li io ilaoa ILIC ob srebrnem jubileju rnaša luč 25 let v službi resnice, pravice in ljubezni Dnini rojaki ! ...... "■ “u"nu p"‘"........... Naj vam sveti ta „Luč", da bo vaš korak V knjigi našega «vljenja se je list ropet ,"1'" »a Isotte šli varno in pogumno na-obrnil. Slopili smo v novo leto in drug l,,'l’ l>J 1,0 1Mk ''‘“«i kl «"« »«"« drugega vpiašujeiu... kaj nam I». prineslo. "1^‘K' slotcnskrga naroda, irpolml svojo Nekateri rarmitljajo. koliko let so le v nalogo, tujini. Drugi štejejo, koliko je le preteklo. •'iji 110 la .-Luč" res ..Vaša luč'1 Naj odkar so prišli zadnjič domov i dela. in 1,0 'a vas' l'nhaja naj k vam kot dober rateli ulivati svoj »sluteni pokoj. Ta se 'nanet. ki vas ra/veseli, se i vami pomeni spomni, da je spet eno leto več. odkar mu in ' val"> 'apoj'- Gotovo jo boste sprejeli je smrt ugrabila njegove drage. Oni misli kak“t T1'"10' kl «' 'l,rav'' *1“ ga pornejc na minljivost livljenja. I.eta tečejo in nič 'nova •» «nova prebiraš. Viemitc jo v toke ne rečejo... "t pomagajte ji. da bo še naprej svetila in Mi pa mislimo na vas. dragi bratje in ,la nc 1,0 ugasnila. „Vsi ra enega, eden ra sestre v tujini. Meti vami livimo. i vami "e! ’ p»*»‘ pregovor. Naj se te besede vsaj delimo veselje in lalost tujine. Za novo leto Pr’ ,cm 'lilu uresničijo; Bog pa. ki čujc bi tadt vsakemu stisnili roko. Radi bi mu ''•“l ni1111 in '*a* vse neirmerno ljubi, naj voščili zdravja /a vse leto. Želeli bi mu -Luč'' blagosjavlja v vašo srečo in vaše božjega varstva in milosti. Z njun bi veselje! skupno zahrepeneli po pravem n ’ . srcih in miru med narodi. Izseljenski duhovniki. skotaj vse obiskati' Po vseh kolih vas bi srečal, po vseh deželah vas bi dobil. Ob Renu in v Westlaliji živite tisoči, pionirji slovenskih rudarjev, izseljencev. V holandskem in belgijskem l.imburgu boi našel cele kolonije naših ljudi V Luksemburgu. od Metra do Svite boi slišal ob nemški meji govoriti slovensko besedo. Po Iranttji jih boš srečal na lističe.' In le na slovenski pozdrav. Pozutu pd_toiice.. Lep pušeljček ti naredila bot s zlato ga žido povila bom. da ga boš nosil za spomin in se boi trošul t njim. * leto 1952 DRAGI ROJAKI! Stopili smo v novo leto in drug drugega sprašujemo, kaj nam bo prineslo. Nekateri razmišljajo, koliko let so že v tujini. Drugi štejejo, koliko je že preteklo, odkar so prišli zadnjikrat domov z dela in začeli uživati zasluženi pokoj. Mi pa mislimo na vas, dragi bratje in sestre v tujini. Med vami živimo, z vami delimo veselje in žalost tujine. Za novo leto bi radi vsakemu stisnili roko. Žal vas je preveč, da bi mogli k vsem. Nemogoče vas je vse poznati, nemogoče vse obiskati. Ob Renu in v Vestfaliji živite tisoči, pionirji slovenskih rudarjev, izseljencev. V holandskem in belgijskem Limburgu boš našel cele kolonije naših ljudi. V Luksemburgu, od Metza do Švice boš slišal ob nemški meji govoriti slovensko besedo. Po predmestjih Charleroi in Mon-sa te bodo rojaki vabili v hiše. V Pas-de-Calais v severni Franciji jih boš srečal na tisoče. In še na otoku, v angleških rudnikih, te bo vese/o presenetil slovenski pozdrav. Da bi vam vsem povedali toplo besedo, da bi vam ponudili besedo tolažbe, besedo v nasvet, da bi vas sredi težkega boja za življenjski obstanek razveselili, vam ob začetku novega leta skupno prižigamo „Luč“. Gotovo jo boste sprejeli kakor pismo, ki se spravi, da ga pozneje znova in znova prebiraš. „Vsi za enega, eden za vse!“ pravi pregovor. Naj se te besede vsaj pri tem listu uresničijo! Izseljenski duhovniki (1952, štev. 1) IZ DOMOVINE „Slovenski poročevalec", ki izhaja v Ljubljani, je objavil 27. januarja 1952 tole navodilo Vladnega sveta LR Slovenije za prosveto in kulturo: „Poučevanje verouka je bilo v nekaterih šolskih poslopjih do sedaj začasno dovoljeno. Da se poenoti pouk v osnovnih in srednjih šolah, odrejamo, da se počenši z II. polletjem šolskega leta 1951/52, to je s 1. februarjem 1952, ukinja poučevanje verouka v vseh šolskih poslopjih." (1952, štev. 2) Ljubljanski pomožni škof Vovk, ki so ga v Novem mestu divjaško napadli, polili z bencinom in mu zažgali obleko, se je toliko pozdravil, da je zapustil bolnišnico. V časopisih so vse zadnje mesece kar naprej objavljali napade na duhovnike. „Ljudska pravica“ piše 16. febr.: „Naša dežela, ki je v njej odpravljeno izkoriščanje človeka po človeku, ustvarja s socializmom vse pogoje, v katerih bo vera izumirala in umrla." (1952, štev 3) Kmalu bodo zadoneli božični zvonovi in ljubki napevi svetonočnih pesmi bodo na- lloiični evangelij bo pričaral pred naše oči veselo oznanilo, ki ga je angel prinesel pastirjem na betlehemskih poljanah: „Ne bojte se. zakaj oznanjani vam veliko ve '■*. ki bo Z’ »'«e e -sttt Davit SÄ mloženo... J r tko bi mogli brez ganotja v srcu K brati alt poslušati te besede, ki so 1 *- naplajše, kar jih je kdaj slišalo člo-uhožt Kaj vendar je nagnilo Boga sada se je odločil to grešno zemljo po-častiti s svojo navzočnostjo in postati Btat meti brati:-! Kako to. da si svoje Matere, ki jo bo vse življenje obsipal s tako Ijulteznijn. m poiskal med Icpotitami kraljeve palače, ampak v revni bajti v Nazaretu?; Zakaj je dopustil, da je bila slama v jaslih Njegovo pivo ležišče? Vse to je bilo sa leto 1953 IZ DOMOVINE Škofje so se zbrali v Zagrebu na konferenco, na kateri so skupno napisali pismo predsedniku države. V pismu pravijo, da v državi ni svobode življenja po veri, saj niti verski obredi niso ve- Slika ha naslovni strani: Po snegu pelje gaz v novo leto . . . *SF c „VUtša tul" aft wehcMtn {uMe+u K____________________________ Ko se je dobrih šest let po koncu zadnje svetovne vojne dušnopastirska roreža med Slovenci po Zahodni Evropi že podrobneje izoblikovala, se je sama °d sebe pokazala nuja po notranjem glasilu le-te. Tedaj so bili naši rojaki že ’>°b Renu in v Vestfaliji, v holandskem in belgijskem Limburgu, v Luksemburgu, ob nemški meji od Metza do Švice, v Charleroi in Monsu, v Pas-de-Calais in na angleškem otoku“. Kako drugače bi mogli biti slovenski duhovniki s svo-limi ljudmi na teh ogromnih področjih v zvezi, če ne po tiskani besedi? Poleg tega je bilo treba povezovati to veliko slovensko družino po Zahodni Evropi med seboj in navzven; navzven v dveh smereh: z ostalimi slo-Venskimi izseljenci po svetu, obenem pa z rojaki za mejo in doma. Poročila s *eh področij, ki jih je „Naša luč“ prinašala mesec za mesecem, so služila v namen. A revija je hotela biti še več: občasno prijateljsko pismo na dom, ki daje oasvet in toplo besedo in pogum, pa poskrbi tudi za malo dobre volje. Zato je skušala biti vedno pristna, vedra in topla. Osnovno usmerjenost je črpala iz božje besede. Kot glasilo kristjanov je imela vsa ta leta posluh za ljudi, ki se jim dela khvica ali ki kako drugače trpijo, pa naj živijo v tretjem svetu, v zahodni de-^okraciji ali v socialističnih deželah. Seveda je veljala pozornost na prvem mestu našemu človeku, naj biva ta kjer koli. Nikdar se ni vdala skušnjavi izkrivljenega poročanja ali prostaškega sloga. ^ Prav tako ni hotela nikdar postati „pes, ki ne laja“. (Izraz je iz svetega P'sma.) Mogoče to komu kdaj ni bilo všeč, a krivde za to ne nosi ona. Ker je bila „Naša luč“ ves čas, že prav od svojega začetka, finančno od-visna samo od naročnikov in dobrotnikov, je mogla uresničevati cilje, ki si jih le začrtala. Od nikogar si ni pustila narekovati, kaj naj piše in o čem naj molči. Bi|a je svobodna tribuna slovenskih kristjanov v evropski tujini. Ali bo nepristranska zgodovina nekoč ugodno ocenila vse delo, ki ga je rev'ia v teh letih opravila? Bog ve. Vsekakor so jo tisti, katerim je bila nagnjena, takoj skraja sprejeli za svojo in zanimanje zanjo ni vsa leta prav nič Pojenjalo. Ko se je „sedma republika“ v tujini opazno povečala, se je naklada ”Naše luči“ skoraj čisto približala meji 9000 izvodov, kar je v vrstah sloven-s^ega občasnega tiska zunaj domovine rekord. Niti listi od doma, namenjeni roiakom po vsem svetu, ne dosegajo te naklade. Že ta številka sama je ple-biscit za „Našo luč“ in obenem priznanje vsem, ki so jo priklicali v življenje in J' *a leta pomagali (izdajateljem, urednikom, sodelavcem, dopisnikom, upravi, hskarni, razpečevalni mreži, naročnikom in dobrotnikom). Kaj pa bodočnost „Naše luči“? Tako kot doslejšnjost. Služba resnici, pravici in ljubezni. Služba sloven-skemu zdomcu in izseljencu predvsem v Zahodni Evropi. Pričevanje o slo-V6nski stvarnosti v teh njenih nelahkih dneh. Brez odvisnosti od kogar koli: zato pa zvesta osnovnim človeškim vrednotam, ki so obenem temelj krščanstva. Bo9 )i daj — v omenjenem smislu — še mnogo, mnogo let! naša luč 1976 1 mesečnik za slovence na tujem leto 25 januar 1976 Ureja uredniški odbor. Odgovorni urednik: Dr. Janez Hornböck. Založba: Družba sv. Mohorja v Celovcu. Tisk: Tiskarna Družbe sv. Mohorja v Celovcu, Izhaja vsak mesec razen julija in avgusta. Naročnina: Anglija 2 angl. f. Avstrija 75 šil. Belgija 200 bel. fran. Francija 20 fr. fran. Italija 2200 lir Švica 16š. fran. Nizozemska 12n. gld. Nemčija 15 n. mark Švedska 20 š. kron Avstralija 5av. dol. Kanada 6 kan. dol. ZDA 6 am- do1- Razlika v cenah je pogojena zaradi neenakih poštnin v posameznih državah in različnih deviznih preračunavanj. Naročnike sprejemajo poverjeniki in uprava „Naše luči". Uredništvo in uprava: Viktringer Ring 26, A-9020 Klagenfurt, Austria. Printed in Austria kaj se je zgodilo zadnji čas doma? v___ CANKARJEVO LETO Veliki klasik slovenskega slovstva in nosilec socialnih idej se je rodil pred sto leti. Vsa Slovenja želi letošnje leto posvetiti veliko pozornosti njegovemu delu. Izšle bodo razne brošure. S cenenimi knjigami naj bi šel Cankar čimbolj med ljudske množice. V Ljubljani bo organizirana osrednja republi- Zimska motiva iz Srednje vasi v Bohinju. ška proslava. Morda bo dobil celo spomenik. Veliko vlogo ob praznovanju bodo imela gledališča in šolske proslave. „CERKEV V JUGOSLAVIJI“ To je knjiga, ki prinaša vse podatke o stanju in upravi katoliške Cerkve v Jugoslaviji. V njej so opisane posamezne škofije s seznami vseh župnij, duhovnikov, redovniških ustanov, redovnikov in redovnic, misijonsko in izseljensko dušno pastirstvo. DRUGI SLOVENSKI NARODNI PARK Prihodnje leto se bo Triglavskemu narodnemu parku pridružil še en lepotec naših planin: Park Kamniških in Savinjskih Alp. S tem bo zavarovana narava in posamezni objekti. Meja naj bi potekala od Ljubelja mimo Tržiča, Storžiča, Krvavca, Kamniške Bistrice, Raduhe, Solčave in do avstrijske meje. NEZAPOSLENOST V POMURJU Zaposlenost v Pomurju dosega komaj polovico splošnega povprečja v Sloveniji. Delovne organizacije pokrijejo komaj 50% tega perečega vprašanja. Mnoge napovedi o novih delovnih mestih ostajajo le delno izpolnjene. Zdomci, ki se vračajo, prinašajo nove probleme, saj dobi zaposlitev komaj vsak tretji. Število nezaposlenih se je v zadnjih mesecih večalo in na zavodu za zaposlovanje v Murski Soboti leži že 1357 prošenj za delo. PONOVNO NA IZPIT? V Sloveniji je začel veljati nov republiški zakon o varnosti cestnega prometa. Novosti se nanašajo predvsem na vožnjo na križiščih, v kolonah, parkiranju in dolžnostih voznikov ob prometnih nesrečah. Nove šoferske kandidate lahko poučujejo le kvalificirani inštruktorji. Komur se vozniško dovoljenje odvzame za več kot šest mesecev ali je bil kaznovan za več prekrškov, mora ponovno na vozniški izpit. POTUJOČI VRTEC Mariborski podjetji TAM in „Ka-roserist" sta izdelala posebej o-premljen avtobus za otroški vrtec. Avtobus potuje po krajih, kjer še nimajo otroškega vrtca in vsaj za nekaj dni spremlja malčke, ki se počasi privajajo na šolo. To je prvi potujoči vrtec v državi. PREDOR POD KARAVANKAMI Jugoslovanska in avstrijska komisija za gradnjo predora pod Karavankami sta izbrala izmed 21 predlogov o lokaciji predora najboljšo možnost: Hrušica—Podrož-čica. Predor bo dolg 7,5 km. Začel se bo dober kilometer severno od Hrušice. V eni uri bo lahko peljalo skozi predor 1800 vozil. SLOVENSKI MEDICINSKI CENTER V desetih letih je bil dograjen in opremljen nov klinični center. Nova bolnišnica je vrhunska medicinska institucija za vso Slovenijo. r——— žarko petan telefonski imenik Nakazal nam je pot v prihodnost — s smerokazom svojega avtomobila. Za koliko bi se bencin šele podražil, če bi bili Arabci naši sovražniki. ----------—------------^ človek upa pokazati zobe samo dentistu. „Iz muhe delajo slona,“ je rekel tovariš, ki je hotel svojega slona prijaviti na davčnem uradu kot muho. Če ne dobite zvez s tujino, je vse v najlepšem redu. Če pa dobite zvezo s tujino, se vam obetajo hudi zapleti, za katere PTT ne prevzema nobene odgovornosti. Absurdno je, če v socializmu zahtevajo, naj kapitalisti plačujejo davke. »Ozrimo se na prehojeno pot,“ je rekel tovariš, ki je to pot prevozil v avtomobilu. Mnenja se krešejo toliko časa, dokler se ne vname grmada, na kateri zažgejo vse tiste, ki imajo drugačno mnenje. Cenzor je državni uradnik, ki ima pisarno v naših glavah. Zgradili smo eno samo cesto, a kljub temu vedno znova pridemo do razpotja. Čarovnico spoznaš po uvoženi metli. Dandanes so takšni časi, da si Pri nas je vse narobe: namesto neumnosti smo obdavčili pamet. Delitev dela: nekateri pljujejo v roke, tuje seveda, drugi pa delajo. Mnogo jih je za domovino umrlo. Toda še več jih živi na račun domovine. Bil je tako velik patriot, da je prodal domovino za več denarja, kot je bila v resnici vredna. Od zgoraj smo videti vsi enaki. snisr ima 4qqq bolniških postelj 'n več kot 6000 delavcev, od kate-ntl ie polovica zdravnikov in dru-Se9a medicinskega osebja. Klinič-[ Center je postal tudi visoko spe-'slizirana šola za vse slovenske 2 revstvene delavce. Delovni Ijud-e Slovenije so za Center prispeva-' milijonov dinarjev. danka Mlakarja v Stari Fužini B°hinju. — Desno: Vas Podjelje v Bohinju. SLOVENSKI MISAL Je zares slovenski, ne samo zaradi besedila, ampak ker je delo slovenskih rok. Tiskarna v Kranju je v ta namen nabavila posebne večje črke. Papir je po naročilu izdelala papirnica v Vevčah. Zunanjo opremo so oskrbeli domači umetniki (Bitenc). Vezan je v rdeče svinjsko usnje, ki so ga naredili v kamniški usnjarni. Naj bi ta mašna knjiga postala molitvenik vseh Slovencev! TEOLOŠKI TEČAJ V novembru je bil na teološki fakulteti v Ljubljani dvotedenski teološki tečaj za izobražence in študente. Najbolj znani profesorji in duhovniki so v predavanjih in razgovorih razglabljali o smislu življenja, o veri in človeškem hrepenenju. Zanimanje je bilo izredno, saj je nova velika dvorana teološke fakultete bila vedno premajhna, da bi sprejela vse poslušalce. (Dalje na 13. strani) in so se vozili mimo Pred časom je naredila švicarska policija na zelo prometni cesti prvega reda v bližini določenega kraja zanimiv poskus. Na nekem ovinku so uprizorili nesrečo: videti je bilo, kot da je zletel avto z ovinka v drevo. Za to so uporabili poškodovan avto, tako da je bila nesreča predstavljena zelo resnično. Poleg avta sta ležala moška, ki sta morala igrati ranjenca, ki naj bi padla iz avta. Policaj je opazoval izza grma, kaj bodo storili drugi avtomobilisti. Po radiu je bil povezan s kolegom, •za •zivlfatfe Vzemimo si čas za premišljevanje — to je vir moči. Vzemimo si čas za igro — to je skrivnost večne mladosti. Vzemimo si čas za študij — to je studenec modrosti. Vzemimo si čas za molitev — to je največja moč na zemlji. Vzemimo si čas, da bomo ljubili in da bomo ljubljeni — to je od Boga podarjena odlika. ki je nekaj sto metrov naprej voznike avto ustavljal in jih spraševal, zakaj so ravnali tako, kot so. Zaključek ni bil bogvekaj pohvalen: od 50 avtomobilistov sta ustavila le 2 (I), da bi se zavzela za ranjenca. 