boju proti Italijanom, Francozom in Angležem.
Polom na zapadni fronti bi do vedel do zmage tudi 11a italijanski fronti.
Istočasno pa je jasno predvsem dejstvo:
— Avstrijski SMvani, Slovenci Hrvati in Čehi se niso hoteli boriti proii Francozom in Angležem.
Proti Italijanom so se hoteli bo viti še nadalje, kajti dobro so ve deli, da jim hočejo ugrabiti Itali jani to, kar jim je najljubše, — njih rodno grudo, katero so znali braniti proti še povsem drugačnim sovražnikom kot so Italijani, proii Nemcem in Turkom.
Italijanska armada je potrebovala pomoči slovanskih vojakov v avstrijski armadi ter se je te pomoči tudi v polni meri poslužila.
Tem grše za Italijane ali pravza prav za italijanske imperijaliste pa je sedaj, če hočejo vzeti zemljo onim, ki so jim pripomogli do zmage.
Ta dejstva dosedaj še niso znana v Ameriki ter jih priobčamo's tem večjim veseljem, ker nam nudijo končni dokaz, da bi Italijani nikdar ne prodrli fronte ob Piavi, če bi ji mne prišli 11a pomoč slovanski vojaki v avstrijski armadi.
"Če hočete vedeti, kdo je začel vojno, vam bom stvar razodel. Povzročitelj vojne je bil bivši angleški kralj Edvard VII."
"Jaz sem bil nasprotnik vojne, ker sem bil prepričan, da drugače ne moremo zmagati, kakor po kakem čudežu. Kar se je torej prigo-dilo in kasneje uresničilo, vse to potrjuje moje naziranje in proro-kovanje."	>
"Mi bi zmagali, če bi Združene države ne bile posegle'vmes. Te so razbile našo ofenzivo. Naša dva največja sovražnika sta bila laž in lakota. Borili smo se napram obema. To je porazilo Nemčijo."
"Nemci so neumni in besni. Ves svet je'besen in neumen."
"Kar Nemčija potrebuje, je močna armada. Moč in sila; to je ista stvar. Moč in silo vporablja en-tenta z vsemi njenimi hvalisanimi ideali." . ' - .
"Če Nemčija v resnici stremi za republiko kot so Združene države ali Francija, jaz temu ne bom nasprotoval. Jaz se ne brigam dosti za krono." (V Nemčiji imajo že svojo republiko! Op. stavca.)
"Jaz bi šel rad v Ameriko, če me ne Eodo ententni zavezniki list relili .V Ameriki imam dosti?! prijateljev in jaz imam rad Ameriko."
"Združene države naj bodo zelo previdne in pozorne, da ne bodo imele nekega dne nepriliko z Japonsko in Kitajsko."
"Mi bi bili lahko zmagali že prva dva meseca po izbruhu vojne, če bi ne bili naši voditelji tako bedasti."
Rudarstvo v Bosni in Hercegovini.
IZJAVA BIVŠEGA NEMŠKEGA PRESTOLONASLEDNIKA.
Friderik Viljem Ilohenzollern, bi\ ši nemški prestolonaslednik, ki je igral v minuli svetovni vojni tako klavrno vlogo, je imel nedavno z nekim časnikarskim poročevalcem daljši pogovor, kateremu je razložil svoje mnenje in stališče glede minule svetovne vojne.
Tukaj navajamo nekaj važniv tozadevnih točk, oziroma izrazov bivšega nemškega prestolonaslednika :
Pod tem naslovom poroča ljubljanski Slovenec 1. avgusta:
Poročali smo že, da se je bosen-ska vlada dogovarjala z madžarskimi kapitalisti o prodaji vseh bosanskih rudnikov in rud. Us-po teh dogovorov ni znan. Da se vidi, koliko bogastvo leži v rudah Bosne in Hercegovine, prinašamo Statistiko same uprave. Razume se, da so ti podatki še izpred vojske. Rudarstvo Bosne in Hercegovine upravlja pridobitni odsek bos.-herc. vlade, kateremu je prideljen poseben odsek, imenovan "rdarski odsek" (Montan-department). Sama politična rudarska uprava pa je v rokah skupnega ministra za Bosno in Hercegovino na Dunaju.
V čisto državnih rokah je šest preniogokopov in sicer:
1.	Premogokop v Kaknju, ki leži ob železniški progi Brod-Gruž, proizvaja letno okoli mi-ljon meterskih stotov premoga. Debelost plasti premoga znaša 5—6 metrov. Zaposlenih je 600 delavcev, in 25 uradnikov in pod-uradnikov.
2.	Premogokop v Banjaluki, ki je še nov, proizvaja letno 150,-
000	metrskih stotov premoga. Debelost plasti premoga znaša 6—8 in pol metra.
3.	Premogokop v Brezi pri Visokem je otvorjen šele 1. 1907 in proizvaja letno 500.000 meter škili stotov premoga. Debelost plasti premoga znaša okoli 5 me trov. Zaposlenih je 600 delavcev in 14 uradnikov in poduradni-kov. Rudnik se hitro razvija zaradi ugodne lege in ker. leži pre mog blizu zemeljskega površja.
4.	Premogokop v Zenici proizvaja letno okoli 800.000 metrskih stotov premoga ;ima tri debele plasti premoga v debelosti 17 metrov. Zaposlenih je 700 de lafcev in 24 uradnikov.
5.	in 6. Najstarejši od vseh jremogokopov je premogop v Krški pri Tuzli, ki proizvaja letno okoli milijon metrskih stotov premoga. Ima dve različni plasti jremoga, od katerih je ena debe-a 17 in pol metra, ruga pa 3 in pol metra. Njemu pripada premogokop pri Bijeljini, ki proizvaja 13.000 metrskih stotov premoga ; zaposlenih je v obeh rudnikih
60 delavcev.
Rudnika soli sta v Kreki in Si-minhanu pri Tuzli, ki dajeta letno 120.000 metrtskih stotov so-
1	in sta državna last. Največje rudarsko zasebno podjetje je rudokop železa in talilnica železa v Varošu in Industrijsko železno društvo v Zenici. Rudokop in talilnica v Varašu proizvajata letno okoli milijon metrskih stotov železne rude, a razen tega še 300.00 metrskih stotov surovega in 300.000 metrskih stotov litega železa. Ruda ima 30 do 50 odstotkov železa in se smatra za najboljšo v monarhiji. Indu-
strijsko železno društvo v Zenici proizvaja letno 150.00 metrs-» kih stotov^jekla in litega železa. Gornjeogrsko rudarsko in talilno društvo v Fojnici, katerega u-prava se nahaja v Budimpešti, proizvaja letno okoli 75.000 me-terskih stotov zvedenega peska, ki vsebuje gotov odstotek zlata. Bosensko delniško društvo za industrijo premoga "U" a, katerega uprava se nahaj^ v Zagrebu, ima rudokope v okraju Bos. Novi, ki dajejo letno okoli 900.000 met. stotov premoga. Delniško društvo za industrijo magnezita v Zepču je v rokah madžarskega kapitala in proizvaja letno tri tisoč met. stotov magnezita. Rudarska zadruga Bosna, katere uprava je v državnih rokah, ima več rudnikov vanganske rude, ki dajejo letno okoli 35,000 met. stotov čiste manganske rude, nadaljuje, nadalje rudnik bakra, živega srebra, kroma in svinca. Tekom vojne je pričela kopati vojaška upnjva rudo v Ljubiji, okraj Prijedor. Ta rudnik daje* dnevno okoli 1000 ton rude, ki vsebuje 60 odstotkov železa; dela 3000 ljudi. Razen imenovanih podjetij je še veliko manjših, ki ših ki so manjše vrednosti in le za lokalno uporabo. — To je kratek pregled vseh državnih in zasebnih rudarskih podjetij v Bosni in Hercegovini. Da pa leži v bosen-skih in hercegovinskih planinah neizmerno bogastvo rud, ki je nedotaknjeno in ki se zaradi slabih železniških zvez ne more kopati, je brez vsakega dvoma. Zato se prav nič ne čudimo mažarskim kapitalistom, da so obrnili svojo pozornost na te - neizčrpane zaklade, ki se 11a mnogih krajih po mišljenju strokovnjakov ne bodo mogli izčrpati niti tekom tisoč let intenzivnega dela.
TA SVET.
Če se smejješ, svet se s tabo smeje; Ce se jokaš, brišeš sam solze; Svet se hoče le smejati, Kaj mu tvoje mar'gorje?
Vriskaj, hrib in dol ti odgovarja; Toži, tožbe vzrok se izgubi; Jek se z jekom glasno v pesem
I	združi,
Tiha tožba jeka ne rodi.
(»osti se, in.mnogo najdeš bratov; Posti se, in postil se boš sam. Jedel, pil bi vsak pri tvoji mizi, Postiti s tabo ga je sram.
Srečni bili bi ljudje na zemlji, Ostro trnje bi pognalo cvet: Ako srečne in nesrečne dneve, Vedno bratsko vžival bi ta svet.
t Rev. Andrej Smrekar.
Opomba Uredništva: Gornjo pesem nam je vposlal 63. letni roiak Marko Bluth, živeč v Hesperia, Micli. Ta peseni jc bila priobcena„ pred kakimi 25 leti v "A. S." ko je izhajal še 11a Tower, Minn. Soli rat Bluth jo je tedaj prepisal in prepis hranil ves čas. Ker je sedanjim časom zelo primerna, jo prinašamo danes na tem mestu.
IVERI.
Ogibaj se nasprotovanja, pa ti ne bo treba poslušati opominov in celo kregov.
•
Praktična izkušnja je smrtni u-darec iluzijam.
Kdor dvomi o resničnosti kake
gotove stvari, ta ni moder. •
Modri in previdni trgovci imajo svoja izložbena okna v časnikih.
V prazni glavi so cele kopice
slabih informacij.
•
Starost purana se lahko spozna v zobeh; pa ne pura novih, ampak — tvojih.
Prebrisan dolžnik je najboljša šola za slabega upnika.
Osrečuj druge in srečen boš tudi sam.
e
Kdor zahaja rad v šolo hudobije, ta bo dobil diplomo od je-čarja, ali pogrebnika.
Sleherna iskušnja naredi človeka ali .boljšega, ali slabšega. . •
Priznanje se včasih pojavi tudi tam, kjer ga sploh nisi pričakoval.
Izkušnja je podobna luči, obešeni na jambor kake ladje.
.	• "T-rono ^j**0 iti
iC. S* K.

■►-— ?
» Jednota *

Ustauovljeua v Jolietu, 111., dne 2. aprila 1894. Inknrporirana v Jolietu, državi Illinois, dne 12. januarja, 1898. GLAVNI USAD: JOLIET, ILL Telefon 1048.
od ustanovitve do 1. feb. 1919 skupna izplačana podpora
$1,598,397.43.
GLAVNI URADNIKI:	j"
^ledsednik: Paul Schneller, 6313 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio. T. podpredsednik: Joseph Sitar, 607 N. Hickory St. FT_ podpredsednik: Math Jerman, 321 Palm St., Pueblo, Colo, f Glavni tajnik: Josip Zalar,-1004 N. Chicago St., Joliet, 111. 1 Glavni blagajnik: John Grahek, 1012 N. Broadway St., Joliet, 111. Duhovni vodja: Rev. Francis J. Ažbe, 620—10 St., Waukegan, 111. Pooblaščenec: Ralph F. Kompare, 9206 Commercial Ave., So. Chicago, IH. Vrhovni zdravnik: Dr. Martin Ivec, 900 N. Chicago 8t., Joliet, 111.
NADZORNI ODBOR: Josip Dunda, 704 North Raynor Ave., Joliet, 111. | Martin Nemanich, 1900 W. 22 St., Chicago, 111.
Math KostainSek, 302 No. 3rd Ave. West; Virginia, Minn. John Mravintz, 1107 Haslage Ave., N. S. Pittsburgh, Pa. Frank Fraueič, 311—2nd Ave., Milwaukee, Wis.
POROTNI ODBOR: Mihael J. Kraker, 614 E. 3rd St., Anaconda, Mont. Geo. Flajnik, 4413 Butler St., Pittsburgh, Pa.	*
l Anton Gregorich, 2112 W. 23rd St., Chicago, 111. .
• PRAVNI ODBOR: Anton Burgar, 82 Cortlandt St., New York, N. Y. Joseph Russ, 6ol7 Bonna Ave., N. E., Cleveland, Ohio. Frank Plemel, Rock Springs, Wyo.
UREDNIK "GLASILA K. S. K. JEDNOTE": Ivan Zupan, 1951 W. 22nd Place, Chicago, 111. Telefon Canad 2187
Novice iz stare domovine.
NARODNA VLADA.
nega

Iz 28. seje Narodne vlade SHS. v Ljubljani z dne 4. decembra 191S.
Bivši avstrijski finančni minister dr. Redlich je najel 7. novembra 1918 za likvidacijo avstrijske države posojilo v znesku 2 mi-ljard; predlaga, da prevzame Narodna vlada za ta avstrijski državni dolg enako obveznost kakor za poprejšnje državne dolgove. Od te svote se je po ključu odkazalo za bivšo kronovino Kranjsko ti miljo-nov kron. Narodna vlada odgovarja finančnemu ministru Nemške Av.strije in skupnemu finančnemu ministru SI IS., da prevzame jamstvo le za one svote. katere se ji dejansko izplačajo ali katere izplača kak drug faktor kot nego»< tiorum gestor za državo SHS. Za-, eno prosi, da se izplača za Trst in Goriško Narodni vladi cela svota, ki odpade po ključu na to ozemlje, za slovenski del Stajeiske in Koroške pa tretjino svote, ki odpade na ti dve kronovini. Glede Istre se sporoči skupnemu finančnemu ministru države SHS., naj zahteva po ključu pripadajočo eelo svoto za to ozemlje. — Poverjeništvo finance je izdelalo načrt naredbe o začasnem povišanju in izpreme-nitvi potnih pristojbin civilnih drža vnili uslužbencev. Načrt se odobri — Narodno veče poroča pa svojem predsedniku z dne 3. de-teembra t. 1. iz Bel grada. da je z o-žirom na sklep Narodnega veča z Naznanja se mi, da so se nekateri člani, oziroma čla- dne 24. novembra t. l. posebno od-
Vsa pisma in denarne zadeve, tikajoče se Jednote naj se pošiljajo na glav-i tajnika JOSIP ZALAR, 1004 N. Chicago St., Joliet, 111., dopise, društvene
i ffl 7IIQ itninnmln	A	1 —____T_ •___ _f _	/ t w > m*	. — « —
vesti, razna naznanila, oglase in naročnino rfu na: NOTE, 1915 W. 22nd Place, Chicago, 111.
