DELAVSKA
ENOTNOST
Volitve in naše naloge
Leto II., štev. 42
Ljubljana, 18. oktobra
Izhaja vsak petek — Cena Dtn 2.—>
Iz predvolivnega govora fov. Mihe Marinka
Volitve, ki so pred nami, predstavljajo samo zaključek dejanja, s kaierim bo dovviena popolna demokratizacija naše oblasti
Tovariši in tovarišice, volivci mesta
Ljubljane!
Stojimo zopet pred pomembnim dogodkom. 27. oktobra si bo slovenski narod prvič v svoji zgodovini izvolil svojo Ustavodajno skupščino. Volitve, ki so pred nami, predstavljajo samo zaključno dejanje, s katerim bo dovršena popolna demokratizacija naše oblasti. Gre pri teh volitvah samo za formalno in dejansko izvedbo pridobitve, ki nam je določena in zagotovljena v zvezni ustavi, gre za dokončno oblikovanje slovenske državnosti, za zakonito oblikovanje suverenosti našega naroda, gre za oblikovanje nacionalne individualnosti enakopravnega slovenskega naroda v okviru skupne državne tvorbe bratskih jugoslovanskih narodov, ki je edina in osnovna garancija v vseh ozirih popolnega obstoja vsakega naroda v naši skupnosti. Naše volitve so nov dokaz, da nacionalne individualnosti in enakopravnosti ne bi mogle biti brez tistega našega velikega plebiscita, ki smo ga izbojevali v štiriletni osvobodilni vojni, brez zmage ljudske demokracije, brez odstranitve proti ljudskih zajedalcev in izkoriščevalcev oblasti. Naše volitve bodo znova dokazale, da je v Jugoslaviji za vedno odstranjena vsakršna možnost, da bi kateri koli od jugoslovanskih narodov gospodarsko ali politično zatiral druge narode.
V odlokih o zvezni in republiški gospodarski dejavnosti in o gospodarstvu lokalnih ljudskih odborov ter o načinu, kako bodo po novem grajeni zvezni, republiški hi lokalni gospodarski načrti in proračuni, se vidi, kako bo nacionalna indivdualnost in državnost vsake republike dobila poleg pravne tudi dejansko lastno gospodarsko podlago.
Mimogrede omenim, da skuša peščica naših nasprotnikov namen teh volitev potvoriti, da skuša razširiti med volivce tako mnenje, da naj bi te volitve predstavljale nekak plebiscit, v katerem naj bi se ljudstvo odločilo za ali proti pridobitvam narodno osvobodilne borbe, za ali proti današnji družbeni ureditvi.
To je eden od bednih poizkusov nasprotnikov, ki pa je že vnaprej obsojen na poraz, kajti plebiscit, ki si ga oni predstavljajo, je bil že izvršen. Izvršen je bil v dolgi in težki ter strašni štiriletni narodno osvobodilni borbi, v kateri je slovenski narod v najtesnejši povezanosti z ostalimi jugoslovanskimi narodi izvoje-val končno zmago ter se v tej borbi plebiscitarno odločil za novo ljudsko obliko družbene ureditve. Vsa naša nadaljnja borba in zmaga, tako na političnem področju, zlasti zmaga na volitvah v Ustavodajno zvezno skupščino lanskega leta, s čimer so naši narodi dovršili svojo revolucionarno ljudsko demokratično zakonitost — kakor vsi ogromni uspehi na področju naše gospodarske obnove, so samo nadaljnje utrjevanje in formalna potrditev te plebiscitarne odločtive, za katero so se naši narodi že odločili in zmagali z orožjem.
Vsi narodi Jugoslavije volijo ta čas svoje rernbliške Ustavodajne skupščine. Dejstvo, da se volitve /rše povsod istočasno, kaže enakost in čvrsto povezanost jugoslovanskih narodov v skupno državno tvorbo FI.”T. Te volitve ne morejo imeti plebiscita r:::: ga pomena že enostavno iz tega razloga, ker so nasprotniki tako slabi, da niti niso mogli stopiti na odprto areno votivne borbe s svojimi protikandidati. Toda vseeno imajo te volitve važen notranje- in zunanjepolitič-t namen.
Notranjepolitični .pomen t i volitev leži v tem, da se bodo naši narodi formalno posti' ""i velike skupne pridobitve dokončne d----'Tatizacije naše oblasti ter v tesni
tn L.:;nonični skladnosti naše bratske skupnosti, kar vse bo tvorilo novo demokratično podlago za veliki polet ter spro-ščenje, vseh naših skupnih ustvarjalnih energij za lepšo bodočnost.
Zunanjepolitični pomen naših volitev pa bo v tem, ker bodo po eni strani manifestacija naše demokratičnosti za tiste narode, ki še ne uživajo take svobode kot mii, in bodo pomenile nadaljnji porast simpatij ljudskih množic in svobodoljubnih narodov. Istočasno bodo po drugi strani demonstracija proti našim preostalim sovražnikom in nasprotnikom. Z našimi volitvami bomo demonstrirali odločno voljo, da «e zoperstavljamo vsem poizkusom okrnjevanja naših pravic ter vsem poizkusom omejevanja naših pridobitev. V zunanjepolitičnem pogledu se bo ob naših volitvah izvršila nadaljnja diferenciacija med našimi prijatelji in zaveznkj na eni strani ter našimi nasprotniki, to je preostalimi’ fašisti in nosilci fašističnih in imperialističnih načinov vladanja na drugi strani. Saj je čisto naravno in razumljivo, da imamo poleg prijateljev in zavez-nikov tudi nasprotnike, in je nemogoče, da ne bi imeli tudi sovražnikov.
Dalje je tov. Marinko govoril o naših prijateljih — državah, kjer je ljudstvo Vzčk, oblast v svoje roke in siizgradilo novo demokracijo, ter o svorazmkih, k jih predstavlja tenka plast imperialistični 1 krogov, katerim jc naša demokracija trn v poti, ker je to demokracija, v kateri izvajajo vso oblast delavci, kmetje in lovna inteligenca. Poudaril je, da so naši Sovražniki imeli možnost, da izkoristijo
volitve, ker zahteva naš nadvse demokratični zakon samo 50 podpisov za postavitev kandidature. Toda oni niso mogli izkoristiti te prilike, ker ne pomenijo ničesar.
Tov. Marinko je omenil, da se je v tem času lahko vsakdo prepričal, da stoji naša nova država na najbolj trdnih temeljih, ki jih kaka država sploh more imeti, kajti naša država in Titova politika vzbujata občudovanje in simpatije demokratičnih in svobodoljubnih narodov. Nastop naše delegacije na mirovni konferenci in nastopanje naših iskrenih sovjetskih zaveznikov pa je do golega razkrinkalo vse manevre zastraševanja z novo vojno, s katerimi so hoteti imperialisti zadostiti svojemu osvajalnemu apetitu.
V svojem govoru je tov. Marinko razkrinkal tudi tiste sovražnike, ki se še danes poslužujejo verskih čustev našega ljudstva in izkoriščajo vero v namene političnega boja proti ljudski oblasti. Poudaril je, da tisti, ki posluša glasove temnih elementov, ki govore, da bi duhovnikov ne smeli soditi z enako mero, kot vsakega drugega državljana, ki se pregreši proti naši ustavni zakonitosti, ne razume naše ljudske demokracije in principa, da je pred zakonom vsakdo odgovoren enako, brez ozira na stan, narodnost, poklic in družbeni položaj. Vsako natolcevanje o preganjanju vere izvira iz sovražnega tabora, od tistih, ki so življenjsko zainteresirani na izpremcbi današnjega družbenega reda.
Naši uspehi so veliki, je dejal tov. Marinko, toda še bolj stopajo ti uspehi v ospredje, če pogledamo v ostale države na severu in zapadu, kjer si ljudstvo ne vlada samo, temveč ječi pod jarmom zajedal cev. V teh državah vlada brezposelnost, vrednost denarja pada, prehrana ni urejena.
Tu im tam naletimo tudi še na skrite nasprotnike, ki so se ugnezdili v našem državnem aparatu. Take poedine zmede v našem oskrbovalnem aparatu ne izvirajo vedno samo iz neznanja in trenutnih težav. če se te dni pred volitvami zmeda v kakšni panogi celo še poveča, potem so za tem čisto gotovo skriti prsti nasprotnika. Vsi glasovi zaskrbljenosti in napovedi, da bo prišlo do večjega pomanjkanja tega ali onega predmeta prehrane ali široke potrošnje, so brez vsake osnove in izvirajo samo od skritih nasprotnikov, ki se poslužujejo kakršnih koti, pa tudi najbolj brezvestnih sredstev, samo da bi posledice koristile njim. Ker jim ni uspelo z njihovim prišepetavanjem, češ vojna bo, ker so to dogodki sanij jasno razkrili, so si izmislili drugo sredstvo. Začeli so pri-šepfetavati: lakota, pomanjkanje.
Da ne bi bilo nobenega naivneža, ki bi tem glasovom nasedel in bi se zaradi takih glasov ne opredelil pri volitvah tako, kot odgovarja njegovim stvarnim interesom, je navedel tov. Marinko nekaj po. datkov o naši prehrani, ki spodbijajo vsako podlago kakršni koli zaskrbljenosti žara’5 prehrane.
Ob našem načrtnem gospodarstvu, ki ga uvajamo, je naše vodilo, da ne znižujemo življenjskega standarda, marveč ga zvišujemo, in na tej osnovi stremimo za racionalno izkoriščanje vseh naših virov za dvig osnovne gradnje našega gospodarstva, to je naše industrije.
Težave so brez dvoma še. Toda z n-"im načrtovanjem, ki ga uvajamo v vse naše gospodarstvo, uspešno premagujemo vse težave in naša perspektiva bo z vsakim letom lepša. Mi imamo uspehe, ker imamo na razpolago sredstvo naše kritike ter voljo številnih naših aktivistov, da se čim hitreje vnese red v naše poslovanje. To je najučinkovitejši način, ki omogoča vsakomur konstruktivno sodelovanje, to je osnovno bistvo naše ljudske demokracije, ld se odraža v vsem našem družbenem življenju.
Ponekod se šopirijo razni komolčarji na terenu z dvomljivo preteklostjo, ki nastopajo oblastno in s svojim ponašanjem in škodljivim delom povzročajo upravičeno nezadovoljstvo med ljudmi. Oblike paših organizacij stalno izboljšujemo. V kombinaciji naporov z vrha in pomoči od spodaj mi uspešno prebolevamo težave rasti naših novih kadrov, da bi dorasli potrebam, ki jih nalaga naša stvarnost, da bi bili dorasli nalogam, ki so jim zaupane.
Naš votivni program so naše dosedanje ustvaritve, naše delo ter naši izgledi za bodočnost, za katere želimo, da bi bili vsakomur jasni. Največje težave v prehrani so za nami, uspelo nam je dvigniti produkcijo na zavidanja vredno višino, solidnost naše gospodarske osnove je nesporna, naš dinar ima vedno večjo vrednost. Realna vrednost plač delavca, nameščenca in uradnika z zniževanjem cen naših industrijskih produktov pospešeno raste in uspešno se otresamo anarhije starega kapitalističnega gospodarstva. Brezposelnosti tako rekoč ni. Nakprotno, težave imamo zaradi občutnega pomanjkanja delovne sile. Naš finančni položaj nam ustvarja mnogo večje možnosti, kot jih lahko uresničimo glede na razpoložljivi gradbeni material — na delavce, tehniko in organizacijo naše gradnje. Stanovanjska kriza je na splošno občutna in nam zato nalaga dolžnost, da čim hitreje pristopimo h graditvi novih stanovanj, obenem pa bomo gradili osnovne objekte,
namenjene naši industrializaciji ter fabri-kaciji osnovnega gradbenega materiala in produkcijskih strojev. Sele z dvigom našega osnovnega gospodarstva, z dvigom naše težke industrije lahko računamo še na večjo možnost razvoja naše lahke industrije im zadovoljitve širokih ljudskih potreb.
Naš velik uspeh tvori zbližan je med mestom in deželo. Razlike med mestnim in kmečkim prebivalstvom padajo. Zaradi udarniškega poleta padajo cene industrijskim izdelkom, kar naš kmet danes v veliki meri že občuti prav tako blagodejno, kot občuti blagodejno izbris dolgov in znižanje davkov.
Značilno za našo votivno kampanjo, ki se bistveno razlikuje od načinov agitacije v starih, težkih časih, je dejstvo, da morajo naše votivne priprave iti v korak z našimi napori za gospodarsko izgradnjo. Naše volitve ne smejo niti malo zavreti tempa našega gospodarskega izpopolnjevanja im naših velikih in odločilnih priprav za prihodnji gospodarski načrt — naš državni proračun. Naše volitve padajo ravno v čas, ko morajo vsi naši organi oblasti na osnovi zakona o ljudskih odborih, odloka o državnih podjetjih zveznega in republiškega značaja, značaja okrožnih, okrajnih in mestnih odborov, jn na osnovi smernic gospodarksega sveta za bodoči gospodarski načrt in letni proračun pospešeno delati na tem, da se razvije in vključi v načrt vsa naša ustvarjalna energija in vse naše produkcijske možnosti. Za vse to imamo na razpolago prav kratek rok in nas volitve pri tem delu ne smejo zadrževati. Gremo proti koncu tega leta, ko moramo dokončati dela, predvidena za to leto. Ob tem našem ogromnem zaletu in velikih uspehih ter ustvaritvah gremo ponosno naprej, pri čemer so naši nasprotniki podobni bednim kužkom, ki lajajo izza plota. To lajanje pa nas seveda ne bo motilo. Pri teh volitvah nam gre za to, da pokažemo našo veliko pot še vsem preostalim dvomljivcem in malodušnežem, »d so še morda pod vplivom nasprotnikov, in jim pomagamo, da se otresejo tega vpliva in se pridružijo naši vseljudski ustvarjalni armadi. Gre nam za to, da se odstranijo vsa mala, osebna nezadovoljstva in da si tudi oni pridobe vero v to, da ml nobenega upravičenega problema, ld bi bil v nasprotju s celokupnostjo naših interesov ljudske države, ki bi ostal nerešen.