5 jih je hotelo v bližnji vasi obvestiti policijo in naročiti rešilni avto. Ostali so na vprašanje, zakaj so se peljali mimo kraja nesreče, ne da bi ustavili, odgovarjali različno: „Nisem hotel imeti sitnosti s tujo nesrečo.“ „Nisem imel časa, da bi se brigal za ranjenca.“ „Jaz bi jima gotovo ne znal nuditi prvo pomoč...“ itd. 43 avtomobilov je opazilo nesrečo, pa so kljub temu peljali z nezmanjšano brzino dalje. 0 Ali je po vašem mnenju ta zgled značilen za današnje ravnanje med ljudmi? 0 Iz kakšnih razlogov se ljudje tako malo brigajo drug za drugega? 9 Kakšne skušnje imate vi glede zvez z ljudmi? ČLOVEK JE NUJNO NAVEZAN NA DRUGE LJUDI Slehernik je že po naravi ne le poedinec, marveč tudi družbeno bitje. Vse življenje je v neki povezavi z drugimi ljudmi. Svoje živ- Vzemlmo si čas za prijaznost — to je pot k sreči. Vzemimo si čas za smeh — to je glasba duše. Vzemimo si čas za razdajanje — prekratko je življenje, da bi bili lahko sebični. Vzemimo si čas za delo — to je cena za uspeh. Vzemimo si čas za dobra dejanja — to je ključ do nebes. Vzemimo si čas za bivanje v naravi — večno lepa narava nas povezuje z ljudmi in z Bogom. O Ali mislimo na to, da pri vzgoji več veljajo zgledi kot besede? Ijenje dobi od staršev, torej od „drugih“. Glavne poteze svoje o-sebnosti dobi kot doto s seboj v življenje od „drugih“. Tudi glede razvoja svojih sposobnosti je odvisen od soljudi: le v skupnem življenju z drugimi jih more razviti. Pred nekaj leti je nemški znanstvenik R. Spitz napisal opazovanja o razvoju otrok, ki so jih sprejeli v dva različna domova za otroke: tam so jih negovali do četrtega leta starosti in skrbno zasledovali njihov telesni in duševni razvoj. V obeh domovih so bile higienske razmere enako dobre, zdravniki in zdravila in vse, kar spada zraven, je bilo enako. Razlika je bila le v tem: v prvem domu so negovale otroke njihove matere (jetni-cel), ali pa je bilo dojenčkom na razpolago dovolj negovalk. V drugem domu je bilo pa malo negovalk: le toliko, da so mogle najnujnejše delo opraviti, niso se pa mogle za otroke kaj bolj zavzeti. Rezultat je bil ta: v prvem domu so se dojenčki zdravo, normalno razvijali, v drugem domu pa so dojenčki tako v telesnem kot v duševnem razvoju močno zaostali. Manjkalo jim je ljubezni. Ne le v otroški dobi, tudi pozne-neje potrebuje človek stika z drugimi ljudmi. Na mnogih življenj- Ali znamo izbirati za svoje otroke prave igrače? Malo naj jih bo, preproste naj bodo in orožja naj ne bo med njimi! Ali znamo navajati otroke k pravilnim igram? K takim, ki razvijajo bistrost, podjetnost, dobroto, ki silijo k razmišljanju, ki skladno razvijajo telo, zahtevajo napor, obvladanje sebe in podrejanje drugim? Ali znamo ponuditi otroku pravo knjigo o pravem času? Ali znamo izbrati otroku pravo televizijsko oddajo o pravem času? Ali imajo naši otroci doma skih področjih smo ljudje odvisni drug od drugega. Prav zato ima Posameznik pravico, da stavi dru-9im ljudem zahteve, kjer je pač od njih nujno odvisen. Iz tega pa sle-di' da imajo tisti, na katere se je Posameznik obrnil, dolžnost, da na te zahteve odgovorijo. In sicer to-^ko prej in toliko bolj, kolikor bolj So zahteve nujne. OBRNITI se k drugemu ČLOVEKU Do pravega srečanja med Ijud-mi more priti le tam, kjer nekdo Premaga svojo brezbrižnost do dru-9e9a in se obrne k nejmu, to je, ^i&r se je nekdo pripravljen zav-Zeti za prošnje drugega, nanje odgovoriti in tako prevzeti „odgovornost“. To zanimanje za bližnjega ne Pomeni, da bi se moral posamez-Rik odpovedati uresničevanju sa-mega sebe. Nasprotno: prav s tem Se osvobodi uklenjenosti v svoj S tem, da se obrne k sočlo-'/eku, izpolni ne samo njegovo zahtevo, marveč se razvija tudi sam v sebi in sicer v takšni meri, ki bi bila nemogoča, če bi ostajal v svojem samoljubju. po krščanskem prepričanju je to, a se je Bog obrnil k ljudem, z9led za razmerje med ljudmi. Apostol Janez piše v svojem 1. listu: „Ljubimo se med seboj, ker je ljubezen od Boga ... Božja ljubezen do nas se je tako razodela: Bog je poslal svojega Sina na svet. Po njem nam je hotel podariti resnično življenje... Če nas je Bog tako zelo ljubil, smo tudi mi dolžni ljubiti drug drugega. Boga ni nikoli nihče videl; če pa se med seboj ljubimo, živi v nas Bog. Tedaj je njegova ljubezen v nas popolna.“ Na mnogih mestih Nove zaveze stoje zahteve, naj se kristjani bratsko ljubimo med seboj. „Novo zapoved vam dam: ljubite se med seboj, kakor sem vas jaz ljubil! Tako se tudi vi med seboj ljubite! Po tem naj spoznajo, da ste moji učenci, če imate ljubezen med seboj.“ (Apostol Janez). „Drug drugega bremena nosite, tako boste spolnili Kristusovo postavo!“ (Apostol Pavel). vsak svoj mirni „kot“, kjer ču-•'io, da so svoji gospodarji in kjer morajo sami skrbeti za red? Ali vzgajamo otroke v skrom-n°sti, čistoči in dostojnosti? Ali znamo otrokom vsekdar nuditi toplo zavetje, pri tem pa ne pretiravamo z ljubkovanji? Ali odgovarjamo potrpežljivo na njihova vprašanja? Ali hodimo z njimi v naravo 'n jim odkrivamo njena čuda? AH jim zbujamo ljubezen do živali? Ali jih poslušamo z zanima-njem, kadar nam pripovedujejo 0 Soli in drugih dogodkih? Ali se zanimamo za prijatelje svojih otrok in jih z veseljem sprejmemo, če vidimo, da so dobri? Ali pohvalimo otroke, kadar kaj dobrega store, in jih ljubeče posvarimo, kadar v čem pogre-še? Ali pazimo, da imajo otroci zadosti spanja? Ali se zavedamo, kako kvarno vpliva na otroke, če se v njihovi prisotnosti prepiramo? Ali znamo reči otrokom odločno „ne!“, kadar gre za pomehkuženost, razvado ali kaj podobnega? Moderni psihologi svetujejo staršem, naj naredijo tabele z datumi in vprašanji, na katera naj otroci vsak dan vpisujejo odgovore. Npr.: Ali sem molil jutranjo molitev? Ali sem se za šolo dobro pripravil? Ali sem bil pri igri tovariški? Ali sem ubogal starše in učitelje? Ali sem doma kaj pomagal? Ali sem upošteval prometne predpise? Ali sem naredil kakšno dobro delo? Ali sem molil večerno molitev? Knjiga Ericha Segala „Love Story“ („Zgodba o ljubezni“) je bila pomemben literarni dogodek leta 1970. Film, narejen po romanu, je bil kinematografski dogodek. V A-meriki se je ob njem smejalo in jokalo 15 milijonov gledalcev. Kako more preprosta ljubezenska zgodba ganiti tako široko občinstvo v času, ko sta v modi nasilje in spolnost? Kaj naj rečemo o petindvajsetletnem dekletu, ko je mrtva? To je prvi stavek Segalovega romana „Love Story“. Takoj skraja zvemo, da se bo ta ljubezenska zgodba slabo končala. Res, kaj reči o petindvajsetletnem dekletu, ki ji je usojeno umreti? Kaj drugega, kot da je bila lepa, da je imela rada Mozarta in Bacha. In beatlese. In Oliverja Barretta IV., fanta, ki zgodbo pripoveduje. Oliver Barrett IV.: na Havardu, najbolj ponosni univerzi v ZDA, označujejo s številkami študente iz določenih rodbin. Oliver je mogočen dedič ogromnega premoženja. Neko vseučiliško poslopje nosi ime po njegovih prednikih. On študira pravo. Je tudi prvak v hokeju na ledu. V knjižnici sreča Jenny Caville-ri, študentko v Radcliffeju, hčerko slaščičarja italijanskega porekla. Revna je, brhka, šegava in bistra. Igra klavir na Bachovem zavodu. Oliver Barrett III., bankir, oče Oliverja IV., hoče, da se družinski običaji spoštujejo. Upre se sinovi poroki. Jennyn oče Phil je, kar njega zadeva, pripravljen za srečo svoje hčere žrtvovati vse. Oliver pretrga zveze s svojimi domačimi, da se poroči z Jenny... „Poslušaj, Oliver, ali sem ti rekla: da te imam rada?" pravi ona. „Ne, Jen.“ „Zakaj me nisi vprašal?" „Bal sem se." „Sedaj me vprašaj!" „Ali me imaš rada, Jenny?" Pogledala me je in, ne da bi se hotela povsem umakniti, je odgovorila: „Kaj se ti zdi?" „Ja. Mislim, morda." „Oliver?" „Ja." „Ne le, da te imam rada." Moj Bog, kaj se je zgodilo? zgodba o ljubezni r tisoče okno Polje, drevesa, nekaj kmetij, ptice ... Tišina. Samota. Tri leta kasneje lepi na tem kraju novo mesto na nebo svoje stolpe, svoje panje, naježene s televizijskimi antenami. Podoba našega časa. Ljudje se kopičijo okrog velikih industrijskih mest. Ali so srečni? _______________________________ To je vsebina francoskega filma „Tisoče okno". Film je kratek zapis, ki hoče pokazati prednost posamične hiše pred kolektivnim stanovanjem in to, da mora biti poedi-nec pred skupnostjo. Mornariški upokojenec Armand Vallin je odločen, da ne bo zapustil predmestne koče, kjer je bil rojen in kjer hoče tudi umreti... 3.000 najemnikov stanovanj v okoliških stolpnicah je jeznih: Vallin jim jemlje s svojo trdovratnostjo trate, ki so jih bili obetali za prodajo ... Vsekakor je lahko ta film odličen povod za razgovor o vprašanjih, ki nas vse zanimajo ... Zakaj je večina novih mest ta- ko prazna? Zakaj nimajo ta mesta vedno zadosti trgovin, kulturnih središč in upravnih uradov? Zakaj ostaja v pariškem prostoru 60.000 stanovanj nezasedenih? Zakaj smo vsi tako v zamudi glede leta 2.000, od katerega nam obetajo čudovite stvari? Zakaj skušajo mladi ubežati tem zaspanim mestom, kjer se dolgočasijo? ... Ali bodo tisti, ki se bodo raz-govarjali, navajali televizijo, dejansko edino razvedrilo teh novih mest, kot tisto, ki zadržuje odrasle in otroke doma? Po osmih zvečer so mestne ulice prazne. Okna mežikajo modrikasto, in od enega okna do dru- „Imam te nazarensko rada, Oliver." Tri leta Oliverju in Jenny trda Prede. Končno dobi Oliver, ki je rnedtem postal odvetnik, važno in Pobro plačano mesto. Življenje se nasmehne mlademu paru. Zaželi si otroka. Pri zdravniških pregledih razodene analiza krvi, da ima Jenny krvnega raka: ostaja ji le nekaj mesecev življenja. Oliver jo odpelo v bolnico. Jenny leži v postelji. Oliver je obupan in govori o tem in onem ... „Ali mi hočeš narediti uslugo?" Prosi Jenny ... °d nekod iz moje notranjosti Prihaja strašna sila, ki me je ho-fe/a spraviti v jok. A sem se ji postavil po robu: ne bom jokal! Či-sto preprosto sem Jenny pokazal s Prikimanjem, da sem ji priprav-iien storiti uslugo za katero me bo Prosila. „Ali me hočeš, prosim, z vso si-lo stisniti?“ je prosila. Svojo roko sem položil na nje-no Podlaket — Moj Bog, kako je Pila tenka! — in sem jo malo stisnil. „Ne, Oliver,“ je rekla, „stisni me Zares! z vso silo!“ Zelo sem pazil na cevi in na Vs® drugo, ko sem legel na poste- 9ega odmeva v noč glas iste °ddaje. Optimisti pravijo: „Televizija sPet ustvarja intimnost, pospešuje pogovore, odpravlja družinske napetosti.“ Pesimisti odgovarjajo: „Televizija le zvito zakriva težave v družini, ubija izmenjavo mnenj, Preprečuje, da bi šli otroci na zrak in da bi delali...“ Vse življenje v mestu je tako °d tistega trenutka naprej, ko se družina zbere pred televizi-i°, postavljeno pod vprašaj. Tam, kjer hočejo in znajo starši, tako sami kot z otroki, Program izbirati, televizija gotove prispeva k razvedrilu, spo- Ijo poleg nje in ko sem jo vzel v roke. „Hvala, OH.“ To so bile njene zadnje besede. Po Jennyjevi smrti se Oliver spravi s svojim očetom. Prvič na njegovi rami zajoka ... Tako se konča „Love Story“, roman na 200 straneh, ki ga je napisal 33-letni profesor za staro književnost na ameriški univerzi v Yale Erich Segal. Nekega dne mu je prišlo na misel, da bi napisal resnično zgodbo iz univerzitetnega okolja, ki ga dobro pozna. V treh dneh in treh nočeh je napisal besedilo za film. Producenti v Hollywoodu so ga s smehom zavrnili. „Kako, taka stvar naj bi šla?“ so pojasnjevali. „Tu notri ni ne erotičnih prizorov, ne nasilja, ne spora med generacijami.