GLASILO K. S. K. JED-
tojiuk za zunanje zadeve dr. Bau- sili toliko več takozvanih trža-cr obširno izjavo, da želi Nemška škili zastav sv. Justa (modro-ru-Avrjinja živeti z Jugoslavijo v Imeno na drogu s sulioo). Delavci, najboljših odnošajih. Vsa prepor-1 katere so najeli Italijani za čišče-ua vprašanja glede določitve me- nje luke, so jim ušli že prvi dan, je naj se prepuste mirovni konfe-tako da morajo opravljati sedaj rtnci. Med državama .naj se vrši'ta posel italijanski vojaki. Naši osebni in (blagovni promet neovi- ljudje poročajo, da je bil sprejem rano. Obžaluje, da so se pri zad-! italijanskega kralja v Trstu zelo n jih nemirih v Celovcu sneli brez'slab, da tudi pri tej priliki ni bi-vednosti oblasti trije slovenski ■ lo videti veliko italijanskih za-napisi m poroča, da je izrazila stav. V Trstu ?c zbrajo vsi itali-Nemška Avstrija monsigmoru jansfci vojni ujetniki, ki se vra-Podgorniku v Celovcu nad tem či- čajo v domovino. Ker je velika svoje oibžalovanje. Tudi emir (vojašnica za tako ogromno šftevi-ti v Švici se zamorejo vrniti ,lo ujetnikov premajhna, kanipi-skozi Nemško Av- rajo ti ujetniki na p<rosteni ter nimajo niti dovoljne hrane niti obleke, ki bi jih varovala pred ostro tržaško burjo. Stražijo jih oddelki s stronjinii puškami. U-jetniki izražajo na glas svojo nezadovoljnost, prepevajo revolucionarne pesmi ter kličejo: "K-vviva la Russia." V Ajdovščini je malo Italijanov. Italijanski vojaki v Ajdovščini izjavljajo, da so nezadovoljni, da žele iti domov. in se pritožujejo, da jim je nnraz. Slučajno je letos burja zelo ostra, tako da je Italijanom zadnje dni večkrat prevrnila šotore.
IZ URADA GL. TAJNIKA K. S. K. JEDNOTE.
nice izrazili (e), da bodo odstopili (e) od Jednote in to za i>os,an»tv° Narodnega veča toliko časa, dokler bo razpisani posebni asesment v velja- ^tv^nUdS
nom grant i
prosto domov stri jo. — Dosedanje uradniške legitimacije za znižano vožnjo po državni železnici ostanejo v veljavi tudi za leto 1918. Veljavnost legitimacij podaljša, od nosno izda nove legitimacije vsako poverjeništvo za uradnike svojega oddelka. — Poverjeništvo za uk in bo-goča.<je predloži Narodni vladi načrt za pomožno akcijo, kako naj se omogoči slovenskim dijakom »Indije na zagrebških visokih šolah. Načrt je v glavnih potezah bledeči: Ustanovi se kolegij, v katerega . e ^prejme (kakih 300 dijakov na hrano in stanovanje. Hrvatska vlada je obljubila, da v ta namen prepusti artilerijsko vojašnico. Po informacijah pri vseu-čiliški k vest uri kot upraviteljici dijaške menze v Zagrebu 'bi veljala dnevna prehrana za osebo približno 5 kron. Dijaki bi plačevali stroške deloma sami, deloma -bi bili oproščeni polovično, dekoma bi bili sprejeti 'brezplačno. Organizacija kolegija se poveri posebnemu dobrodelnemu odboru, ki bi zbiral prispevke po Jugoslaviji, "zlasti po Sloveniji. Kolegij bi podpirala Narodna vlada z znatno
Italijansko nastopanje na venskem.
Slo-
sklieanja konstituante ostanejo dosedanje pok raj in-tke vlade, v kolikor posamezni resorti ne preidejo v skupno kompe'enco. S. 1. decembrom je ,torej preuebaUl funkcija Narodnega veča kot vn hovne suverene oblasti države S. i!. S. na ozemlju bivše avstro--ogrske monarhije; s konstituiranjem ministrstev bo prenehala tudi njegova administrativna funkcija. Dokler se ne imenuje skupno ministst vo, bo vodilo Narodno Veče po svojem predseelstVu še nadalje tekoče posle v sipo razumu s srbsko vlado. Od 1. decembra 1918
narod slo-edinst.veno
napr#j tvori ves naš vensk 6-11 r \ aš k o-s rbs k i državo pod regentstvom Njegove Visokosti prest leksandra.
[tolonaslednika A-tfegcntu Aleksandru se je odposlal brzojavni pozdrav, ki se je že objavil v listih. Koroški deželjp odbor je pripravljen, prevzeli aprovizacijo slovenskega dela Koroške pod pogojem, da se mu dovolijo v slovenskem o-zemlju rekvizifiie in da pozove Narodna vUda duhovščino, ne
Jednote. Ker pa K. S. K. Jednota kot poštena podpirate- prestolonaslednika Alexandra kot ijica ter mati vdov in sirot noče imeti "slaekerjev" v svoji i vefrenta. v novi ržavi se I m hI o sredi, radi tega tem potom prosim in opozarjam vsa cenje- <v'i,liproi° organizirala ministrstva na krajevna društva, da zabilježijo v knjigo vsakterega^?
'1 . v, . ,	. , • i / \ i t t	?."^^o^istopstvo kot provizoricna legisla-
clana in clamco, ki bi odstopil ja) od Jednote radi poseb- t*ya do sestanka konstituante. Do
nega asesmenta z namenom, da se te posebne doklade izogne in pozneje zopet nazaj pristopi v Jednoto. Vsak tak član in članica naj bode zabilježen (a) v društveni knjigi zakaj je odstopil (a) in slučajno, da bi eden ali drugi prosil poznejši čas za zopetni vsprejem, naj se ga ne sprejme, če ne plača celega posebnega asesmenta, katerega članstvo Jednote sedaj plačuje. Vsako društvo naj dobro pazi na to in tudi v glavnem uradu se bo vodilo poseben zapisnik za vse one, ki bi se tako daleč spozabili in odstopili od Jednote, radi posebnega asesmenta z namenom, da poznejši čas zopet pristopijo k Jednoti.
Da se je razpisal posebni asesment ni temu kriv glavni odbor in ne kak posamezni član Jedrfote. Vso krivdo je pripisovati nesrečni kužni bolezni "influenci". Izvan-redno veliko število članov in članic je podleglo prezgodni smrti vsled omenjene bolezni. Plačati je bilo treba njih zavarovalnino in tako je šla Jednotina blagajna za več tisočakov nazaj. Vse jadikovanje ne pomaga nič. Imeti je treba le dobro voljo in vsak po svoji moči pomagati, da se izvanredna izplačila, nastala vsled žrtev padlih za kužno influenco, zopet nadomesti z novimi vplačili.
Vsakteri naj ima vedno pred očmi namen Jednote, ki se glasi: Podpirati vdove in;sirote v slučaju nesreče in nezgode ter v bratski ljubezni skrbeti, da se lajšuje s tem njih tužni stan.
Med žrtvami padlimi vsled "influence in pljučnice" je bilo več slučajev, ki sta umrla oče in mati. V takih slučajih je ostalo in žaluje za svojimi dragimi roditelji po štiri, pet do osem ali še več otrok. Edina mati, ki jim je prišla na pomoč je bila mati "Jednota". Dragi brat in sestra! Nimaš li usmiljenja do teh malih, nedoraslih in nepreskrbljenih otrok? Kaj bi bilo z njimi, če bi njih dobri in skrbni stariši ne bili člani K/S. K. Jednote? Kako bi se z njimi postopalo, če bi ne bili njih stariši zavarovani za slučaj nesreče. Premisli samo to, cenjeni brat in sestra. Pomisli, da tudi jaz, ti in vsakteri izmed nas je izpostavljen vsakdanji nesreči in nezgodi, ki nas lahko vsaki čas dohiti. Ali ni nesmiselno in nespametno govoriti, "odstopil bom od Jednote". Kaj takega bi se lahko reklo, če bi znali, da nas ne dohiti nesreča. Ker pa tega ne vemo in ne znamo, radi tega je edino pametno in potrebno, da smo zavarovani pri dobri in pošteni K. S. K. Jednoti, ki je v teku njenega obstanka plačala vdovom in sirotam nad en milijon in pol dolarjev podpor in ki hoče tudi našim dedičem pošteno in pravično plačati za kar smo zavarovani. Da bodo pa naši dediči toliko bolj zasigurjeni, da po naši smrti dobijo ono, zakar plačujemo Jednoti, radi tega je plačevanje posebnega asesmenta neobhodno potrebno in koristno.
i Upajoč, da ne bo člana (ice) pri K. S. K. Jednoti, ki bi raje odstopil (a), nego plačal (a) doklado, kajti vse kar vplačaš, v Jednotino blagajno koristiš s tem samemu sebi in svojim dedičem.
Z bratskim pozdravom • sem Vam vdani sobrat
Jasip Zalar, gl. tajnik.
naj izdela v smislu tega načr-vse podrobnosti, da se ideja o-!život vori že v januarju 1919., ki mora študirati. na drugih visokih šolah. — Zavod za gluhoneme se otvori 1. januarja 1919 in sicer za 50 gojencev. — Narodno veče v Zagrebu poživlja, naj se kmalu izvede mobilizacija letnikov 1895 -1899. ki je že odrejena v območju Narodnega veča. Narodna vlada vzame na »nanje, da ima poverjenik za narodno obrambo od sjrani Narodnega veča naročilo, izvršiti mobilizacijo navedenih letnrkov. Poverjenik za narodno obrambo izda tozadevno naredbo
Ljubljana 15. novembra: Italijani na Kranjskem so v začetku trdili, da bodo prišli do Save, ker-Pivka ni pritok Save. (Pivka izginja pri Planini pod zemljo ter stopa pozneje kot Ljubljanica zopet na dan in je pritok Save, tvo-reč tako vodno mejo, ki bi imela biti demarkaeijska črta.) Te vodne meje niso hoteli Italijani priznati do srbske intervencije.
V Gorici je do včeraj poslova-valo jugoslovansko mestno zapo-vedništvo. Da so bile odstavljene, se ne poroča. Zato pa kratijo Italijani v Gorici ljudem osebno svobodo, ter so pričeli preganjati iz mesta nekatere agilneješe Slovence, ki niso domačini. V Gorici plenijo jugoslovanske znake in zastave. V Biljah pri Gorici je dal italijanski poveljnik zapoved, da morajo vsi pozdravljati italijanske častnike in da se mora vsakdo odkriti pred italijansko zastavo. Naše prebivalstvo se odločno drži ter se ne pokorava tej zapovedi. V Gorici je italijanski oficir vprašal dijaka Besednjaka, kuj jč, in ko mu je ta odgovoril, da je Jugoslovan, ga je častnik udaril s palico po glavi.
(J lede izide na|i mobiliza« hnja v II. S. v
Zato ne ničesar I
in zastopnike vojaštva, vplivajo na ljudstvo v tem
župana) smi-
sHi, da bo oddajalo živila. V slučaju. da kmetje ne dajo živil, izostane tudi aprovizacija iz Celovca. Predlog deželnega odbora koroškega se odkloni. — Sklene se. da se na vseh postajah, .koder nase železnice prehajajo v sosedno državo, nastavijo kontrolni organi, ki preiščejo prtljago oseb, o katerih se sumi. da izvažajo bla-^o- — Glede bojev med četami Jugoslavije in Nemške Avstrije v Velikoveu je prišlo dvoje pojasnil. prvo od deželnega odbora za Koroško, drugo od državnega u-rada za zunanje zadeve na Dunaju. Obe poročili nagla£ata. da nemško vojaško poveljstvo mi imelo ukaza, rabiti orožje.' Do spopada je prišlo med Obojim vojaštvom brez vsakega povelja, medtem ko sta se poveljnika pogajala. Glede vprašanja, od katere strani je padel prVi strel, se poročila ne ujemajo. Poudarja se. da Xemci ne nameravajo nškakih sovražnosti proti ententi. — Narodna vlada je protestirala proti nakani nemške Avstrije, izvršiti volitve v k oust it uan t o tudi v ozemlju države SHS. Državni urad za zunanje zadeve odgovarja, da želi to vprašanje kakor tudi vas druga medsebojna vprašanja rešiti \nai podlagi prijateljskih pogajanj med obema državama, ki se pri-čno 9. deeem'bra — Zastopniku Jugoslovanov na Dunaju dr. Defranceschiju je podal državni
odpusta starejših letniko\ red!>a pozneje. — Ves de-ijski m»iterijal. ki se na-območju Narodne vlade S. ijubljani, oskrbuje Na-K<Klna vlada in je zanj odgovorna vjipin narodom bivše monarhije.
more odstopili nikomur »rezplačno. Kar se ml te-ga mat^rijala vzame en detail, se plača takoj, glede prevzetja en gros pa se sestavi zapisnik za svo-ječasni obračun. — Nobenemu rezervnemu častniku se od 1. deeem'bra 1918. naprej ne sme izpla-dvojna plača (vojaška in i. — Po sklepu Narodne smejo \ zdrževalnine iz-nadalje samo onim ose-
čevai.i civilna
via«io K
plačevat
bani. kalerim potrdita župni' in občinski urad, da obstoja resnična potrebnost. Ker se javljajo slučaji .da je zadobljeno potrdilo v nasprotju z uradnimi podatki pri davčnem uradu, se sklene ,da naj davčni uradi takih slučajih izčutijo prizadete, se lahko pritožijo pri komisiji za preživljanje. —^ Za umetniško opremo uradnih prostorov se dovoli svota do zneska 50 tisoč kron; za ta denar se kupijo dela jugoslovanskih u
met ni ko v.