Upravičeno je zato pričakovanje in prepričanje, da se bo vse slovensko ljudstvo pokazalo vredno svoje politične zrelost j in da bo Slovenija pokazala ob volitvah vso svojo neprodušnost za kakršen koli sovražni vpliv iz zapadnega sveta. Zlasti pa je upravičeno prepričanje, da se bo Ljubljana s svojo votivno udeležbo izkazala vredno naziva mesta -heroja, naziva, ki si ga je priborila v dobi okupacije s svojim čudovitim odporom proti fašističnim in nacističnim okupatorjem ter njihovim podlim,. krvoločnim belo- in plavoga rd i stičnim valptom. Upra. vičeno je prepričanje, da se bo Ljubljana odlikovala ob teh volitvah prav tako, kot se je odlikovala ob vseh dosedanjih političnih manifestacijah ter vseh manifestacijah rodoljubja za naše neosvobojenč kraje, da bo svojo politično zrelost dokazala tudi sedaj prav tako, kot jo dokazuje v vseh svojih gospodarskih naporih za ob-ik , ter v svojem delovnem poletu. Ljubljana bo manifestirala svojo voljo za jugoslovansko enotnost, demonstrirala pa proti tistim, ki odrekajo pravice slovenskemu narodu s tem, da bo enodušno glasovala za kandidate OF.
Naj živi Osvobodilna fronta!
Naj živi Ustavodajna skupščina LR Slovenije!
Naj živi FLRJ pod vodstvom maršala Tita! (Dolgotrajno ploskanje in vzkliki.)
Predvolivno zborovanje na Kongresnem frgu
Le še nekaj dni nas loči od dne, ko bo slovensko ljudstvo pristopilo k volivnim skrinjicam in izvolilo svoje kandidate v prvi slovenski parlament, v katerem se bo dalje gradila slovenska državnost v okviru Federativne ljudske republike Jugoslavije.
Ni delovnega človeka, kateri je doživljal zatirapje delavskega razreda v stari Jugoslaviji, ki mu že same priprave na volitve v naši svobodni državi ne bi vzbujale občutka sproščenosti in zadovoljstva. Hodiš po deželi, govoriš na zborovanjih, poslušaš, kako ljudstvo svobodno razpravlja o notranjih in zunanjih problemih, ki se tičejo naše države, daje predloge za nadaljnji procvit našega gospodarstva in vedno znova ugotavljaš: to je svoboda, to je resnična svoboda; samo ljudstvo, ki je v resnici svobodno, ljudstvo, ki se je osvobodilo svojih zatiralcev, ljudstvo, ki je dejansko gospodar na svoji zemlji, lahko razpravlja tako — duigače to ni mogoče!'
To jesen bo minulo osem let, kar je v stari Jugoslaviji delovno ljudstvo zadnjikrat volilo. Kakšna razlika med volitvami takrat in danes! Takratni klerofašisiični režim je preganjal kandidate, ki jih je delovno ljudstvo izbralo iz svoje srede, prepovedoval jim je zborovanja, policijski agenti so jim kakor lovski psi vedno sledili. Volitve so bile javne, kdor je glasoval za kandidate delavsko-kmečke liste, je v mnogih primerih lahko računal na gotovo izgubo službenega mesta. Kaj je v stari Jugoslaviji pomenilo tik pred zimo izgubiti službo, si je lahko predstavljati. Ne samo zavedni delavci, temveč vsi pošteni rodoljubi so v letu 1938., ko so se te volitve vršile, s skrbjo gledali v bodočnost. S severa in zapada se je že čutil pritisk fašizma na naše meje. Toda izdajalski pro-fašistični politiki stare Jugoslavije niso iskali zaščite za narode Jugoslavije v Sovjetski zvezi, kjer bi jo edino mogli najti, temveč so se vezali s stoletnim sovražnikom naših narodov — nemškim in italijanskim imperializmom in fašizmom. Reakcionarni zunanji je odgovarjala reakcionarna notranja politika. V jeseni leta 1940. je reakcionarna klika stare Jugoslavije oropala naše delavstvo zadnjega sredstva, s katerim se je borilo za izboljšanje življenjskih pogojev: vzela mu je njegove strokovne organizacije. Na tem mestu mi prihajajo na misel besede, ki jih je pokojni veliki Lenin svoječasno izrekel sovjetskemu delavstvu:	»Kadar naletite na težave in
ugotavljale, da pri nas ni še vse tako, kakor bi mi želeli, spomnite se, kako je bilo takrat, ko je zatirani delavski razred ječal pod bičem kapitalističnih izkoriščevalcev in zatiralcev.«
Tudi danes še obstojajo v svetu imperialistične klike, katerim se cedijo sline po nadvladi nad svetom in še posebej nad malimi narodi. Toda narodi Jugoslavije niso več figura na šahovski deski mednarodnih imperialistov. Enotnost naših narodov, naša vojska, znana širom po svetu po svojem legendarnem junaštvu, po svoji zvestobi do ljudstva, — naša hrbtenica Sovjetska zveza in njena nepremagljiva Rdeča armada, narodi, ki so se v tej vojni osvobodili in imamo z nekaterimi izmed njih po zaslugi maršala Tita vojaško pogodbo o medsebojni pomoči in končno simpatije vseh svobodoljubnih narodov sveta do nove Jugoslavije — vse to govori dovolj jasno, da pomenijo narodi Jugoslavije za imperialistične osvajalce kislo grozdje in še to tako visoko, da ga ne bodo mogli doseči. Ali si je mogoče zamisliti boljše jamstvo za našo neodvisnost, za nadaljnji gospodarski in kulturni razvoj, kot ga imamo danes? Ne, to je nemogoče!
»V Franciji so ljudje mračni in zaskrbljeni, v Jugoslaviji pa veseli« — to so ugotovili naši izseljenci, ki so se te dni nad vse srečni, da so se rešili kapitalističnega suženjstva v tujini — vrnili iz južne Francije v našo svobodno domovino.
Radost nad doseženo svobodo, zavidanja vredni uspehi v obnovi na gospodarskem in socialnem polju, ki jih je doseglo naše ljudstvo in njegova oblast v pičlem poldrugem letu po osvobojenju, iz teh uspehov rastoča vera v lastne sile, to je tisto, kar daje ljudem zaupanje v bodočnost, to je tudi vzrok, da pri nas ljudem že iz obraza bereš, da se je za naše ljudstvo v resnici začelo novo življenje.
V	prostosti so se široko razmahnili naši svobodni Enotni sindikati. Z vsakim dnem je boljše njihovo delo za
' skrbstvo delovnega ljudstva, za vzgojo novega človeka. Kdo je, ki ne bi vedel, da imajo boljše socialno zavarovanje od nas samo še v Sovjetski zvezi? Da so starostne in nezgodne pokojnine pri nas že danes večje kot v katerikoli drugi državi razen v Sovjetski zvezi? Kako smo se v stari Jugoslaviji delavci bali brezposelnosti,, ki je za nas pomenila glad in zmrzovanje! Pri nas že danes manjka delavcev, v prihodnjem letu bo povpraševanje po delovni sili še večje. Kje — razen morda v Sovjetski zvezi se dogaja to, da bi se delavci in nameščenci že sedaj v jeseni pripravljali na to, kako bodo prihodnje leto dopuste vse boljše organizirali, da bi se bolj odpočili in tudi okrepili svoje zdravje? Kako bi si tudi pri nas špekulanti polnili žepe na škodo ljudstva, če jih ne bi ljudska oblasti energično in pravočasno zatrla! — Kdo ne ve, da imamo pri nas tako pri Zveznem kot pri federalnih ministrstvih za delo Inšpekcije dela, ki budno pazijo, da se povsod izvajajo zakoni, ki jih je v zaščito delavcev in delovne mladine izdala naša ljudska oblast.
In tako dalje.
Jasno je, vse še ni tako, kakor bi mi radi. So še pomanjkljivosti in napake, ki jih je treba odpraviti. Zato pa bomo izvolili svoj ljudski parlament, ki bo nedvomno uspešen pripomoček za naš nadaljnji gospodarski napredek, za hitro odpravljanje napak, za izpopolnitev naše zakonodaje v prid delovnemu ljudstvu, a bo hkrati, o tem si bodimo na jasnem, tudi ogledalo politične in gospodarske aktivnosti delavskega razreda našega naroda.
V	letih narodno osvobodilne borbe je delavski razred s svojo enotnostjo, z borbo za svoboditev in s svojo politično aktivnostjo neprestano pritegoval v boj proti okupatorju vedno širše sloje našega naroda. S tem svojim delom je doprinesel največji delež za zmago nad okupatorjem in domačimi izdajalci. Toda po osvoboditvi nekateri delavci mislijo, da je dovolj, če pridno delajo v produkciji, dovolj, če 27. oktobra vržejo v volivno skrinjico kroglico za kandidata OF, politično delo pa prepustijo drugim. To je velika napaka, ki bi se znala maščevati. To je prav tako, kakor če bi nekdo dolga leta spravljal prihranke, da si kupi hišo, potem jo pa prepustil tujemu človeku, da jo opravlja. Ti tovariši ne razumejo tega, da smo se mi za ceno neštetih žrtev sicer osvobodili, da pa je sedaj ne glede na to, da je naš notranji ih zunanji položaj tak, da ni bojazni za ohranitev naše neodvisnosti in pridobitev naše narpdno osvobodilne borbe. Vendar je potrebno, da najprej mi sami storimo vse, da za vselej zavarujemo in utrdimo te pridobitve v korist sedanjih in bodočih generacij. Teh pridobitev pa ne bomo zavarovali samo s pridnim delom za dvig našega gospodarstva, temveč tudi z živo politično aktivnostjo vsega delavskega razreda.
Vzemimo konkreten primer prav iz sedanjih volitev. Naša notranja reakcija je maloštevilna, toda politično aktivna in ji ni nobeno sredstvo pre-ogabno, da bi zbegala naše ljudstvo in ga odvrnila od aktivnega sodelovanja v teh volitvah. S tem hoče ta izdajalska klika dati reakcionarnim skupinam v inozemstvu povod za novo gonjo proti naši ljudski oblasti. Ali ni jasno, da morajo vsi zavedni delavci vsak na svojem mestu biti žarišče politične aktivnosti v pripravah za volitve, da je treba preprečiti reakciji, da bega naše ljudstvo in ga prepričati, da je v njegovem interesu, da se 100 odstotno udeleži volitev v slovenski parlament. Ali ni jasno, da je delavski razred naše dežele življenjsko zainteresiran na tem, do bodo volitve 27. oktobra ena sama mogočna manifestacija enotnosti in solidarnosti vsega našega naroda, ki bodo notranji in zunanji reakciji dopovedale, da jim pri nas ne bo šla pšenica v klasje niti danes niti jutri!
Volitve 27. oktobra bodo nov važen korak naprej k utrditvi naše svobode in zavarovanju vseh pridobitev, ki jih je delovnemu ljudstvu prinesla zmaga narodno-osvobodilne borbe!
Tovariši in tovarišice! To imejmo pred očmi v teh dneh! Naše naloge so jasne in razumljive. Na delol
Štev. 42
Nažl kandidati Iz sindikalnih vrst
Mica Šlander-Marinko
Stegnar Andrej
Dolinšek Tone
TezKO si je te dni priboriti nekaj minut razgovora s tovarišem Tonetom Dolinškom, predsednikom Federalnega odbora ESZDNJ za Slovenijo, saj se dnevno udeležuje volilnih zborovanj po industrijskih centrih Slovenije.
»Naj bo, pa se malo pomeniva,« je dejal. »Rodil sem se 14. jan. 1910 v Ljubljani. Moj oče je bil mali kmečki posestnik. Izučil sem se železostrugarstva in delal v Strojnih tovarnah in livarnah v Ljubljani.
L. 1928 sem se strokovno organiziral in aktivno deloval v Savezu metaiskih radni-ka Jugoslavije. Stara jugoslovanska policija me je večkrat preganjala in mi pripravila marsikatere .prijetne počitnice«. Leta
1940	sem šel v ilegalo. Po kapitulaciji Jugoslavije sem kot sekretar KP za Ljubljano vodil akgije za zbiranje c rož j a in do jeseni leta 1941 vršil mobilizacijo za Ljubljano in okolico.
Po nalogu Partije sem bil ob koncu leta
1941	poslan na Gorenjsko, kjer sem deloval kot sekretar vse terenske organizacije na Gorenjskem. Sreča pa mi ni bila mila in sem po izdaji padel v roke okupatorju. V enem letu preiskovalnega zapora v Begunjah sem okušal vse rabeljske metode ge-stapa. Ko niso na noben način megli od mene izsiliti priznanja, sem bil poslan v Mauthausen. Kako se mi je godilo tam, pa ni vredno pripovedovati.« Takole sva se pomenila.
Tov. Dolinšek je namestnik kandidata tov. Edvarda Kardelja v prvi volilni enoti Jesenice.
Stegnar Andrej
Volilna enota Tržič je postavila za svojega kandidata delavca tov. Andreja Stegnarja v priznanje za njegovo vztrajno borbo za pravice delovnega ljudstva.
Rodil se je 6. decembra 1906 kot sin delavca. Jugoslovanska policija ga je za njegovo aktivno delo v borbi za pravice delavcev obsodila na pet let robije v Sremski Mitroviči in pozneje še na dve leti zapora, ki ga je preživel v mariborskih ječah. Leta
1942	ga je Gestapo poslal v internacijo, odkoder je 1. 1944 pobegnil in odšel v partizane, kjer je bil nekaj časa sekretar kamniškega okrožja in pozneje član POOF za Gorenjsko. '
Po osvoboditvi je bil izvoljen za člana Federalnega odbora ESZDNJ za Slovenijo ln imenovan za predsednika Federalnega odbora za socialno zavarovanje Slovenije.
Marička Kušlan
je bila rojena 1. 1914 v Skocijanu na Dolenjskem. že 14 letna si je' služila kruh kot gospodinjska pomočnica in pozneje kot delavka v tovarni Saturnus. Takoj po italijanski zasedbi je začela delati v ilegali in je bila 1. 1942 od Italijanov aretirana ter obsojena na dosmrtno ječo. Po italijanski kapitulaciji se je pridružila partizanom in se borila na otoku Visu v Dalmaciji kot komisar bataljona. Zdaj je tajnica Krajevnega medstrokovnega sveta v Ljubljani in članica Izvršnega odbora mestnega ljud-skega odbora.
Bila je izbrana za namestnico kandidata Otona Župančiča v Ustavodajno skupščino Slovenije.
Miha Marinko
Predsednik vlade LRS je človek največje doslednosti in prekaljenosti v borbi s sovražniki delovnega ljudstva ter izrednih organizacijskih sposobnosti. Redil se je dne 9. septembra 1900 v Trbovljah, že s 13. letom je vstopil v tovarno stekla v Zagorju, s 15. letom pa je pričel trdo življenje v zagorskem rudniku. Od 1. 1918 sodeluje v delavskem gibanju, kateremu je ostal zvest vse svoje življenje tudi v najtežjih prilikah. Nekaj let kasneje je zaradi preganjanja emigriral v Francijo, kjer je nadaljeval s svojim delom kot član KP Francije. Kasneje je odšel v Sovjetsko zvezo, odkoder se je 1. 1933 vrnil v Jugoslavijo, ker so tako zahtevale potrebe delavskega razreda. Po svojem povratku je delal kot inštruktor Centralnega kcmlteta KPJ v najtesnejšem sodelovanju s tovarišema Kidričem in Kardeljem na utrjevanju partijske organizacije. L. 1934 je bil izvoljen za člana CK KPJ, 1. 1937 pa je sodeloval na ustanovnem kongresu KPS in bil izvoljen za člana CK KPS. Bil je tudi vidni funkcionar Enotne delavske stranke Jugoslavije ter kmečko-deiavskega gibanja v Sloveniji. Zaradi svojega delovanja je bil trikrat konfiniran.