“ Erich Segal ni izgubil poguma. Besedilo je pokazal igralki Ali Mac Graw. (Ta igra v fimu Jenny.) Besedilo je dala brati svojemu zaročencu Bobu Evansu, eni izmed „misečih glav“ v Hollywoodu. Evans in Howard Minsky, producent Paramounta, enega največjih filmskih podjetij na svetu, sta zaslutila dobiček. Da ni vsebina „Love Story“ v ---------—--------—^ čenja razgovore, skrbi za kulturni program in predvsem usmerja človeka proti drugim ljudem. Človek je človek le sredi drugih ljudi. V veliki skupnosti je velikokrat bolj osamljen kot drugje. Televizija daje priložnost, če se hoče nekdo za to potruditi, za stik med sosedi v stolpnici, v mestu ... Spoznavanje sveta, ki ga televizija posreduje, razširja ozko sliko domače sobe. Lahko združuje ljudi k razgovoru, k skupnemu iskanju resnice ... Ali so vse te misli misli v zraku? Razgovor o današnji ali jutrišnji televizijski oddaji je lahko priložnost za prvi stik s sosedi v istem nadstropju. J r---------------------------^ najboljše, kar lahko v življenju storimo, je, da delamo dobro, smo veseli in pustimo, da vrabci čivkajo — je rekel Don Bos-co. Veselje deluje kot osvežujoča kopel: pospešuje prebavo, spodbuja delovanje žlez in ugodno vpliva na krvni obtok. Veselje si je treba priboje-vati s podiranjem ovir: nereda, lenobe, pomanjkljivega obvladanja samega sebe, vseh vrst samoljubja. Temelj in vir veselja je vedno dobrota: veselje je namreč odsev dobrote. Zato je zaprto tistemu, ki ne živi z Bogom v miru. Ne bo ga pa zmanjkalo tistemu, ki skuša vnesti v svoje življenje red in ki daje prednost poštenosti in pripravljenosti pomagati drugim. V________________________________J modi? Toliko boljše. Ali ni to priložnost, da ganejo občinstvo, sito pornografskih filmov in kavbojk s pokoli? Evans in Minsky sta svetovala Erichu Segalu, naj besedilo predela v roman. Objava romana bo najboljša propaganda za film. Izdelavo filma sta zaupala malo znanemu Arthurju Millerju. Skraja ni vzbudila skromno izdana knjiga navdušenja kritikov. Po kolegijih in na univerzah je pa šla med študenti iz rok v roke. Oporekovalci, „črni panterji“, sinovi in hčere bogatih in meščanskih družin — vsi so knjigo propagirali. V hipu je delo prodrlo. Danes je „Love Story“ prevedena v 18 jezikov. Prebralo jo je 50 milijonov ljudi. Tudi film je izredno uspel. V 15 dneh je v 167 dvoranah ZDA potolkel vse rekorde glede vstopnine. Zakaj sta se ta knjiga in ta film ljudem tako priljubila? Zakaj se zdi ta preprosta zgodba nova? Statistike in filmski producenti niso slutili, da bodo mladi Američani sprejeli „Love Story“ s takšnim navdušenjem. Podoba mladine, ki jo slikajo pisatelji in izdelovalci filmov, ne odgovarja namreč vselej resničnosti. Gotovo, mnogo ameriških študentov se strastno zavzema proti vojnam na svetu, rasnemu razlikovanju itd. in o tem povedo, včasih tudi s silo, svoje mnenje. Med njimi so skrajneži, ki so izbrali nasilje kot najljubše orožje za svoje delovanje. A ko bi morali soditi vso ameriško mladino po tem, kar kaže določeni kino (mamila, upornost, spolna razbrzdanost), bi se brez dvoma zmotili. Če verjamemo reakcijam mladih, in to ne le Ameri-kancev, ki so videli „Love Story“, vidimo, da najdevajo ti v Oliverju in Jenny sami sebe: ta fant, ta dekle sta podoba njih. Kot toliko mladih, si tudi oni žele srečno življenje in življenje z nekim smislom, hrepene po mirnem življenju v naravi, uporabljajo nekoliko neotesan žargon, poln besed s tremi do petimi črkami. Sprašujejo se o pravilnosti zakonov neke družbe. Rajši imajo kratke domislice kot dolge govore, da si povedo, da se imajo radi. Sami sebe odkrivajo v Oliverju in Jenny, predvsem v njuni poštenosti, nežnosti in v ljubezni, ki ju druži. Tudi odrasli najdevajo v tej vsakdanji in vzneseni sreči sami sebe. Zdi se jim, da so doživeli bolj ali manj podobno dogodivščino. Na dnu srca so ohranili prostorček za sinjo rožo romantike, ljubezni in poezije ... Odkrivajo, da sta nasilje in modna erotika na filmskem platnu silno nesrečna pojava ob lepoti dveh bitij, ki se imata radi. r prava smer Na železniški postaji. Hiteli smo čez tire, kar nas ustavi ženica: „Prosim, kje stoji vlak proti... ?“ Pokazali smo ji. Še ni prav verjela. Vprašala je še železničarja: „Ali vozi ta vlak v ... ?“ Tudi drugi potniki so spraševali: „Kam pa gre ta?“ — „Ali je ta pravi za ... ?“ Vsi so prisluhnili, ko se je oglasilo iz zvočnika: „Pozor, V_________________________ pozor! Potniški vlak proti... stoji na . .. tiru." Vlaki stoje na postaji, obrnjeni v razne smeri. Potniki vprašujejo druge potnike, nato železničarje, še napovedovalec jih ne pomiri. Oddahnejo se šele takrat, ko vidijo na vlaku napis z namembno postajo. Čemu ta zaskrbljenost? No, če ste kdaj sedli na napačen vlak, jo boste zlahka razumeli. Vlak je potegnil, veselo ste se spogledali, češ dobro je, že gremo ... a kmalu se vam je oko zazrlo v pokrajino.......Kaj? Pa vendar ne!...“ Stisnilo vas je v grlu: „Tako torej! Napačen vlak...“ Skočili ste pokonci, da bi hitro kaj ukrenili, a ste spet onemoglo sedli in po glavi so se vam podili računi: kje se bo vlak prvič ustavil, kdaj bo prva zveza za nazaj in koliko ur bo treba čakati na naslednji vlak . . . ? Vse to samo zato, ker niste pazili na pravo smer! In čudno: čim „boljši“ je vlak, tem usodnejša je pomota! Brzec vas bo odložil šele v Zidanem mostu, ekspresni šele v Zagrebu. Dolga in draga bo pot nazaj. Zato vam svetujem: Nadvse pazite na pravo smer! Ne samo, ko greste na vlak, ampak v vsem življenju! Na vsakem križišču se ustavite in dobro premislite, katero pot boste ubrali! Kako mučno je, če se je treba vračati spet do križišča ... c molitev V._____________________J Molitev spada med izraze vere. ^6ra temelji na javljanju Boga. Tako tudi molitev. Njeno najbolj lastno dejanje je čaščenje. Na njenem ozadju se pa Molitev uteleša tudi v drugih ob-''kah: kot veselje, prošnja, zahvala itd. Najvidnejša črta starozavezne žalitve je njen odnos do božjega rešenjskega načrta: človek izhaja Pri molitvi iz vsega, kar se je v terT1 načrtu že uresničilo ali se ures-aičuje, in moli, da bi se uresničilo tudi, kar se še ni — vse rešenje, °bljubljeno zemlji. Širše so razsežnosti psalmov. SalrTi 119 npr. vključuje globoko zavest, da je za umevanje zakonov ln Pričevanj Boga, ki jih izražajo svete knjige, potreben tudi notranji pouk Boga: „... Uči me tvojih odredb ... Odpri mi oči, da bom gledal čuda tvoje postave ... Daj mi doumeti tvoje zapovedi ... Tekel bom po poti tvojih postav, ko mi boš razširil srce ... Daj mi umnosti in držal se bom tvojega zakona ... Nagni moje srce k tvojim odredbam ...“ Osrednji molilec Nove zaveze je Jezus Kristus. Za molitev se množici umika, da bi bil sam z Očetom, moli v svojem trpljenju, a moli tudi za svoje poslanstvo in za vzgojo učencev; uči moliti v „svojem imenu“, prosi posebno, da bi se njegova enost z Očetom vse bolj širila v srca učencev in tam postala temelj medsebojnega zedinjenja: ..da bodo eno, kakor sva midva eno: jaz v njih, ti v meni, da bodo popolnoma eno“. Tudi v prvi krščanski skupnosti „so vsi enodušno vztrajali v molitvi“. Ta skupnostna molitev, ki pripravlja binkošti, pripravlja pozneje vse velike dogodke življenja Cerkve. Poleg tega je molitev zahvala in se po Svetem Duhu uresničuje v izkustvu božjega življenja v lastnih srcih. — Danes se molitev ures- ničuje v Cerkvi v različnih oblikah V. Truhlar r~---------------------------------- Eno tako križišče je vsako nase jutro. Od tu vodijo proge v razne smeri. A smer določamo sami. Jaz sem edini promet-nik tega vozlišča. Vsak dan je kakor vlak: Lah-ko ga usmerim do važne postaje, na veliko razdaljo; lahko ga Pa premikam ves božji dan sem 'n tja in zvečer je tam, kot je bil zjutraj ... A to se ne sme zgoditi. Zato zapiši takoj zjutraj z velikimi črkami na svoj dan končno postajo, tisto zadnjo in res dokončno postajo vsega sveta in samega sebe — Boga! Da se boš ves dan zavedal, kam se pravzaprav voziš. 2 drugo besedo: pokrižaj se, takoj, ko se zbudiš! To naj bo prvo dejanje tvojega dne: določitev cilja! V imenu Očeta in Sina in Svetega Duha. Kako pomembno je to znamenje križa! Sienkiewicz pripoveduje v svojih povestih, kako je ljudstvo po vzhodnih ravnicah zaradi neskončnih vojn popolnoma podivjalo, pozabilo na knjige, oliko, plemenitost... Ohranili pa so znamenje križa. In to je bilo mnogo: vsaj medla zavest, da so poklicani k vse drugačnemu življenju. Tudi mi se vsaj medlo zavedamo, kako daljnosežno je to znamenje križa. Ko dete prive-ka na svet, ga najprej pokrižamo. Otročička doma naučimo najprej, kako se križamo. Pri prvi veroučni uri bo katehet vadil otroke, kako se spoštljivo križamo. Znamenje križa! Naša izkaznica, napis na vlaku našega življenja. Da pa ne ostanemo le pri lepih besedah, se vprašajmo: Ali se vsako jutro najprej pokrižam? Se pokrižam spoštljivo, zavedajoč se velikega pomena tega znamenja? Se pri tem spomnim končnega cilja svojega življenja? Odslej se bom vsako jutro odpravil v pravo smer — Bogu v objem. Vsak dan me bo pripeljal za eno postajo tej končni postaji bliže. Miha Žužek smeU <>d doma (s sU&tofatimi zobmi!) KAKO Sl VI, PAMETNI SLOVENCI, RAZLAGATE BESEDE IZ PRENEKATEREGA RAZPISA:... IMETI MORA MORAL-NO-POLITIČNE KVALITETE? • To pomeni, da moraš imeti strica. „KAKO, DA Sl KLJUB TOLIKO SPODRSLJAJEM ŠE VEDNO NA POLOŽAJU?“ „KER JE STRIC KLJUB TOLIKO BOLEZNIM ŠE VEDNO PRI ŽIVLJENJU.“ „Veš, kaj so mi rekli pri JAT, ko sem jih vprašal, zakaj že tolikokrat napovedane letalske proge med Ljubljano in Sarajevom še vedno ni?“ „Kaj?“ „So rekli, da proga je, samo letajo še ne po njej.“ DELAVEC IMA VEDNO PRVO BESEDO, VODILNI PA ZADNJO. Bogatina ni težko odkriti, če je zraven nekaj revežev. PRAKSA USTVARJA DELAVCE, TEORIJA PA GOVORNIKE. DELAVSKO KOSILO riz slovenskih listov'* Z izrezki iz slovenskih revij in časopisov ki izhajajo doma in in po I svetu, skušamo zasledovati dogajanje med Slovenci. Za utemelje-I nost komentarjev in mnenj ne odgovarjamo. v / ‘DRUŽINA* izhaja rtvaUrat na «n* sec Izvod stane W pat trtna naročnina 12 Ndln. aa Inotemstvo OB RAZPRAVI O OSNUTKU ZAKONA O PRAVNEM POLOŽAJU VERSKIH SKUPNOSTI V SR SLOVENIJI Krščanske skupnosti so v svoji zgodovini že od začetka živele v določeni napetosti s svetno družbo, organizirano v državi. Že našega začetnika Jezusa Kristusa so obsodili kot veleizdajalca takratnega rimskega imperija. V prvih stoletjih so cerkvene skupnosti doživljale krvava preganjanja. Celo v času, ko je bila Cerkev v starem in srednjem veku najtesneje povezana z državo, vsaj občasno ni manjkalo napetosti, ko je Cerkev bodisi branila svojo svobodo ali pa se borila za politično premoč. V zadnjih stoletjih so napetosti povzročale največ sicer upravičene odprave raznih privilegijev, ki jih je Cerkev uživala v preteklosti, deloma pa tudi omejevanje svobodnega delovanja Cerkve ali omejevanje osebne verske svobode. Cerkev se je navadno vedno prizadevala za mirno urejevanje spornih zadev; šla je mimo različnih krivic, ki so ji bile prizadejane v preteklosti; vedno pa je zahtevala svobodo za izvrševanje svojega odrešenjskega poslanstva v družbi. Za današnje zadržanje katoliške Cerkve do družbe je odločilen nauk 2. vatikanskega koncila. Tu je med drugim rečeno: „Cerkev svojega upanja ne stavi na kake izjemne pravice, ki ji jih daje državna oblast... Vedno in povsod ji pa mora biti zagotovljena pravica, da zares svobodno oznanja vero, uči svoj nauk o družbi, neovirano vrši svojo nalogo med ljudmi ter izreka nravno sodbo, in to tudi glede zadev s političnega področja, kadar to zahtevajo osnovne osebne pravice ali zveličanje duš.“ Glede osebne verske svobode pravi izjava o verski svobodi takole: „Ta svoboda je v tem, da morajo biti vsi ljudje prosti od siljenja tako s strani posameznikov kakor tudi s strani družbenih skupnosti in katerekoli človeške oblasti; in to tako, da v verskih rečeh ni dovoljeno nikogar siliti, da bi ravnal zoper svojo vest, niti ga ovirati, da ne bi — znotraj zahtevanih meja — ravnal po svoji vesti zasebno in javno, naj bo sam ali združen z drugimi... To naravno pravico človeške osebe do verske svobode je treba v pravni ureditvi družbe tako priznati, da postane sestavni del civilnega prava.“ Tudi odnos držav do Cerkve je bil in je še danes zelo različen. Ponekod je še s posebnim konkordatom urejeno in zaščiteno delovanje Cerkve. Veliko sodobnih držav pa sprejema načelo ločitve Cerkve od države. To načelo se v praksi izvaja zelo različno: V nekaterih državah tako, da je Cerkvi res zagotovljena popolna svoboda delovanja, drugod tako, da se njeno delovanje bolj ali manj utesnjuje. Za nas so v tem pogledu zanimive zlasti druge socialistične države. V vseh teh, razen v Romuniji, je razglašena ločitev Cerkve od države. Izvajanje tega načela pa je tudi v teh državah različno. V Sovjetski zvezi je delovanje verskih skupnosti močno omejeno. Država pravno priznava le posamezna verska občestva, ki jih prijavi skupina najmanj dvajsetih državljanov. Vse cerkve in cerkvena oprema je državna lastnina, ki jo potem daje država prijavljenim verskim občestvom v najem. Delovanje verskih občestev neposredno nadzirajo državni orga- ni- Verski pouk do osemnajstega leta je prepovedan; verskega tiska za vernike skorajda ni. Obče človečanske pravice glede svobodnega izpovedovanja vere in verske vzgoje so tako zelo utesnjene oziroma neupoštevane. Veliko boljši je položaj na Poljskem, vendar tudi tam država deloma nadzira notranje življenje Cerkve; za nastavljanje pravih župnikov po župnijah je na primer potreben državni pristanek. Slabši je položaj na Češkoslovaškem in Madžarskem. Zanimivo pa je, da v teh državah dovoljujejo nekaj verskih oddaj P° radiu. Naša država je šla v urejevanju zadev z verskimi skupnostmi deloma svojo pot. Osnutek novega zakona so pripravljali tri leta in tako ga je slovenska skupščina 8. oktobra letos sprejela kot osnutek za javno obravnavo. Žal ni bil v celoti objavljen v sredstvih javnega obveščanja in je tako mno-9im občanom otežen dostop do teksta osnutka. Osnutek novega zakona prinaša tudi nekatere novosti. Tako v 5. členu prepoveduje v okviru verskih skupnosti ali njihovih 0r9anov organizirati in opravljati dejavnost splošnega ali posebnega družbenega pomena in ustanavljati organizme za tako dejavnost. Gre za Prepoved tako imenovanih vzporednih struktur. V 11. členu zagotavlja osebam, ki se šolajo v šolah za vzgojo duhov-nikov, enake pravice glede zdravstvenega in socialnega varstva in ugod-n°sti v javnem prometu, kot tistim, ki se šolajo na državnih šolah. Novo je tudi to, da v 20. členu določa posebne kazni za prekrške Pr°ti temu zakonu. Osnutek novega zakona ima mnogo pozitivnih strani, ki jih moremo z Veseljem pozdraviti in želimo le, da bi se v praksi dosledno izvajale. Cerkvenim skupnostim zagotavlja pravni položaj v naši družbi. 