NASILNO
"Slovenec'
POSTOPANJE LIJANOV.
ITA-
(Jug\ ($as. Urad. Washington, D. C.)
Italijani v Trstu.
Iz Ljubljane se poroča 15. novembra : Obnašanje Italijanov je izzvalo ne volj o in reakcijo pri samem italijanskem prebivalstvu v Trstu. Od bivše avstijske vojske se je nabralo v Trstu 40 vagonov moke in 20 vagonov sladkorja. Vse te zaloge so Italijani konfi-scirali ter jih odpeljali na ladjah v Italijo. To je vzbudilo ogorčenost po celem Trstu. Zlasti nezadovoljno je italijansko delavstvo ki je bilo še včeraj nacionalistično razpoloženo, ter trgovski
iii meščanski krogi. Tržaški Itali jani so razobesli zelo malo itali-
Zavezniki ščitijo slovensko osem Ije.
Ljubljana 14. novembra. Srb ski podpolkovnik Sviabič. ki se mudi tu. je dobil od srbske vr hovne komande nalog, da zaščiti v imenu zaveznikov Ljubljano in slovensko ozemlje. Švabič je k po ročil danes zjutraj to povelje ita lijanski vrhovni komandi, katc ri sedaj ni več treba pošiljati ita li lanskih čet n:> slovensko ozom Ije.
Blamaža reških Italijanov.
Primorske Novine pišejo 1 o novembra v članku pod tem na slovom: Reški Italijanaši so po klicali italijansko floto na pomo< proti i nasilju, masakiranju. ubijanju od strani Hrvatov. To je u činil v prvi vrs'i župan dr. Vio Ko je dospela italijanska flota je pozval veliki župan dr. Lena-v prisotnosti italijanskega admi rala dr. Via: "Govorite sedaj gospod župan, o ubijanju in ma sakiranju Italijanov!" — Župan Vio je ostal osramočen, ujet na laži. Admiral italijanskega l>ro dovja se je sam prepričal, kako debelo se lažejo njegovi rojaki. Prisostnost italijanske bojne la-dije je popolnoma odveč, ker ne bodo miroljubni in pravični Jugoslovani delali nad nikomur na silja.
Zelene čete na Belokranjskem.
— Po Obzoru od 14. novembra poroča Slovenski Narod po vesteh iz Belokrajine, da so zelene čete že v sredo prekoračile Kolpo. Stopile na črnomaljska tla in ogrožajo Kostelj ter Poljansko dolino.
Prve čete zelenega kadra štejejo 500 mož, za katerimi prihaja glavna armada zelenega kadra 1000 mož. Na ta način hi bila odprta zelemu kadru pot po celi Beli krajini ter I»i imel preko kočevskih šum najkrajšo pot v to--pliški okraj in Novomesto. Zato je treba, zaključuje Slov. Narod, urediti tu močne straže ter jih preskrbeti s strojinimi puška-
jonskih zastav zato pa so razobe-lml
Protest dr. Pogačnika. — Lju-
Ijana d. novembra. Pri izvrševanju določb premirja, ki je bilo sklenjeno med avstroogrskim vrhovnim A-ojaškim zapovedništ-voni in Italijo, je prišlo do nesoglasja. Italijani trdijo, da mora bh *sa avstiroogrska vojska izročiti vse orožje in bojni materijal, izvzemši osebno orožje, sanitetni materijal, vojaške kuhinje, živež m prevozna sredstva, ki so potrebna za njih prevažanje. Vrhovno vojno zapovedništvo zastopa proti temu stališču, da se ima izročiti samo polovica težkega materi-jala. Italijanski zaupniki za prev-*etje nimajo eksekutivne oblasti, da izvrše svojo voljo. Italijani groze z reprezalijami, z ustavitvijo poštne, brzojavne, telefonske in železniške službe v področju, katero je ugotovila ententa. kar bi bilo zelo opasno za prevažanje čet. Ziastopništvo Narodne vlade v Ljubljani, pod načelstvom dr. Pogačnika, je dospelo v Postojno, da posreduje pri italijanskem polkovniku 'Oasteliju. Narodna vlada zastopa stališče, da niso pogoji premirja obvezni za nevtralno Jugoslavijo, da je okupacija nevtralnega zemljišča i>rotiprav-na. in da pripada materijal, ki se nahaja na jugoslovanskem ozemlju. Jugoslovanom. 4 Polkovnik Castelli je izjavil, da ne more sprejeti protesta na znanje kot vojak, vendar pa je poslal tozadevno noto narodne vlade v Italijo. Narodna vlada je poslala prošnjo v Zagreb, da naj bi Narodno Veče izpocslovalo pri zaveznikih. da se prekliče okupacija jugoslovanske f^a ozemlja, oziroma, da se italijanske čete zamenjajo z angleškimi, francoskimi ali a-merišikima četami, 'ker se je bati da no bi hotela Italija z Okupacijo jugoslovanskega ozemlja stvo-riti državnopravni prevrat.
Rudniki v Idriji zopet v obratu. — 17. Ljubljane poročajo 12. novembra, da so veliki rudniki Rumenice v Idriji zopet v obratu. Prometna uprava je v rokah inženirja Jaroslava llotole.
Veleizdajniška afera v Mariboru. — Maribor, 4. januarja: •Jugoslovansko držlavna odvetništvo v Mariboru je pričelo preiskav® radi vel ei zda je proti vodji socijalističnc stranke v Mariboru in članu štajerskega deželnega odbc»j-a, ker je sprejemal prijave glede pripadno-sti k nemškotav-strijšiki državi. (V Obzoru, ki do-našajto vest, ni zabeleženega nobenega imena.)
Koliko je Italijanov v Istri? — Lansjko leto so Istrski rodoljubi izvetjeli po celi Istri privatni popis prebivalstva. Te dni (začetkom januarja) so pregledali ves nabrani materijal v Zagrebu. Po teh podatkih je v Istri okoli 305.-000 Slovencev in Hrvatov in samo 116.000 Italijanov, od katerih pa je okroglo 55.000 naših ljudiij, ki so se poitalijančili. Pravih ^Italijanov se računa samo f)0.000.
Zvonovi se ne vrnejo več. -
Povodom časniških vesti o povzeti akciji za povrnitev cerkvenih zvonov, nam poročajo od poučene strani, da ni upanja na vspeh take akcije. (Obzor 5. jan.)
Kop. — Telovaji so vlomili pri posodniku Jerneju Lužarju .* Žjalovičah župnija Smarjeta skozi vezna vrata ter pokradli vse, kar jim je prišlo pod roke. Odnesli so pet moških oblek, žensko obleko, več spodnje obleke, žensko zimsko ogrinjalo, sedem parov obuval ter dežnike. V hiši so pobrali s postelj plahte, rjuhe in tri blazine, fino amerikau-sko žepno .uro z dragoceno sre-brnb verižico, lonec masla. 2, kg ladkorja in množino vsakovrstnih stvari ter tudi okrog 1(H) K v gotovini.
Ukraden mrtev otrok.—Te dni je neki kmet iz Jadrcnine nesel svojega bolnega otroka k okrož. zdravniku dr. Wenigejrholcu v Št. IIj. Toda otrok je uuirl kmetu v naročju že v Št. Ilju. Ker se je misli! kmet peljati iz Št. Ilja do 'esnice z železnico, je dal mrtvega otroka v svoj nahrbtnik .da ne bi v vlaku nadlegoval sopotnikov z mrličem v naročju. Ko pa je kmet hotel izstopiti v Pesnici, jii bilo nahrbtnika nikjer več. Tat se gotovo n? ravno razvese-il svojega plena, ko je razvezal
nahrbtnik.
Vesele vesti iz Korotana.
Zgornji in Spodnji Rož so zasedli naši vojski. Vse je v najlepšem redu.
J Borovljah, kjer je imela do zadnjega časa nemčurska straho-
(Dalje na 6. sir., 1. kol)
vlada vso meč v rekah, vihrajo cerkvenega stolp«, občinsko-uradnega poslopja in orožnaške postaje mogočne jugoslovanske trobojnice v veselo znanlenje, da je tudi v Rožu zasijalo solnce zlate svobode in da je nemšku t ar jem za vedno ocfcklenkalo.
Nemški napisi kar črez noe zgine vajo iz raznih javnih in zasebnih posili j.
Tudi v Medborovnici in seda njih vaseh so zaceli ubirati nem-škutarji drugo struno.
Čitalnica v Clinjah, katere u-stanovitelja sta bila blagopojni ka rodoljuba g«;. Zablačan Lov-ro in Gorienik Valentin, je ožive la k novemu delovanju. V soboto, dne 20. novembra 1918 se je po zaslugah vrlega g. tovarnarja J. Pošingarja in neumornega narodnega delavca J. Ravnika vršil občni zbor, ki je nad vse pričakovanje krasno uspel. Pristopilo je nenavadno lepo število članov k naši "Čitalnici".
Poštni promet z inozemstvom. — Po obvestilu iz trgovske in o-brtne komore v Zagrebu se morajo počenši od danes odpreanljati obična (nepriporočena) pisma z Hrvatske, Bosne, Dalmacije, I < stre in Slovenije tako v Nemčijo, Avstrijo in Madžarsko, kakor tudi v ostalo inozemstvo po celem svetu. Glede vzpostavitve ostalega prometa potom pošte se vrše še pogajanja, ki bodo v kratkem zaključena. (Obzor, 15. novembra.) — Kakor je razvidno iz te vesti, morejo naši rojaki v starem kraju odpremiti pisma v A-meriko, medtem ko je še vedno nemogoče poslati pisma od tu direktno v Jugoslavijo.
ČEŠKO SLOVAŠKA LEGIJA V LJUBLJANI.
Vzorna organizacija — Glavni stan v Ajdovščini.
Slovenski Narod piše 11. novembra: 'Organizacija češkoslovaške armade v Ljubljani napreduje sijajno kot vzgled vsem narodnim ' organizacijam. Noben drug narodni v stanu izvršiti tako sijajno organizacijo v tako kratkem času in mi moramo samo z žalostjo konstatirati, da smo daleč zaostali za mXn.i severnimi brati. Organizacija češko-slova-ške legije v Ljubljani je že tako močna, da lahko podp:ra naše narodno gibanje xv =najodaljenej šili krajih naše domovine. Češkoslovaška legije je odposlala močne, popolnoma opravljene in s strojnimi puškami orožene oddelke v Ptuj, na Pragersko in v Ormož. V Ljubljani je prevzela češkoslovaška legija čuvanje in stražo po vsem < severnem delu. vštevši tudi južno železnico. Če škoslovaška legija je prevzela 5. novembra tudi osnovanje kordo-na, ki brani vojski, ki se vrača z bojišča, vhod v Ljubljano. Češkoslovaški legiji se je prijavila tudi ona češkoslovaška brigada, ki šteje 3500 pušk, 38 strojnih pušk in štiri baterije. Čehoslovaki imajo svoj a vi a it ič ni oddelek in svojo aprovizacijo. Podpolkovnik s štabom se nahaja v Ajdovščini pričakujoč tu nadaljnjih odredb od Narodnega Vvbora v Pragi.
stranka najstrožje obsoditi. Kam bomo prišli, ako bomo preprečevali in razbijali politične shode? Ta ka navada vodi do pesti in noža
Gotovo ne bomo trdili, da je najboljši politik na našem jugu o-ni ki ima najmočnejšo pesti ali najdaljši in najbolj oster nož. Res je ravno nasprotno, da potrebuje naša dežela vse tri politične stranke in da je mnogo stvari, katere moremo doseči le, ako sc potegnejo za nje vse tri stranke siožno in e-dinstveno. Povsod, kjer je narod dostojen svobode, velja načelo, da ima vsakdo pravico svobodno izražati svoje mišljenje, in izk jI učeno je, da bi se smela s silo preganjati politična naziranja. Zato ni samo dolžnost vseh naših strank temveč zahteva to tudi njihove čast, da store takoj vse, da se taki slučaji ne ponove več. V jugoslovanski demokratski stranki je prostora za vse sloje našega prebivalstva. Radostno pozdravljamo v naših vrstah delavca, pozdravljamo istotako tudi kmetovalca. O kmetskem stanu je treba reči so nekaj posebnega. Poljedelec je najmočnejša zaslomba v jugoslovanski državi. V interesu šveh naših strank je, da se ta lemelj ue oslabi, da sc dvigne nasprotno naš poljedelec do najvišje stopinje njegove gospodarske moti. Da se to gospodarsko blagostanje omogoči. morajo prenehati vsi taki p.o-itični nastopi in prepiri med nami. ogubno bi bilo, ako bi se politična podvzetja in delovanja delila zaradi politične razdvojnosti. Harmonija pri gospodarskem delovanju bo visela v zraku, ako bomo šli eden na drugega s pestmi.
Navajal je dalje, da je na Slovenskem vse polno nezadovoljne-žev, ki niso z ničemur zadovoljni. Pri nas nastajajo razne diktature, ne samo v politiki, temveč tudi v književnosti. Najhujše je z neza-dovoljneži v politiki. Vse jim je prekasno. Oni bi hoteli, da bi že; videli v Ljhljani vseučilišče, visoko tehnično šolo, itd. Radi bi vide
&E80LUGIJA JUGOSLOVAN.