Po zlomu stare Jugoslavije je bil med organizatorji OF, član IOOF, član Glavnega štaba partizaiskih odredov Slovenije in delegat na prvi konferenci Vrhovnega štaba v Stolicah pri Krupnju. Sodeloval je pri organizaciji prvih malih partizanskih odredov in vodil začetne akcije oborožene borbe. V decembru 1941 je bil v Ljubljani ujet. Nemško-ltalijanske okupatorske oblasti niso mogle izvleči iz njega niti z najstrašnejšim mučenjem kakršnega koli priznanja ali izjave. Obsojen je bil na 30 let ječe. Po kapitulaciji Italije se je pridružil političnemu in organizacijskemu delu v NOV in na terenu. Koncem 1. 1944 je bil pozvan na politično organizacijsko delo v Beograd in kooptiran v Začasno ljudsko skupščino. Pri volitvah v Zvezno ustavodajno skupščino je bil izvoljen v okraju Trbovlje za ljudskega poslanca. Tovariš Marinko je vse svoje življenje posvečal posebno pozornost tudi kultumo-prosvetnemu delu med delavci.
Jurač Jože
grafičar, tajnik Fed. odbora ESZDNJ za Slovenijo, je eden tistih delavcev iz vrst nekdanjih katoliških organizacij, ki so se že v stari Jugoslaviji zavedali, kako je delavskemu razredu in vsemu delovnemu ljudstvu potrebna enotnost. Rodil se je leta 1908 v Vajcu pri Gradcu, kasneje pa je živel vse do okupacije v Celju, kjer je bil zaposlen kot strojnik v Mohorjevi tiskarni. Od leta 1930 se je udejstvoval v nekdanji Jugoslovanski strokovni zvezi, v kateri je postal član njenega načelstva za Slovenijo. Kot tak je kmalu stopil v opozicijo proti klerikalizmu in tedanji JRZ. Takoj v prvih dneh okupacije se je priključil Osvobodilni fronti, toda že v juniju 1941 je bil aretiran in kasneje izgnan v Srbijo, kjer je deloval v društvu »France Rozman« in postal po osvoboditvi njegov tajnik. Kasneje je postal tajnik Federalnega odbora ESZDNJ za Slovenijo in član Izvršnega odbora OF za Ljubljano.
V torek, dne 15. t. m. se je vršila v Ljubljani gospodarska konferenca, ki se je je udeležil celokupni naš gospodarski aktiv in na kateri so referirali o naši novi gospodarski, načrtni in finančni politiki podpredsednik vlade tov. Brecelj, predsednik republiške načrtne komisije tov. Krajgher in finančni minister tov. Polič. Konferenca je v širokih črtah pokazala glavne smeri naše nove gospodarske politike, ki jo v glavnem odlikujejo načrtnost, krepitev sektorja ob-čeljudske imovine in pospeševanje velikih, proizvodno zmogljivih državnih gospodarskih podjetij. Načelne smernice naše nove gospodarske politike je podal tov. Brecelj; iz njegovega referata povzemamo naslednje glavne misli:
O nujnosti načrtne politike
Načrtnost je danes že splošno priznana, teoretično in praktično utemeljena gospodarska nujnost. Brez načrtovanja sl ne moremo niti zamisliti ekonomske neodvisnosti naše industrijsko zaostale države in prav sedanja mirovna konferenca v Parizu kaže dovolj zgovorno, kako se poskuša zasidrati kapital ekonomsko močnih velesil v gospodarsko nerazvitih ali po vojni oslabljenih državah.
Leto 1946. je prineslo nekatere bogate izkušnje za naše bodoče načrtovanje in pomeni v tem pogledu nekak most, preko katerega stopamo v načrtno gospodarstvo. Tudi v letu 1946. smo sicer že imeli načrt, vendar načrt v malem, ki še ni mogel objeti celotnega našega gospodarstva. V letu 1947. pa bomo skušali uresničiti enotni vsedržavni načrt, ki bo obsegel vse panoge gospodarske delavnosti, predvsem pa bo predvidel ln načrtno izvedel industrializacijo naše države. Brez močno razvite industrije iamreč ni kvalitetnih industrijskih izdelkov, niti jih ni zadostno število, brez tega tudi
Franc Leskošek
Rodil se je v Celju 9. decembra 1897. Njegov oče je bil tovarniški delavec. Po dovršenih treh razredih meščanske šole se je šel učit obrti in postal strugar. Delal je v raznih tovarnah do pričetka prve svetovne vojne, ko je moral k vojakom. Po vojni je bil nekaj časa prostovoljec na Koroškem, potem pa se je zopet vrnil na delo v tovarno.
V tovarnah, kjer je delal, je organiziral delavstvo ln vodil stavke za povišanje plač. Stara jugoslovanska policija ga je stalno zasledovala in je bil večkrat zaprt. Leta 1934 se je popolnoma posvetil političnemu delu med delavstvom. Bil je tajnik Zveze kovinskih delavcev Slovenije, leto kasneje pa je postal predsednik Strokovne komisije za Slovenijo. V tej dobi je z ostalimi tovariši vodil in organiziral velike industrijske stavke.
Leta 1940 je odšel v ilegalo. Zaradi njegovega odkritega dela v pogledu dviganja razredne zavesti med delavstvom so ga oblasti stare Jugoslavije stalno preganjale ln mu popolnoma onemogočale legalno delo. V Ilegali je svoje politično delo nadaljeval do leta 1941, ko je stopil na poziv Partije v jugoslovansko vojsko.
Tov. Leskošek je bil med ustanovitelji Osvobodilne Fronte. Takoj v začetku je prevzel vojaški sektor in postal 22. junija 1941 prvi komandant Glavnega štaba Slovenskih partizanskih čet. Oktobra leta 1942 pa je pričel zepet s političnim delom.
Tov. Franc Leskošek-Luka, minister za Industrijo LRS in član Centralnega komi-teta Komunistične partije Slovenije je vsemu delavstvu Slovenije znan po svojem delu in borbi, ki jo je od rane mladosti vodil za boljšo bodočnost delovnega ljudstva. Prav zato pa so ga Celjani izbrali za kandidata v Ustavodajno skupščino Slovenije, ker bo samo človek, ki je poizkusi] vse trpljenje in boje delovnega človeka, lahko zar stopal njegove interese.
Rudolf Janko
se je rodil 23. julija 1914 na Križu pri Komendi. Izučil se je za mehanika, delal po raznih obratih in končno v tovarni »Eka« V Ljubljani. Tu je spoznal položaj, delo in življenje delavca-proletarca in dobil prvo politično vzgojp in pravo delavsko zavest.
Ob ustanovitvi OF je postal njen aktiven član in vojaški referent v tovarni. Sodeloval je pri zbiranju orožja in drugih akcijah ter bil izdan. Vendar pa je še o pravem času odšel v ilegalo in 1. 1942 stopil v partizane. Po kapitulaciji Italije je ustanovil Ljubljansko brigado. Od 1. 1943 do 1944 se je boril v Gorskem Kotaru, potem pa je odšel na Primorsko, kjer je prevzel posle komisarja XXX. divizije. Leta 1945 je bil v bojih ranjen. V partizanih je dosegel čin podpolkovnika.
Po ozdravljenju se je posvetil sindikalnemu delu. Izvoljen je bil za podpredsednika Federalnega odbora ESZDNJ za Slovenijo, Združenje vojnih invalidov Slovenije pa ga je izvolilo za svojega predsednika. Volilna enota okraj Rakek ga je postavila za svojega kandidata.
m znižanja cen produktov, s tem pa tudi ne zvišanja realnih dohodkov in s tem dviga splošnega blagostanja delovnega ljudstva.	....
Vodilna misel pri načrtovanju mora biti, da tvori vsa Jugoslavija v gospodarskem pogledu eno celoto in da se bodo morali republiški načrti podrediti vsedržavnemu načrtu. Tu bodo morali lokalni Interesi stopiti'v ozadje in prepustiti prvenstvo vsedržavnim interesom, kajti s krepitvijo zveznega gospodarstva, zveznih državnih podjetij in zveznih ustanov je dana podlaga tudi okrepitvi republiškega gospodarstva. Gre torej za to, da se še v tekočem letu ustvarijo takšne organizacijske oblike v našem gospodarstvu, s katerimi bo mogoče pristopiti v letu 1947. k takojšnji ln dejanski izvedbi vsedržavnega in ostalih gospodarskih načrtov.
Kaj zavira razvoj našega gospodarstva?
Danes pojmujemo še naše naloge preveč prakticlstično, kar je pač posledica težav, v katerih se je znašlo naše gospodarstvo v prvi povojni dobi. V konkretnih nalogah sedanjosti, ki so se nagomilile zaradi pustošenja in uničevanja med vojno, izgubljamo perspektive za bodočnost. Opaža se tudi pri vodilnem kadru, pomanjkanje teoretične razgledanosti, premajhno poznavanje politične ekonomije, prepočasen teoretični dvig, kar je posledica zanemarjanja študija gospodarskih problemov. Zato niti ni čudno, da se je moglo tako poglobiti protislovje med novo vsebino naše družbene in gospodarske stvarnosti na eni, ter med organizacijskimi oblikami in prijemi, s katerimi smo operirali do zadnjega na gospodarskem sektorju, na drugi strani.
Druga ovira je zlasti v ljudski repusllki Sloveniji zelo razviti gospodarski partlku-Iarizem. Gospodarski ukrepi, izvršeni zadnje čase v naSem republiškem merilu, nikakor
Marička Kušlan
Mica Šlander - Marinkova
Zrasla je iz ljudstva in poizkusila vse krivice, ki so se godile delovnemu človeku. Rodila se je 23. avgusta 1911 v 6ent Pavlu v Savinjski dolini. Zaradi naprednega mišljenja je bila ona in njeni bratje stalno preganjana od stare jugoslovanske policije. Že 1. 1940 je bila aretirana ln zaprta V Celju. Ko so jo izpustili, je odšla v ileg&lo, že 1. 1941 pa so jo v Ljubljnai ujeli skupaj s Tonetom Tomšičem in drugimi. L. 1942 se ji je posrečilo uiti iz zapora in je odšla v partizane. Bila je komisar prvega bataljona v Tomšičevi brigadi. Od 1. 1943 je delala na terenu v Beli Krajini, na Štajerskem in Dolenjskem. Na kočevskem zboru je bila izvoljena za poslanca II. zasedanja AVNOJ-a v Jajcu. Po tem zasedanju se je vrnila na Štajersko in bila v zimski ofenzivi 1. 1944 teže ranjena.	i
Celjani so jo izbrali za namestnika kandidata v I. volilni enoti.
na gospodarski konferenci
niso pripomogli k okrepitvi vsedržavnega gospodarstva, temveč so ga nasprotno zavirali. Premalo se poglabljamo v vsedržavne gospodarske probleme, ki iudijo dragocen pouk in smernice tudi za reševanje naših republiških gospodarskih problemov. Ta partikularizem se zlasti močno odraža zadnji čas v kadrovskem vprašanju, ko posamezniki ne morejo razumeti, da njihovo delovanje izven njihove republike doprinaša k dvigu celotne države, s tem pa tudi njihovi republiki sami.
Mnogokrat je napačen, negativen naš odnos do centralnih ukrepov, do vsega, kar pride iz centrale, bodisi da je ta višjega ali nižjega ranga. Res so tudi v ukrepih zveznih organov napake, precej je še birokra-tičnega centralizma, toda dolžnost nižjih organov je opozoriti na napake, ne pa molče preiti preko teh ukrepov in jih enostavno negirati. Razen tega pa navadno nižji Organi še potencirajo te napake v razmerju do svojih podrejenih organov. Osnovno načelo mora biti pač, da se mora utrditi naša oblast v nižjih upravno-teritorialnih enotah, ki imajo vsaka svoje gospodarske interese in predstavljajo vsaka zase zaokroženo gospodarsko celoto.
Seveda je prav tako obsoditi lokalpatri-otizem, ki je žalostna dediščina naše politične preteklosti in naše mentalitete. Ni sicer s tem rečeno, da je vsak pojav lokal-patriotizma kvalificirati kot sovražen akt proti državi. Na drugi strani pa spet ne smemo dušiti iniciative tudi zadnjega krajevnega ljudskega odbora na terenu, kajti tudi najmanjše upravno-teritorialne enote se morajo zavzeti za vsedržavni načrt, če naj se ta načrt popolno in skladno izvaja.
ir
Pojem občeljudske imovine: Niti en organ naše ljudske oblasti ali uprave ni lastnik imovine, ki mu je dodeljena; lastnik je ljud-
NOVA POTA NAŠEGA GOSPODARSTVA
Misli iz referata podpredsednika vlade LRS, tov. Breclja
Stvo jn ostane ljudstvo, ljudski organi pa vrše le nje upravo! Nasprotno mnenje vodi neizogibno k državnemu kapitalizmu, odnosno republiškemu ln tako dalje. Z oddeli tvi j o dela Občeljudske imovine republikam, okrožnim, okrajnim m drugam ljudskim odborom se na lastnini sami nič ne spremeni; za rast, proepeh in razvoj te imovine so slej ko prej odgovorni vsi državni organi od najvišjega pa do dotičnega, ki mu je imovina dodeljena v upravo. S tem padejo tudi ugovori, ki se danes že pojavljajo na terenu: češ, aaj ne bo krajevni ljudski odbor zmožen upravljati nekega podjetja, ki mu je dodeljeno. Za to podjetje odgovarjajo slej ko prej vsi nadrejeni organi, s čimer je podana garancija za uspevanje in pravilno vodstvo podjetja.