7. člen Pravi: „Verske skupnosti oziroma organi, ki jih one določijo, so pravne °sebe po civilnem pravu.“ Novi zakon tudi ne predvideva nikakega vmešavanja državnih orga-nov v notranje zadeve verskih skupnosti, kar je v duhu samoupravljanja. Posebno moramo pozdraviti tiste člene zakona, ki ščitijo državljanske Pravice vernih občanov in poudarjajo njihovo enakopravnost. 4- člen pravi: „Občanom se pravice, ki jim pripadajo po ustavi in toniti, ne smejo omejiti zaradi njihovega verskega prepričanja, zaradi PPpadnosti h kakšni verski skupnosti ali zaradi udeležbe pri verskih °bredih ali drugem izražanju verskega prepričanja in verskih čustev.“ člen pa pravi med drugim: „Ni dovoljeno prepovedovati občanom Obeleževati se verskih obredov in drugih izražanj verskega prepričanja in verskih čustev, kakor tudi ne, prisiliti pripadnika verske skupnosti, da ne bi uporabil pravic ali izpolnjeval dolžnosti, ki jih ima kot občan po ostavi in zakonu.“ 20- člen točka a) 2. in 3. pa predvideva kazni zapora do dveh mesecev Za Prestopnike teh določb. Te določbe sicer niso nove, so le dosledna izpeljava ustavne enakopravnosti, so pa vernim občanom, ki so tu in tam zapostavljeni zaradi Sv°jega verskega prepričanja in delovanja, močna opora za uveljavitev Pravice enakopravnosti. Želimo, da bi se te določbe dosledno uresniče-.. tudi na prosvetnem področju, v vojski, v podjetjih in ustanovah ter v rzavni upravi. Dosledno s tem bi storil prekršek in bi moral biti kazno-n, kdor bi kot negativno moralno kvalifikacijo pri kandidiranju za vo-1 na mesta upošteval vernost ali obiskovanje verskih obredov kandidata. av is, da verni za te pravice, ki so nam z zakonom zagotovljene, vemo n hb dosledno uveljavljamo. Nekaj pozitivnega za nas je tudi to, česar ne najdemo več v novem °rtu. Ne zahteva se namreč več pri krstu in cerkveni poroki predhodna S'stracija pri državnem matičnem uradu. 2al so v osnutku tudi pomanjkljivosti. Nekatere stvari so premalo n° Povedane ali sploh niso omenjene, druge pa so take, da bi uteg-e Privesti do neljubih zapletljajev. „Ne vem, ali je to zgolj slučaj, da objavlja ,Delo' televizijski program na tisti strani, kjer so nesreče in kriminal." OB MAJHNEGA ČLOVEKA SE SPOTAKNEMO, VELIKIM SE IZOGNEMO. Direktor telefonira v drugo podjetje: „Tista navodila za včeraj, ki jih boste dobili jutri, ne držijo več, pa se zato ravnajte po tistih za predvčeraj, ki smo vam jih poslali danes!" OTROK GLEDA V MUZEJU OKOSTJE DINOZAVRA IN VPRAŠA OČETA: „ZAKAJ SO IZUMRLI? TEGA PA RES NE RAZUMEM!" OČE: „KAKO, DA TEGA NE RAZUMEŠ? IZUMRLI SO, KER NI BILO SAMOUPRAVNEGA IN DRUŽBENEGA DOGOVARJANJA VSEH ZA DIVJAD ZAINTERESIRANIH SUBJEKTOV." Delavec delavcu: „Presneta smola! Drva moram še napraviti, žganje skuhati in prašička zaklati, gripa je pa šele v Makedoniji!“ VČASIH SMO REKLI: „OD PASTIRJA DO IZUMITELJA", DANES PA PRAVIMO: „OD PASTIRJA DO DIREKTORJA." „Kaj ste sklenili na zadnjem sestanku med kmeti, lovci, goz- X«# darji, občino, krajevnimi skupnostmi in drugimi interesenti za vaše lovsko podorčje?“ „Za odškodnino smo se že zedinili, ampak kmetje mislijo, da jo bodo dobili v novih dinarjih, mi jo bomo pa plačali v starih.“ O KATERI ZADEVI PRI NAS ŠE NIMAMO NOBENEGA DOGOVORA ALI SPORAZUMA? • O tisti, kako so reveži prišli ob denar. • Samoupravni sporazum o zaščiti delavcev pred intrigant-stvom v TOZD ali OZD. • O delitvi negativnih in pozitivnih ocen. • Nimamo še sporazuma o tem, kako bi sporazume sprejemali sporazumno in ne s kimanjem. KAKŠNA BO OZIMNICA LETA 2000? • Čudovita, ker bomo živeli že v famozni boljši prihodnosti, za katero se vsi kot en mož že 30 let borimo. • Enaka kot leta 2001. • Leto 2000 vas skrbi? Jaz pa ne vem, kako bom živel do prihodnje pomladi. DIREKTOR: „HUDI ČASI! VSAK DAN TEŽE UGOTOVIM, OD KOD VETER PIHA..." Šef tajnici: „Pišite: To je naš zadnji opomin! Če tudi zdaj ne boste plačali dolgov, boste prejeli od nas ostro pismo!" Po „Pavlihu“ Zlato pravilo demokratične zakonodaje je: Toliko zakonov, kolikor je nujno potrebno, toliko svobode, kolikor je največ mogoče. Osnutek zakona kot celota ima glede tega pomanjkljivosti, ker daje splošen vtis, da obravnava verske skupnosti kot neke vrste tujke v naši samoupravni družbi. Sicer se te skupnosti tolerirajo in se jim zato dajejo določene pravne pravice, vendar se jim omejuje svoboda delovanja, kolikor je mogoče. Ustavimo se pri 1. členu. V drugem odstavku pravi: „Izpovedovanje vere je človekova zasebna stvar.“ Izraz „zasebna stvar“, ki je vzet iz liberalistične buržoazne terminologije in privzet v marksistično obravnavo religije, se ponavlja v vseh naših ustavah. Izraz je dvoumen. Zato bi bilo prav, da zakon, ki podrobneje določa ustavo, izraz opredeli z dostavkom: „to je zadeva človeškega osebnega prepričanja.“ Zaželeno bi bilo, da bi 3. člen, 2. odstavek, ki pravi: „Verske skupnosti so ločene od šole ter vzgojnih in varstvenih zavodov“, izrecno dostavil, da te ustanove ne smejo braniti gojencem obiskovati verski pouk in verske obrede, če oni in njihovi starši to žele. Res je, da to pravico zagotavlja splošno že 8. člen; toda res je tudi, da se večkrat gojencem teh zavodov krati ta pravica z izgovorom, da so šole in vzgojni zavodi ločeni od Cerkve. Prav tako naj bi dopolnili tudi 2. odstavek 5. člena, ki prepoveduje vzbujati in razpihovati versko nestrpnost, sovraštvo ali razdor. V naši družbi se srečujemo namreč tudi s protiversko nestrpnostjo in sovraštvom. Zato naj bi zakon v duhu enakopravnosti vernih in neyernih občanov prepovedal tudi vzbujanje protiverske nestrpnosti in sovraštva. Mnogo negotovosti in strahu je povzročila določba 5. člena, ki pravi, da je prepovedano v okviru verskih skupnosti ali njihovih organov organizirati in opravljati dejavnost splošnega ali posebnega družbenega pomena in ustanavljati organizme za tako dejavnost. Za pravnega nestrokovnjaka namreč ni jasno, kaj so dejavnosti splošnega ali posebnega družbenega pomena. V ekspozeju k osnutku novega zakona je bila posebej omenjena karitativna dejavnost. Pojasnjeno je bilo, da so dejavnosti splošnega ali posebnega družbenega pomena z zakonom določene. Prav bi bilo, da bi bilo to v samem tekstu zakona jasno povedano, da je namreč prepovedana dejavnost splošnega ali posebnega družbenega pomena, ki je z zakonom kot taka določena. Prav tako ni povsem jasno, ali je prepovedano organizirati in opravljati take dejavnosti, ali je prepovedano v okviru verskih skupnosti tudi samo opravljati take dejavnosti, na primer karitativno dejavnost. V sa-nem 5. členu se rabi sicer veznik „in“, kar bi mogli razumeti, da je prepovedano le organizirano opravljanje takih dejavnosti. Toda v 20. členu, ki govori o kazni zoper kršitelje te določbe, je rečeno, da je kaznovan, kdor „organizira oziroma izvaja“ tako dejavnost. Izraz „oziroma“ pa navadno razumemo disjunktivno, torej bi bilo kaznivo tudi samo izvajanje karitativne dejavnosti v Cerkvi. To pa bi bila groba kršitev temeljnega poslanstva Cerkve. 9. člen osnutka zakona govori o verskem tisku in dovoljuje, da verske skupnosti izdajajo in razširjajo tiskane stvari v verske namene. Prav nič pa ni omenjena možnost, da bi verske skupnosti lahko uporabljale tudi druga sredstva javnega obveščevanja, to je radio in televizijo. Res je, da zakon uporabe teh sredstev ne prepoveduje, vendar ker jih ne dovoljuje, praktično ne predvideva možnosti, da bi verske skupnosti imele dostop do teh sredstev. To pa je krepka utesnitev delovanja verskih skupnosti. Prav tako bi lahko povročil nerazumevanje odstavek c) 1. 20. člena, ki predvideva kazen do 10.000 dinarjev za versko skupnost ali njen organ, če izdaja in razširja tiskane stvari, namenjene verskemu pouku, verskim obredom ali verskim poslom ter obravnavanju verskih ali cerkvenih zadev, ki vsebinsko posegajo na družbena področja ali dogajanja in nimajo neposredne zveze z namenom, za katerega so določene. Pastoralna konstitucija o Cerkvi v sedanjem svetu zahteva, da Cerkev svobodno izreka nravno sodbo in to tudi glede zadev s političnega področja, kadar to zahtevajo osnovne osebne pravice ali zveličanje duš. Zlasti izraz „neposredne“ zveze bi se mogel krivo tolmačiti in bi lahko bil izvor mno-9im nesporazumom. Zato bi bilo bolje, da bi izraz „neposredne“ izpustili. Poseben problem predstavlja 10. člen, ki govori o šolah, internatih in semeniščih za vzgojo duhovnikov. Ponavlja ustavno določilo, da smejo verske skupnosti ustanavljati samo verske šole za vzgojo duhovnikov. Tu je nujno dopolnilo, da morejo te šole ustanoviti tudi inštitute ter or-Sanizirati tečaje in seminarje za vzgojo duhovniških pomočnikov na pri-rner organistov, katehistinj. Prav tako naj bi se spremenil tudi tretji odstavek tega člena, ki do-Voljuje za namestitev in prehrano študentov, ki obiskujejo šolo za vzgojo duhovnikov, ustanoviti internat ali semenišče. Razširil naj bi se ta odstavek v tem smislu, da lahko verska skupnost ustanovi internat ali seme-nišče, ne samo za študente, ampak tudi za dijake, in ne samo za tiste, ki se pripravljajo za duhovniški, ampak tudi za tiste, ki se pripravljajo za redovniški poklic. Tako bi bili v zakonu zaščiteni tudi redovniški noviciati. 12. člen, ki govori o prostorih, kjer se lahko opravljajo verski obredi, nai bi določil tudi, da verska skupnost odloča o potrebnosti gradnje no-vih verskih objektov. Veliko sporov in nezadovoljstva povzroča neupravičeno odklanjanje dovoljenj za gradnjo novih verskih objektov. In nema-i°krat odklanjajo z izgovorom, da gradnja novega objekta ni potrebna. Razmeroma ugoden je 2. odstavek 13. člena, ki pravi: „Za obrede, ki so povezani s pogrebi ter z družinskimi prazniki, navadami im potrebami, ni Potrebno posebno dovoljenje, če se opravljajo na zahtevo posameznika 'n za njegove družinske člane na domu.“ Namesto izraza „za njegove fužinske člane“ bi bil vendar primernejši izraz „za ožji krog povabljenih“, , in pri mesečnih bogoslužjih v Castrop-Rauxel ter v Dortmundu !n v Moersu, kamor doslej zahaja največje število vernikov. Ne pozabite tudi na naš sloven-ski verski tisk! Tako vsaj enkrat na ^esec pride v družino slovenska beseda, če drugače ne. In na srečno snidenje pri hišnih obiskih, ki jih prav radi vršimo, če nam le čas dopušča! Köln V Kölnu smo po dolgem času Popravili večje srečanje. Zbrali smo se v res lepi dvorani Pr' cerkvi sv. Ane. Kolnška srebanja so značilna po svoji domačnosti. Tudi tokrat je bilo tako. Kratko malo je zmanjkalo časa Taka srečanja so koristna. Prinesejo majhno spremembo v vsakdanjo onoličnost. Že stara modrost pove, da sprememba razveseljuje. Spoznavamo se med sabo in morda drug drugemu pogledamo bolj v Srce. Vse to nas bolj povezuje v družino. In to pričakuje tudi Bog °d nas. Naši medsebojni odnosi naj bi nam bili prva skrb. _ V Hildnu je sv. Miklavž navdu-Proti pričakovanju. Mame so Kako smo pri miklavževanju v Hil-dnu svetnikove nauke sveto pokušati, že slika dovolj pove. svetemu možu močno olajšale delo. To se je skrbno nakupovalo in pakiralo. In angelcem, domačinom svetnika, smo dali prosti popoldan. Nadomestovali so jih naši otroci. HAMBURG Skoraj bi lahko napisali: „Na severu nič novega!“, ko ne bi bilo vmes prestavitve župnika. Zaradi te smo imeli razlog imeti družabni večer, ki je bil obenem tudi poslovilni. Verniki so se z lepim darom poslovili in zahvalili za delo, ki ga je g. Jereb opravljal pet let. Seveda, slovo ni bilo najbolj prijetno, a verniki so se tudi s to neprijetno odločitvijo morali sprijazniti. Novi župnik g. Rot bo prihajal med rojake na severu dvakrat na mesec. Več ni mogoče, ker so razdalje prevelike. Za sodelovanje in vztrajnost se dosedanji župnik lepo zahvaljuje in želi, da bi z enako pripravljenostjo sprejeli tudi njegovega naslednika. HILDESHEIM Naša zadnja večja slovesnost je bil krst malega Martina Schäferja. Krst je bil med mašo, vsi navzoči so lepo spremljali obred. Po maši pa smo se skupno pogovorili o vseh težavah in poveselili. HESSEN Poročila sta se g. Iljaž in gdč. Dugat. Iskreno čestitamo in želimo veliko božjega blagoslova na novi življenjski poti! Naš Martin iz Krefelda je srečal Abrahama. Prisrčno čestitamo! MANNHEIM Krščansko občestvo Slovencev v Buchenu je dobilo novo članico: 18. oktobra 1975 je prejela sv. krst Anita Jug, hčerka Antona in Žu-žane Jug. WÜRTTEMBERG-OBERLAND V soboto, 13. decembra lani, je bil v cerkvi Liebfrau v Ravens-burgu krščen Viktor, sin Vincenca in Anice Baratač, stanujočih v Weingartnu. Staršem naše čestitke! Tako je število krstov na našem področju v preteklem letu doseglo 12. Vseh novorojenčkov pa je bilo seveda še nekaj več, ker so bili In tile naši mladi junaki (nekateri gledajo nekoliko plašno!) so Miklavžu obljubili, da ne bo ostalo samo pri poslušanju ... nekateri krščeni v domovini ob priliki dopusta. Enako je s porokami. Tukaj so bile tri. V znamenju svetega leta, ki naj bi bilo tudi leto bratstva v Kristusu med vsemi narodi, še posebno med sorodnimi, smo zadnjo nedeljo v novembru imeli Slovenci in Hrvatje v Ravensburgu sv. mašo skupno v cerkvi St. Jodok, ki se je obnesla v zadovoljstvo vseh. Prav tako smo hvaležni novemu hrvaškemu dušnemu pastirju, da je k miklavževanju, ki ga je priredil v novem hrvaškem centru v sobo- to, 6. decembra, povabil tudi