SK1H ŽEN
*. ■
Jugoslovanske žene ,zbrane dne 10. novembra na ženskem shodu v glasbenem zavodu v Zagrebu, prosijo Narodno Veče:
1.	da se tudi ono izjavi, kakor so se dosedaj izjavila, že narodna veča Čeho-Sloyakov, Nemcev in Madžarov, da smatr a v naši bodoči zjedinjeni jugoslovanski državi Srbov, Hrvatov in Slovanov, sodelovanje žen v zakonodaji in upravi upravičenim in potrebnim in da jim bo že pri volitvah za bodočo konstituanto (nstavotvorno skupščino) priznati ravnotako vc-lilno pravico, kakotino bodo imeli možki.
2.	Ker nosimo tudi ženo vse posledice politike in slabe uprave, zahtevamo, da odstrani Narodno Veče čim prej z odličnih upravnih in političnih mest vse one, ki so re politično ali kako drugače kcuu promitirali in ki še vedno preprečujejo toliko potrebno narodno zjedinjenje Srbov, Hrvalov in Slovencev v eno edinsMeno država.
3.	Ker trpimo me žene kot hišne gospodinje najbolj vsled nepri-
živijo kralj, an Vesealo.
živijo Poreč. Kape-
Italijanslia vojska v Istri.
Reka,' 13. novembra. — Italijanske čete, močne tin zbore, o kroglo 100.000 mož, imajo okupirati ozemlje južno od črte Idri-a-Freloka. '	,
Jugoslovanske zastave na Jadranu.
Reka. 1-. novembra. Po obvestilu, kahro je dal danes zjutraj italijanski admiral Rainer redkemu velikemu žv.panu dr. Lencu, e vjTT.Saire zastave na pa roll rod ih ju z Namesto Lzasatve 1 bolu pa
rešeno v popolnem soglas-jugeslovauskimi zahtevami, dosedanje a vstroogrske :jo obešena na prvem jar-jugoslovanska, na drugem italijanska zastava (bela). 1-taiizastava sploh ni treba <ta bi bila razvita.
"redni preklic italijanski laži.
:>p!it, 11. novembra. Narodno Veče v Zagrebu najodločnejše de-m ntira
izmišljene
vesti itailijan-
merno visokih cen življenjskih po-j si h listov, v katerih se poroča,
Dalmaciji
trebšein, poživlja no Narodno Ve-če. da stori čim prej vse, da se privedejo te cene v sklad s plačami delavcev v tovarnah ter z dogodki inteligentnega proletarijata, srednjih in nižjih uradnikov, profesorjev, učiteljev, učiteljic, pošta? ric in drugih javnih in privatnih uradnikov. Protestiramo proti zvišanju cene mesu v Zagrebu in izjavljamo. da bomo smatralo vsako nadaljnje navi.jaujc cen izzivanju. Narodno Veče naj ve, da nima pretežni del prebivalstva po mestih dovolj sreds-tev, da bi sc hranil z dovoljno zdravo hrano.
4.	Okupno stavbne razmere v Zagrebu silijo žene. naprositi Narodno Veče, da takoj odobri predlog mestnega zastopstva v Zagrebu o rekviziciji stanovanj.
5.	Narodno Veče se naj potrudi, da ne bodo žene in dekleta, ki so
da so bili Italijani v n:: v dušen o sprejeti.
Resnica pa je nasprotno, da so prebivalci v vsakem mestu, kjer so se Italijani izkrcali, celo v Zadrti samem, ostro protestirali in
da to p< šilja proti nosti
prebivalstvo, dan za dnem še sedaj ostre proteste novim prekršajem celokup-in suverenosti države SRS. ter obenem vedno zagotavlja svojo vernost in udanost Narodnemu Vcču v Zagrebu, katero prosi, da ga resi italijans. nasilja.
Proslava Slovencev v Celju.
O prevzet ju uprave mesta in o-kolice Celja po Slovencih poro-j čajo slovenski listi zelo zanimive I podrobnosti, (i. novembra ob 8. | zjutraj mestne
narni promet, poštne hranilnice,
orožništvo, vodne poti in ce«te, pošte, brzojav in telefon, kakor tudi privatno pravne zahteve. Na podlagi tega dogovora ne "bo odredila zaplemba na železnicah samo po organih, ki so za to pooblaščeni. Na železnicah se ne sme odvzeti vojakom niti obleka, niti prtljaga, niti potrebna hrana za 14 dni. Civilnim osebam je zagotovljena osebna lastnina, vštevši primerne količine življenskih potrebščin. Železniški promet ostane v <teku. Oskrbovanje železniškega osobja in njihovih družin do vštevši Spielfelda je dolžnost jugtwlovanske vlade, odtod dalje proti severu pa nemške avstrijske vlade. Ekspozitura v Spielfeldu se opušča. Kar se tiče premoga, potrebnega za promet, ga mora dobavljati Trbovlje, Hrastnik, Zagorje, Št. Jan ž, Karpano in Šibe-nik, in sicer tako Južni železnici, kakor tudi državni ežlezniei po vzgledu, kakor v prometnem letu 1917. Poleg tega se ima urediti posebni premogovni vlak, ki bo vozil iz Trbovelj v Maribor* Ako se odpremlja na podlagi doseženega psorazuma odpravlja tovorno blago, se 'to ne sme ovirati. Dogovor med južno železnico in Narodnim Vecent od 3. novembra velja za integralni sestavni del nemšikega dogovora; sporazumno so dalje določene tudi transitne caTine. Kompetenea graške trgovske obrtne komore ostaje še^nada-lje v veljavi. Kar se tiee kompe-tenee kazenskih sodišč, veljajo dosedanje zakonske določbe brez ozira na obe državni področji. I-stotako ostanejo v veljavi vsi zakoni bivše v. in kr. avs/trijske vlade v teh področjih, dokler ne bo natančnejše določila mirovna konferenca v teh okrožjih. Določbe, ki veljajo za hranilnice, ostanejo v veljavi. Pravni tidnošaji hranilnic in posojevalnih zadrug ostanejo z njih premoženjem vred
NAZNANILO IN ZAHVALA.
S tem naznanjamo vsem našim prijateljem in znancem, da nam je smrt vzela našega ljubega očeta
JAKOBA JANEŽ.
Dne 9. februarja 1.1. ob pol treh zjutraj po kratki in mučni bolezni, je mimo 2aspal v Gospodu. Pogreb se je vršil v torek, dne 11. februarja ob 9. uri zjutraj iz hiše žalosti v slovensko cerkev sv. Štefana, kjer se je brala maša za dušo pokojnega.
Po sv. maši smo prepeljali truplo pokojnikovo k večnemu počitku na Resurrection pokopališče v Summit.	s
Tem potom se spodaj podpisane prav lepo zahvaljujemo vsem o-nim, ki so nama pomagali ob času smrti pokojnega očeta in vsem darovalcem vencev.
. Vam pa, dragi oče, kličemo: Naj Vas krije rahla tuja zemlja!
Žalujoče ostale hčere: Zora in Marija Janež, živeče v Chieagu, 111.. Dragica in Palmira Janši, živeče v stari domovini. Chicago, 111., 15. februarja 1919.
NAZNANILO IN ZAHVALA.
- Potrtega srca naznanjam vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest .da je dne 5. novembra, 1918 umrla moja ljubljena soproga
MARIJA PEŠEL
v starosti 39 let. Rojena je bila v vasi Vimol, pošta Nemška Loka. Kranjsko. Pokopali smo jo na pokopališče sv. Trojice v Brooklv-nu. N, V.
V Ameriki zapušča dve sestri in svaka: vsi v državi Minnesota, c-nega brata pa nekje v državi Co-
je bila izročena uprava do mirovne
določitve nedotaknje-! lorado.
li že dovršeno kanalizacijo, regula-1bile za l'as*	zaposlene v to- vlade si IS. I pravo je izročil žu- j mednarodnim določbam. Denarne
občine v roke zastopnika ni. potem pa se morajo podvreči
Zahvaljujem se vsem sorodnikom
prav iskreno in prijateljem
DR. TAVČAR O POLITIČNIH RAZMERAH NA SLOVENSKEM
Pod tem naslovom piše zagrebški "Obzor" 5. januarja t. 1.: V Novem mestu je imet dr. Tavčar govor, v katerem se je izrazil, da bi se morala edina točka vsake-stranke glasiti: delamo s prepričanjem, delamo z navdušenjem, delamo z ljubeznijo za Jugoslavijo, dokler se ne bo njena zgradba čvrsto in veličastno dvigala-proti nebu, dokler ne bo podobna Triglavu in drugim našim gorskim velikanom, ki so od nekdaj in ki bodo tudi vedno zrli na našo sedaj osvobojeno domovino. Ako bi delali po tem programu v koiist naši domovini, bi se hitro rešila iz položaja, v katerem se danes nahaja.
Dr. Tavčar je nato opisoval nestrpljivost in nepotrpežljivost političnih strank. Bojim se'. da smo ostali pod kožo taki, kakoršni smo bili. Kot vzgled navaja dva shoda, ki sta se vršila v okolici Novega mesta. Prvi shod je sklicala v Semiču naša stranka. Na to skupščino so navalili naši politični nasprotniki in jo skušali razbiti Drugi shod je sklicala slovenska ljudska stranka v Št. Jerneju, in tudi r.a ta shod so pri hrumeli politični nasprotniki (ne vem. kateri stranki so pripadali) ter nasilno nastopili proti prisotnim duhovnom in proti možu. ki je imel biti glavni govornik. Shod se. ni mogel vršiti. Take dogodke mora naša
cijo Ljubljanice, itd. Z eno besedo — oni zahtevajo od narodna vlade nemogoče stvari. Nezadovoljnost bo izginila, kadar bomo, kakor sta se izrazila RaŠin in dr. Kramar, prisilili vsakogar, ki je sposoben, da začne zopet delati, in kadar bo- i mo pregnali vse, ki motijo javni red. Vsakdo se mora zopet popri?-jeti posla, avtoriteta države se mora zopet upoštevati, ker brez dela in avtoritete je nemogoč« moderna, svobodna in napredna država, po kateri streme istotako tudi vsi naši nezadovoljneži.
varnah in uradih na meslu možkih, i PH!l I'1- Jahornegg. s protestom
vsled vrnitve vojakov na dom in na njih prejšnje mesto ostale na cesti brez dela, da se jim temveč preskrbi drugo delo in omogoči dostojno življenje.
UMIKANJE VOJSKE PREKO SLOVENSKEGA OZEMLJA.
ITALIJANSKA OKUPACIJA NA JADRANU.
(Jug. Čas. Urad. Washington, D. C.)
Zagrebški "Obzor" piše pod! tem naslovom 13. novembra:
V nedeljo popoldne ob treh je prišel poveljnik italijanske oku- j paeijske vojske admiral Gualtierol Reiner v mestno zbornico, kjer so se brli zbrali člani italijanskega
katerega pa ni natančnejše utemeljil. Zastopništvo Narodnega Veča je obstojalo iz dr. Benko-viča in'več slovenskih zaupnikov.
na-
lju-1
oddahni-
Pred občinsko zbornico se je bralo kakih 15.000 do 20.000
mu prometu med avstroogrsko ™ izraz sočutja in tolažilo, kakor banko in jugoslovanskima pokra- tudi onim. ki so se vdeležili po-jinami se ne bodo delali od stra-i grcjia. ni nemške Avstrije nikake ovire. Poštno-hranilnični promet ostane še nadalje v veljavi. Istotako o-vzajemno nedotaknjene. Poslanci
Tem potom se tudi zahvaljujem društvu sv. Jožefa štev. 57 oziro-slavni K. S. K. J. az izplača-
ma
no smrtnino $500.00. po moji u-
!fli.j Celje se je prvikrat
stane tudi pisemska tajnost ne-! mrli soprogi Mariji.
* * J V V .	.	J V	«.l»IUl vuvtu»<»	...v.. ,---------------------- ---	f- , . v .
iiVje moglo pokazati' tfldr >iti 'oskrunjena. Privatnopravne za- ZalUjoea ostala:
Josip Pešel, soprog. Joe, sin. Brooklyn. N. V.
20G Graham Ave.
zunaj lo vse
Po "Obzoru" od 12. novembra Narodnega Sveta, in jih nagpvo-Slovenec:	ril približno sledeče: "Rečani, I-
je pisal
Skozi slovenske kraje prehajajo po vseh dolinah in preko vseh gorskih prelazov nepregledne množice vojakov. Do kranjske meje so dosedaj dospele samo etampne čete. tren topništvo in »številni avtomobili. Zlasti zaradi tega umikanja trpi vrehod. ki vodi skozi vipavsko dolino. Tod vodi stara rimska cesta od Krušice proti Lo-gacu in dalje proti Ljubljani. Ceste se križajo pri Ajdovščini in Lo- «ra upanja, gacu. V Ajdovščini je tako vrve-! vdaja nje, kakor takrat, ko je padla Go-' riea. Proti Gorici sc vale še vedno nove čete, med prebivalstvom pa vlada strah pred temi četami. V Vipavsko <V>lino bo dospelo, kakor poročajo, do 200.000 mož. V tein velikanske msprevodu so pomešani topovi, tren. avtomobili, pešci, živina, konji, konjeniki, živinorei-ci prodajalci in mnogi drugi. Ob cesti gore ognji, v jarkih je pa vse polno municije, orožja in konjskih trupel. Vse to preprečuje promet na železnici V Ajdovščini je velika straža narodne garde, ki je Prevzela vse vojaške predmete. Tej rodni straži izvrstno pomagn vzorno disciplinirani češki strelski polk štev. 30. Narodna straža stpji v Vipavi, v Sent Vidu, na Razdrtem, v Postojni, na Planini, v Rogatcu in na Vrhniki; Povsod je preskrbljeno za prehrano \ojašlva.