Pojem državnega gospodarskega podjetja: Državno gospodarsko podjetje ima v našem družbenem sistemu s formalno-orga-nizaciljske plati isti položaj, kakor ga je Imelo kapitalistično podjetje. Naše državno gospodarsko podjetje je individualna pravna oseba, ki se mora tudi registrirati in ima sploh vse značilnosti pravne osebe po prejšnjem pravnem pojmovanju. So pa vendar tu bistvene razlike, ki so utemeljene v sami vsebina, naše nove gospodarske stvarnosti. Predvsem so naša podjetja sestavni del občeljudske imovine ln gredo rezultati njegovega poslovanja spet nazaj v produkcijo, s tem pa v korist vsega delovnega ljudstva in ne v žep kapltalista-njegovega lastnika, kot Je to bilo v kapitalističnem sistemu. Dalje naše podjetje ne stoji osamljeno v razmerju do ostalih podjetij, kakor kapitalistična podjetja, temveč tvori skupaj z ostalimi državnimi podjetji člen v skupni verigi naše proizvodnje, je sestavni del našega gospodarstva v celoti in še posebej svoje proizvodne panoge. Uspehi posameznega gospodarskega podjetja se torej ne izražajo v podjetju samem, temveč v splošnem stanju, v obči ravni naše proizvodnje, to je v splošnem dvigu blaginje širokih ljudskih množic.
Značaj gospodarskih uprav: Te uprava,
ki združujejo več sorodnih gospodarskih podjetij pod skupnim vodstvom, imajo pravno povsem isto karakteristiko kakor posamezna podjetja: tudi te uprave imajo zna. čaj samostojnih pravnih oseb z vsemi posledicami, ki izhajajo zanje iz te pravne konstatacije.
Tov. podpredsednik se je nato dotaknil strukture naše nove cene in jo analiziral skladno z izvajanji predsednika gospodarskega sveta FLRJ tov. Kidriča na 12. seji Ljudske skupščine FLRJ v letošnjem juliju. Nato je prešel na vprašanje naše trgovine.
Novo pojmovanje naše trgovine Naša trgovina ne bo več sredstvo za akumulacijo, kar bo izključno prevzela produkcija. Trgovina bo c stala to, kar mora biti po svojem bistvu: to je sredstvo za pravilno in čim hitrejšo distribucijo. To se pri nas še ni izvedlo, nasprotno se vedno bolj uveljavlja trgovinski grosistični sektor. V naši perspektivi pa je, da se bo grosistična prodaja predala industriji, ki jo bo realizirala v posebnih skladiščih, ki bodo oddajala blago maloprodajalcem. Perspektiva naše trgovinske politike pa je danes detajlna trgovina, odvijajoča se v okviru naših ljudskih odborov. Seveda je treba tu pravilno postaviti razmerje do našega za-družništvR, kt vrat važno vlogo akti viz axrtie kolektivističnega duha med našimi množicami; to razmerje se bo v kratkem načelno in podrobno uredilo na skupni konferenci, na kateri bodo postavljene jasne perspektive in dane točne direktive za ureditev tega vprašanja.
Na koncu se je tov. podpredsednik dotaknil vprašanja naše zunanje trgovine in poudaril, da je tudi zunanja trgovina le člen v naši splošni gospodarski politiki, ki ss vodi s splošnega vidika in ne z ozkega lokalnega vidika. V kratkem bomo stopili v trgovske stike z vsem ostalim svetom in tedaj se bo treba odreči tudi nekaterim produktom, ki bi jih porabili sami, ki pa jih bomo morali vendarle izvoziti, ker bodo tako zahtevali Interesi naše splošne gospodarske politike.	Dr. Lev Svetek
iiiiiimiinuiiiiiiminiinmniimuiinniiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiimnKnminniinmiiiiiiiiiHuniiiiiHiiiiiiniiiiiiiniiiiiuiiiiiUiai
Predvolivna zborovanja po Sloveniji
Predvolilna kamnani a v Trbovliah
V	trboveljskem revirju je sedaj živahno. Predvolilna kampanja je zajela in razgibala prebivalstvo Trbovelj, posebno rudarje. Po vseh rudniških obratih se vrše predvolilni sestanki, ki ijih rudarji polnoštevilno obiskujejo. To Hi navadna volilna kampanja, kakršnih smo bili vajeni v starih časih, ampak imajo ti sestanki značaj poglobljeno aktivizacije delavstva, kakor tudi vsega ostalega delovnega ljudstva za bodoče naloge v izgradnji našega gospodarstva.
V	nedeljo je bilo veliko volilno zborovanje in istočasno predaja prehodne zastave, ki so si jo trboveljski rudarji priborili. Na zborovanju sta govorila kandidata obeh volilnih enot, tovariš Ribič in tovariš Alič. Po govorih je prevzem prehodnega prapora iz rok zmagovalca — hrastniških rudarjev — še bolj podčrtal svečanost in važnost tega zborovanja.
Delovno liudstvo Jesenic se nrioravlia na volitve
Borec za pravice delovnega ljudstva tovariš Tomo Dolinšek, predsednik Federalnega odbora ESZDNJ za Slovenijo ije razumel željo jeseniških kovinarjev in sprejel kandidaturo kot namestnik kandidata tovariša Edvarda Kardelja. Prišel je na Jesenice, da poudari pomen volitev v prvi svobodni slovenski parlament. Zborovanje se je vršilo v okrašeni dvorani Titovega doma. Kovinarji so spremljali njegov govor z velikim zanimanjem in odobravanjem, po živahni diskusiji pa so zborovalci obljubili, da bodo Jesenice volile svoje kandidate stoodstotno.
Taki in podobni sestanki so se vršili in Se še vedno vrše po. vseh krajih Slovenije.
Na Murskem polju je imel konference tov. Lubej France. Povsod — v Veržeju, na Cve-nu in v Križevcih — so bili polnoštevilno obiskane. Tov. Lubej je šel tudi med nekdanje viničarje, da jim govori o volitvah, na katerih bodo oni prvič volili kot svobodni gospodarji. Val zborovanj je zajel tudi Savinjsko dolino, kandidati sp povsod prisrčno pozdravljeni.
(

»DELAVSKA ENOTNOST« 18. oktobra 1946.

Organizirajmo komisije
za tehnicno-higiensko zaščito
<0
črnem revirju
Delavski sindikati so od svoje ustanovitve vodili ostro borbo za čim boljšo tehnično in higiensko zaščito v podjetjih. V kapitalističnih deželah je zahteva po zaščiti Življenja in zdravja delavcev na delu važen sestavni del zahtev delavskega razreda v vseh pokretih za izboljšanje njegovega položaja.
Mladi jugoslovanski kapitalizem je v svoji grabežljivosti pokazal poleg ostalih metod eksploatacije skrajno zločinski odnos do mer, ki naj bi zaščitile življenje delavcev pri njihovem delu, Delavski razred je po prvj svetovni vojni izvojeval v žilavi borbi niz pozitivnih zakonskih predpisov, ki naj bi preprečevali poslovne nezgode in razna obolenja zaradi slabe higienske zaščite. Ustanovitev Inšpekcije dela je bila rezultat borbe delavskega sindikalnega pokreta. Start zakon o socialnem zavarovanju je predvideval posebne organe za kontrolo higiene dela, a delavski razred je dobil z za. k onem priznane zaupnike, katerim je bila ena izmed najvažnejših nalog — skrb o zaščiti dela, A tj predpisi so se uporabljali samo tedaj, kadar so delavci z močjo svojih organizacij uspeli in prisilili delodajalce, da spoštujejo te predpise. Inšpekcije dela so postale hitro — s podporo oblasti — ko-rumpirunj organi delodajalcev.
Tako stanje so v Jugoslaviji zatekli nemški in italijanski fašistični okupatorji, ki so se potrudili, da to stanje v podjetjh, ki so Jih onj eksploatirali, še poslabšajo, še slabše pa je bilo v podjetjih, ki so bila med vojno uničena ali pa so jih sovražniki pri begu poškodovali. V osvobojeni državi je bil celoten položaj tehnične in higienske zaščite zelo težaven. Vse to pa se ni moglo takoj izboljšati, ker potrebna hitra obnova ni dopuščala, da bj se v prvi vrsti posvetila pažnja tehnično-higienski zaščiti. Medtem se Je danes še pred prehodom na načrtno gospodarstvo stanje izpremenilo ter je na tej osnovi Glavni odbor Enotnih sindikatov izdal navodila o nalogah sindikalnih organizacij v pogledu tehnično-higienske zaščite pri delu.
V prvi vrsti je treba podčrtati, da se na tem polju lahko veliko doseže z iniciativo in podjetnostjo, brez posebnih materialnih izdatkov in kreditov, že samo s tem, da se bo posvečalo problemu tehnične in higienske zaščite več pašnje in pozornosti. Pokg tega je sedaj mogoče tudi v blagajnah posameznih podjetij oddeliti gotovo vsoto za tehnične zaščitne izboljšave ter izboljšanje higienskih pogojev — to predvsem v podjetjih, ki so posebno važna za gospodarstvo. Poleg tega omogoča tudi osnovni zakon p državnih gospodarskih podjetjih, da se iz fonda vodstva podjetja odobrijo izdatki za te »vre. Vsekakor pa sindikalne organizacije ne smejo zahtevati nemogočih stvari in prekoračiti možnih mej našega gospodarstva kar je posebej poudarjeno v omenjeni okrožnici Glavnega odbora. (Objavljeno v DE, štev. 41. z dne 11. X. 26. — Op. ur.)
Prva in neposredna naloga sindikata pri zaščiti dela v podjetjih je formiranje podružničnih in pododborskih komisij za tehnično higiensko zaščito na osnovi organizacijskih principov, ki jjy je postavil Glavni odbor. Težišče dela v tem pogledu Je na Podružnicah, še tekom tega meseca morajo formirati komisije iz pet ali več oseb (pododbori po tovarniških oddelkih ali izmenah v rudnkih iz najmanj 3 oseb) s članom po-
družnične uprave na čelu. V manjših podjetjih, kjer ni pododborov, a je vendar več rizičnih oddelkov, je treba gledati, do so v komisiji predstavniki vseh oddelkov. Člani komisije morajo dobro poznati način de. la, možnosti tehnične zaščite in temu slično, tako, da bi lahko pomagali g čim bolj od-ločnimi nasveti. Zato je treba voditi računa o sestavu komisije in pritegniti k delu v njh tako strokovnjake, a tudi tehnike *n inženirje. Sestav komisij pri podoborih po oddelkih velikih podjetij mora biti prav tako čim bolj strokoven, a kvaliteta ljudi mora biti garancija za pravilnost njihovega dela. Okrožnica Glavnega odbora predvideva referente za tehnicno-higiensko zaščito pri ostalih sindikalnih organizacijah. Tudi za referente je treba izbrati funkcionarje, ki so dorasli tej precej sestavljeni nalogi.
Prej ko se bodo formirale komisije, toliko hitreje bo mogoče preiti na izvrševanje te izvanredno važne naloge in odstranili številne nepravilnosti, ki se brez resne kontrole sindikalnih organizacij množijo z dneva v dan. Podružniške uprave ne smejo čiw kati s formiranjem komisij poslednji rok, kj je predviden v okrožnici Glavnega odbora, ampak morajo preiti k tej nalogi brez odlaganja, da bodo lahko pravočasno proučile metode in možnosti zaščite v svojih podjetjih. Referenti tajništev Zvez in Osrednjih uprav bodo' posvetilt-strokovnim-vprašanjem posebno pozornost, saj je njihova dolžnost, da pomagajo » strokovnimi nasveti komisijam v njihovi industriji. Prav tako se bodo komisije povezale z zdravstvenimi organi v podjetjih, kjer ti organi obstojajo, da bi dobilj pomoč tudi od njihove strani.
Praktično delo komisij je v raznih panogah industrije in celo posameznih podjetjih različno. Zato ni šablon in splošnih na. vodil, ki bi jih lahko povsod uporabili. To je še en razlog več, da se komisije pazljivo izberejo in preidejo čimprej k proučevanju svojih nalog. Komisije v podjetjih kemične industrije morajo na primer v prvem redu določiti možnosti, ki bi preprečile obolenja s kislinami in plini itd., dočim bo ta skrb v premogovnikih diktirana od posebnosti rudarskega dela. Tudi tukaj se razvijajo plini, proti katerim obstojajo zaščitne mere, a istočasno je silno važno zavarovanje rovov pred ruševinami. Pri žagah lahko prav enostavno zavarujemo gater (pclnojarmenik), v drugih podjetjih pa je znatno težje izolirati komplicirano transmisijo ali preprečiti z ventilacjo vpliv škodljivega kovinskega prahu.
Vse to so vprašanja, ki se morajo posebej proučiti, da bodo upravam podjetij: zahteve sindikalnih organizacij konkretno postavljene, da se nahajajo v mejah materialnih možnosti in obenem vsebujejo nasvet, kako bi se stvar rešila čim bolj enostavno, brez intervencije organov oblasti, Inšpekcije dela itd. O pridobljenih izkušnjah ko-misije bi bilo treba preko podružničnih uprav obveščat] višje forume in tisk, da se praktične zaščitne mere na enem mestu lahko splošno izkoristijo.
Sindikalne organizacije in forumi, predvsem podružnične uprave, se morajo resno lotiti te nove naloge. Nikakor ne smemo izgubiti iz misli, da gre za življenje in zdravje delovnih ljudi, ki so danes v naši osvobojeni domovini največje bogastvo, usmerjevalci nadaljnjega napredka in razvoja nove Jugoslavije.	Iz »Rada«
rudni (e a ^Srbovlje
a...................................................................
Disciplinska sodišča	.
in sindikalne organizacije
Novi zakon o državnih uslužbencih predvideva disciplinska sodišča, ki bodo razpravljala o disciplinskih prestopkih uslii -beneev Ustanova disciplinskih sodišč ni bila neznana tudi staremu zakonu o uslužbencih V čem se bistveno razlikujejo disciplinska sodišča v novi zakonodaji od prejšnjih? Razlika je prav v njihovem demokratičnem karakterju. Zakonodajec je Z doslednim izvajanjem principa demokra-rije skozi vse naše ustanove in oblike dela tudi pri instituciji disciplinskih sodišč ustvaril ta načela.
Element demokratičnosti v delu ln sestavi disciplinskih sodišč pride do najpopolnejšega izraza s sodelovanjem predstavnikov sindikalnih organizacij. Sodišče sestoji iz treh članov; od teh delegira sindikalna organizacija enega predstavnika In njegovega namestnika. Izjema je samo v Višjem disciplinskem sodišču pri Predsed-ctvu vlade FLRJ, kjer imenuje člane pred. sednik vlade. To pomeni, da je uslužbencem samim preko njihovih predstavnikov svobodnih sindikalnih organizacij dana pravica sodelovanja v teh, obenem s tem pa je dana tudi možnost kontrole nad delom teh sodišč. Poleg načela neodvisnosti sodnikov v delu ln sojenja po svobodnem sodniškem prepričanju daje sodelovanje predstavnikov uslužbencev samih polno garancijo za neodvisnost in samostojnost v delu teh sodišč. Glavni odbor ESZDNJ
v svoji okrožnici o načinu volitev predstavnikov sindikalnih organizacij v disei-phnska sodišča predvidel, da bodo v disciplinska sodišča druge stopnje prišli predstavniki višjih sindikalnih forumov '■»> ništev zvez, oziroma osrednjih odborov.