slovenske družine z otroki. Večer je bil zelo prijeten in za naše male nepozabno doživetje. Zadnji dve številki „Naše luči" sta bili poslani na nekaj novih naslovov, ne da bi bili naslovljenci vprašani, ali jo želijo ali ne, to se pravi, poslana jim je bila na ogled in zastonj. Če jim je ugajala, kot upamo, in jo želijo dobivati naprej, so pa z novim letom naprošeni, da plačajo letno naročnino 15 mark po položnici, ki jo bodo našli v januarski številki vsi tisti, ki list dobivajo po pošti. List vam zelo priporočamo, saj vam ga pišemo mi duhovniki sami kot dopolnilo našega dušnopastirskega dela med vami. Zaenkrat ste kar s to številko obveščeni vsi tisti, ki tega še ne veste, da je sv. maša za Slovence v Ravensburgu vsako 1. in 3. nedeljo v mesecu ob 17. uri v kapeli Städtisches Krankenhaus. Iste nedelje ob 9,45 v frančiškanski cerkvi v Ulmu, v Konstanzu pa 2. in 4. nedeljo ob 10. uri v kapeli Marien-hausa. Drugod pa, kadar bo sproti obveščeno. Pri vašem duhovniku v Ravensburgu so vam na razpolago tudi še „Starši in botri, ohranite luč, ki vam je zaupana ... I štiri kolekcije Mohorjevih knjig za I. 1976. STUTTGART-okolica 160 otrok pri Miklavžu: Kako priljubljen običaj miklavževanja pri Slovencih na VVijrttemberškem, potrjuje dejstvo, da je prišlo v nedeljo, 7. decembra, v Stuttgartu 160 slovenskih otrok k Miklavževemu večeru. Otroci slovenske sobotne šole so najprej izvajali kratek program z godalnim kvartetom, vokalnim duetom, kratko igrico, nastopom parkeljnov Škratulina in Kosmatina ter rajanjem in petjem angelov. Ko je potem prišel na oder Miklavž, je kar zašumelo po dvorani, tako lepo je bil opravljen. Pozdra- je otroke in odrasle. Ko je za-^el deliti darilca, ni hotelo biti ko-nec dolge vrste naših malih, ki so hoteli videti Miklavževo kapo in bra-ho tudi od blizu. Miklavž pa je po irr|enu poklical na oder tudi nekaj Vraslih. Ti so dobili darila le, če So rešili stavljeno uganko, kar se-veda ni šlo brez hihitanja v dvorani. Prireditev smo tudi filmali in uPamo, da bomo kmalu tudi na hlrnskem platnu podoživljali prihod Miklavža. Ob mednarodni okrogli mizi: V soboto, 15. novembra, zvečer je Balinanje na poseben način: Tako s° se zabavali naši delavci v Ober-stanfeldu, ko so lani septembra po ^asečni maši v bližnjem gozdiču Pekli prašička na ražnju. Tako so ažie prebili čas, dokler ni prašiček zadišal tudi na mizah. Veroučna šola v Heilbronnu. Stoječa gospodična ni učiteljica, ampak učenka. Ker je poročena s Slovencem, bi rada znala naš jezik, ki ga bo potrebovala zlasti med dopustom v Sloveniji. 30 bilo v dvorani pri cerkvi Srca Jezusovega (Herz-Jesu-Kirche) v Stuttgartu dokaj živahno. Katoliško delavsko gibanje (Katholische Ar- feeitefbewegung""™~KAB)—je-sk-upaj z-žastopniki raznih narddhöstrirr^ ganiziralo diskusijo o perečih vprašanjih tujih delavcev na tem področju. Ker sta bila navzoča tudi zastopnika Delavskega urada, gospoda Widmann in Wanning, smo zvedeli marsikaj zanimivega o pravnem položaju naših ljudi glede podaljševanja dovoljenja za delo. Po referatih sta oba gospoda odgovarjala na vprašanja, ki so jih stavljali poslušalci v dvorani. Tudi Slovenci smo hoteli vedeti nekaj stvari. Sklicujoč se na informacije tega večera, smo mogli nekaj dni pozneje oskrbeti dovoljenje za delo naši delavki, kateri so prej to dovoljenje odklonili. Iz tega sledi, da je zelo važno, da iščemo tudi Slovenci zvezo z V mestu mercedesov, v Sindelfin-genu pri Stuttgartu, stanuje nekaj deset slovenskih delavcev v modernem tovarniškem naselju. Pri vhodu najdeš gotovo več kot sto avtomobilov, a naša delavca, ki bi si rada nekaj prihranila, gresta nakupovat še na stari način, namreč s kolesom. nemškimi oblastmi in se aktivno udeležujemo diskusij in razprav, če smo nanje povabljeni. V filmu je svet še lepši: V Stutt- „Kaj nam pa morejo, če smo vesel’ ... I“ S to pesmijo in še drugimi melodijami je nastopil tercet naših mladih na mednarodni prireditvi v Ludwigsburgu 12. oktobra lani. Okrog 700 poslušalcev jim je navdušeno ploskalo. gartu in v Forchtenbergu smo imeli v novembru družabne večere s filmom o praznovanju materinskega dne 2. nedeljo v maju lanskega leta. Ponovno smo se navduševali za lepoto misli in poteka proslave na čast našim mamicam. V Forchtenbergu smo po filmu sprožili tudi vprašanje o dopolnilnem pouku po zgledu sobotne šole v Stuttgartu. Ako bi vsaj 15 otrok redno obiskovalo pouk, bi lahko odprli podobno šolo v Ohringenu. Če bo s tem kaj, bo torej zaviselo od zainteresiranih staršev. Pri raz- . govoru pa je padel tudi predlog o pouku verouka v dopolnilnih šolah,1 ki jih organizira konzulat. Po nemških zakonih bi tam lahko poučevali tudi verouk. Nekateri hrvaški duhovniki to že prakticirajo. Čestitke h krstom: V Böblingenu čestitamo Stanislavu in Katici Cafuta h krstu hčerkice Aleksandre, v Ehningenu Antonu in Marici Vene hčerkice Klavdije, v Esslingenu Štefanu in Jelki Fabčič sinka Tomaža ter Mariji Stanko k sinu Kristijanu. BAVARSKA MÜNCHEN Naša slovenska maša v Münchnu je še vedno tisto srečanje naše velike slovenske družine v Münchnu in okolici, ki nas vsak teden poveže kot Slovence in kristjane med seboj in z Bogom. Brez te maše nam bi veliko manjkalo. Slovenska tečaja za predšolske in šolske otroke se redno in, upamo, s pridom vršita. Pri otrocih, ki prihajajo, je opaziti zdravo versko in narodno zavest, ki jo pri teh urah na neprisiljen način dobivajo. Res je za starše v velemestu, kjer so razdalje ogromne, teden za tednom voditi otroke k pouku velika žrtev, res je pa tudi to najbolj koristno naložen kapital, ki se bo nekoč bogato obrestoval. Tudi tečaj za narodne vezenine se redno vrši, čeprav v bolj skromnem številu obiskovalk. „Slovenska Koroška“ je bil na- ■ slov filmu, ki ga je posnel in izdelal slovenski župnik v Stuttgartu g. Ciril Turk in ki smo ga vrteli sredi novembra v Münchnu našim ljudem. Vsi navzoči so bili navdušeni nad bogato informacijo o Koroški, pa nad prelepimi motivi in barvami filma. Za dodatek smo pokazali še film o delu slovenske župnije v Münchnu leta 1970. Tudi ta film nam je bil v razvedrilo, saj smo poznali mnoge obraze v njem. Vsekakor je bil največji dogodek zadnjega časa naše miklavževanje. Dvorana je bila polna obiskovalcev. Otroci obeh tečajev so v razgovoru povedali, kdo je bil sv. Miklavž in njemu na čast so pogumno zapeli pesem. Potem so prispeli v razigranem prizoru vragi na zemljo. Končno se je pojavil star pa mogočen Miklavž z nič manj blestečimi angeli. Osemdeset otrok je obdaroval, pa nad dvajset odraslih. Najrazličnejše vedenje otrok ob prihajanju pred Miklavža, domislice hudičev, Miklavževa vprašanja s pastjo — vse nam je pripravilo na kupe veselja in domačnosti. Krščeni so bili: Robert Časar, sin Marte; Danijel Gjerek, sin Stanislava in Vere, roj. Neznanovič; Borut Božnar, sin Vinka in Zlatice, roj. Horvat. — Staršem čestitamo, otrokom pa želimo vse dobro v življenju! AUGSBURG Na sam god sv. Miklavža zvečer smo se po slovenski maši v lepem številu zbrali v dvorani benediktinskega samostana k miklavževanju, ki smo ga prvič pripravili sami augsburški Slovenci. Najprej so nastopili parkeljni in marsikaterega otroka spravili ob korajžo, nato pa je v veliko veselje vseh prišel težko pričakovani Miklavž v spremstvu dveh angelov. Ko je najprej povedal, zakaj je prišel, kakšni morajo biti otroci, do bodo varni pred parkeljni in da jih bo tudi Bog vesel, je začel deliti darove. Obljubil je: če bodo otroci držali besedo, da bodo ubogali in se pridno učili, jo bo držal tudi on, da bo namreč drugo leto spet prišel. Po miklavževanju smo videli tudi prvi del filma o prelepi Koroški, ki ga je posnel slovenski župnik v Stuttgartu g. Ciril Turk. Nato pa smo se zbrali v gostilni Lethmair, kjer nam je nekaj veselih zaigral dobro znani kvartet „Domači fantje“. Vsak je prispeval svoje, da je bilo razpoloženje res prijetno. Zapeli smo skupaj še nekaj slovenskih narodnih. Naše slovo se je zavleklo v precej pozno uro. Z zavestjo, da se spet kmalu zberemo smo se s pesmijo „Srce je žalostno“ drug od drugega poslovili. Pri tem ne smemo pozabiti požrtvovalne ge. Gabrijele Rezec in njenega moža Frica, ki sta požrtvovalno pomagala pri pripravah na miklavževanje. Gospa je za uvod izredno zanimivo povedala nekaj misli o tem starem slovenskem običaju. ROSENHEIM Tukajšnji Slovenci smo se 8. novembra zbrali po maši v prijetnem gostišču v Großkarolinenfeldu, da praznujemo god našega župnika. Alojz Drevenšek, ki je tudi naš harmonikar, je poskrbel za pristno letošnjo kapljico. Ker pa se prav o-krog sv. Martina mošt spreminja v vino, je tudi ta kapljica bila še oboje. Seveda tudi dobro znanih in okusnih kranjskih klobas, ki jih zna naš Stane tako strokovno pripraviti, ni manjkalo. Za dobro voljo je skrbel harmonikar Lojze, drugi ki ne znamo igrati, smo pa zapeli lepe narodne. Slovo je pač nujno zlo in mi kaj radi odlašamo z njim do pozne ure. Ko pišem to poročilo, je miklavževanje še pred nami. Upamo, da se nas bo zbralo lepo število in da bo zanimivo in prijetno. WALDKRAIBURG Tudi mi smo imeli miklavževanje na večer sv. Miklavža in sicer v župnijski dvorani. Zbralo se nas je rekordno število in tudi otrok je Miklavž veliko obdaroval. Pred mi-klavževanjem smo imeli malo težav zaradi Miklavževe obleke, ker si je nismo mogli nikjer izposoditi. Vendar spretnih rok in iznajdljivosti nam ni zmanjkalo. G. Franc Hren je sešil Miklavžev „kostim“, gg. Rajko, Jože in Slavko pa so poskrbeli za vabila in ostalo, kar je za tako prireditev še treba. Po miklavževanju smo se zbrali v gostilni Noly, kjer nas že dobro po- Znajo, da smo Slovenci, ker radi Pojemo. 20. decembra se bomo po maši sPet zbrali, da prek filma o Koroški boljše spoznamo to lepo deželo in njeno problematiko. bANDSHUT Najprej žalostna novica. 6. oktobra se je za vedno od nas po-sloviia gospa Jožefa Solce, ki je Urnrla za težko in neozdravljivo bo-'eznijo. Čeprav je že dolgo vedela, da se ji naglo bliža zadnja ura, is vendar z vso požrtvovalnostjo strsgla svojemu možu, ki je pred 6ti popolnoma izgubil vid. Vsi, ki poznamo g. Janeza Solce, smo presenečeni nad njegovim po-9umom in vedrostjo, ki ga napol-ninjeta, kljub velikemu trpljenju, ker is ostal sam. Pravzaprav ni res, da je ostal *arn> saj ima še sina, ki dela v 1 nnchnu, in brata Jakoba, že vsa e,a po vojni zakristana v cerkvi Sv- Petra in Pavla, ki mu tudi rad Pomaga, če on ne utegne, mu pa Pomagata njegova sinova, ki sta ba ministranta in prav rada delata ružbo stricu Janezu. Dra9i gospod Janez! Vsi vam še sokrat izrekamo iskreno sožalje in pobijamo, da se bomo vas in žene radi spominjali v mo-. J'- Zgled, ki nam ga dajeta s svo-kleno vero v tej preizkušnji, je a r*as vse velika šola. Na Poročnem slavju Stjepana in Frančiške Glatki v Landshutu (Nemčija) 29. novembra smo imeli Slovenci v Landshutu — menda prvič v zgodovini tega kraja — slovensko mašo. Lepo je bilo in še jo bomo imeli. Iz Landshuta imamo tudi vesele novice. Dva mlada človeka, gdč. Frančiška Dajčar iz Spodnjega Kamen-ščaka, župnija Ljutomer, in Stjepan Glatki iz Gornje Velike, župnija Zrinjski Topolovac sta začela skupno življenjsko pot. Po poroki so se vsi, novoporočenca, priče in svatje, zbrali v restavraciji „Adria", ki jo uspešno vodita Slovenca, zakonca Vračun. Čeprav smo se pozno poslovili, smo vendar mnenja, da čas, ki ga Slovenci preživimo skupaj v tujini, vse prehitro mine. Novoporočencema želimo obilo božjega blagoslova na življenjski poti! švedska Med nami je pater Janez Sodja , iz Münchna. Ves november nam je namenil. V Stockholmu smo se srečali z njim na vseh vernih duš dan ob 5. uri popoldne, zapustil nas pa je 30. novembra, potem ko je imel zadnjo slovensko mašo v Jön-köpingu. Po švedski deželi križari počez in povprek in števec njegovega avta drvi navzgor. Precej več tisoč bo kazal, preden bo njegov „konjiček“ v hlevu bavarske prestolnice. Slovenci so zelo razkropljeni v tej prostrani deželi, v kateri so razdalje za naše pojme pošastne. Kamorkoli se človek nameni, mora računati z več sto kilometri. Prav smili se nam požrtvovalni naš pater Sodja. Samo on ve, koliko truda mora vložiti, da zbere pri slovenski maši nekaj duš. Zato smo mu pa toliko bolj hvaležni. V duhu ga spremljamo na njegovih samotnih poteh, čutimo pa, da tudi on misli na svoje razkropljene ovce, na tiste, katere je že obiskal, in na ostale, h katerim je šele namenjen. Od njega dobivamo pošto, od njega prejemamo naročene knjige. Naš slovenski duhovnik pa ni samo dušebrižnik, temveč tudi pro-svetar. Božjo in slovensko besedo nam oznanja in je v pravem smislu besede dvojni misijonar. Kadar se on pojavi med nami, zaživi slovenska beseda v vseh svojih oblikah: pri molitvi, v pesmi in pogovorih pri obiskih in po opravljeni sveti maši, saj se vedno dobimo za kakšno uro v župniški dvorani. V Stockholmu nas je pred njegovim prihodom vedno strah. Zavedamo se, da nas je malo in da ni lahko zbrati peščico ljudi določenega dne in ob napovedanem času v cerkvi. Nekako s skrbjo se preštevamo pred začetkom maše. Pri krstu Sandre v Göteborgu na Švedskem. Dva motiva z binkoštnega srečanja 1975 v Vadsteni na Švedskem. Osebno sem se letos nemalo začudil, ko sem odprl vrata v stolnico. Nenavadno veliko ljudi je bilo v cerkvi za ta čas, in na obeh straneh so sedeli, kar ni bila naša navada. Leto za letom smo se lahko stisnili v nekaj klopeh na desni strani spredaj. Tokrat je pa bilo v cerkvi toliko ljudi kot pri dopoldanskih nedeljskih mašah. Zapeli smo. Pogledam. Vsi verniki odpirajo usta. Menda nam je vsem postalo toplo pri srcu. Takega obiska še ni doživala slovenska služba božja. Nekdo je vzdihnil: „Škoda, da pater Sodja ni naš stalni slovenski duhovnik na Švedskem!