General Cičerič, ki je dospel v Ljubljano 3. novembra, je izjavil, da sestoji vojska, ki se vali proti Kranjski, iz 4.. 7., 16. in 23. armad-, nega zbora. Del armade že pleni po Goriškem. Dva zbora si a na poti preko Nabrefcine in Ajdovščine, en. zl>or proti Idriji in Škofji Loki,, en zbor pa koraka skazi soško do-
taljjani, bratje. Naš ljubljeni vladar nam je milostno poslal brzojavko, katero Vain hočem preči-tati: Italijanskemu Narodnemu Veču, Reka:
"Reka, ki je z vzgledno vstraj-nostjo prešla preko vseh teških izkušenj in ohranila neugasljivo in plamtcčo luč svojega italijan-stva, potrjuje danes v času zmage in slave čut svoje vere in svoje-Vsakega Italijana nato z bratskim veseljem, v j mojem srcu pa ostavlja globok odmev. Vitorio Enianuele."
Po govoru dr. Grossicha sč je j admiral zahvalil in rekel: "Že-I lini. da bi vam mogel javiti še ka-j ko lepo vest." i '
Proglas italijanskega poveljnika v Poreču.
Iz Poreča poročajo: Italijanski poveljnik je izdal na prebivalstvo sledeči progias:
V imenu njegovega Veličanstva kralja Viktorja Emaiinela in v im-1sporazumu z zavezniškimi drža-vami sem sinoči prevzel poveljstvo v tem mestu in s tem tudi vojaško in civilno upravo. V času ko stopamo na zemljo, v kateri se še blišče v svoji veličini spomeniki iz rimske dobe in krilati beneški lev sv. Marka spominja na slavna dela Benetk. Vam prinašam. Porečani, topli in prisrčni pozdrav njegovega Veličanstva kralja naroda cele Italije, ki se v tem srečnem času z vami veseli in raduje. Bratski in navdušeni sprejem mi dokazuje, da bodo našle moje zapovedi v vsakem iz-
med vas vestnega izvrševalca na lino proti Podbrdu. Armada šteje j korist in veličino domovine Ne
400.00 mož in 80.000 konj. Hranej je bilo samo za par dni, in vsled tega zahteva armada, da jo prebil valstvo prehrani. Transporti bodo trjali pet do šest tednov.
dvomim, da sto srečni, ker ste po dolgih letih sužnosti dosegli za-željeno svobodo in da me bodete dobrovoljno podpirali v izvrševanju javnega reda. Živela Italija,
slovenski duh. Mesto je bi-v Hastavah. Sedaj sc je šele pokazalo, kako so Nemci skozi leta znali preprečiti izraz narodne volje in zadušiti pravi značaj Celja.
Sestanek- jugoslovanskih demokratov v Ljubljani.
Dne 7. novembra se je vršil v Mestnem domu v Ljubljani sestanek jugoslovanske demokratske stranke. Ta sestanek je otvoril urednik Pete j an, ki je astro obsodil anarhijo, izjavljajoč, da je socijalna demokracija stopila v vlado, da izvrši svojo narodno misijo. Od narodne vlade se 119 morejo zahtevati čudeži, to je. da
hteve ostanejo v obeH ilržavah bodo vzajemno imenovani na Dunaju. v Ljubljani in Zagrebu.
izvede v teli težkih časih vse, kar
go-
bi se moralo izvesti, V svojem voru je pozival delavce, da vzdr-že disciplino. Ostro je nastopil proti vznemirjajočim vestem, češ. da vlada vzoren red med vojaki, ki se veselo vračajo v domovino. Med drugim je rekel: "Dajte vojakom hrane iu vse >bo dobro." Za njim .je govoril zastopnik za javna tlela in obrt. inženir Remec, ki je rekel: Pred nami so podr tije veliko državne zgradbe, v kateri so stanovali milijoni proti svoji volji. V nevarnosti smo, da izgubimo svoIkkIo, katero smo dosegli, ako ue dokažemo z deli, da
narodna stranka izjavila za republiko, pravi:
"Ne bi imeli razloga čuditi se. zakaj se ena stnija tako zavzema za monarhijo. Čudno je, da pravi ta stranka, da je 4o vprašanje že smo te svobode vredni. Danes mo-*rešeno, ne dovoljujoč diskusije.
Zavezniški častniki v Ljubljani.
Iz Ljubljane se poroča 27. novembra : Včeraj je dospela v Ljubljano komisija srbskih, francoskih in angleških častnikov. Narodni Svet v Ljubljani kot zastopnik Narodnega Veča S. H. S. ji je izročil oi>širen memorandum o razmerah Slovencev. Častniki so obljubili, da bodo posJali to spomenico s svojim poročilom vred takoj svojim vladam.
Monarhija ali republika. — Pod
tem naslovom pilse71^obodna Srbija" 1. jan.: "Slovenec" objavlja članek nekega jugoslovanskega politika, v katerem se povdar-ja. da zanima danes našo javnost dvoje vprašanj: monarhija ali republika. Zaradi tega pa se pristaši ene in druge ideje ne morajo medsebojno blatiti ni klati in ne govoriti samo Slovencem ali samo Hrvatom. Upostavljajoč, da se del | Slovencev čudi. da se je slovenska! »erjevo ameriško grenko zdravil-
Nase največje veselje.
Naše največje veselje je, ko či-tamo pisma: ki nam prihajajo z vsako pošto od mladih in starih. V teh pismih se ljudje pohvalno izražajo o vporabi Trinerjevega grenkega ameriškega zdravilnega vina in kako je to čudežno zdravilo pomagalo^njim in njihovim družinam. Stotine pisem, prihajajočih iz raznih delov domovine so nas prepričale, da smo imeli prav, ko vedno trdimo: "Trinerjeva zdravila nikdar ne varajo." Čitaj-te samo sledeča dva pismo od 10. in 20. jan. 1919- "Ramsay t own. Pa. — Jaz sem bolehal na želodcu azdnjih 6 let. Trinerjevo ameriško grenko zdravilno vino me je pa popolnoma ozdravilo. To vino priporočam vsem rojakom. John Parapat." — "aHmilton. Ohio. — Moja žena je bolehala 2 leti. Vedno sta jo bolel žclodcc in glava. Tri-
remo upreti vse sile, da zgradimo to zgradbo. Državljani, delavci! Ena misel naj nam vedno plava pred očmi: "Bodimo pravični e-den proti drugemu!" Gvornik je naito opozoril na korake, katere je treba pod vzet i. Prisiljeni smo, da prosimo delavce, ki niso vojaki. az pomoč, da bi srečno preživeli ta čas.
Država SHS. in Nemška Avstrija. Gospodarske določbe med Nemci in Jugoslovani.
Dunajska Zeit poroča iz Grad ca: 8. novembra je prišlo med zastopniki narodne vlade Srbov. Hrvatov in Slovencev ter zastopnika za nemško avstrijsko državo do dogovora, na podlagi katerega je osigurana dobava živeža, kakor tudi skupni promet med o-bema državama. Dogovor obsega železnice,. patente, ske komore, pravni alno zavarovanje
marke, trgov-promet, soei-hranilnic, de-
Cudno je, da se demokracija, dosledno temu načelu, more razpršiti ... Vsi narodi se izražajo za 1343* republike, pa tudi Italija in Špa-; nija ne bodeta dolgo čakali na to. Dovolj ima monarhija na grbi. da more človek uvideti vse predno- j sti republike."
Ozirajoč se 11a odnošaje Slovencev do Srbov, izjavlja, da se je treba Srbom zahvaliti za njihovo pomoč in da je treba njih želje upoštevati; dostavlja pa, da je veliko vprašanje, ali so vsi Srbi v resnici za monarhijo. Gre v prvi vrsti za to, da se vsakemu dovoli, da more sovbodno izraziti svoje mišljenje.''
Glede centralizacije in avtonomije zastopa pisee Mališče sredine. Toda tudi to je. treba rešiti 00 svobodni volji, ne pa s silo. Zaradi tega odbija vsako nasilje, naj prihaja od kogarkoli. Naziranja so lahko različna, toda sovraštva zaradi tega ne sme biti.
no vino ji je pomagalo: odkar jemljeva sedaj oba -to zdravilo, sva zdrava. Martin in Julia Ko-jsec." Dobiva se v lekarnah. $1.10. Zoper revmatizem, nevralgijo, hrbtobol, izpahke .otekline i. t. d. je Trinerjev Liniment zdravilo, ki vedno odpravi bolečine. V lekarnah 35 in 65c, po pošti 45 in 75c. Joseph Triner Company. 1333— I Ashland Ave., Chicago. 111.	(Advert.)
LOTE i — LOTE! — LOTE!
Rojakom v CKicagu in okolici, k1 mislijo kupiti kako loto (stavbiš-ee> se nudi sedaj najlepša prilika za nakup. Razprodaja traja samo še 15 dni po iz^ranredno nizki ceni.
Lote ali zemljišče se nahaja v Albany parku, na severni strani mesta. Kraj je zelo prijazen in zdrav; leži tik parka, blizu mi-ehiganskega jezera in cestne kare.
Naši avtomobili so vedno na razpolago, da vas dovedo 11a določeni kraj, ce si hočete te lote ogledati.
Obrnite se pismeno ali osebno
na
Michael Brine,. 2309 Commonwealth Ave., j , Chicago, 111.
Telefon: Diversev 3496.
Nafoovejii vttfi izstife p«
IT A LIJAKI NA KAftlH TLEH.
(Iz Slovenca 9.. dee. 1918.) Trn mesec dni s&asden.
Trstj 3f. dec. (Lj. k. u.) Danes je preteklo mesec dni, odkar je pristala prva italijanska ladja "Audaee" v Trstu in izkrcala i-talijanske vojake. Vsled tega se je vršil slavnostni sprevod iz velike vojašnice po glavnih tržaških ulicah do pomola Sv. Karla, ki je sedaj prekrščen v pomol "Audaee", Sprevoda so se ude ležili vojvoda dAosta, poveljnik »3. italijanske armade, tržaški guverner general Petit i di Roreto, oddelki vojaštva z godbami in vsa italijanska tržaška društva z zastavami. Pred odhodom iz vojašnice, v kateri je bil svoj čas obešen atentator Oberdank, se je vršilo slavje je raznimi gocori v spomin obešeneu. Na pomolu "Audaee" so imeli istotako v spomin izkrcanja italijanskih est v Trstu dne 3. novembra slavnostne govore. Istočasno se je po beneškem običaju vrSila cvetlična zaroka z morjem. Gospe, ki so se udeležile sprevoda, so posule morje s cvetjem. Nad sprevodom so leteli zelo nizko italijanski ae-roplani, ki so trosili listke s pozdravi matere domovine zvesti rimski hčerki in z zagotovilom, da nikdar več ne odklene ma*i domovina svojega objema, s katerim je stisnila pred mesecem dni k sebi Trst.	. _
8.	Dovoljenje za prehod ali
začasno bivanje, ki se zabeleži na zadnji strani prehodnice (izkaznice), se daje izključno le o-
sebam, ki pole^ svoje osebne into vet nosti dokažejo, da se morajo iz razlogov svojega dbrta, trgovine, poklica, dela ali važnih rodbinskih zade«v pomuditi v občini, kamor so namenjeni, ali kamor so dospeli. Kdor bi ne mogel z veljavnimi listinami ali resnimi navedbami dokazati teh bistvenih razlogm- za izdajo predpisanega dovoljenja, se zavrne v občino, kjer prebiva.
9.	Zglasitev pri vojaški oblasti in dovoljenje za prehod ali začasno bivanje nista potrebna za osebe ,ki že imajo potni list (sal-vacondotto.)
10.	Za izpolnjevanje navedenih določb so določena stalna nadzorovališča, za . velike okupacijske enote na primernih točkah in v #layaih krajih.
11.. Za potovanje s parniki se opozarja, da se na pa mikih pripušča samo ono število potnikov, ki ga določa iz plovbenih vzrokov pristaniško vojaško povelj-ništvo.
Tržaški časnikarji pristopili k i-talijanski organizaciji.
Trst, 3. dee. (Lj. k. u.) Tukajšnjo mednarodno časnikarsko dritštvo za Trat in Primorje je sklenilo v, današnji odborovi seji, da pristopi kot krajevna stanovska organizacija k "Associa-zione italiana della stampa" v Rimu. Ko je bila ustanovljena ta tržaška mednarodna časnikarska organizacija, je bilo sklenjeno, da pristopi k osrednji državni časnikarski organizaciji, ki se je osnovala na Dunaju za avstrijska ozemlja. Sedaj ob izpremenjenih razmerah-se je izvršil označeni pristop k časnikarski organizaciji, ki je središče stanovske organizacije italijanskega kraljestva .
GLAStLO K. S. K, JŽDNOTB. -• 19. FEBRUARJA 1019
• i .r j viwrrt	PXSgOQjMMl'!-'v'•aliJ; n	.
Potovanje v zasedenem ozemlju.