Na ta način bodo višji sindikalni forumi izvajali večjo kontrolo nad delom predstavnikov sindikalnih organizacij, kateri bodo morali o svojem delu obveščati svoje višje sindikalne forume.
Napačno pa bi bilo, če bi na to vprašanje gledali enostransko. Glavna zamisel ni v tem da se sodiščem zagotovi samostojnost, ki jim je že z zakonom zaga-rantirana. Tu je drugi mnogo globlji razlog, da so se pri organizaciji disciplinskih sodišč angažiran tudi višji sindikalni forumi. Ta razlog izhaja i^ razumevan;a pomembnosti dela disciplinskih sodišč, kakor tudi vloge, katero morajo le-ta od-tgrštl v izgradnji in utrditvi novega državnega aparata.
Kazni, katere Izrekajo disciplinska sodišča, njihova teža in dalekosežnost posledic (vse do odpustitve iz službe), kažejo veliko odgovornost teh sodišč. Toda veš njihov pomen ni v tem, koliko in kako bodo kaznovala. S stališča splošnih interesov je njihov pomen mnogo globlji. Potemtakem je treba za upravičenost obsto-
skrbt komisija za tehnično-higiensito zaščito za varnost m zdravje delavcev, rudarji pa za dvig proizvodnje
»Delo rudarjev je skrito. Globoko pod zemljo kopljejo in vrtajo, malokdo, ki ni rudar, pride v njihove temne rove. Prav zato ei tovariši s površine težko predstavljajo to delo in vse težave, ki jih morajo rudarji premagovati, da se vrste vozičkov, ki vozijo premog na površje, ne ustavijo, d« se neprenehoma ipolnijo vlaki, ki razvažajo črno bogastvo tja, kjer ga naša industrija najbolj potrebuje!« -— Tako vpije tovariš- im sp*tor, da preglasi ropot malega vlaka, ki nas pelje po rovu v zapadni obrat rudnika Trbovlje. — Kaj če se zruši strop -- takšne in podobne misli prihajajo nehote, a rudarji so v doCgih letih, odkar rijejo pod zemljo, znali zavarovati svode in stene; Rovi $o varni, v njih se počutijo rudarji kakor v »hotelu«, kot je smeje pripomnil mlad delavec. Vendar je precej svojevrsten njihov , »hotel«! Ozki, nizki in z lesom podprti rovi vodijo do skrajnih točk — »številk« .— kjer prodirajo rudarji globoko v premogovo polje, ki je visoko več metrov. Tudi rovov, ki vodijo do takega polja je več in so speljani v dveh, treh nadstropjih, V enem izmed takih rovov v zgornjem nadstropju detota tovariša Medvešček in tiaš- »Talkih bi moralo biti več,« reče^ obratovodja, ko si ogleduje obgorel jamski les, »Pred tednom Je tu gorelo, takrat je bilo bolj vroče in oba tovariša sta morala zajeziti jn uničiti ogenj. Trikrat sta dekila nekaj ur pri 40° C,« Taki požari v rudniku, ko pričnejo tleti in žareti cele plasti premoga, so v glavnem posledica roparske eksploatacije rudnika med pkupacijo. Takrat je veljalo pravilo —
ja disciplinskih sodišč in za potrebo sodelovanja predstavnikov sindikalnih organizacij v njih iskati potrdila v karakterju disciplinskih prestopkov, katere zakon predvideva ln za katere se izrekajo kazni. V členu 65 zakona so našteti zlasti težji primeri prekrškov, To so v glavnem sledeči: birokratizem, zloraba položaja, vse vrste škodljivih dejanj, kršitev delovne discipline, brezdušen odnos do strank, sa. botaža v delu, zavestno oviranje ekspedi. tivnostl dela, malomarnost pri štednjl materiala, premalo budnosti in kontrole pri delu itd. Naravno, da s tem naštevanjem zakonodavec ni izključil tudi drugih pojavov, ki se lahko vnesejo pod navedene primere. Ce v celoti pregledamo vse te prestopke, vidimo, da so to pojavi, zaradi katerih naša administracija še vedno trpi od brezdušnega birokratizma in da zaradi njih v mnogočem trpi škodo tudi gospodarstvo samo. V prvi vrsti pa ti pojav! ovirajo hitro in pravilno izgradnjo novega državnega upravnega aparata. Ce pre-motrimo vprašanje sodelovanja predstavnikov sindikalnih organizacij v disciplinskih sodiščh s tega stališča, bomo razumeli, da to sodelovanje ni nič drugega, kakor dosledno izvajanje skrbi sindikal. nih organizacij, da pomagajo ljudski oblasti pri izgradnji novega državnega aparata in izboljšanju organizacije dela v ustanovah. Našim sindikalnim organlzcijam' te stvari niso neznane. Nasprotno, tekmovanje našito sindikatov po ustanovah je piay y znamenju odločne in brezkompromisne borbe proti vsem takim pojavom.
Sindikata bodo v disciplinska sodišča i ■'šiljali izvoljene predstavnike, ki bodo kaznovali kršilce in saboterje. Sindikalne organizacije morajo braniki svoje člane, toda to ne pomeni, da bodo v primeru, de se je njihov član znašel na drugi strani, pasivne do prekršitelja. Prav v tem tudi obstoja zaščita ogromne večine članstva in to bo doprineslo, da se pravično kaznujejo posamezni kršilci. Tudi tp je eden od načinov, da se uslužbenci v okviru svojih sindikalnih organizeij pre vzgajajo in usposobljajo za izvrševanje svojih dolžnosti v novih pdnosih. V ustavi FLRJ je re-čenč, da se ho država v uresničevanju svo. jih natog naslanjala tudi na sindikate. Zakon o državnih uslužbencih pa še po-sebej pravi, da je Za uresničitev postavljenih nalog potrebno poltio sodelovanje državnih organov in sindikalnih organizacij, Ce nam Je zakonodavec dal pravico, da preko svojih sindikalnih organizacij predlagamo najboljše in najzavednejše za pohva.le, nagrade, napredovanja. In druge privilegije, nas je dosledno temu poklical na pomoč tudi v borbi proti vsem onim, ki se do nove ljudske države slabo obnašajo.
Najboljši Iz Vzhodnega obrata
čim več premoga na površje — za'b ni bilo časa, da bi se v posameznih rovih izkopalo premog do čistega, marveč so segali le po debelih plasteh, da je bil voziček čim prej napolnjen. Opuščene rove so nato v naglici zalivali, puščali za seboj odprtine, a v stropu in pri tleh so ostajale nekaj centimetrov široke plasti premoga, ki je v za,-padnem obratu precej krhek. Vsled pritiska se sedaj na mnogih mestih ruši in v sled trenja vžge. Ogenj se nato lahko razširi tudi na druga premogovna polja in prav težko ga — strokovnjaki kot sta omenjena tovariša — pogase.
Zdaj, Uo sta ogenj pogasila, tekmujeta s svojimi tovariši v spodnjem nadstropju — v rovu 191. V svojem rovu šele pripravljata izkop premoga, a tovariši Pavlin Martin« Ivšek Pavel in Zuperl Matija v eni ter tovariši Lavrič Anton, Pikel Jože, Pavšek Viktor in Petek Alojz v ostalih izmenah, zaključujejo delo na številki 91.
Vedno, kadar dokončajo delo v enem ra. vu, preteče precej časa, da pripravijo nov odkop. Ta čas hočeta tovariša Medvešček in Uaš zmanjšati na minimum in pripraviti nov rov p-redno bo izkop v spodnjem dokončan. To seveda ni lahko, če vemo, da so tovariši na številki 191 udarniki, ki so prekoračili normo za 30%. Pri tako visoki produktivnosti pa ni kvaliteta prav nič slabša — nasprotno — vse česar se lotijo, tudi vestno opravijo. Z lesom podprti strc> povi so močnejši kot kjer kolj drugod, pri zalivanju ne ostane nobena odprtina in premog izkopljejo do čistega,
»Ni naša naloga le to, da skopljemo premog,« pravi tovariš Pavlin, »skrbeti moramo za varnost in čuvati premogovnik — narodno bogastvo. Zato ni vseeno, kako de-. lamo, saj polagamo račun o našem delu ljudstvu, ki je lastnik teh črnih revirjev.*
Komisija za tehnično - higiensko zaščito z uspehom vrši svoje delo.
Zrak v tem rovu ni preveč težak, niti Vroč, kakor v nekaterih drugih. Povsod kjer koli je tehnično mogoče, je namreč preskrbljeno zračenje. Zato skrbi zlasti komisija za tehnično in higiensko zaščito, ki so jo izbrali rudarji in deluje že nekaj časa. Res je, da je že v stari Jugoslaviji uprava rudnika skrbela, da so bili rovi vami, saj stane mnogo denarja, če se zruši strop alj slena. Vendar je v rudniku nebroj malih površnosti, ki so lahko vzrok težjim ali lažjim poškodbam delavcev, Tudi delovni pogoji se lahko marsikje izboljšajo, da delavci — pri že itak težkem delu — ne trpe še več. Vse te stvari urejuje zdaj komisija za tehnično in higiensko zaščito. Uspehe njenega dela vidimo v rudniku vsepovsod. Veseli in nasmejani delajo rudarji v rovih, kjer je že urejena ventilacija. Tam, kjer zaradi tehničnih zaprek uvedba ventilacije ni mogoča, se iščejo novi načini, da se ohladi vroč zrak. Obrati ,so očiščeni, zaščitne naprave pri jamskih strojih in vlačilcih pa pregledane, izboljšane, ponekod na novo narejene.
V ozkem prehodu so bil; delavci vedno v nevarnosti, da jih zagrabijo zobata kole-a pri kompresorju za roko ali obleko — kar bi povzročilo nesrečo. Zdaj je komisija namestila vsepovsod zaščitne plošče, ki to preprečujejo. Prav tako važna je mala zavora na vzpetinah. Prej je moral paznik opozarjati delavca, kj je vozil vlačilce proti jašku, kdaj mora pri vzpetini ustaviti, da vlačilci ne zlete v globino. Največkrat paznika ni bilo na mestu in delavec je moral sam paziti na nevarnost. Nesreča se je kaj lahko zgodile. Mala premakljiva zavora je nevarnost za vedno odstranila.
Komisija pa skrbi tudi zalo, da se izpolnijo naredbe ministrstva, predvsem pazi. da rudarji v jami ne kadijo. Vse te nove naprave in nasveti iniciativne Ucmisije ne sunejo mnogo denarja, vendar preprečujejo mnogo nesreč,
»Napačno bi bilo, če bi mislili, da je zdaj delo v premogovniku popolnoma varno. A vsaka nesreča je toliko manjša, kolikor sm» nanjo pripravljeni, da Jo lahko omejimo.« Tako je povedal tajnik sindikalne podružnice, ki je s ponosom razlagal kako je komisija za tehnično in higiensko zaščito m-g-ui.zirala rešilno moštvo 50 rudarjev. Vsak teden imajo teoretični pouk in praktične vaje z aparati za eventuelne nesreče v rudniku, Inženirji in zdravniki tim ^ veseljem predavajo. Vrsto splošnih p-edavanj pa je kotnVja organizirala tudi po obratih za vse driarae. Rudarji se jih rad: udeležujejo, vidijo koliko dobrega je kcmicija že naplavila v rudniku samem in izven njega. Med drugim je opremila iudi modeme ko-pairute z zvočniki, prav tako čakalnico.
Vedno norvi udarniki dvigujcju proizvodnjo in štedijo material
»Za naše zdravje in varnost skrbi komisija, mi pa za to, da bo proizvodnja čim višja«, — povedo rudarji, ko s ponosom naštevajo nove udarnike, ki Bo bili pred kratkim proglašeni.
V	vzhodnem obratu se je vžgal premog, ki ga je bilo treba nemudoma pogasiti. Tovariši Sever Anton, Sekilj Ivan, mlajši. Kartuš Jože, Koritnik Karel, Lavrič Ivan in Korošec Albin bo Be izkazali pri tem delu izredno požrtvovalne. Pri 50° C, v zraku polnem ogljikovega monoksida, so kopali in odstranjevali žareč premog. Za to delo so bilj proglašeni za udarnike — tovariša Korošec'in Kartuš zdaj že drugič.
Skupno z njimi so bili proglašeni tudi udarniki v zapadnem obratu. Uspehi, ki bo jih rudarji dosegli tu, so izredni. 2e itak visoke norme — za 12% višje od norm postavljenih v stari Jugoslaviji, sta tovariša Gačnik Franc in Kavšek Ivan prekoračila za 62%, Košir Ivan in Klančišar Anton za 35%, Erjavec Franc in Klančišar Jože pa za 57%.
V	istem obratu je strojni paznik Vabtar Janez izpopolnil zračno šobo — napravo za zračenje. Z malo zaklopko se lahko napravo, ki je brez nje stalno dovajala kompres-ni zrak, zapre, kadar zračenje ni potrebno. Tako se prihrani 40% na kempresnem zraku, kar pomeni velike.vsote denarja. 18% je prihranil na materialu nadpaznik Cvikelj Ivan, električar, Černigoj Janez pa za 15%. Pobirali je pričel namreč iz zapuščenih rovov kablje in drug še uporaben material, predno so jih zalili, ter vse uporabi na drugih mestih. Udarnikom sta se pridružila tudi Rudič Mihael, ki je koristno uporabil marsikak vijak in material, ki je prej romal med staro želez j e in Hribar Franc, ki je v pripravi za odkop v premogovniku, pre-
MU
Glavni Izvozni jašek rudnika Trbovlje
koračil normo za 35%. V obratu Dobemi je bilo prav teko proglašeno 15 udarnikov.
Ne samo eni ■— vsi morajo vedetii da ima le vestno delo uspeh.
Ved ti požrtvovalni delavci, ki so dosegli tako visoke uspehe, bi morali biti vzgled onim, ki jim še zdaj ni jasno, kaj pomen; premog za našo industrijo, Kako bi neprenehoma brneli stroji v tovarnah in metali iz svojih žrel tekstilno blago in vse druge proizvode, ki so nam tako potrebni, ka.<o bi po železnici vršili zamenjavo med industrijskimi in kmetijskimi kraji naše države, če ne bi radarji dvigali vedno nove tone premoga na površje? Kakor se Udarniki in ostali vestni delavci v polni meri zavedajo, da je važna sleherna lopata, vsak voziček premoga, tako na to pozabljajo tisti, ki ne prihajajo redno na delo, ki delajo »plave« dneve — kar bi se v novj Jugoslaviji, državi delovnega ljudstva — pač ne smelo dogajati, »To je navadna sabotaža, ki bi morala biti najstrežje kaznovana, ker gre na škodo ljudstva« — takšno je mnenje rudarjev. V borbi se Je sabotaža kaznovala s smrtjo, a danes pozabljajo vsi oni, ki neopravičeno izostajajo od de-a, da traja borba še dalje, čeprav je to drugačna borba.