“ Zelo rad sem mu pritrdil. Slovenci na Švedskem bi se razživeli! S patrom Sodjo smo se srečali predtem zadnjič za binkoštne praz- nike v Vadsteni, kjer je on organiziral znamenito vseslovensko kulturno prireditev na Švedskem. Pomlad se je prebujala. Od tedaj je preteklo točno šest mesecev. Do naslednjega srečanja bo treba potrpeti zopet šest mesecev. Ti bodo pa daljši, ker so pač zimski. Lažje bi jih preboleli, če ne bi bili sami v tujini B. P. svica Tudi pri naših rojakih v Švici nam je veseli Martin priredil zabavni večer v Luterbachu. Udeležba je bila zadovoljiva. Prav posebno pa smo bili veseli sv. Miklavža v Oltenu in Zürichu. Ako nam bodo številni fotografi poslali kako sliko-foto, jo bomo radi poslali našemu uredniku „Naše luči“. Dne 12. oktobra 75 je Aleksander Novak postal otrok božji in član božjega ljudstva. Staršem naše čestitke, sinčku pa želimo vse najboljše v življenju! Za danes najlepše pozdravljeni! Vesel Božič in srečno novo leto vam želita vaša misijonarja p. Fidelis in p. Angel. Aleksander Novak (Švica) je postal po svetem krstu božji otrok. C '\ Slovenci ob meji v.-----------------j KOROŠKA. — V deželni bolnišnici v Celovcu je 11. novembra umrl dolgoletni koroški deželni glavar Ferdinand Wedenig. Rodil se je v Pod-krnosu pri Celovcu pred 80 leti. Nje- govi starši so bili še Slovenci. Učil se je za trgovskega pomočnika in se v času po prvi svetovni vojni pridružil socialnim demokratom. Ob koncu druge svetovne vojne je postal član deželne koroške vlade in bil do Slovencev splošno dober. Tudi žena je Slovenka, po rodu Ljubljančanka. Zato je nerazumljivo, da je 1958 ukinil odredbo o obvezni dvojezični šoli na Koroškem, katero je ob njeni uveljavitvi sam označil kot vzorno rešitev za dvojezično o-zemlje. 18 let je bil deželni glavar in nazadnje predsednik Avstrijske lige za človeške pravice. •— Na pri- tisk celovškega škofa je gosposvetski župnik Mucher umaknil tožbo proti dvema slovenskima duhovnikoma. Termin za sodno obravnavo je bil že določen. — Na deželni konferenci je Katoliška mladina obeh narodnosti sklenila resolucijo, s katero odklanja „ljudsko štetje posebne vrste", ki ga hoče izvesti avstrijski kancler dr. Kreisky in njegova vlada. —• Kar dva slovenska duhovnika je v kratkem izgubila škofija Celovec. Najprej je v prometni nesreči izgubil življenje upravitelj v Gornjem Dravogradu g. Jožef Gabruč. Kmalu za njim je odšel v večnost g. Igna- Cli Muri, dolgoletni župnik na skrajni severni meji po Slovencih naselje-jjega ozemlja, na Djekšah pod Svin-sk;° planino. GORIŠKA. — Da bi opozorili pristojne oblasti na težave, s katerimi se mora boriti slovensko šolstvo na Goriškem, so izvedli šolsko stavko, so se je prizadeti udeležili 100%. profesorji so izostali od pouka in starši niso poslali svojih otrok v !°lo. — Na pobudo slovenskega šolskega sindikata se je vršil v Go-nci poseben dopolnilni tečaj za vse slovenske šolnike. —• Mešani pevski toor iz gt Jakoba v Rožu je z nastopom gostoval najprej v Žabnicah v Kanalski dolini in nato še v Šte-VeRanu pri Gorici. Peli so koroške rožanske pesmi. JRŽAŠKA. — Boris Pahor, znani tr-2aški slovenski pisatelj in rodoljub, Je jzdal nov roman „Zatemnitev“. Do-93|a se v času zadnje vojne, ko je Trst pod nemško okupacijo. — ^lovenski oder pri Sv. Ivanu nad 'rstom je začel gledališko sezono ^ Marijinem domu s trodejanko '.'Skupno stanovanje“. — Slovenska 'zvenparlamentarna opozicija v Tr-iU je izdala drugo številko svojega yiasila „Sveder“. List brani sloven-“e narodnostne pravice in napada °venske levičarske ustanove, ki a slovenske pravice le malo storijo. r----------- Slovenci po svetu ^— J ^GTRalua. — Slovensko društvo ,G®elongu v državi Victoria je 25. ktobra odprlo Slovenski dom, ki ‘ Po pisatelju Cankarju dobil ime ” snkarjev dom“. Dom bo služil tu-' slovensko bogoslužje. — V voeriklandsu 30 Ptitedili konec no-mbra družabno prireditev, ki jo i or9aniziral Slovenski verski cen-Inrai je mladinski orkester Igral lan-i T103“’ V“ seöli Eskimi ministranti. ."Mavrica“, ki ga sestavljajo merry- vemh^T!NA’ — V nedeljo, 2. noski ■’ Prevzel skrb nad sloven-Ai-f111, verniki v San Martinu (Buenos . es) g. Franc Bergant. Novi duš-pastir je bil več let izseljenski duhovnik v Londonu in potem v Rimu tajnik vrhovnega direktorja slovenskih izseljenskih duhovnikov, mons. Kunstlja. — 4. novembra je umrl v Buenos Airesu časnikar g. Ruda Jurčec. Po rodu je bil Prlek. Študiral je v Marijanišču v Ljubljani in v Mariboru in deloval pri dijaškem Orlu. Nato je študiral v Parizu na visoki šoli za politične vede. Leta 1932 je prišel v uredništvo katoliškega dnevnika „Slovenec“. Sodeloval je tudi pri tujih časnikarskih agencijah. Leta 1941 je postal zunanjepolitični urednik „Slovenca“ in kasneje glavni njegov urednik. 4 leta je bil predsednik Slovenskega novinarskega društva. Z g. Staretom sta začela izdajati v Argentini leta 1948 tednik „Svobodna Slovenija“, ki je v Sloveniji med okupacijo izhajala ilegalno. Ob obnovitvi Kat. akademskega starešinstva je prevzel mesto tajnika in ustanovil znanstveno revijo „Vrednote“. Bil je med soustanovitelji in prvi predsednik „Slovenske kulturne akcije“, ki je začela z izdajanjem slovenskih knjig, in glasila „Glas kulturne akcije“, ki ga je pokojni dolga leta urejal. V knjigi „Ljubljanski triptih“ se je izkazal kot odličen pisatelj. Največ zanimanja pa so vzbudili njegovi spomini, ki so izšli v treh zajetnih knjigah „Skozi luči in sence“. Po razdoru v SKA L 1969 je ustanovil svoj list „Sij slovenske svobode“, ki je štirinajstdnevno izhajal in bil namenjen le političnim vprašanjem. Čeprav je bil zadnjih šest let preoster, bo šel pokojni g. Jurčec kot velik mož v slovensko literarno in časnikarsko zgodovino. Naj v miru počiva! — Pevski zbor „Slovenskih mladenk“ je priredil dva uspela koncerta v Mendozi. Prvi je bil namenjen le Slovencem, drugi pa vsej mendoški javnosti. ■—• Komaj dva-najstorica družin živi v Berezategui, pa imajo vendar svoj lastni Slovenski dom. Dne 9. novembra so slovesno praznovali njegovo desetletnico. Obenem so se spomnili tudi 30-letnice slovenske tragedije v domovini I. 1945. — V Bariločah so Slovenci lepo obhajali slovenski narodni praznik, 29. oktober, ko je bila ustanovljena narodna država. ZDA. — V Clevelandu imajo Slovenci lepo navado, da namesto vencev na grob pokojne osebe dajo denar raje za maše in za socialne potrebe. Predvsem podpirajo ob smrtnih primerih Slovenski starostni dom v Clevelandu. — V časih pred prvo svetovno vojno je veliko ljudi iz Bele krajine moralo s trebuhom za kruhom po svetu. Veliko jih je v Clevelandu in imajo tam tudi svoj Belokranjski klub. Za sv. Martina so priredili uspelo martinovanje. — Uspelo martinovanje je priredil tudi Štajerski klub. — V Lorainu v Ohio je šel po 13 letih v pokoj slovenski župnik g. Alojzij Rupar. Pred prihodom v Ameriko je bil od leta 1934 misijonar na Kitajskem, kjer je deloval do konca zadnje vojne. Okušal je 16 mesecev strahote kitajskih komunističnih ječ. Za novega župnika je bil imenovan dr. Pavel Krajnik, dosedanji kaplan v župniji Marije Vnebovzete v Collinwoodu. — Dne 22. novembra so pri fari sv. Kristine v Euclidu v državi Ohio praznovali zlati jubilej obstoja. Pomožni škof iz Clevelanda, ki je somaševal z bivšimi kaplani te župnije, se je Slovencem zahvalil za vse požrtvovalno delo zadnjih 50 let. — V Clevelandu je obhajal 80-letnico življenja senator g. Frank Lausche. Jubilant je bil vse svoje življenje zaveden Slovenec. Kot sodnik je bil v Clevelandu znan po dosledni pravičnosti, jasnih odločitvah in usmiljenju. Postal je župan milijonskega mesta Clevelanda, potem kot katoličan prvi guverner države Ohio in prvi Ame-rikanec, ki je bil petkrat po vrsti izvoljen za guvernerja. Nato je bil senator 12 let. /z Sydneya (Avstralija) vas vse lepo pozdravlja enoletna Marija Svetlana Bogateč. Rojena je bila v sveti noči 1974 kot najlepše božično darilo svojim staršem, saj so si je že dolgo želeli. (Nadaljevanje z 19. strani) kve in Cerkev mu je nudila gotovost, udobnost in področje za njegove talente. V večji meri kot večina ljudi je dosegel zadovoljstvo in, če nobenkrat ni prosil za srečo, je bilo to zato, ker se ni nikdar počutil nesrečnega. Do sedaj ..., do tega mrzlega trenutka pod mirnim pomladanskim soncem zadnje pomladi, ki jo bo dočakal Blaise Meredith. Zadnja pomlad, zadnje poletje. Začutil je grenkobo in okušal trpki okus neuspeha in razočaranja. Kakšno zaslugo si lahko pripisuje in nese s seboj k sodbi? Kaj je pustil za sabo, da bi se ga ljudje mogli spominjati? Nikdar ni spočel sina, ne zasadil drevesa, ne položil kamna na kamen, da bi postavil hišo ali spomenik. Ni občutil jeze, ne vršil del ljubezni do bližnjega. Njegovo delo bo neznano plesnelo v vatikanskih arhivih. Katerakoli krepost, ki naj bi bila vzcvetela po njegovi službi, bi bila le zakramentalna, ne pa po njegovi osebni zaslugi. Ni bilo revežev, ki bi ga blagoslavljali zaradi njegovega kruha, ne bolnikov zaradi njegove tolažbe, ne grešnikov zaradi zveličanja po njem. Napravil je vse, za kar so ga prosili, pa vendar bo umrl prazen in po preteku enega meseca bo njegovo ime kot drobec prahu, ki ga nosi veter v puščavi vekov. Naenkrat je začutil grozo. Mrzel pot ga je oblil in roke so se mu tresle. Gruča otrok, ki se je žogala blizu klopi, se je oddaljila od shujšanega duhovnika, ki je upiral oči v vzvalovano vodo v bazenu, ne da bi jo videl. Mrzlica je polagoma popustila. Obvladal je grozo in se znova umiril. Začel je razmišljati, kako bi si uredil življenje za čas, ki mu je še ostajal. Ko je v Rimu zbolel, ko so mu povedali italijanski zdravniki diagnozo, se je nagonsko odločil, da se vrne v London. Če so ga morali obsoditi, je rajši videl, da bi mu prebrali obsodbo v njegovem materinem jeziku. Svoje zadnje dneve je hotel preživeti v milem podnebju Anglije. Želel je hoditi po dolinah in me-cesnovih gozdovih, poslušati otožno petje slavcev v senci starih cerkva, kjer je bila smrt bolj domača, bolj prijateljska, saj so jo Angleži skozi stoletja učili vljudnosti. V Italiji je bila smrt trda, razburljiva, sejmarska, z zbori objo-kovalcev in s črnimi nakičenimi kočijami izpred z okraski natrpanih palač do marmornih grobnic pokopališča. V Angliji je imela smrt bolj umirjen videz. Pogrebne obrede so obzirno šepetali v kapelah normandskega sloga, grob so izkopali sredi postrižene trave in pogrebščino so popili v krčmi s hrastovimi tramovi nasproti pokopaliških vrat. In tudi to je bilo sedaj blodnja, napihnjena prevara: ni ga zaščitila pred potuhnjenim sivim sovražnikom, ki se je utrdil v njegovem lastnem telesu. Temu ni mogel uteči, kot se tudi ni mogel znebiti prepričanja, da je doživel polom kot duhovnik in kot človek. Kaj mu je tedaj preostajalo? Da se podvrže kirurškemu nožu in tako skrajša umiranje in strah in samoto do znosne meje? Ali bi ne bil to nov polom, način samomora, ki bi ga učitelji poštenosti lahko opravičili, ki bi ga pa njegova vest nikoli ne odpustila? Ali naj se vrne k delu in sede k stari pisalni mizi pod opaženi strop v palači kongregacije v Rimu? Odpre velike liste, kjer so popisana življenja in dela in spisi kandidatov za kanonizacijo, ki so umrli že pred davnim časom? Jih pregleduje, razčlenjuje in piše pripombe? Ustvarja dvom o njihovih krepostih in čudovitih delih, ki jim jih prisojajo? Čemu? Da bi bil spet en kandidat za oltarno čast zavrnjen, ker je bil premalo junaški ali premalo moder v svojih čednostih? Da bi v teku pol stoletja ali pa po dveh stoletjih neki novi papež mogel razglasiti pri svetem Petru, da je koledarju dodan nov svetnik? Ali je te umrle brigalo, kar so pisali o njih? Ali so se svojim sladkobnim življenjepiscem nasmihali ali pa so namrščeno gledali na svoje uradne tožilce? Umrli so in bili so sojeni pred davnim časom, prav tako, kot bo tudi on kmalu umrl in bo sojen. Vse drugo je bilo dodatek, pripis in lahko opustlji-vo. Blaise Meredith, duhovnik, filozof, poznavalec cerkvenega prava, bi mogel delati dvanajst mesecev ali dvanajst let v svojih seznamih, ne da bi s tem dodal le kanček njihovi sreči ali eno samo muko njihovemu trpljenju. Pa vendar je to bilo njegovo delo in moral ga je opravljati, ker je bil to njegov posel in ker je bil preveč utrujen in bolan, da bi se lotil česa drugega. Maševal bi vsak dan, opravil vsakdanje delo v palači kongregacij, včasih pridi-dal v angleški cerkvi, spovedoval namesto kakšnega tovariša, ki bi bil na počitnicah, se vračal vsako popoldne v svoje malo stanovanje, malo bral, molil brevir in se potem dajal z nemirno nočjo do naslednjega jutra. Tako dvanajst mesecev. Potem bi umrl. Skozi teden dni bi ga omenjali pri mašah .. ■ : „Za našega brata Blaisa Meredi-tha.