Trst, 3. dec. — Lj. k. u.) Po-veljništvo 3. armade je izdalo za potovanja v zasedenem ozemlju sledeče odredbe, veljavne od 1. t. m. naprej:
Za potovanje, prehod ali začasno bivanje nevojaških oseb v vojnem ozemlju, tudi v ozemlju, ki jč bilo zosedeno v zadnjem ča-mi, ostajajo v veljavi odredbe vr- _ .
hovnega ..rniadnega poveljništvu J*"*1*** lTZ&aklh LahoV-
izdane 17. junija, 31. julija leta ™l> 7- dee- "V**™ naziona-1915. in 5. novembra leta 19K.,le" »bjnvil to reslucijo: "Za in sicer:	|sovražnika Iitalije smatramo vsa-
1. Noben državljan ne sme iz- kesa Poeilill<>a a,i vsako društvo, ven kraja svojega bivanja svobo-iki bi z negacijo ali nepriznava-dno potovati po ozemlju zasede-\niem I>rava hl dolžnosti italijan-nem po armadi (Trst, Istra, rc. i skega naroda vztrajalo, da zaseje
ka. Julijski Kras, Vzhodna Fur- ne8lo^° P°dž^	ita-
lanija in Vipavska dolina . od"hianskim narodom in manjšina-Chioprisa do Logatca), če nima|nii' ki j",h begajo italijanske redne prehodnice (passaporto,) j meJe- P»'«na varno potrebo skup-ali izkaznice (legitimazione). Te!ne«a Pasifikatovnega dela vseh listine izdajajo, po zaprositvi in.; političmih strank ter izključuje;
;eresentov, civilni komisarji, ali če teh ni, " š tac i j ska poveljstva (Coni and o di Presiddio) in poveljništva kr. kara bin jer je v (o-
rožnikov).
Vehodnica mora imeti na
mo politično borbo jezikovnega in narodnega značaja, ker je I-talija zemlja svobode in pravice, v kateri so vse pravice enako (?) priznane. Predlagamo, da se vsa društva, politična, znanstvena, e-
zadnji strani natančen popis o-1 konou^na itd. v julijski Beneči-sebe, kateri je izdana.	i1 čimprejc priklopijo v imteresu
3. Za potovanje z avtomobili, j vzajemnega dela in ciljev, pri-za presit op stare meje kraljestvat mernint narodnim federacijam T-na krkršenkoli način ali za poto-
vanje v ozemlju Gorica (9. armada), kakor tudi za prihod ali vrnitev v to ozemlje je treba potnega lista (salvacondotto.)
4.	Potni listi se izdajajo samo iz naslednjih razlogov: a) v stvareh vojaške službe, b) za potrebe .javne uprave, e) za važne ih izjemne zasebne zadeve.
5.	Prošnje interesi ranče v morajo vsebovati naslednje navedbe in priloge: a) popolne prosil-čeve podatke, b)i razloge, vsled katerih se prosi za potni list, e) navedbo vseh krajev, po katerih namerava potovati prosilec, č) vse listine, ki so potrebne za u-pravičbo prošnje za potni list, d) navedbo prosi Lee v ega bivališča, e) najnovejšo prosilcevo sliko s prosil cevi m* podpisom oia sprednji strani.
6~ Potne liste izdaja armqdno poveljništvo kr. karabinjerjev, če jiaj veljajo za mesto Trst ali Pulj, za celo po armadi zasedeno ozemlje, za ozemlje drugih armad ali za pokrajine v starih mejah kraljestva, zborno ali divi-zijsko poveljništvo kr. karabinjerjev, če naj veljajo za ozemlje zasedeno po četah dotičuega zbora ali dotične divizije.
7. Kdor ne spada k vojski ali armadi in pride v kako občino v zasedenem ozemlju, se mora takoj zglasiti pri krajevnem poveljništvu, tla dobi dovoljenje za začasno bivanje ali prehod, in sicer:, pri postajnem poveljništvu, če pride po železnici, pri pristaniškem vojaškem poveljništvu. če pride s parnikom, pri štacij-fikeci poveljni&vu (Commando del Presidio), pri etapnem poveljništvu ali krajevnem poveljništvu kr. karabinjerjev, če pride po navadni poti. *
Italijani naj žive v slogi s Slovani.
Reka, 7. dec. Na Reko se jc vrnil znani italijanski poslanec Zanella. Pričakovali so ga Italijani slovesno. V laški filharmoniji govoril govor, v katerem je tudi dejal, da jako dobro pozna dr. Trumbiča, ter da je bil ž i^jiin tudi na Krfu. Opominja Rečane, naj žive v slogi s slovanskim prebivalstvom mesta Reke. Povedal je, da je bil zelo dobro informiran o dogodkih na Reki. Jugoslovani delajo v ententi tako e-nergično in s polnim parom za svojo stvar. On ne sovraži in ni nikdar sovražil Hrvatov in Maža-rov, ampak samo Avstrijo. Italijani si morajo že sedaj pridobiti naklonjenost Hrvatov, ter ž njimi živeti v miru, ker so navezani na 1A00 letno sosedstvo Hrvatov. Kozmopolitsko. mesto, Reka, naj bo že pod prokteratom Hrvatov Italijanov, je navezano na to, ker drugače bi vsa svoboda in celo delo ne prineslo zaželjenega sadu. On je zastavil vse sile pri italijanskem kralju in ministru Or-landn za avtonomijo Reke in vsi so obljubili svojo pomoč. Karakteristično je, da italijanski listi molče o tem govoru. .
Italijani proti Jugoslovanom.
Reka, 7. decembra. Župnik v Drenoyi pop Slate Bolič je bil pozvan od italijanske oblasti ter so mu zapretili, da ga ustrelijo, če boše nadalje delal za propagando med Jugoslocvani v reških pod-občinah.
B
Reka, 7. Od predvčerajšnjega dne dalje vozi vlak do Reke. Italijani delajo našim ljudem za Za
s tO klavzulo, da sr m> smvjo vrniti prei! šestimi meseci zopet domov.
Split, 7. Pri krvavih izgredih na Jivaru so Italijani aretirali več jiaših ljudi, a z občinske čitalnice so odstranili naše zastave. Zaprli so vsa naša druBtva, a italijanska smejo še naprej delovati. Italijani delijo v Sibeniku kilogram moke delavcem za dnevno plačo. Danes jc došel parobrod "Donžicar" v Makarako pod italijansko zastavo. Ko so naši ljudje to videli, so sneli razburjeni i-talijansko zastavo in niso dovolili, da se kdo na parnik vkrca, ne izkrca. Parnik se je moral odstraniti iz luke.
NAZNANILO IN ZAHVALA.
Prostovoljni prispevki, katere sem nabral med svojimi prijatelji kot novoletno darilo za Rev. Anton Sojarja. Darovali so:
Družina Leo Jurjovec $16.00.
Po $5.00 družine: Frank Jurjovec, Martin Laurieh, Martin Ne-manieh, Math. Kremesec, Frank Grill, Bratje Piehman, Mr. Lud-wig Kočnik, Mr. John Pungerčan.
Po $3.00 družine: Ivan Zupan, John Kosmach.
Po $2.50: Slovenec iz- Wauke-gana, 111.
w Po $2.00: Sir. in Mrs. Joseph Žitnik, Sir. in Mrs. Charles Poneha r, Mr. John Fale, Mr. Frank Schonta, Mr. Louis Darovec, Mis. Julia Bahovee.
Po $1.00: Mr. John Gottlieb, Mr. Wililiam Laurich, Sir. Joseph Steb-la.v, Mr. John Stajer, Sir. Jacob Schwab, Sir. John Wuksinieh, Sir. Andrew Ferkull, Sir. John Fabjan. Sir. John Kochevar, Sir. Ernest Bretzel. Sir. Johan Piehman, Mi*. Frank Krall. Srr. John Sloliar, Sir. Alois Kovačič, Sir. Joseph Vaupo-tich, Sir. John Senica. Sir. Anton Bogolin, Sir. Frank K. Balanch, Sir. Johan Pikush, Sirs. Antonia Sluga,J Sirs. Jeny Beribak, Sirs. Anna Retel. Sirs. Frančiška Kic.
Sir. J. SI. Starich 50c.
Skupaj $100.00.
Vinienn Rev. Anton Sojarja vsem darovalcem na jpi isršnejša zahvala!
Leo Jurjovec,
2242 S. Lincoln St. Chicago, 111., 11. febr. 1919.
S tem nakmmj&mo -Rojakom sirom Amerike, da se je te dni nsta novilo v Chicagu, 111., posebne in nove vrste podjetje, ki iz^luje 1§-sene premakljive garale za avto- ^ mobile in lesene premakljive hiše.
za zgradbo garaj* za en, al i več avtomobilov, tako tudi deli za hiše od 4 sob dat je so tako izdela ni. da lahko iste vsakdo sam po stavi kjer hoče. Na željo jih postavimo tudi mi.
Na željo pošiljamo naš cenik s slikami in obrisi takih garaž in hiš brezplačno. Cene so jako nizkq. Pišite za pojasnila.
Pri tem podjetju sta tudi dva Slovenca (Slartin Blaj in Math. Tntfič) zainteresirana kot solastnika. Podjetje je bilo te dni in-korporirano po zakonih države Illinois, Z velespoštovanjem
DUFFY MFG. CO., $740 W. Madison St., Chicago, 111. (Advertis. No. 7, 8)
SREČEN DOM V SREČNI DRŽAVI VAS ČAKA.
Gornji 1 Wisconsin, najboljši kraj za deteljo v celi Ameriki ve^no bolj in bolj napreduje. Ta kraj se rapid no širi s krasnimi farmami. Zemlja tukaj je zelo rodovitna; dobre pitne vode jc do. volj; izborila trava; milo podnebje; dobra tržišča; lepe ceste: lepa okolico.
Nizke cene. — Desetletno odplačevanje. Pišite po našo knjižico "Happy Homes in Happy Land". V tej knjižici najdete vsa pojasnila.
A. R. Code, sales manager. F. I. Svanda, slovenski zastopnik. EDWARD HINES FARM LAND CO. 1318—E, OTIS BLD0.
CHICAGO, ILL.
Največji lastniki zemlje za kmetije v Wiseonsinu.
Iz steklenic potegnjeni so po-
i več ij»4tli, kakor so jih pa šil ni pasovi rešili.

N. S.
SEDEM
K. S. K. J
pittsburgh, pa.
ŽA
ima tvojo redi no mesečno sojo vsako drugo nedeljo f meseca v Kranjsko Slovanskem Domu, 87 in Butler St.,
Pittsburgh* P«
Uradniki za leto 1919:
Predsednik:' John Mravintz, 1107 Haslag« Ave., N. S. Pittsburgh, Pa.
I. tajnik: Frank Trempus, 614« Carnegie Ave., Pittsburgh, Pa.
Zastojmik: Jurij Gregurai, 4617 Butler St., Pittsburgh, Pa.
Druit zdravnik: Dr. C. J. Stybr, 866 Lockhart St., N. S. Pittsburgh.
Člani se sprejemajo v društvo od 16. do 60. leta; posmrtnina je $1000. $600 ali $260. Na6e» društvo plačuje vsak dan en dolar, ali $7.00 bolniške podpore na teden.
Slovenci in Hrvati, kteri ie nirte
§ri nobenem društvu .spadaj očem h K.
>. K. J. se uljudno vabijo pod zastavo zgoraj omenjenega društva.
Za vsa pojasnila se obrnit* na raj imenovane uradnike društvu. V slučaju bolezni se mora vsak Član tega društva oglasiti pri sobratu John Golobič, 6621 Carnegie Ave., Pittsburgh, Pa., isti dan ko zboli in ravno tako zopet ko ozdravi.
Kašelj ▼ ffebruaiju'
kakor liaUtj t drugem Času izgine
hitro, ako m takoj pravilno zdravite. Nikdar vam ne bo žal zaupati v zdravilo, ki bilo od leta 1881
priznano kot prijetno zdravilo proti kaliju. Njegovo ime je
Severa's j
Balsam tor Lungs u !
(Severov Balzam za Pljuča). Dobi g se v vseh lekarnah. Kupite ga lah- W ko kadar ga rabite. Dobro je pa da ga tpsls. steklenico vedno v hiši. Zavarovanje je proti kailju, prehladu, hripavosti m bolečine v grlu. j| Poskusite ga danes. Cena 26 in 60 " centov.
S
W. F SEVERA CO. CEDAR FAPlDS, IOWA
KJE JE?
Rada bi izvedela za naslov svojega sina John Hočevar. Pred enim letom je odšel iz So. Chicagc v Omaha, Neb., in od takrat ne vera nič o njem, kje se nahaja. Ker mu imam nekaj važnega sporočiti, zato ga prosim, da se mi zglasi, ali pa če za kedo pozna, da mi blagohotno . naznani njegov naslov, za kar se mu že vnaprej lepo zahvaljujem.	Alojzija Livk, (prej omožena Hočevar) 9370 Kreiter AveSo. Gihcago, 111.
IŠČE SE
Anton Chinderle, pred štirimi me seci se je nahajal v Park City, I'tsli. Ker bi rad znal za njegov naslov, radi tega prosim, da mi piše in naznani kje živi. Če kateri izmed rojakov ve, kje se nahaja
ali zna za njegov naslov, prosim, • zdravnik", ki stane samo 25 centov, da mi sporoči.	obširno opisuje veliko število rastlin in
Pomnožite svoje znanje v naravoslovju.
Narava nam daje mnogo rastlin, s katerimi je mogoče zdraviti razne bolezni. Jaz imam v zalogi ter razpošiljam raznovrstne suhe rastline, cvetja, jagode in korenine, take, ki izvirajo iz vseh delov sveta. Pišite po moj brezplačni cenik. Knjiga "Mali domači
Kila umori 7600ljndij na leto.
Sedem tisoč oseb umrje na leto ca— kilo,—tako s« glasijo namreč mrtvaški listi, čemu T Ker so nesrečniki sami »ebe zanemarili, ali se pa niso dosti ozirali na oteklino na obolelem delu telesa vsled utrganja. ali kile. Kako je pa s Vami? AH se tudi Vi zanemarjate s tem, da
nosite le kako obveao, ali kaj drugega?
i, podobna
oooi"
ruii. Taka obveza ne more tako delovati.
Taka Obveza je samo za silo, slabi opori pri veliki steni, da se ne po-
kakor kaka mehanična priprava. Ce se preveč stisnete z obvezo, ustavlja t« cirkulacijo krvi: taka obveza drgne tudi oslabele milice, ki potrebujejo največ prehrane.