Ne bilo bi napačno, če bi tekmovali obrati med seboj ■— ne samo za dvig proizvodnje — ampak tudi zato, da zmanjšajo in odstranijo odstotek »plavih« — neopravičenih Izostankov. Črni revir v Trbovljah bo na ta način najbolj jasno pokazal, da se rudarji v polni meri zavedajo, kaj nem je prinesla svoboda in da vedo. da jo bčmo ■samo z vestnim delom očuvali.
Uvedli smo delovne norme
Delovne norme v tovarnah za elektrotehniko in fino mehaniko „Iskra(t v Kranju.
V tem podjetju so začeli uvajati začetne delovne norme koncem l. 1945., oziroma začetkom leta 1946., ko so začeli dobivati prva naročila za serijsko izdelavo. To so bili še teoretično izračunani časi za gotove izdelovalne postopke, posebno na stružnicah z malimi predhodnimi poizkusnimi izdelavami. Pri postavljanju delovnih norm delavstvo takrat ni direktno sodelovalo, pač pa je začelo sodelovati in vplivati na postavljene delovne norme v zvezi s tekmovanjem, ko je tudi s strani sindikalne podružnice bila uvedena posebna tekmovalna komisija. Izvršile so se spremembe predpisanih časov v primerih posameznih reklamacij na strojih, ko časi niso bili popolnoma v skladu z delovnimi operacijami in postopki dela, ali pa če so bile izpremenjene strojne skupine, na katerih se je delo izvrševalo. Delovne norme so se uvajale za vse serijske proizvode produkcijskega programa podjetja in pri serijski izdelavi zunanjih naročil, ki presegajo 1000 komadov. V oddelkih s posamično proizvodnjo, kakor so vzorčna delavnica, orodjarna in režijske delavnice, zaenkrat še ni bilo mogoče uvesti norm. Zbirajo pa podatke, ki bi v bodočnosti eventuelno omogočili preiti na delovne norme tudi v teh oddelkih. Z izpopolnitvijo delovnih postopkov in s pridobljenimi izkušnjami, ki so jih dobili v toku izdelave ter v primeru zahtev in reklamacij delavcev, so se delovne norme izpreminjale, zviševale ali zniževale. Čim bolj so se večala serijska dela, toliko večje je postajalo število delavstva, ki je delalo po normah (že 70 % delavcev). Delovne norme veljajo le kot začasne; dokler se ne uvede premijski sistem plačevanja po dokončno kontroliranih normah, služijo sedaj delovne norme le kot nekako merilo zmogljivosti posameznikov in njihove intenzitete dela. Iz rezultatov v posameznih mesecih je razvidno, da se je proizvodnja povečavala.
Norme se določajo na osnovi tehničnih lastnosti strojev in praktičnih izsledkov za posluževanje. Tako določene norme služijo za osnovo pred-kalkulacij. Ko je delo v teku, se norme preizkusijo s sodelovanjem delavcev, zaposlenih pri dotičnem delu in se po potrebi popravijo.
Tovarna „Zmaf“ v Ljubljani Je povišala stare delovne norme
Ze nekako pred 15 leti je bil v tem podjetju uveden sistem akorda. Delovne norme so bile postavljene za vsa produkcijska dela in sicer od iz-stiskanja baterijskih mošnjičkov do etiketiranja že izgotovljenih baterij. Vsi so delali po delovnih normah, edino za pomožna dela, t. j. za ključavničarje, mizarje in odpremni oddelek itd. ni bilo mogoče postaviti delovnih norm. Po osvoboditvi so bile delovne norme za nekatera dela zvišane, za druga pa znižane, v splošnem so bile delovne norme iz leta 1939. povprečno zvišane za nekako 20°/o. V si delavci, ki so zaposleni pri produkcijskem delu, so takoj pričeli z delom po normah. Ker je produkcija v tem podjetju čisto odvisna od dobave potrebnih surovin, je zaenkrat nemogoče ugotoviti, v koliko so delovne norme vplivale na povečanje proizvodnje. Kaže pa sp, da delavstvo v sedmih urah producira prav toliko, kolikor je poprej v osmih urah. Na podlagi delovnih norm so uvedli akordni sistem plačevanja in so zaradi tega delavci z akordnim delom zelo zadovoljni. Vpeljan imajo kosovni akord, to se pravi, da dobi delavec za vsak komad, ki je izgotovljen preko predpisane norme, nagrado, ki se računa z akordno postavko. Tako se je posrečilo delovne norme zvišati in omogočiti večjo povprečno urno produkcijo. Tudi ni več potrebno osebje, ki bi moralo vršiti sicer kontrolo nad storitvijo vsakega posameznika.
Glede sistema dela in plačevanja od strani delavstva doslej ni bilo nika-kega ugovora, vsi so zadovoljni in si iniciativno prizadevajo zviševati produkcijo.	v
Drugi pionirski metin g na Pohorju
Druga počUniška kolonija železničarskih otrok Krajevnega odbora železničarjev v Mariboru, ki se mudi na počitnicah v koči F. D. železničarjev na Pohorju,"je v nedeljo 1. septembra priredila krasno uspel miting.
2e dopoldne je prispelo večje število izletnikov h koči, med njim: tudi starši pionirčkov, ki se nahajajo na počitnicah. Popoldne so nastopili na odru, ki je bil okrašen s planinskim cvetjem, z izbranim Ppffi SS je v svojem
pozdravnem govoru zahvalil Krajevnemu odboru za Skrb, ki jo ima z oskrbovanjem kolonijske kuh.nje in izrazil zagotovilo vseh pionirjev, da se bodo s pridnim učenjem in posnemanjem naših najboljših učiteljev — borčev — v delu Izkazali hvaležne. V prvem delu mitingr so bile na sporedu zborovske pesmi, recitacije :n soloapevi ob spremljavi harmonike, v drugem pa šaljivi nastop pionirja Milana, ki je s spremljavo harmonike zapel pesem »od pohorskih kmetov«. Tretji tel je obsegal fizkul torne točke. Z narodno himno »Hej Slova-ni« so zaključili naši najm&jši svoj miting.	,
Razvoj našega šolstva od osvoboditve do danes
1 Tiskovna konferenca po vprašanjih našega šolstva, ki se je pred nekaj dnevi vršila pri ministru prosvete, dr. Ferdu Kozaku, je osvetlila gigantske napore in uspehe naših oblasti v tej, za delovno ljudstvo tako zelo pomembni smeri. V naslednjem prinašamo nekaj podatkov s te konference.
Štiriletno divjanje okupatorjev in domačih ilzvržkav tudi našemu šolstvu ni prizaneslo. Požgane, porušene in demolirane šole, uničena učila in oprema ter razbit in razpršen kader učiteljev in profesorjev, to je bila dediščina, ki jo je ministrstvo za prosveto prevzelo od okupatorja. V krajih, kjer so vladali Nemci, je bila poleg tega še množica dorasle mladine, ki je bila tako-re-koč nepismena, ker so Nemci takoj po svojem prihodu ukinili vse slovenske šole.
Ljudska oblast, ki je na osvobojenem ozemlju že med okupacijo poskrbela, da so šole nemoteno delovale, se je takoj po osvoboditvi vrgla na1 delo s sledečimi perspektiva mi: 1. obnoviti šole in jih urediti v tem smislu, -da bodo dostopne najširšim ljudskim množicam; 2. izboljšati naše šolstvo in dvigniti kulturno raven vsega ljudstva; 3. vzgajati mladino v zavedne državljane v smislu pridobitev narodno osvobodilne borbe. Pri teh prizadevanjih uspehi niso izostali.
Osnovne šole so že sedaj odprte skoraj v istem številu kot pred vojno
Z obnovitvenimi krediti in s pomočjo ljudstva so bile v preteklem letu obnovljene vse šole razen tistih, ki so bile popolnoma porušene. Te bodo obnovljene prihodnje leto. Pri tem je prišlo do izraza izredno razumevanje našega ljudstva, zlasti podeželskega, za naše šole. Podeželsko ljudstvo je za obnovo šol pokazalo več smisla kot pa za obnovo lastnih stanovanj. Le tako je bilo mogoče, da so osnovne šole že sedaj odprte skoraj v istem številu kot pred vojno. Pri-obnovi opreme so se izkazale razne tovarne, ki na veliko izdeulejo klopi, mize in table po enotnem vzorcu in z njuni zalagajo tydi ostale federalne edinice.
Kljub oviram reakcije je dan« učiteljski kader vključen v enotno usmerjeno delo v duhu narodno osvobodilne borbe
Pomanjkanju učiteljev se je adpomoglo z .uvedbo pomožnih učiteljev, ki so v tromesečjih tečajih dobili osnovno znanje, katerega si bodo v naslednjih letih izpopolnili tako, da bodo postali kvalificirani učitelji. Ti pomožni učitelji so se sijajno obnesli, v mnogih primerih celo boljše kot nekateri starejši učitelji, M jih narodno osvobodilna borba ni zajela in zato še niso opustili svoje stare miselnosti. Za te učitelje so se vršili posebni prevzgojni tečaji v duhu pridobitev narodno osvobodilne borbe, tako daje danes v glavnem že ves učiteljski kader vključen v enotno usmerjeno delo in to kljub nasprotovanju reakcije.
Nadaljevalni in izobraževalni tečaji so nadoknadili mladini, ki med okupacijo ni ho-hodila v slovenske šole. to, kar je zamudila.
Glede verskih vprašanj vlada načelo, ki je uzakonjeno v zvezni ustavi, t. j. vsi učenci, ki se žele učiti verouka, imajo to možnost, po drugi strani pa se ne dopušča izkoriščanje verskih čustev v politične namene.
V cilju, da bi se poskrbelo za zadostno osnovno ljudsko izobrazbo, je naša oblast uzakonila 7 letno obvezno šolanje in sicer štiri leta osnovne šole ter tri leta nižje gimnazije. Zaradi tega se je pri nas dvignilo število gimnazij, ki jih je sedaj 63, dočim so bile v starj Jugoslaviji le v Ljubljani, Kranju, Novem mestu, Celju, Mariboru in Murski Soboti. Večina novih gimnazij so sicer nižje gimnazije s perspektivo predpisane sedemletne izobrazbe, razni industrijski centri, n. pr. Jesenice Pa so dobile popolno gimnazijo. Poleg tega odpirajo razna ministrstva še svoje šole in sicer trgovske, industrijske, kmetijske, gozdarske, medicinske itd. Za oficirje je bilo organiziranih dvajset gimnazij, ki so delale samo zvečer. V njih so oficirji v skrajšanem roku nadoknadili znanje, ki je zanje potrebno.
Tudi za profesorje so se vršili razni tečaji z istim ciljem kot pri učiteljih. Tako se je vrši tečaj za prirodoslovne v Ljubljani, za zgodovino v Rogaški Slatini in za slavistiko v Celju, poleg drugih tečajev, ki so jih organizirali sindikati. Za čim višji nivo pouka skrbe tudi prosvetni inšpektorji, posebne korist; pa prinaša tesna povezava z univerzo. Univerzitetni profesorji so se z veliko ljubeznijo posvetili znanstveni pomoči nižjemu profesorskemu zboru, izdaji učbenikov ter delu za izpopolnjevanje izobrazbe strokovnjakov. Učbenike, čitanke in druge učne knjige za gimnazije je pripravila posebna znanstvena komisija.
Dobili smo popolno medicinsko fakulteto
Xa univerzi, ki je bila med okupacijo v rokah belogardistov, se Je morala izvesti akcija o priznanju in nepriznanju semestrov. Univerza sama se izpopolnjuje in se bo še nadalje izpopolnjevala. Šele po osvoboditvi
se je ustanovila popolna medicinska fakulteta, iki je bia v stari Jugoslaviji nepopolna. Zelo se je razširila tudi tehnična fakulteta. Odprli so se oddelki, ki j:fa preje ni bilo. Komitet za znanost Je izvedel koordinacijo učnih načrtov za univerzo in jih prilagodil današnjim potrebam. Vse tri univerze v državi, t j. beograjska, zagrebška in ljubljanska bodo izenačene.
Ljudskim talentom je omogočeno, da izpopolnjujejo svoje znanje v vrhovnih znanstvenih institucijah
Razvoju znanosti se posveča posebna pozornost. Prosvetno ministrstvo nudi vso pomoč akademiji za znanost in umetnost, kakor tudi akademiji za glasbo ter za igralsko in upodabljajočo umetnost Vse te akademije delajo v cilju, da se omogoči vsem talentom, ki se bodo odkrili na terenu, da v teh vrhovnih institucijah nadaljujejo s svojim izobraževanjem. Z istim ciljem deluje tudi šola za umetno obrt. Komitet za znanost je uvedel za vse znanstvene delavce na univerzi in v akademijah zaradi njihove posebne važnosti pri Izgradnji države, ker vzgajajo nove kadre profesorjev, učiteljev, inženirjev, zdravnikov, umetnikov itd., posebne dotacije in posebne legitimacije, ki jim dajejo pravico do posebnih prejemkov v blagu, aprovizaciji itd.
Posledice okupacije se poznajo tudi v tem da prihaja zaenkrat iz gimnazij na univerzo razmeroma majhno število abiturientov. Lan sko leto jih le n. pr. prišlo celo manj kot tisoč. To stanje bo trajalo še kaka tri leta, dočim se računa, da bo v četrtem letu njihovo število naraslo na deset tisoč. Zaradi sedanjega stanja v tem pogledu bo vladalo še nekaj let pomanjkanje strokovnjakov na vseh področjih, zlasti še, ker odhajajo mnogi naši strokovnjaki bodisi‘v industrijo, bodisi v tehniko kakor tudi v zdravstvo v druge federalne edinice, predvsem v Bosno, kjer teh kadrov neprimerno nolj primanjkuje kot pri nas.
Mladina se ne vzgaja več s policijskimi metodami, temveč soodloča v načelnih vprašanjih našega šolstva
Ministrstvo za prosveto je prevzelo od socialnega ministrsva vse zavode, ki se tičejo predšolske izobrazbe. Pri tem se je resno povezalo v LMS in AFŽ. Mladinska organ-zacija je v veliki meri pomagala pri ustvaritvi potrebne discipline in reda na šolah. Kadar gre za načelna vprašanje, danes ministrstvo za prosveto ne napravi ničesar več brez sodelovanja z mladino.