“ Potem se bo pridružil brezimnim in pozabljenim pri skup' nem spominu „vseh rajnih“... V parku je postalo mraz. Otroci so raztreseno zaostajali po stezah za svojimi čemernimi starši-Bila je ura najhujšega trušča v londonskem prometu. J Bil je čas, da odide. Čas, da ''fionsinjor Blaise Meredith pospra-vi svoje zbegane misli, da spravi svoje bolne poteze v prijazen nasmeh, ko gre na čaj k westmin-strskemu upravitelju. Angleži so vljuden in strpen narod. Pričakujejo od človeka, da se skuša zvezati z resnobnostjo ali pa se po-Subiti z obzirnostjo, da pije kot kavalir in hrani svoje skrbi zase. Čutijo sumnjo do svetnikov in me-n'jo, da vsemogočni Bog enako ravna. Celo ob uri lastnega Getse-manija je bil Meredith vesel te na-Vade, ki obvezuje, da človek po-2abi nase in se posveti kramljanju s tovariši. Togo se je vzdignil s klopi, po-stal za hip in se napotil z odloč-uim korakom v Brompton Road. Boktor Aldo Meyer je bil tisto mirno sredozemsko popoldne zatopljen v svoje osebne skrbi. Sku-Sal se je upijaniti čim hitreje in na čim manj mučen način. Vse okoliščine so mu bile nasprotne. Kraj, kjer je pil, je bila uizka kamnita pivska klet. Imela J® pod iz stlačene zemlje in prehojena je bila z duhom po skisa-Jtsm vinu. Družbo sta mu delala pstnik, neotesan kmet, in debelo-'čno gorjansko dekle. Pil je žga-hj®’ ki bi s svojo ognjeno močjo ahko udušilo sleherno žalost, a A|do Meyer je bil preveč trezen 'n Preveč priseben, da bi se mu t0 Posrečilo. Sklonjen na hrapavi klopi in ob aPljajoči sveči je nepremično str-h1®1 na Šilce ter risal čačke z raz-J 'm žganjem, ki je počasi teklo j-a njegovim prstom. Gospodar se J® naslonil na točilno mizo, si tre-1 zobe s trščico in glasno vle-'®l ostanke večerje izmed škrbin, eklina je sedela v senci in ča-a'a> da bi doktor spraznil Šilce |n bi mu ga brž spet nalila. Dok-r i® Pil sprva naglo, z gnusom vsakem požirku, potem pa, ko e 9a je alkohol polaščal, počas-^eJ®' Zadnjih deset minut ni pil, ^°t da bi pričakoval, da se bo ne-J zgodilo, preden se popolno-a Preda pozabljenju. ^ anjkalo mu je še eno leto, da 1 J'b spolnil petdeset, a na videz je bil zelo postaran. Lasje so mu posiveli in ohlapna koža je prekrivala ličnice njegovega finega židovskega obraza. Njegove roke so bile dolge in gibčne, dlani pa ožuljene kot roke poljedelca. Oblečen je bil v mestno obleko, katere kroj je bil že iz mode, rokavi oguljeni in ovratnik svetlikajoč, a s pološčenimi čevlji in s čisto srajco. Njegova obledela gosposkost je bila v čudnem nasprotju s surovo življenjsko silo dekleta in gospodarja. Gemello Minore je bil daleč od Rima, še dlje pa od Londona. Umazana pivska klet ni bila prav nič podobna palači svetih kongregacij. In vendar je bil tudi Aldo Meyer, enako kot Blaise Meredith, zaskrbljen zavoljo smrti in, čeprav je bil dvomljivec, je bil tudi on zapleten v zadevo razglasitve za blaženega. To popoldne so ga klicali na dom Pietra Rossija, čigar žena je trpela že deset ur porodne bole- čine. Babica ni vedela kaj početi in izba je bila polna žensk, ki so kokodajsale kot kokoši, medtem ko je Maria Rosi ječala in se zvijala v krčih ter slabotno stokala, kadar so ti ponehali. Zunaj koče so moški stali v skupini, po tihem govorili med sabo in si podajali steklenico vina iz roke v roko. Ko se jim je približal, so potihnili in ga po strani gledali, medtem ko ga je Pietro Rossi peljal noter. Dvajset let je živel Meyer med njimi, pa je bil še zmeraj tujec zanje. Včasih jim je bil potreben, dobrodošel pa ne. Med ženskami v sobi se je zgodba ponovila: tišina, nezaupljivost in sovražnost. Ko se je sklonil nad veliko bronasto posteljo in otipaval, pa osluškoval nabreknjeno telo, sta mati in babica stali ob njegovi strani in, ko je bolnico znova zgrabil krč, je bilo slišati protestno mrmranje, kot da bi bil on kriv. V treh minutah je spoznal, da (Dalje na 38. strani) otroški kotiček modri počastijo Jezusa Ko je bil Jezus rojen v Betlehemu v Judeji, so prišli ob času kralja Heroda Modri z Vzhoda. Zvezda, ki so jo bili videli na Vzhodu, je šla pred njimi, dokler ni prišla in obstala nad krajem, kjer je bilo Dete. Ko so zagledali zvezdo, so se zelo razveselili. Stopili so v hišo, zagledali Dete z Marijo, njegovo Materjo, in so padli predenj ter ga počastili. Odprli so svoje zaklade in mu darovali zlata, kadila in mire. Modrim je zvezda pokazala, kje je Jezus. Nam Jezusa pokaže luč pred tabernakljem. Tej luči pravimo „večna luč“. Modri so pokleknili pred Jezusa. Tudi mi pokleknemo, kadar pridemo v cerkev ali kadar gremo iz nje. ODGOVORI: Kako so modri počastili Jezusa? Katera stvar v cerkvi nam kaže, kje je Jezus? Kako pozdravimo Jezusa, ko pridemo v cerkev ali ko gremo iz nje? PESEM Glejte, trije kralji v zlati, lepi halji na kamelah jezdijo. Prineso darila: sladkega kadila, mire, čistega zlata. Tiho pristopimo, srčno počastimo ljubega Zveličarja! NOČNI DOGODEK Neko noč telefon zabrni. Glasek pojoč zagostoli: „Halo! Tam rešilna postaja? Tu ulica Rožnega maja! Iz gnezda na hiši številka tri vrabček je padel. V travi leži...“ In vsi gasilci s čeladami zlatimi, bradami in brki košatimi so z avti rdečimi, rogovi donečimi in lestvijo, dolgo brez kraja, šli v ulico Rožnega maja. „Trara-trara, gori! Tam vrabček v travi leži in mama njegova na strehi milo ječi..." In vsi planili iz sanj smo na cesto, v copatah hiteli skoz mesto za avti drvečimi, rogovi trobečimi trara-trara brez konca in kraja do ulice Rožnega maja. In vsi smo v ulici Rožnega maja prijeli za lestev brez kraja, da so gasilci z bradami odnesli vrabiča spet mami. Nato smo se pošteno oddahnili in proti žlebu zapretili tako: „Le glej, ti potep! Če mamina beseda zaman bo ko doslej, ti mačka hudogleda izpulila bo rep!" Mitja Mejak JANEZ TRDINA IN PREŠEREN Ko sem hodil v Ljubljano v šolo, bi bil neizrečeno rad poznal Prešerna, a nikoli nisem ujel priložnosti, da mi ga kdo pokaže. Po drugi šoli smo šli jaz in še trije sou-čenci skupaj na počitnice. Korakali smo proti Ježici, kar me ustavi tovariš Pečar in mi veli: „Ti, tale človek, ki gre pred nami, je Prešeren.“ Brž stečem naprej, da bi videl Prešerna v obraz. Na sebi je imel frak, na glavi pa cilinder. Ko sem bil že kakih dvajset korakov pred njim, se ustavim, obrnem in uprem oči vanj. Gledal sem ga verno in strmo kakor čudo. On to opazi in reče: „Fant! Kaj me tako gledaš, kakor bi me hotel kupiti?“ Povesim oči in odgovorim bojazljivo: „Ne zamerite, tako rad bi vas spoznal!“ otroški kotiček Prešeren: „I, zakaj pa?“ Jaz: „Zato, ker ste zložili že tako lePe pesmi.“ Prešeren: „Kakšne pesmi?“ Jaz: .„Nebeško procesijo’, ,Nuno in kanarčka’ in še veliko drugih. Nekatere sem se naučil tudi z glave.“ Prešeren: „Ali res? No, povej katero!“ Jaz: „Ali ,Nuno in kanarčka’?“ Prešeren: „Le, če hočeš!“ Jaz: „.Vesela pomlad se zbudila i® spet, moj ptiček, preljubi ka-Harček...’“ Govoril sem hitro, da i® kar beseda besedo pobijala. Ko sem oddrdral vso pesem, me j® jel izpraševati, kdo sem in kam s®rn se namenil. Povedal sem mu svoje ime in da 9remo na počitnice, jaz in tile tri-1®. ki so se nama med pomenkom Pridružili. Pogovarjali smo se še dlje časa. Večeren nas je kaj lepo opominjal, naj se pridno učimo, naj beremo poleg šolskih tudi druge knjige, tudi slovenske. Ko smo prišli do prve hiše, bila je krčma, nam je voščil srečno pot in šel noter. Mi smo bili vsi veseli, da se je hotel tako imeniten mož z nami pogovarjati. Janez Trdina HREPENENJE Obšlo me je hrepenenje, silnejše od gladu in žeje: udarilo mi je v dušo nenadoma in me je vsega prevzelo. „Le enkrat da bi še videl obraz, obraz materin!“ Saj ne zahtevam veliko; ne, da bi sedela poleg mene, da bi me držala za roko in me tolažila v tej samoti. Samo njen obraz da bi videl, samo za minuto; da bi ga videl, kakor je bil tih in blag in usmiljen. Le eno eno minuto! In če je to preveč, trenutek vsaj, pol trenutka! Ne kruha ne maram, ne vode — le tega pol trenutka! Še manj; le tisti hip, ki se ga meriti ne da! Ivan Cankar UGANKE Biserne brez kril čebele snoči stiha priletele, noč na travi prenočile, davi v sonce se poskrile. (Rosa) Brez ključka je zaklenjeno, čez goro je namenjeno; vsak lahko ve, komu in kam, kako in kaj, pa eden sam. (Pismo) Sredi polja jasen grad: sama okna, nič ni vrat; bogatini pridejo, okna z zlatom zazidajo. (Kozolec) Dostni nabiralnik za otroke zima je PRIŠLA Zima je prišla. Sneg je zapa-del. ptice so odletele v južne kraje. Medvedi so se spravili v brloge. Lepo je v topli sobi, ker zunaj mraz. Otroci delajo sneženega moža. Drugi se sankajo, drsajo ali smučajo. Tudi kepajo se. To je veselje! Berači so pa reveži. Pa tudi tisti ptički, ki so ostali čez zimo tukaj. Zato radi pomagamo e-uim in drugim. Tonček, Malmö, Švedska MIKLAVŽ NAS JE OBISKAL Darko, München, ZR Nemčija MIKLAVŽ JE NOSIL Na Miklavžev večer sem bil tako vesel, da sploh spati ni- sem mogel. Drugo jutro sem zgodaj vstal in sem šel hitro pogledat, kaj mi je Miklavž prinesel. Ko sem vse darove pregledal, sem bil zelo srečen. Tomaž, München, ZR Nemčja POSTAVILI SMO JASLICE Jaslice smo postavili v kuhinji v kot. V hlevčku gori lučka. Tudi na hribčku gori lučka. Zavita je v rdeč papir, kakor bi bil o-genj. Zadaj v Betlehemu gori za okni modra luč. Ovce in pastirji hitijo k jaslicam. Na sveti večer smo pri jaslicah zapeli božično pesem. Lepo je bilo. Peter, Zürich, Švica Kapelica ob Baškem jezeru na Koroškem. Ob tem jezeru je nastala pesem „Nmav čez izaro". (Nadaljevanje s 35. strani) ni upanja na običajen porod. Moral bi napraviti cesarski rez. To ga ni preveč motilo. Napravil ga je že večkrat ob luči leščerbe ali sveče na kuhinjskih mizah ali pa na klopeh iz desk. Računajoč na prevrelo vodo in omrtvičenje pa na čvrsta telesa teh gorjank se je mirne duše lahko zanesel na srečen izid. Pričakoval je nekaj ugovarjanja, kajti ti ljudje so bili svojeglavi kot mule in silno strahopetni, ni pa pričakoval takega izbruha. Bila je mati porodnice, debela in mišičasta babnica z razmršenimi lasmi, piškavimi zobmi in gadjimi očmi, ki je začela vreščati. Napadla ga je s kričanjem v grobem narečju: „Ne bom dovolila, da bi rezal mojo hčer. Žive vnuke hočem, ne pa mrtvih. Vi dohtarji ste vsi enaki. Če ne morete ljudi pozdraviti, jih po režete in pokopavate. A moje hčere ne boste. Dajte ji časa, pa ga bo pognala kot grah. Jaz sem jih imela dvanajst, zato lahko vem. Ni šlo pri vseh lahko, šlo je pa le. In nisem potrebovala nobenega konjederca, da bi mi jih jemal ven.“ Splošen krohot je preglasil zdi-hovanje porodnice. Aldo Meyer jo je še pregledoval, ne da bi se zmenil za ženske. Preprosto je dejal: „Če je ne operiram, bo opolnoči mrtva.“ Kratka pa jedrnata poklicna izjava in preziranje nevednosti sta se doslej obnesli, ob tej priliki pa mu je popolnoma spodletelo. Babnica se mu je zarežala v obraz. „To pot ne, Jud. In veš, zakaj ne?“ Vtaknila je roko v obleko in potegnila ven majhen predmet, o-vit v oguljeno rdečo svilo. Stiskajoč med prsti ga je pomolila zdravniku pod nos. „Ali veš, kaj je to? Ne moreš vedeti, saj si nevernik in morilec Kristusa. Zdaj imamo svojega svetnika. Vsak čas ga bodo v Rimu prišteli k svetnikom. To je košček njegove srajce, prava relikvija, pomočena v njegovo kri. On je tudi delal čudeže, prave čudeže. Vse so popisali in poslali papežu. Ali si domišljaš, da zmoreš več kot on? Povejte, za koga se odločimo: za našega svetnika Giacoma Neroneja ali pa za tega človeka?“ Porodnici se je izvil krik bolečine in ženske so utihnile, medtem ko se je njena mati sklanjala nad posteljo in s pomirjajočim šepetanjem drgnila v krogih z umazano relikvijo nabrekli trebuh pod odejami. Aldo Meyer je počakal za hip in iskal ustreznih besed. Ko se je bolnica spet pomirila, je dejal osorno: „Celo nevernik ve, da je greh, če pričakujemo čudežev, ne da bi si sami poskušali pomagati. Ne smete vreči stran zdravil in priča- kovati, da bi vas svetniki ozdravili. Povrh pa ta Giacomo Nerone še ni svetnik. Precej časa bo še preteklo, preden sploh začno razpravljati v Rimu o njegovem primeru. Motite k njemu, če hočete, a prosite ga, naj da meni zanesljivo roko, dekletu pa odporno srce! Sedaj pa pustite neumnosti ob strani in pripravite mi prevrele vode pa čistih rjuh. Ne utegnemo izgubljati časa." Nihče se ni zganil. Mati mu je prestregla korak k postelji. Ženske so sklenile strnjen polkrog in porivale zdravnika proti vratom, od koder je Pietro Rossi opazoval prizor z bedastim izrazom. Meyer se je obrnil k njemu, da bi ga pograjal. „Vi, Pietro, hočete imeti otroka? Ali hočete ohraniti ženo? Tedaj me za božjo voljo poslušajte! Če je ne operiram hitro, bo umrla ona in z njo bo umrl tudi otrok. Vi veste, kaj morem napraviti. Dvajset ljudi je v kraju, ki vam bodo povedali. Ne veste pa, kaj zmore ta Giacomo Nerone, čeprav je svetnik, o čemer pa jaz dvomim.“ Pietro Rossi je trdovratno zmigal z glavo. „Ni naravno, da bi z rezanjem jemali ven otroka, kot da bi bil ovčje črevo. Povrh pa ne gre za katerega koli svetnika. Ta je naš, ta nam pripada. Ta nas bo varoval. Bolje je, da odidete, doktor.“ „Če odidem, vaša žena ne bo preživela noči.“ Motni obraz kmeta je bil tako neizrazit kot stena. Meyer je ogledoval te temnopolte in nedostopne južnjake in z obupom pomislil, kako malo jih pozna In kako malo vpliva ima nanje. Vdano je skomignil z rameni, zgrabil kovček in stopil k vratom. Na pragu je postal in se obrnil k njim. „Bolje je, če pokličete očeta An-zeima. Ne preostaja vam dosti časa.“ Mati je prezirljivo pljunila na tla, se znova sklonila in drgnila s svileno krpico po trzajočem telesu bolnice, šepetajoč molitve v narečju. Druge ženske so to tiho opazovale z okamenelimi obrazi. Ko se je oddaljeval po kamniti poti, je čutil na hrbtu poglede moških, zapičene kot nož. Tedaj je sklenil, 1:13 se napije do pijanosti. Za Aida Meyerja, starega libe-ralca, človeka, ki je verjel v člo-veka, je to pomenilo dokončen po-raz. Za to ljudstvo ni bilo upanja. Bili so pohlepni kot ptice roparice. Zatožni bi bili požreti mu srce in 93 pustiti, da zgnije v jarku. Žrtvo-v3l se je zanje, oni so pa jemali Vse. ne da bi se česa naučili. Norčevali so se iz osnovnega zna-nia’ gladko pa so požirali legende 'n Praznoverje s pravo otroško Požrešnostjo. , Samo Cerkev jih je mogla kro-čeprav ne poboljšati. Mučila i® s hudiči, preoblagala s svet-in jih slepila z jokajočimi ma-.0n3mi. Mogla je od njih dose-Cl denar, da je nakupovala nove 3večnike, ni jih pa mogla ali ho-ela spraviti v kliniko, da bi jih CePili proti tifusu. Njihove matere s° hirale za jetiko in njihovi otro-c' so imeli vnete vranice zavoljo Valerije. Pa vendar bi si raje deli v Usta vraga kot pa tableto Atabri-ne’ čeprav bi jo plačal doktor. Živeli so v barakah, kjer bi po-Sn kmet ne puščal niti svoje ži-Vlne- Jedli so olive, testenine, v 0,JU namočen kruh in o praznikih Pjvčje meso, če so si ga mogli pre-® 'beti. Njihovi hribi so bili goli, vrez drevja in pobočja so zadrže-raia le tenko plast zemlje, s kate-s° prve vode sprale hranilne ®n°vi> ki so se zgubljale v pešče-venrl vznožju. Njihovo vino je bilo „°Ceno in njihova koruza slaba in j3 so se premikali s počasnim 0rakom ljudi, ki premalo jedo, pa Pre''eč garajo. |. Nj'hovi gospodarji so jih izrab-U Pa vendar so se jih ti reveži . ePah kot otroci. Pogosto so se v)! '.