Veda in umetnost Je pa Iznaila način,
ki vsemu temu odpomaga. Vsakdo* k* nosi sedaj kako obvezo. aM pas kilo nai bi enkrat ZASTONJ poskusil takozvano PLAPAO metodo, ki je najbolj umetna, logična in uspeftna pri domače* mu zdravljenju kile. Ta način je ie svetovno znan.
PLAPAO BLAZINICA, kadar a« J« tesno k telesu pritisne, se ne premakne s prostora, vsled tega tudi bolnika nič ne teii. Ta blazinica j« mehka kot fta-met, lahka pri noinji in po ceni. Rabite jo lahko med delom, aH počitkom. NMu nič jermenov, privez, ali trakov.
Učite se torej kako je mogoče ustavljati naravnim potom odprtino utrganja (kile) da Vas isto ne bo vedno teftilo. Pošljite svoje ime in naslov ie danes na naslov: PLAPAO CO., Black 3291, St. Louis, Mo., da Vam pošljemo ZASTONJ na poskuinjo Plapao in vsa potrebna navodila.
I JAKOB ST
murnom«
Jakob Chinderle, brat. 1119 N. Hickory St. Joliet, 111.

Ali kašljate?
Nikar nc zanemarite, da ne bi lakoj zdravili kašlja. Kašelj je simptom, ki zahteva takojšnjo pozornost. Potrebujete zdravilo, ki j c dobro in učinkovito, na katero sc morete zanesti. Poslušajte naš nasvet: vzemite
Se^Oero*) "Balzam
za pljuča.
(Severa's Balsam for Lungs), ki je prijetno zdravilo za kašelj tako pri otrocih kot pri odraščenih. Uspeh je izvrsten. Ozdravi šepetanje v grlu, omehča sluz, ter zdravilno in blagodejno vpliva na vnete dele. Berite, kar nam je Mr. Jos. Shranek, RFD. No. 3, Troy, Mo., pisal 29. decembra 1917:
Severov« tablet« go-par prehlad.
(Severa's Cold and Grip Tablets) se priporočajo za zdrav-, Ijenje prehlada, hri-pe, mrzlice in influence. Cena 30c.
S«v«rovo Godhard-sko olje
(Severa's Gothard Oil) ie izvrstno mazilo, ki se uporablja pri trdih mišicah in* sklopih ter pri bolečinah v prsih, ki so posledica prehlada in revmtizma. Cena 30 in 60c.
Severov Antisepsol
(Severa's Antisepsol) je izbomo gr-galno sredstvo za bolni vrat ali izgubi glasu vsi prehlada. Pri nosnem prehladu in nahodu se naj rabi kot nosno mazilo. Cena 35 centov.

"Pil sem nekaj mrzle vode in I o mi je udarilo na pljuča, vsled česar sem dobil suh kašelj, ki me je hotel zadaviti, kadarkoli sem pričel kaki jati. Porabil sem poldrugo steklenico Severovega balzama za pljuča in kašelj je skoro popolnoma izginil. To je najboljše zdravilo za kašelj, katero se more dobiti za denar. Brez njega ne morem biti in ga imam vedno v svoji hišC'.
Poskusite tudi vi! V kratkem sc bodete, prepričali, da smo vam prav svetovali. Severov balzam za pljuča se mora jemati pri zdravljenju kašlja, hripavosti, bronhijalnega kašlja in pri srčnem JkašI j anju pri influenci.
Cena: 25 in 50 ct.
Severov
želodčni frenčec
(Severa's Stomach Bitters) se priporoča kot tonika za slab želodec, posebno za slabe in stare ljudi. Daje dober tek. Cena 75c in $1.50.
Scv«rovo zdravilo ga obisti in j«tra
(Severa'® Kidney and Liver Remedy) napravi dobro delo pri zdravljenju bolezni v ledicah in mehurju. Vzemite to zdravilo, ki vam odpravi bolečine v hrbtu. Cena 75c in $1.25.
Severov Krvočistilee
(Severa's Blood Purifier) se mora jemati zgodaj spomladi, da očisti in ojači kri; Vstavi mozole ih izpuščaje. Cena $1.25.
daje nasvet, za katere bolezni in kako se naj rabijo. Ne odlašajte, naročite takoj to poufiljivo knjigo.
MATH. PEZDIR, P. O. Box 772, City Hall Sta., New York. N. T.
JAKOB STAUDOHAR
9520 Avenue L,
South Chicago, HL
Telefon: So. Chicago 123«. se priporoča 81oveneem in Hrvatom.
Prodajam in rarvažam premog in drva, selim pohidtvo in opravljam ekspresne posle.
■j.	Srojl k svojim!	£

^\\\V\W \\\\\\\\\\\\\\V\\\\\\\\\\\\\\1 wwwwwwww^
I
Telefon: Canal 80
Martin Nemanlch
SLOVENSKA GOSTILNA IN RESTAVRACIJA 1900 W. 22nd St., vogal So. Lincoln St, Chicago, lil.
Rojaki Slovenci vedno dobro došli!
I \\w\vv
i
i i
Zahtevajte ta in druga Severova zdravila v vaši krajevni lekarni. Vsak lekarnar bo .vesel, da vam bo mogel postreči ali pa naročiti zdravilo za vas. Ako ne morete dobiti Severovih zdravil v vašem kraju, pošljite naročilo skupno s potrebnim zneskom naravnost nam.
W. F. SEVERA CO.,	Cedar Rapids, Iowa
Igreb in druge kraje legitimnciio'ussi
Ne strašite se! j	J
Vaš denar je varen!
. če tudi je razglašena vojna, se vlada ne bode polastila Vaiega denarja, naloženega na banki. Tako izjavlja predsednikova vojna preklamacija. Kar je Vaše, je torej Vaše in ostane Vaše; nihče nima pravice do Vaše lastnine, dokler se Vi zadržite mirno in n« rujete coper na&o državo.
3%
obresti na hranilnih slogah
3%
Obresti ako nedvignlena, M pripišejo h glavnici In ae tako z?pet obrestujejo.
Pri nas bodete vedno dobro in uljudno postreženl pa svojem rojaku.
N&sa banka je pod nadzorstvom vlade Združenih držav in članica Federalnega rezervnega sistema.
Denarja v stari krat	sedaj ne svetujemo pošiljati, tudi
ne po brezžičnem brzojavu, ker so razmere preveč nestanovitne. Oddajamo v najem varnostne škrinjice po $8.00 na leto ca »hranjenje vrednostnih papirjev in listin, kjer je potem isto varno pred ognjem in tatovi.
Poslopje, kjer so naii uradi, je naša lastnina.
Nase banka j« dapositni urad aa zvazno poitao hranilnico, aa' ■»••to Joliet, aa okraj Will, u draavo Illinois fa m vlad« Zdrtini držav.
Odprto vsaki dan, razun nedelj in praznikov, od 9. dop. do S. pop.
The Joliet National Bank
JOLIET, ILLINOIS
Kapital $150,900. Rezervni sklad »61,

. .

GLASILO K. S. K. JEDNOTE. — 19. FEBRUARJA 1919.


Junaštvo in zvestoba.
Z|o4wh»lti roMt is 2u*t francoska revolucij«. (Spomini častnika švicarske garde Ludvika XVI.)
M. Iilkii S. J. Poslovenil • • •


Nadaljevanj«.
S tem se je hotel Keyser posloviti,. Jaz pa sem ga poprašal še, kaj se je zgodilo s temi in onimi tovariši. O nekaterih je vedel, da so skriti v tem ali v onem kotu mesta; o večini pa mi ni vedel povedati nič gotovega. Kakih 12 častnikov, ki jih je naštel po i-menih, je bilo zaprtih v opatiji Sain-Oermain, med nadporočnik Maillardoz in major Bachmann. Poteni sem poprašal po patru Se-kundu Loretanu, ki sem ga bil zadnjič videl pri umirajočem markizu Valdoulerju v Tuileri-jah.
44 Vrli •kapueinee se je rešil skoro na čudežen način", je pripovedoval Keyser. "Ko je odhajal zadnji veliki oddelek na kraljevo povelje iz Tuilerij, tolažil je umirajoče v stopniščih. Tedaj, so ga vzeli naši vojaki med se ter ga tako skoro šiloma rešili gotove smrti. Ko so jih poteni na trgu Ludovika XV. skoro do zadnjega post re lil i in posekali, pustili so mu morilci uteči, ker ni nosil u-niforme. in so ga radi tega imeli za meščana, ki je slučajno zašel med bojujoče. Tako je utekel oče Sekundus čez še ne dovršeni most Ludbvika XVI. v predmestje Saint-Germania. Vem za njegovo stanovanje v ulici Greneel-le."
Tudili smo se, ko je gospodična Marta prosila za patrov naslov. Nato je šla z velikim sodnikom do stopnic in zdelo se je, da je zunaj govorila nekaj važnega ž njim. ker trajalo je precej časa, da se je vrnila.
.laz sem takoj sedel in napisal Salisu-Seviškeinu pismo, v katerem sem ga nujno prosil, naj nas drugi večer obišče. To pismo je j drugo jutro — bilo je 15. avgusta. Vnebovzetje Marije Device mali Jožek odnesel. Nestrpno sem čakal, da se vrne. Dečka tako dolgo ni bilo nazaj, da sem se bal. da se mu je kaj pripetilo. Slednjič je vendar le prišel in se
»■»ifto.^iin^ii 'tft'B
Ko se je zmračilo ,prišel je Sails. Pisala sva si sicer včasih, toda videl ga nisem že čez tri leta. Ni se dosti izpremenil. Ista visoka, velika postava, isto fino začrtano, bledo obličje z duhovitimi potezami in otožnimi očmi. Seveda ni nosil uniforme, a njegova meščanska obleka je bila pri vsej priprostosti odlična in je izdajala plemiča. Na prvi pogled je očaral Izabelo, ki je bila s svojo sestro v sobi. Kaj je morda že našla novo punčiko.. prašal sem sočutno samega sebe; kajti Iza-bela ni nič skrivala občudovanja, ki ji ga je zbujal tujec; zaman jo je Marta karala s pogledi.
Salis je seveda najprej, poprašal, kako je z Redingom in z mano. Nato je na našo prošnjo pripovedoval, kar je pred kratkim doživel. Govoril je zelo trpko, kakor je ravnal z .njim njegov predstojnik, in vsaj načina gotovo ni bilo moči odobravati. Njegovi koraki pri d'Affri-ju pa so ostali brez uspeha. Zdaj se bo o-brnil do vojnega ministrstva in, če je treba, do legislative, kjer i-iha dobre prijatelje. - Skušal bo na vse kriplje, da dobi polkovni-ško mesto v francoski armadi. K prejšnjemu polku pa se ne vrne več, kakor hoče d'Affrv.
Pustili smo, da je končal govoriti. Nikdar ga nisem videl takega. Toda baš taki sami na sebi tihi, boječi ljudje,; kakor je bil mirni SalisHiavadno. lahko v raz-draženju napravijo take korake, ki bi jih prej gotovo grajali. Ko je dal duška svoji nevolji, povedal sem mu Keyserjevo in našo prošnjo. ''Priložnost imaš, da nasuješ žarečega oglja na oberst-lajtnantovo glavo s tem, da rešiš njegovemu bratu življenje'", rekel sem h koncu. "Obenem si pridobiš srčno hvaležnost nas vseh; kajti majorja Bachmanna ljubi in spoštuje ves polk kakor očeta."
Salis je ostrmel za hip, nato pa je zmagala njegova plemenitost.
«te<no, nisem nikdar dvomil. In tudi tvoja plemenitost se je krasno pokazala. Bog blagoslovi tvoje prizadevanje!"
•
Salis se je hotel sedaj posloviti. Toda Reding ga je prosil, naj počaka še malo hipov, ker pričakuje obiska in ga želi imeti za pričio pri važnem opravilu. Mislil sem, da je morda poklical kakega pisarja, da bi napravil svojo poroko; kajti Če tudi mu splošno ni šlo slabo, spremljale so ga vedno in vedno njegove mrke slutnje.
Sestri, ki sta v začetku našega pogovora o Baehmanuu odšli ven, prišli ste naifrj. Začudil sem se videč, da ste »bili odložili žalna oblačila ter v predsobi ukazali zo. Pecivo, gladko brušene čaše Brunnerju in Jožku pogrniti miter steklenice so stale na 9 njej. Čemu to? ..	..
Kupujte Vojno - varčevalne znamke!!
TELEFON CANAL 6027
Frank Grill's Dairy
Prva slovensko-hrvaika
MLEKARNA
1818 W. 22nd Street	Chicago, Illinois.
Se priporoča slovenskim in hrvaškim gospodinjam slovenske chikaške naselbine.
Mleko razvažam strankam po hiiah točno vsak dan.
Z velespoštovajem Frank Grill, slovensko-hrvaiki mlekar
MARUA SLUGA
1828 W 22ad SI. Cfeleaf«, m.
T«lok«M CWi «7*9
Izkušena In s drfcav
aim dovoljenje«
potrjena
BABICA
se sljudne pripore«« n». renskim ia brnikia še-nut ia erraktB SU-renkaas.
Reding je razrešil uganko. Ker je jasno, da bo moral še dolgo ležati v postelji in potrebuje skrbeče roke, rekel je šaleč ^e napol, zato je sklenil pridobiti si pravico do nje. Z eno vesedo — Marta Valdouleurska je pripravljena poročiti se ž njim in sicer še to uro, brž ko dojde oče Sekund us. Pač ve, (ia ni posebno pripraven čas, tako naglo po smrti očeta njegove ljube neveste, toda rajnik je izrecno želel, da bi njegova smrt'niti za en dan ne zakasnila te njune združitve.