Za dijaštvo se odpirajo internati in menze, pri čemer igrajo važno vlogo organizacije AFŽ in sindikati. Letos se bo pristopilo tudi k štipendijam. Velike težave pa so še s stanovanji za visokošolce. V prihodnjem budžetu je predvideno 2 milijona dinarjev za štuidiranje v inozemstvu. Mnogo študentov in vajencev že študira na Češkem ter v Franciji, letošnjo jesen pa je odšlo okrog 50 študentov v Sovjetsko zvezo, kjer bodo na njene stroške študirali štiri do pet let. Glede inozemskih štipendij lahko računamo na Češko, Sovjetsko zvezo, Francijo in še na nekaj držav.
Iz vsega navedenega je razvidno ogronv-no delo in veliki uspehih, ki so. bili doseženi na polju šolstva v kratki dobi od osvoboditve do. danes. Ti uspehi niso nič manjši, čeprav je moral nivo pouka v splošnih povojnih razmerah nujno nekoliko pasti, kakor tudi ne, če so bili letošnji učni uspehi slabši kot običajno, kar je prav tako pred vsem le posledica splošnih povojnih težav.
Dvig učnega nivoja in materialnega stanja vzgojiteljev — cilj naših prosvetnih oblasti v bližnji bodočnosti
Za bodočnost je predvidena še večja skrb pred vsem v pogledu dviga učnega nivoja, izdelave učil. dviga nivoja izobrazbe učiteljev, profesorjev in znanstvenih delavcev v akademiji znanosti in umetnosti. Za izdelavo učil se pripravlja posebna tovarna. Ta problem Je težak, ker je treba imeti delavnice, ki bodo delale najprej osnutke učil. Ti osnutki bodo šli v množično izdelavo šele potem, ko bodo odobreni od posebnih pedagoških komisij.
Tov. minister je napovedal za v bodoče tudi povečano skrb za dvig materialnega stanja učiteljskega in profesorskega kadra, pri čemer so bile do sedaj postavljene meje, preko katerih se vsled potreb časa in obnove ni dalo iti. To velja zlasti za učitelje v oddaljenih krajih, v hribovskih vaseh, kjer se težko živi. »Naša skrb je«, je dejal tov. minister, »da se dajo našim vzgojiteljem potrebna materialna sredstva, da bodo lahko igrali tisto vlogo, ki jo morajo igrati, kakor tudi, da ne bodo več nekakšni proletarci, kot so bili v stari Jugoslaviji, kjer je bil to najslabši stan in kjer je bilo zanje najslabše preskrbljeno. Naša tendenca je, poskrbeti za ta stan, čim nam bodo daste za to možnosti«, s čimer je zaključil konferenco.
Drago Košmrlj:
NOVA JUGOSLAVIJA
Taka gospodarska politika bi nujno tirala državo v inflacijo. Vsaka obnova bi bila otežkočena, če ne popolnoma onemogočena. Gospodarska politika ljudskih oblasti pa stremi za tem, da s pomočjo delovnega ljudstva, v prvi vrsti delavcev, z njihovim dvigom produktivnosti, s stalnim povečanjem produkcije, z zmanjševanjem produkcijskih stroškov, s skrče. njem odpadkov ter s čuvanjem materiala niža ceno proizvodov in s tem viša realno mezdo delavcem. Če trboveljski rudarji zvišajo normo, povečajo produkcijo, znižajo produkcijske stroške, s tem znižajo ceno premogu, ki povzroči padec cen vseh Izdelkov maše industrije, bodisi oblačilne, živilske itd. S tem se ob isti plači zviša kupna moč vsegj, delovnega ljudstva. Na znižanje cen vplivajo tudi drugi posegi ljudske oblasti v organzacijo našega gospodarstva. S tem, da ljudska oblast odpravlja v trgovini posrednika med proizvajalcem ln potrošnikom, zlasti grosista in obenem delovno ljudstvo samo organizira razmeno proizvodov preko nabav-ljalnih in prodajnih zadrug, država pa z ustanovo državnih trgovin regulira in pobija cene, daje delovnemu ljudstvu ogromna koristi. Ne samo, da se aa ta aačia
dviga kupna moč širokih plasti ljudstva, temveč ima taka gospodarska in trgovin, ska politika še veliko večji pomen. S tem, ko ljudska oblast Izloča iz trgovine posrednika, onemogoča, da bi se s kapitalom, k3 ga predstavlja dobiček posrednikov, krepil privatni sektor gospodarstva. Kakšne uspehe je ljudska oblast v tem pogledu že dosegla, kažejo naslednje primerjave:
Povprečni zaslužek v trgovini tekstlL nega blaga je znašal pred vojno 12—15%>, danes znaša komaj 3»/»; v železnini pred vojno 12—15fl/o, danes 4«/0; nadrobna prodaja je Izkazovala pred vojno 25«/o dobiček, danes le 8”/<>.
Tako je že danes, ko smo komaj začeh celiti rane, ki jih je zapustil na našem gospodarstvu anarhizem kapitalističnega sistema in posledice vojnega razdejanja, delavec dobil- take pridobitve, ki mu jih more dati edinole ljudska oblast.
Vsak dan tn na vsakem koraku se uresničujejo pravice, ki jih zagotavlja delavcu ustava ljudske republike. 20. člen Ustave FLRJ garantira delovnemu ljudstvu vse njegove pravim:
51 gospodarskimi m drugtinl ukrepi pe*
[TAKO delajo v sovjetski zvezi]
Umetniško udejstvovanje
sovjetskih sindikatov
V	sindikalnih klubih, dvorcih kulture, v kulturnih oddelkih tovarn in podjetij se uči na stotisoče članov krožkov za umetniško udejstvovanje — ljubiteljev glasbe, dramatike, recitiranja, petja, plesov.
Sovjetski sindikati nudijo vse pogoje za maksimalen razvoj umetniškega udejstvovanja delavcev. V vodstvo krožkov ljubiteljev umetnosti so pritegnili znane pedagoge, dirigente, režiserje, pevovodje. Vidni sovjetski umetniki, znameniti artisti in glasbeniki nudijo vso svojo pomoč tem krožkom, orkestrom, ansamblom.
V	-sindikatih obstoja tradicionalni letni pregled umetniškega udejstovanja. Običajno traja pregled nekaj mesecev. Začenja se neposredno na podjetju, kjer se izberejo najboljši krožki in solisti za nadaljnji mestni pregled. Mestne nadzorne komisije odbirajo najboljše umetnike za republikanski pregled in končno se določijo kandidati za zaključne koncerte v Moskvi. Takšne vsezvezne preglede vodi VCSPS skupno s fcomitetom za umetniško delo pri Sovjet, ministrov SSSR
V	preteklem letu se je vršil vsezvezni pregled udejstvovanja zborovskih kolektivov in pevcev-solistov. Ta pregled se je iz-premenil v praznik ljudske ustvarjalnosti: na tem pregledu je sodelovalo 10.000 zborov in vokalnih krožkov, v katerih je sodelovalo nad dvesto tisoč ljubiteljev petja. Najboljši kolektivi, katere so odbrale pregledne komisije v republikah in oblastih, so pripotovali v Moskvo. V lep; dvorani Doma republik in v Veliki dvorani konservatorija so pokazali svoje pevsko znanje in visoko raven muzikalne kulture. Zaključni koncert v Velikem gledališču je zbudil zanimanje vse sovjetske, javnosti in zaslužil prekrasne ocene v tisku. «
V	letošnjem letu se po odloku sekretariata VCSPS organizira pregled muzikalnega in zborskega udejstvovanja. Organizacijski komitet pod predsedstvom sekretarja VCSPS Nine Podove je določil čas pregleda od julija do oktobra. Ob koncu oktobra bodo najboljši krožki, ki se bodo odlikovali v mestnem pregledu, poklicani v Moskvo, da pokažejo svoje znanje gledalcem v prestolnici.
Ko smo na Jesenicah izvedeli, da nas obišče sovjetska igralska družina Moskovski Leninski komsomol, smo se čutili izredno počaščene.
Pred tovarno so se zbrali številni kovinarji, da pozdravijo drage sovjetske goste. Delavcem in nameščencem so se pridružili mladinci z Jesenic in blfžpJe okolice, ter ostali Jeseničani. Sprejem je bil nad vse prisrčen. Oba avtobusa, ki sta pripeljala sovjetske igralce iz Ljubljane, so dobesedno zasuli s cvetjem.
Po sprejemu pred tovarno so se gosti v spremstvu številne množice, ki jih je ves čas navdušeno pozdravljala,, napotili v »Titov dem«. Velika dvorana Je bila do zadnjega kotička nabito polna. Goste, ki so se zbrali na odprtem odru, je množica navdušeno pozdravljala. Godba jim je v pozdrav zaigrala sovjetsko državno himno. V imenu kulturnih delavcev. Jesenic jih je pozdravil tovariš prof. Mahnič. Poudaril je, kako srečne so kovinarske Jesenice, da imajo priliko pozdraviti v svoji sredi tako velike umetnike.	1
Moskovski Leninski Komsomol je nato igral veseloigro »Dvojčki«, iz časa slavnega ruskega vojskovodje Suvorova. Nepre-kosljiva igra je osvojila vse gledalce. Tako podajati zamorejo le umetniki, nasledniki slavnih Hudožestvenifcov. Jeseničani emo tem umetnikom iz dna srca hvaležni za izreden užitek.
Predhodni pregled obeta, da bo zanimiv. V začetku 1946. leta je v sindikalnih klubih in dvorcih kulture delalo 4800 simfoničnih in godalnih orkestrov, orkestrov na pihala in s harmonikami. V teh orkestrih sodeluje nad 55 tisoč ljudi, zborovskih krožkov je okoli 3 in pol tisoč: v njih sodeluje 64 tisoč ljudi.
Med tem velikim številom krožkov je mnogo takih, ki dosegajo umetniške kvalitete.
V	klubu sindikata gradbenikov v Leningradu dela ves orkester starih ruskih instrumentov — gosli. Etnografska in muzikalna vrednost tega kolektiva je zelo velika. Delavcem - gradbenikom, ki sodelujejo v tem kolektivu, je uspelo dvigniti godbo starinskih epskih pesmi stare ruske preteklosti.
Muzikalno udejstvovanje je zelo pestro in raznoliko. Poleg orkestra starinskih guslarjev najdemo drug kolektiv, na primer simfonični o.rkester moskovske zveze delavcev višjih šol. S pravim poklicnim mojstrstvom izvajajo komplicirane programe klasičnega in (sodobnega repertoarja. Zelo uspelo delo orkestra je izvajanje opere angleškega komponista Perselja »Didona in Enej«.
Originalni ansamibl havajskih gitar obstoja v klubu železničarjev v Sverdlovsku. V dvorcu kulture moskovske tovarne avtomobilov »Stalin«, dela godalni orkester in an-sambl bajanistov in akordeoniistov, k; dajejo najbolj kompliciran koncertni repertoar.
V	mnogih podjetjih Ukrajine delajo prav tako umetniški ansambli banduristov, kob-zarov. Narodni ansamibl, ki se bavi s starinskim gruzinskim instrumentom gongu-ri, imajo v klubu Tbiliske tovarne za izdelovanje parnih hstrojev in v Kutajski tkalski tovarni.
Odlični kolektivi ljudske plesne umetnosti obstojajo v sindikalnih khjlbih Latvije in Estonije, v Baku. Taškentu, v podjetjih Armenije, Gruzije, Belorusije.
Zaključni praznik glasbe in plesa r Mostovi bo brez dvoma velik dogodek v razvoju sovjetske ljudske umetnosti.
Tovariš V. Arkadi) nam je v domačem jeziku recitiral pesem »Mrtvi proletarci«. V zahvalo in priznanje so mu gojenci kovinarske šole KID — Jesenice izročili umetniško izdelano plaketo partizana. Ko navdušenju nikakor ni hotelo biti kraja, je recitiral še pesem »O Titu«.
Ko so sovjetski igralci odhajali, se je v njihovem imenu poslovil tov. Kormanov. Ponovile so se viharne manifestacije za nerazdružLjivo bratstvo, ki je bilo skovano v najtežjih časih in bo ostalo trajno.
Nastopili so novi časi, ko nam bratsko ljudstvo iz vzhoda prinaša visoko umetnost, kakršne še nismo imeli prilike gledati in poslušati. Na lastne oči smo se prepričali, da je lažna vsa dvajsetletna propaganda, ki smo jo imeli v star; Jugoslaviji vsak dan priliko citat; in poslušati, češ, da v deželi socializma kultura propada. Prepričali smo se o nasprotnem, da je Sovjetska Zveza po Oktobrski revoluciji doživela mogočen kulturen razcvit.
Razvod gledališča Moskovski Leninšfci komsomol pa ima za našo ljudsko kulturo še posebno poučen pomen, saj je to gledališče nastalo iz zveze mladih delavcev in delavk moskovskih tovarn in poklicnih igralcev, ki so ižšli iz šole velikega Hudožestve-nega teatra. To mm je primer, kakšne tvorne sile skriva v sebi ljudstvo in kakšne možnosti razvoja prinaša za kulturo map-ksistično-leninistična ideologija.	2.
Pogled po domovini
Prva belokranjka tovarna že obratuje. Tovarna za predelavo sadnjh sekov »Belsad«, ki je prva tovarna v Beli Krajini, je 9. t. m. začela obratovati. Tovarna je velike važnosti za razvoj sadjereje v Beli krajini.
Maribor se obnavlja. Letos se je pričelo z obnovo Meljskega mostu, ki bo verjetno obnovljen že tekom letošnjega leta. Obnovljenih in popravljenih Je tudi že večina šol, plinarna, vodovod ter električni vodi.
Mestna pekarna v Ljubljani postaja industrijsko podjetje. Dnevna kapaciteta se je zvišala za več ikiot 200 odstotkov, Delo se vrši v dveh posadah. Podjetje ima svoje prodajalne ter poleg tega oskrbuje številne ustanove z dobrim kruhom.
Nova industrijska šola v Zagrebu. Industrijska šola »Nikola Tesla« bo pričela ta mesec s poukom, kj bo trajal tri leta. Absolventi bodo po dokončani šoli elektrotehniki, strojni ključavničarji in orodničarji.
Sušaška papirnica Je prekoračila predvojno proizvodnjo za 143.1 odst. Papirnica na Sušaku je največje podjetje te vrfte v Jugoslaviji. Kvaliteta njenih produktov se kosa s kvaliteto produktov vseh evropskih papirnic. Glavni izdelek tovarne je cigaretni papir. Pred kratkim je bila v tej tovarni prekoračena predvojna proizvodnja za 143.1 odst, proizvodni stroški pa eo bili znižani za 9.23 odst
Gradnja elektroindustrije v Zagreba.
Elektro-industrijsk; center Eliha v Zagrebu se gradi z veliko naglico. Celotna gradnja je predvidena na 4 etape v roku 6 let, toda kot kažejo dosedanji uspehi, bo gradnja končana že preje. Z gradnjo tega elektro-industrijskega centra bo zasijala električna luč v vsaki lirvatski vasi.