°vi duhovni predajali pijanče-aju in neurejenemu življenju, pa ren„dar so jih ti vzdrževali od svoje ®vsčine in jih prenašali s pikro aipnostjo. če je bilo poletje pozno vai Pa Zlma huda. j® slana uniče-k 3 0iike in v hribih je vladala la-I a- Ni bilo šol za njihove otroke ^j. cesar jim ni preskrbela država, udi sami niso marali preskrbeti. Niso hoteli žrtvovati prostega časa, da bi sezidali šolo. Učiteljev niso mogli plačevati, pritrgovali pa so si od svojega bornega zaslužka, da bi plačali stroške za vstavo novega svetnika v koledar, ki je bil že itak prenatrpan z njimi. Aldo Meyer se je zagledal v ostanek žganja, iz katerega je razbiral ničnost, razočaranje in obup. Dvignil je kozarček in ga spil v dušku. Prišel je bil v ta kraj najprej kot izgnanec, ko so fašisti obkrožili Jude, levičarske izobražence in preveč zgovorne liberalce, ter jim dali na razpolago, da se umaknejo v Kalabrijo ali pa gredo na prisilno delo na kiparske otoke. Njemu so dali ironični naslov uradnega zdravnika, a brez plače, brez zdravil in anestezij. Dospel je v obleki, ki jo je nosil na sebi, s kovčkom, z inštrumenti, s stekleničko tablet aspirina ter z zdravniškim priroč- nikom. Šest let se je boril in spletkaril, se prilizoval in izsiljeval, da je organiziral osnovno zdravniško oskrbo v tem kraju, kjer je bilo podhranjenje trajno, malarija udomačena in tifus nalezljiv. Živel je v na pol podrti bajti, ki jo je popravil s svojimi rokami. S pomočjo bebastega kmeta je obdeloval pol hektarja peščene zemlje. Za bolnišnico je bila namenjena soba v njegovi hiši, za operacijsko sobo pa kuhinja. Kmetje so mu plačevali v blagu, kadar so sploh kaj dali. Od krajevnih funkcionarjev je zahteval, da so mu pomagali z zdravili in kirurškimi inštrumenti, in pa, da so ga ščitili pred sovražno vlado. (Bo še.) Blejsko jezero je prekrila ledena plošča. mali oglasi PREVODE DOKUMENTOV, ki jih potrebujete za sklenitev zakona, vam radi poskrbijo slovenski duhovniki. Obrnite se vedno na najbližjegal ZA CERKVENO POROKO potrebujete krstni list, ki ni star več kot tri mesece: Javite se en mesec pred poroko pri duhovniku, ki vas bo poročil, da lahko uredi oklice in dokumente in se zmeni s krajevnim župnikom za kraj in čas poroke. NA VSEH URADIH, kjer vas sprašujejo po narodnosti ali državljanstvu, povejte najprej, da ste Slovenci, potem šele, da ste Jugoslovani. Pri izpolnjevanju vseh formularjev napišite pri rojstnem kraju vedno: Slove-nija-Jugosiavija. MALE OGLASE sprejema uredništvo „Naše luči" do 5. v mesecu pred naslednjo številko. Oglasi smejo obsegati največ 100 besed. Za vsebino oglasov uredništvo ne odgovarja. Cenik malih oglasov: Minimalna cena (do 20 besed) je: 40 avstrijskih šilingov, vsaka nadaljnja beseda pa 1.50 avstrijskega šilinga (ali enako vrednost v drugi valuti). Uredništvo posreduje le naslov oglaše-vavca, na druga vprašanja glede malih oglasov ne odgovarja. Kdor hoče zvedeti za naslov ogla-ševavca, naj pošlje v pismu v denarju ali v mednarodnih poštnih kuponih pristojbino za dvoje pisem v tujino. • JANKOVIČ, 17 rue de Belgrads, 54 Tucquegnieux, Francija, posreduje uradne prevode in prošnje. Pišite mu! O PREVAJALSKA PISARNA V MÜN-CHNU vam ekspresno in uradno uredi vse prevode iz slovenščine in srbohrvaščine, piše prošnje, daje informacije in poučuje nemščino po zanesljivi metodi. Dipl. filolog JOSEPH ARECH, 8 München 50, Pfeilschifterstraße 21, tel. 1413 702. & SLOVENKA — vrnila se je iz tujine v Prekmurje — želi spoznati poštenega fanta od 30 do 40 let, da bi se poročila. Naslov posreduje uprava „Naše luči“, če pošljete pristojbino, kot je napisana v barvnem pasu na tej strani spodaj. (Št. 1). • Kdor bi hotel POMAGATI pri izgradnji CERKVE v Senovem, naj pošlje prispevek na naslov: Janez Nanut, župni urad, Ju-68281 Senovo, Slovenija, Jugoslavija. • Zdomcem, ki se vračajo za stalno domov, nudim iz svojih dolgoletnih izkušenj NASVETE ZA ODPRTJE OBRTI. Uspeh zajamčen. Edo Boskovič, Me-denska 6, 61210 Ljubljana-Šentvid, Slovenija, Jugoslavija. (Tel. 517 81). © Daje se V NAJEM GOSTILNA s turističnimi sobami na prometnem križišču, 5 km pred Rogaško Slatino in blizu znanih atomskih toplic. Možna tudi prodaja. Informacije daje Simon Ivanuš, 63241 Podplat, Slovenija, Jugoslavija. • PRODAM gradbeno PARCELO v centru znanih atomskih toplic v Rogaški Slatini. Možno je graditi turistični objekt. Informacije daje: Simon Ivanuš, 63241 Podplat, Slovenija, Jugoslavija. @ PRODAM gradbeno PARCELO (764 m2) na zelo lepi legi v Bresternici (nad jezerom) pri Mariboru. Informacije daje Viktor Bohi, 404 Neuss, Euskirchen-str. 22, BR Deutschland. (Tel. 0 2101-40 20 45). Pa tudi: Heržič, Cankarjeva ul. 19, Maribor, Slovenija, Jugoslavija. © PRODAM staro HIŠO s sadnim vrtom (3100 m2) v Starem trgu pri Trebnjem na Dolenjskem, ob asfaltirani cesti. Vodovod v hiši. Primerno za vsako obrt. Informacije daje Ladislav Krevs, Wilhelmshöhe 9, 518 Eschweiler, BR Deutschland. © Tistega, ki si želi graditi svoj dom v okolici Ptuja, že čaka visokopritlična nedograjena HIŠA, ki je že pod streho. Meri 10 x 9,80 m z verando. Poleg je 8056 m2 vrta. Cena po dogovoru. Na prodaj je zaradi nesreče v družini. Informacije daje Alois Habjanič, BR Deutschland, tel. 0 70 62-39 16. © Srednje velika HIŠA z 2000 m2 zemljišča v Rogaški Slatini in dve gradbeni PARCELI v Ptuju NA PRODAJ. Informacije daje Karl Mešiček, Wellenkampfstraße 13, 8 München, 45, BR Deutschland. (Tel. 089-31 31 361). /-------------------------- Rešitev prejšnjih ugank RAČUNSKI PROBLEM: 1. rešitev: 289 — 268 = 21; 610 — 534 = 76; 899 — 802 = 97; 2. rešitev: 179 — 167 = 12; 620 — 534 = 86; 799 — 701 = 98; 3. rešitev: 589 — 538 = 51; 310 — 267 = 43; 899 — 805 = 94; 4. rešitev: 149 — 134 = 15; 350 — 267 = 83; 499 — 401 = 98; 5. rešitev: 469 — 426 = 43; 230 — 178 = 52; 699 — 604 = 95; 6. rešitev: 359 — 325 = 34; 240 — 178 = 62; 599 — 503 = 96. DETEKTIVSKA UGANKA: Potrč je rekel, da so se vrata sobe, v kateri je bil zaprt, od- \__________________________ -----------------------;—^ pirata navzven, potem pa je dodal, da se je skril „za vrata“, ko je zaslišal prihajajočega ugrabitelja. Ko bi vse to, kar je opisal, držalo, se ne bi mogel skriti za vrata, kajti kdor je hotel v sobo, je moral vrata potegniti k sebi (ne pa jih poriniti!). PO STOPNICAH GOR IN DOL: 83. Za vsako stopnico je potreboval 5 korakov (3 gor, 2 dol). 80 korakov je potreboval, da je prispel dokončno na 16. stopnico (16 krat 5 = 80). Potem je potreboval le še 3 korake do vrha. UGANKE: Žebelj na podplatu. — Da jim držijo hlače. — — Ko se nauče slovensko. naša luč------------------------------ četrt stoletja v službi slovenskih zdomcev in izseljencev dno dovoljeni. Naštevajo potem po imenu cerkve, ki so bile podrte ali odvzete. Dalje govore o 200 duhovnikih, ki so zaprti, o motenju verskega pouka otrok itd. Pravijo končno: „Mi ljubimo svojo domovino. Pripravljeni smo se žrtvovati za resnično blaginjo in napredek naše dežele. Ne zahtevamo privilegijev. Zahtevamo le, kar nam po božjem in človeškem pravu gre: ne le svobodo verskih obredov, empak tudi svobodo verskih šol, katoliškega verskega tiska, verskih organizacij in pravico, zbirati potrebna sredstva za vse to. Nočemo teh sredstev od države: dalo nam jih bo ljudstvo, ker ljudstvo veruje Cerkvi in ljubi svojo vero.“ Seveda je to pismo priromalo nazaj z oznako: „Se ne sprejme.“ (1953, štev. 2) prav se preseliš v drugo deželo, mati ostane zate vedno le mati. Ne moreš se ji odpovedati. Moreš jo le zatajiti... Tudi domovini se ne moreš odpovedati, čeprav greš v tuje dežele. Moreš jo le zatajiti. Postati moreš njen ničvredni sin, a sin ostaneš. Država je nekaj drugega kot domovina. Država je organizacija ljudi na nekem ozemlju. Ta organizacija ima svojo oblast, ki daje zakone, ki mora skrbeti za red in za javno blaginjo. Država je potrebna družba. Dolžnosti do domače države imamo le, dokler smo njeni člani. Če se državi odpovemo in vzamemo drugo državljanstvo, nimamo več dolžnosti do nje. Eno je domovina, drugo pa trenutna oblast, ki gospodari v državi. t}ty nw,t*n letu 1954 Stojimo na pragu novega leta 195-1. Kaj neki nam bo to prineslo? Terko je govoriti o poteku dogodkov v Toda. ko i negotovostjo gledamo v novo leto. nain prihaja na misel stari pregovor, ki suho ugotavlja. „Katrini ljudje, laki {asi". Na svetu ni nič čisto slučajnega. Vsaka stvar, vsak dogodek ima svoj globlji v/rok. Ce danes ua svetu ni tako. kot si letimo, fe nam bo juniinji dan prinesel novih razočaranj. je to krivda človcStva samega. „KakrSni ljudje, taki časi!" Pred 1953. leti je priSel na zemljo Bog sam. Čeprav je bila mrzla slama v betlehemskem hlcvcu Njegovo pravo leJiiče, ni pričel med nas praznih rok. Nikakor nel S seboj je prinesel BLAGOVEST ODREŠEN |A, BLAGO VEST PRAVIČNOSTI in LJUBEZNI, ki bi po bo?ji zamisli morala jnekvasiii vse človečtvo in začeti novo dobo. z\li se je to uresničilo? i—v v prerejčnji meri! Blagovest |e- I j zusa Kristusa je jiočasi. -* temelj ito prekvačala posameznike, družine in narode in s tem ustvarjala človeka vrednejše življenje. Prenovljeni človek je bil spo-solzen prenavljati čase. Evropa se mora samo krkčanstvu zahvalili za svojo veličino in Toda-lgaj se je /gotlilo? leto 1954 (1953, štev. 3) V TRETJE LETO Šopek rož ob sedemdesetletnici Sredi slovenskih izseljencev v Ameriki je 9. marca obhajal 70 let svojega življenja Ijubljan-ski škof dr. Gregorij Rožman. Sim bolj se leta odmikajo, tem jasnejše postaja, da je imel škof Rožman prav. Kar so mu očitali, je izmišljeno in spret-n° ponarejeno. Saj za njim oči-fa/o vsem drugim škofom iste stvsri, ker pač sovražijo kato-Uskega škofa in vse, kar je res-Učno katoliško. (1953, štev. 3) DRŽAVA IN DOMOVINA Država je nekaj drugega kot domovina. Kakor je mati le ena, le tudi domovina le ena. Če- IZ DOMAČIH KRAJEV Omenili smo že, da so letos popisali vse prebivalce Jugoslavije. Vprašali so tudi vsakega, ali veruje ali ne veruje v Boga. 86,4 % ljudi v Jugoslaviji je pogumno izpovedalo, da veruje. Samo 13,2 %, med katere štejemo člane komunistične stranke (3,5%), razne funkcionarje in vojaštvo, ki ga menda niso vprašali, je izjavilo, da so „brez vere". V Sloveniji je takih 14,5 % prebivalstva. Sedaj je še bolj jasna krivica, da poučujejo po šolah brezbožni nauk, da verniki nimajo pravice in svobode za izdajanje verskih knjig in časopisov, da nimajo pravice do lastnih šol. (1953, štev. 5) Nekateri že dve leti želijo, da bi „Naša luč“ izhajala vsaj enkrat na mesec. (Doslej je izhajala na dva meseca. — Op. NL). Ker se je zadnje mesece ta prošnja kar naprej ponavljala iz različnih krajev, je odločitev padla. Najtežje se je za to odločila uprava „Naše luči", ki mora ob izidu vsake plačati papir in tisk več tisoč šilingov. Vsi, ki pišejo, pišejo zastonj. Tudi poverjeniki delajo brez vsakega plačila. Da smo se odločili za mesečno izhajanje, je zgolj zato, ker naši izseljenci list potrebujejo. Uredništvo in uprava (1954, štev. 1) J Erscheinungsort: Klagenfurt. Verlagspostamt: A-9020 Klagenfurt. P. b. b. SLOVENSKI DUHOVNIKI PO EVROPI ANGLIJA Msgr. Ignacij Kunstelj, 62 Offley Road, London S.W. 9. (Tel. 01-735-6655). AVSTRIJA Ciril Lavrič, Kirchenstraße 1, 4053 Haid bei Ansfelden. Martin Belej, Enzenbach, 8112 Gratwein bei Graz. (Tel. 031 24-2359). P. Stefan Kržišnik, Zist. Stift, 6422 Stams, Tirol. Ivan Tomažič („Korotan“), Albertgasse 48, 1080 Wien Vili. Slovenski socialni urad, Seitzerg. 5/11, 1010 Wien I. (Tel. 0 222-63 25 07). Janez Žagar, Bahnhofstr. 13, 6800 Feldkirch, Vorarlberg. BELGIJA Vinko Žakelj, rue des Anglais 33, B-4000 Liege. (Tel. 0 41 /23 3910). Kazimir Gaberc, avenue L. Empain 19, B-6001 Marcinelle. (Tel. 071-36.77.54). FRANCIJA Nace Čretnik, 4 rue St. Fargeau, 75020 Paris. (Tel. 635-80-68). Jože Flis, 7 rue Gutenberg, 75015 Paris. (Tel. 577-69-93). Stanislav Kavalar, Presbytere Ste. Barbe, rue de Lens, 62680 Mericourt. Anton Dejak, 33 rue de la Victoire, 57710 Aumetz. Msgr. Stanko Grims, 259 bis Avenue de 1’Europe, 57800 Freyming-Merlebach. Franjo Pavalec, 8 Avenue Pauliani, 06000 Nice. i ITALIJA Jure Rode, Collegio Pio Latino, Roma, Via Aurelia Antiča 408. NEMČIJA Dr. Janez Zdešar, 8 München 2, Schubertstr. 2-1. (Tel. 089-53 64 53). Ivan Ifko, 43 Essen-Altenessen, Bausenhorststr. 2. (Tel 0201 -34 40 45). Pavel Uršič, 420 Oberhausen 11, Oskarstraße 29. (Tel. 0 208-64 09 76). Ludvik Rot, 4006 Erkrath 2, Kempenweg 25. (Tel. 0 21 04-31 6 55). Jože Bucik, 4006 Erkrath 2, Kempenweg 25. (Tel. 0 21 04-31 6 80). Mirko Jereb, 6 Frankfurt 70, Textorstr. 75-11. (Tel. 0611 -61 37 22), Stanko Gajšek, 68 Mannheim 1, A 4, 2. (Tel. 0621 -285 00). Ciril Turk, 7 Stuttgart 1, Stafflenbergstr. 64. (Tel. 0711 -23 28 91). Janez Demšar, 7417 Pfullingen, Burgstr. 7. (Tel. 07121 -7 75 25). Dr. Franc Felc, 798 Ravensburg, Raueneggstr. 13. (Tel. 0751 -2 20 00). Vili Stegu, 8070 Ingolstadt, Hohe Schulstr. 3 1/2. (Tel. 0841 -3 42 74) P. Janez Sodja, 8 München 80, Röntgenstr. 5. (Tel. 089-9819 90). Dr. Branko Rozman, 8 München 2, Schubertstr. 2-1. (Tel. 089-53 64 53). Martin Mlakar, 8 München 2, Schubertstr. 2-1. (Tel. 089-53 64 53). Dr. Štefan Steiner, 1 Berlin 61, Methfesselstr. 43, Kolpinghaus. (Tel. 030-785 30 91 do 93), in 1 Berlin, Kolonnenstr. 40. (Tel. 030-784 84 34). NIZOZEMSKA Vinko Žakelj, rue des Anglais 33, Luik, Beigie. ŠVICA P. Fidelis Kraner, Postfach 191, Seebacherstraße 15, 8052 Zürich. (Tel. 01/50 31 32). P. Angel Kralj, Kapuzinerkloster, 4500 Solothurn. (Tel. 065-22 71 33).