Tako je rekel Reding, in jaz sem si mislil, da je Marta sama slišala, in sicer iz rahločutja, ker se ji je zdelo manje primerno, da j streže svojemu ljubljenemu Ru- ( dolfiv kot nevesta. Veliki sod-j nik Keyser mi je rekel pozneje, i da sem popolnoma prav ugibal.. Prašala ga je za svet brž ko je iz-1 vedela, da ve za kapucinovo sta- j novanje — kajti častitljivi mož ji je zbudil veliko zaupanje — in Keyser je prav odločno odobraval ta nagib, ki ga je navedla.
Salis*in jaz nisva imela dosti časa, da bi se čudila in izrazila svoja voščila. Dobri pater Sekundus je prišel in pričel poročati, ko je oba zaročenca poprej izpovedal.
Ker za vreden sprejem svetega zakona in milost i, ki so združene ž njim. je dosti bolj treba, da je duša okrašena s svatovskim oblačilom, kakor pa telo. Vrli kapueiii je vedel to misel v otroški pripro-
Pozor gg. tajniki krajevnih društev!
Kadar potrebujete nova društvena pravila, lično izdelana pisma, kuverte, vabila in vstopnice za veselice, ali kake druge tiskovine, obrnite se na največjo slovansko unijsko tiskarno v Ameriki, na
NARODNO TISKARNO, 2146-50 Bloc Island Ave., Chicago, M.
Ta Vam bode izgotovila vse tiskovine v popolno zadovoljnact glede cene, točnosti in okusnega dela. Osobito vam priporočamo zelo pripravne Vplačilne knjižice za člane in članice, izdelane v malem žepnem formata in trdo vezane. Dalje imamo v zalogi zelo prikladne Nakaznice za blagajnike za izplačevanje bolniške podpore in drugih izdatkov, ter pobotnice. Tiskane imamo tudi Bolniške liste, večje in manjše in posebne pole za vodstvo članov, da se ima na podlagi teh pol lahko vedno natančen pregled števila članov po skladih, ali razredih.
^ Na zahtevo pošljemo vsakemu društvu vzorec gorinavedenih tiskovin na ogled brezplačno!
OPOMBA: V naši tiskarni se tiska "Glasilo K. 8. K. Jednote".
Tvrtka E. Baehman,iokorp
ZASTAVE, REGALIJ* IN &A-ZNE DRUŠTVENE POTREB-.
iOm.
• s .
2107 8. Hamlin Ave., Chicago, III Telefon: Lawndale 441.
f

TISKOVINE
Posebne cene za slavna droitva, cerkvene in šolske upravitelje, trgovce in zasebnike.
600 papirjev..........$2.00
500 kuvert............ 1.76
250 vel. kuvert........ 1.76
500 vstopnic.......... 1.60
BolnUk« liste, nakaznic« in pobotnice
po istotako nizki ceni. Pilite nam za ceno predno naroČit« pravila in tiskovine kje dniffje. »
AMERIKANSKI SLOVENEC, 1006 N. Chicago St., Joliat, III.
]
I
■Mil mmtmf^	m
Zaupno zdravilo prinaša iznenadenja.
Skoro že 30 let se Trinerjeva zdravila uspešno rabijo z največjim zaupanjem. A to tudi radi pravega vzroka. ker zaupnost izdelovatelja zasluži popolno zaupanje in čislanje od strani številnih odjemalcev. Malo povišanje cen je sedanja potreba, da se ohrani zanesljiva vsebina izdelkov. Branili smo se dolgo zoper draginjo na vaeh številnih potrebščinah naših, a novi vojni davek nam je spodbil še zadnji steber in morali smo cene nekoliko povišati. Vsak prijatelj Trinerjevih lekov priznava brez ugovora, da ▼ sedanjosti, ko moramo veliko več plačevati za potrebščine, in tudi lekarja stane stvar več, ni bilo mogoče draginji v okom priti. Zato pa bo vrednost Trinerjevih lekov povrnila odjemaleem vse kar več plačajo za nje.
Trinerjevo Ameriško Zdravilno
Grenko Vino ~ ' ' '
torej ima tako zaupanje in vspeh med svetom, ker učini, da bol zgubi svoje staliiče. Izmed vseh bolezni jih je devetdeset odstotkov povzročenih in spočetih v želodcu. Trinerjevo Zdravilno Grenko Vino očisti želodec in odstrani iz notranjščine drobovja vse nabrane nepotrebne in strupene snovi, ki so nekakšen brlojj zlotvornih tvarin zavirajočih pravilno delovanje drobovja. Trinerjevi leki so prosti vsakorine nepotrebne mešanice in vsebujejo le potrebne zdravilne grenke koreninice ter krasno žareče rudeče vino. V zadevi zabavnosti, neprebavnosti, glavobola, pol-glavobola, nervoznosti, navada« slabo Je, kakor tudi v želodčnih nepfllikah, ki rade nadlegujejo ženske ob premembi žitja ali rudarje in afsge delavce, ko delajo in vdihavajo plin, te rabite ta lek, boste našli v njem neprecenljivo vrednost. Dobite j4 v vseh lekarnah.
sem. da je prvi litis nesreče, ki nas je zadela, že prešel, in prašal sem, ali je njena sestra zdaj postala mirnejša in ali me bo slednjič morda le ljubila, kljub moji poškodbi, ali pa se mi za vedno odrekla. Zakaj nikdar mi ne pride na misel, da bi Izabelo silil 'k zvezi, v kateri bi se ne čutila srečno. 44 Rad bi ji to povedal sam '
"Major Baelunanii je častitljiv opravičil "s tem "da je moral tudi; mof " £ ™ke\ "Bo* ve da bi ga j ^ |n 8 kratkim besedami, toda za gospodično Marto napraviti ™d	1)1 mo?c]! Toda 110 j tako presunljivo priporočili zaro-
4olgo. pot; gospod, kateremu je bo mogoče! ' nesel *moje pismo, pa bo prišel o "Poskusi, Gaudene!' sem pro-rnraku.	"Ti imaš mnogo uplivnih pri-
.	jateljev v ministrstvu in med po-
< cz dan sem govoril z Marto J *	.	r
i .. j . 1; rfau01 slanci, kakor si ravnokar pove-neka) besedi o Izabeli. Rekel	' v ,	1
dal. Poskusa j enkrat, kaj zmore
njihovo prijateljstvo."
"Da, ftmogi 'so člani "blago-tvoriteljne lože", h kateri spadam sain. In mi si drugače vzajemno pomagamo. Toda zdaj vlada neki fanatizem za svobodo med raznimi ložami, da imam rualo upanja doseči kaj v stvari, ki mora biti Svobodnjaškim gore-
TRINERJEV LINIMENT
sem sklenil, "toda ubogo dekle enežem neprijetna. Zdaj je vsak se me tako boječe izogiblje, da i sumljiv, ki se poganja za pomil^ nisem dobil priložnosti za to."
Marta je skušala z veliko ljubeznijo opravičiti svojo sestro; je pač še otrok in ne more gledati mojega ranjenega obličja. Naj
ščenje moža, ki je razkačil divje ljudstvo. Moj stričnik Rudolf je tudi v vojnem jetništvu. Prosil se in zanj D anion a, ki je zdaj postal vojni minister. Samo divje me je pogledal iti mi namesto od-
v božjem imenu še nlalo potrpim. gOVOra svetoval, naj kar najhi-Ko se rane zacelijo in bo košček ;treje zapustim Pariz, ker bližajo platna zakrival izgiibljeno olio, ;sc dnevi za 'aristokrate'. Že bo že obvladala svoja čustva in; bil ^^	,me ne potrebo-
me ljubila kot svojega moža. Se- val nK)j drugi stričnik Henrik, ki veda je res zelo grdo, da je tako se skrjva kakor vidva."
mala reč, kakor poškodba zunanje lepote, mogla le za hip omajati "večno ljubezen in zvestobo", okateri je Izabela vedno sanjarila. Toda ona je bila že kot otrok taka; najmanja pega na obrazu nje pnnčike je že bila kri-
Xato je Salis nekaj časa molčal in žalosten gledal pred se. Z izrazom najgloblje žalosti je poteni dejal: "Ideali in vzori, za katerimi sem bil šel. so varljive vešče, kakor se bojim! Strašnega dne 10. avgusta, ko so nesli
čencema, da nista bila le onadva, marveč tudi Salis in jaz globoko ganjena.
Obred je bil seveda zelo pri-ivost. Vendar je blagoslovil prstana, ju nataknil v imenu Očeta in Sina in Svetega Duha na prsta ženina in neveste ; prisegla sta si zvestobo; on je sklenil njuni roki, ovil štolo okoli in ju blagoslovil. "Tako* zdaj sta mož in žena in nič vaju ne more več ločiti kakor smrt. Ljubita se kakor je Kri-.stus ljubil svojo cerkev in se za njo žrtvoval smrti. Kajti tako opominja sv. Pavel krščanske zakonske' \ Tedaj je duhovnik zaključil sveto opravilo.
Zdaj srno drugi stopili k novo-poročeneema ter jima podali roke, srčno želeč jima sreče. Nato smo nalili kozarce in trčili ž nji ma na srečo in dolgo življenje, ter smo hoteli, veseli kolikor so dopuščale žalostne ooliščine te s vadbe, sesti okoli mize, fei jo je Brumier porinil k postelji."
Pater Sekundus pa je rekel, da ima še mnogo važnih opravkov, in ni se pustil zadrževati niti za hip.
(Dalje prihodnič.)
prodere vselej v koren bolečine, zato pa je zlasti v slučaju protina, ali revmatizma, pevralgijje, lumbago, otrpelosti gležnjev in drugih, najhitrejša in gotovo pomoč. Jako je dobro tudi v zadevah odrgnin in oteklin itd., tudi za drgnenje živcev in za mazanje po kopanju nog. Dobite je v vseh lekarnah.
va, da je vrgla ljubljeno igračko Eriaehovo Slavo in &lave "mno* od sebe.	gih mojih prijateljev mimo mo-
Prosil seni Marto, naj za Boga jega okna, začelo mi je padati z ne sili v sestro z očitanji. Ako se oči, kateor luskine! Mislil sem si mi njeno srce iz lastnega nagiba francosko svobodo tako lepo, ta-ne nakloni, je njena roka zame ko plemenito; Prinesla naj bi bi-brez pomena. Nato sem odšel v i la sreče in miru. Dozdaj je prine-svojo sobo. "To je bilo! Marta sla le kri in gorje in težke su-jo je imenovala po imenu!" re- ženjske okove! Njena čista podo-kel sem ne popolnoma brez tr-(ba ie strta, umazana od krvi pkosti. "Visoko vzrasli častnik z željnih psov, in komaj si upam lepo uniformo, ki naj bi se kmalju nadejati se, da se bo dvignila iz izpremenila v še ponosnejšo z blata, v katero so jo vrgli naši zvezdami in odlikami, če bi se njene sanje uresničile, ta je bil njena oboževana igračka, njena punčika! In zdaj je ta lepa pun-eika dobila grdo pego, izgubila eno lepih modrih oči. Seveda ni mogla punčika sedaj več gledati in jo je vrgla proč! Kako sem se mogel jeziti nad ubogim otrokom .. Ne ona. punčika je bila vendar kriva!"	. •
svobodnjki v jakobinskih čepicah. Da, da. vedno bolj žalostna je Francoska!"
Slednjič se je zdramil kakor iz sna in je dejal: "Vendar hočem poskusiti rešiti Bachmanna. Zadnjič naj vidim, ali znajo moji bratje" med svobodnjaki kaj več kakor de razdirati in uničevati."
"Hvala, Gaudenec;" sem re-
Trinerjev Antiputrin
je izvrstno in prav prijetno zdravilo za navadno rabo znotraj. Posebno za izpiranje grla in ust; istotako za čiščenje ran, izpuščajev in drugih kožnih otvorov. Dobi se v vseh lekarnah.
NAJNOVEJŠE NAGRADE SO DOBILA TRINERJEVA ZDRAVILA V MEDNARODNIH RAZSTAVAH: GOLD MEDAL—SAN FRANCISCO 1915, GRAND PRIX—PANAMA 1916.
JOSEPH TRINER CO.
Manufacturing Chemists 1333-1343 So. Ashland Ave.	CHICAGO, ILLINOIS
is ^limh^lll i^iii aflnsa s,l ■■ afl i	■ - ■^••i,^- H	i
NAZNANILO IN PRIPOROČILO.
Vsem Slovencem in ostalim Jugoslovanom iz Jolieta ter bližnje okolice s tem uljudno naznanjam, da sem se pred kratkem preselil s svojo gostilno (salonom) z Jackson St.
na 807 N. Chicago St. to je v središče naše slovensko naselbine, ravno nasproti slovenske cerkve.
Ni mi treba posebej naglašati. da točim najboljše vrste pijačo, da rad postrežem našim gosfom i. t. d. O tem ste že prepričani vsi oni, ki me poznate še s starega prostora. Tega gesla se bom držal še naprej na tem prostoru.
Zahvaljujem se vsem številnim znancem in odjemalcem za dosedanje naklonjenost in se priporo čam še v prihodnje.
Z velespoštovanjem, vdani Vam Jerry Launch, slovenska gostilna,, 807 N. Chicago St., Joliet, III.
je ta banka varno čuvala in držala prihranke ljudstva našega mesta. Ustanovljena je bila leta 1857. Sedaj ima že 14,000 ulagateljev. Njeno skupno premoženje, ali imetjfe znaša nad $8,500.000.00. Preostanek glavnice in čisti dobiček znaša nad $550.000.00, kar se drži v posebnem zaščitnem skladu.	^
, Naložite torej Vaše prihranke v NAJSTAREJŠI IN NAJVEČJI BANKI V JO LIETU.
OQjL Narastli obresti se pelletne pripisujejo k glavnici, /u ali pa Izplafiujajo na hranilne uloga od $1.00 naprej.
FIRST NATIONAL BANK OF JOLIET.
«Ioliet,
kel. "Da si mislil s svobodo po-i (Avertis No. 5, 6, 7, 8.)
Illinois.
LJUDSKA BANKA'