Razstava o našem rudarstvu in kovinarstvu v Beogradu. Zvezno ministrstva za rudarstvo bo 19. t. m. otvorilo razstavo o nar šem rudarstvu in kovinarstvu. Razstava bo v prostorih tehnične fakultete v Beogradu. Prikazano bo delo za obnovo podjetij te stroke, kot tudi nadaljuj raizvoj istih.
6 milijonov kredita za izvedbo hidroteb-ničnih del v beograjskem okrožju je odobrilo ministrstvo za gradnje LR Srbije. Izvršena bo regulacija večine rek.
Zaključna dela pri pančevskem mostu. Razne dele železniških konstrukcij za pančevski most eo izdelale domače tovarne v Mariboru in Slavonskem Brodu. Sedaj ee vrše še zadnja in najvažnejša dela: postavljanje gotovih konstrukcij, grajenih in montiranih na obali, na že postavljene stebre v vodi. Ta most se gradi z dragoceno pomočjo sovjetskih strokovnjakov in strokovnih delavcev.
Delavci v subotiški kurilnici za Mladinsko progo. Delavci kurilnice v Subotici so sklenili, da bodo podarili za Mladinsko progo s prostovoljnim delom popravljeno lokomotivo ter 20 vagonov.
Prvi vlak skozi tunel Majevico. El. t. m. ob 11. ur; dopoldan je zapeljal skozi tunel Majevica na Mladinski progi prvi vlak in sicer 40 dni pred določenim rokem.
Obnova cest in mostov v Bosni in Hercegovini. V teku leta 1945 je bilo obnovljeno 29.382 m cest ter 2963 m mostov. Za ta dela je bil odobren kredit v aneskiu 386,590.2(14
dinarjev.
Banjaluška mladina bo regulirala reko Vrbas. V Banjaluki se je ustanovila mladinska delovna brigada, ki bo štela 300 mladincev in mladink. Brigada je že začela z reguliranjem reke Vrbas pri Banjaluki.
Povečanje proizvodnje v zavodu »Tito«« v Sarajevu. V tem zavodu se je proizvodnja povečala in izboljšala zaradi postavitve norm. Iz objavljenih rezultatov v prvi periodi novembrskega tekmovanja se razvidi, da je visok odstotek delavcev precej prekoračil normo.
V Trepči Je otvorjena strokovne Sole te rudarje, ki bo usposabljala mladi kader rudarjev. Učenci bodo imeti v šoli popolno oskrbo. Ta šola je važen korak k napredku naše industrije. Zmanjšalo se bo tudi število nesreč, ki se dogajajo vsled nestrokovnosti rudarjev.
Ibarska proga bo zgrajena pred predvidenim rokom. V teh dneh bo izročena prometu druga zveza Beograda s Skopljem čez Kraljevo in Kosovsko Mitrovico, ki bo omogočala boljšo oskrbo novopa-zarslkega okrožja. Rok za dovršitev proge je bil določeni za 20. oktober, vendar bo zgrajena po zaslugi delavcev in voditeljev nekaj dni prej.
Gradnja novih osnova® Sol ▼ Ceni gori. V cetinjskem okraju se grade 4 nove osnovne šole. Poleg tega se obnavlja 12 poškodovanih šolskih poslopij. Največ ja težava obstoja zaradi pomanjkanja delovne sile.
Traktorska postaja v Peči poziva na
tekmovanje. Druga traktorska brigada »Narodnega heroja Ramiiza Sadikoviča« v Peči je poslala vsem traktorskim postat-jam v Srbiji poziv na tekmovanje.
M. Levov
Leninski komsomol na Jesenicah
pira država delovno ljudstvo, da se združuje in organizira za obrambo pred gospodarskim izkoriščanjem.
Država ščiti osebe v mezdnem delovnem odnosu zlasti s tem, da jim zagotavlja pravico združevanja, omejuje delovnik, zagotavlja pravico na plačan letni dopust, nadzira delovne pogoje, skrbi za stanovanjske razmere in zagotavlja socialno zavarovanje.
Mladoletniki v delovnem odnosu uživajo posebno zaščito države.
Beseda ustave v ljudski državi ni mrtva črka. Danes se pred našimi očmi sprovaja v življenje to, kar ustava določa.
V	stari Jugoslaviji se je moral delavski razred boriti za pravico združevanja, ki so mu jo policijski režimi vedno kratili. Strokovne organizacije — delavski sindikati — so bili razdrobljene v več medse-boj ločenih organizacij. Protiljudska oblast je umetno ustvarjala nasprotstva med delovnim ljudstvom s tem, da je ločila nameščence od delavcev, da je izločila vse državne uslužbence, ki niso bili strokovno organizirani v sindikatu itd. Svojo sindikalno organizacijo je delavstvo uporabljalo kot orožje v borbi za svoje pravice: boljše delovne pogoje, boljše mezde itd.
V	Titovi Jugoslaviji ima delovno ljudstvo enotno sindikalno organizacijo, ki je združila vse delavce ter privatne in državne nameščence. Danes, v novih pagajib,
je sindikat tisto orodje, ki naj pomaga delovnemu ljudstvu k čimprejšnjemu izboljšanju položaja z dvigom produkcije, z uvajjanjem tekmovalnega načina dela ter s kulturnim dvigom delavskih množic. Danes so Enotni sindikati glavna opora delovnega ljudstva pri izgradnji ljudske države. »Pod novimi pogoji ljudske oblasti, ko prevladuje državni gospodarski sektor kot resnično narodno gospodarstvo, pripada ena najvažnejših vlog sin. dikatom kot voditelju ljudskih delovnih moči, kot osnovnemu pomagaču v orga. nizaciji proizvajalnih sil, v organizaciji državne in zadružne nabave in razdelitve blaga.« (M. Marinko.)
Ljudska oblast — pogoj, temelj in porok lepše bodočnosti delovnega ljudstva
Delavski razred je skupno z vsem delovnim ljudstvom gospodar nove Jugoslavije, nosilec ljudske oblasti. Z zmago v narodno osvobodilni borbi in s prevzemom oblasti je delavski razred zmagovito zaključil borbo za svoje pravice. V novem, spremenjenem družbenem in gospodarskem stanju se je spremenil tudi ves način dela in odnos do dela. Delo je v novi Jugoslaviji osvobo^ jeino izkoriščanja. Zato je postalo čast in dolžnost vsakega državljana nove Jugoslavije ter vir napredka in boljše bodočnosti. Z organizacijo vsega gospodarstva preti novimi pogejj ljudske oblasti ip * dvigom **<x$ufcetie i *is.eh eaaosah i¥©cfda*N»i
preko predvojne višine smo postavili bazo za načrtna urejevanje našega gospodarstva Vse važnejše panoge gospodarstva eo v ljudskih rokah, privatni sektor pa je pod ljudsko kontrolo. Z ozirom na pomembnost so podjetja podeljena na zvezna, republiška in lokalna. To je bilo potrebno zaradi nalog, ki jih bodo ta podjetja vršila za skupno korist vse Jugoslavije v novem načrtu.
Za načrtno gospodarstvo je potrebna evidenca storitve dela vsake panoge industrije. To evidenco storitve pa delajo delovna norme. Zato je nemogoče načrtovanje brez določenih norm. Delovne norme so nov način dela v gospodarstvu ljudske države. One dajejo delavstvu možnost, da razvije vse svoje sposobnosti kakor tudi tekmovalni polet; dvigajo tehniko in produktivnost dela ter s tem jačajo gospodarsko moč države in obenem dvigajo življenjski standard. Uvedba delovnih norm sprovaja v življenje načelo: ™sak naj da skupnosti vse svoje sposobnosti, skupnost naj da vsakemu posamezniku plačilo po njegovih tsa-
V novi Jugoslaviji, KJer vlada r-cblast, ee rušijo in lomijo vse stgtre oblik miljenja in dela Nby način življenja ua h jeva nav odnos do dela, no-ve načine deli Za delovno ljudstvo Jugoslavije velja na Čelo: Čim več in čim boljše bomo delal tem boljši bodo naši življenjski pogoji lem prej botna dosegli boljše živijo
L-U-l
Druga obletnica osvoboditve Beograda
Pred dvema letoma v dneh med 15. do 20. oktobrom, se je v ognju in dimu, med grmenjem topov, eksplodirajočih bomb, min in granat, v prasketanju pušk in brzostrelk ter stokanju ranjencev in umirajočih dogodil ob sodelovanju naše mlade, v krvavih borbah rojene Titove vojske in s slavo ovenčane Rdeče armade velik dogodek — osvoboditev Beograda.
, Brezmejno je bilo takrat veselje jugoslovanskih narodov in vsega svobodoljubnega človeštva, kajti z vsako novo zmago nad razpadajoči mi fašističnimi armadami se je v tistih dneh bolj in bolj bližal tako težko zaželjeni mir in še bolj težko pričakovana svoboda za vse človeštvo, Vsaka nova zmaga ije vlivala takrat ljudstvu novih moči in novega poguma, d o čl m so se sovražnikom vedno bolj majala tla pod nogami.
Toda ne samo to. Osvoboditev Beograda ima globlji in trajnejši pomen.
Beograd! Ni ga bilo v bivši Jugoslaviji bolj osovraženega mesta. Vse, kar je bilo slabega, je takrat prihajalo iz Beograda, d tičim so se plodovi truda in znoja vseh jugoslovanskih narodov neprenehoma stekali v nenasitni Beograd in se niso več vračali. To je-' bil čaršijski Beograd, središče gospodarskega izkoriščanja, nacionalnega zatiranja in politične neenakopravnosti. To je bila prestolnica izdajalskih Karadjordjevičev in njihovih hlapcev, to je bilo mesto krvave glavnjače, mesto, v katerem se je skuhala zloglasna >Obznana«, šestojanuarska diktatura in na kraju pakt s fašisti.
Toda še v stari Jugoslaviji Beograd ni bil le mesto izkoriščevalske, protiljudske gospode. Nepoznana so junaštva beograjskih študentov, ki so neprestano vodili borbo z vsemi proti ljudski mi režimi. V zgodovini jugoslovanskih narodov pa je ena najsvetlejših točk 27. marec 1941, k0 so nepregledne množice delavcev, študentov, kmetov in svobodoljubnih meščanov preplavile široke glavne beograjske ulice kakor narasla reka, zahtevajoč resnično ljudsko vlado in vojno zvezo s Sovjetsko zvezo. Tedaj je oril no beograjskih ulicah en sam klic: >Bolji rat, “ego pakt.«
To je bil drugi Beograd to j« bil Beograd delovnega ljudstva.
V teku krvave okupacije je Beograd le enkrat na najokrutnejši način pokazal svoje staro, protiljudsko, izdajalsko in ubijalsko lice. To ije bil Beograd Ačimoviča, Nediča, Ljotiča, Draže Mihajloviča in drugih izdajalcev. Ta doba, doba gestapovskih mučenj, specialne policije, koncentracijskih taborišč na Banjici, Jajnici in na Saj miš tu ter mučenja in ubijanja, to je doba, ki bo Beograjčanom in vsem našim narodom ostala v najstrašnejšem spominu.
20. oktober pomeni dokončni zlom starega protiljudskega Beograda in vstajenje drugega, delovnega Beograda.
Namesto starega, čaršijskega Beograda je vstal nov Beograd — prestolnica nove demokratične in federativne Jugoslavije, sedež najvišjega predstavništva demokratične ljudske oblasti, čuvar velikih demokratičnih in nacionalnih pridobitev naše borbe, Beograd, brez kakršnega ne bi bilo demokratičnih in svobodnih prestolnic po ostalih federalnih edinicab, Beograd, brez kakršnega ne bi mi Slovenci danes volili svoje, slovenske ustavodajne skupščine. 20. okiober 1944 pomeni dokončni konec ene izmed evropskih tlačite!jskili prestolnic in rojstvo nove, resnično ljudske, demokratične prestolnice. Zato bo osvobojenjg Beograda ostalo pomembno za vse čase ne le za brate Srbe in ne le za vse ostale jugoslovanske narode, temveč za ves demokratični in svobodoljubni svet.
Pri osvobojen ju Beograda so se ramo ob rami borile edinice vseh jugoslovanskih narodov skupno z bratsko in junaško Rdečo armado.
Beograd ne bi bil osvobojen, če ne bi bili jugoslovanski narodi tako složni in enotni, kakor tudi ne, če ne bi imeli tako močnega, zvestega in nesebičnega zaveznika, kakršen je Sovjetska zveza. Zato je osvoboditev Beograda simbol bralstva in enotnosti jugoslovanskih narodov. Kri naših in sovjetskih borcev, skupno prelila na beograjskih ulicah, pa je -zapečatila nerazrušljivo zvezo nove Titove Jugoslavije s Sovjetsko zvezo ter večno bratstvo in prijateljstvo med sovjetskimi in našimi narodi.
Kaj nas učita procesa
v Zagrebu in Mariboru
Pred tednom dni sta padli sodbi v procesu proti ustaško - križarskim zločincem v Zagrebu in proti narodnim izdajalcem v Mariboru. V obeh procesih je bila izrečena tudi smrtna kazen, in sicer v zagrebškem proti Lisaku Erihu in dr. Guli-nu Pavlu, v mariborskem pa -proti razbojniku Bedu Lovrencu. Od ostalih kazni je omeniti kazen odvzema svobode s prisilnim delom za dobo 16 let, ki jo je sodišče naložilo nadškofu dr. Stepincu, kazen odvzema svobode s prisilnim delom za dobo 12 let, na katero je bil obsojen nadškofov tajnik salto Ivan, v mariborskem procesu pa kazen odvzema svobode s prisilnim delom za dobo štirih let, na katero je bil obsojen generalni vikar Zia Prekmurje, dtikan Ivan Jerič.
Kaj mora zaključiti vsak misleči pošteni državljan iz teh procesov ?
Predvsem pogubnost izrabljanja vere v politične namene, kar so počenjali na Hrvatskem Stepinac in njegov tajnik ša-lid, v Prekmurju pa dekan Jerič in njegovi privrženci. Kakor politično udejstvovanje duhovščine že v preteklosti ni prineslo nikdar in nikoli nič dobrega, tako se je tudi sedaj pokazalo, da vodi vsako izrabljanje verskih čustev našega ljudstva neizogibno v izdajstvo in zločin. Na.ša oblast je z obsodbo izdajalskega nadškofa Stepinca in dekana Jeriča jasno pokazala , da protiljudskega delovanja ' ne bo trpela, pa naj bi prihajalo s katere koli
strani, in da bo tudi v bodoče p odvzela najostrejše ukrepe proti takemu delovanju.
Prav tako se je pokazalo pogubno naslanjanje domače reakcije na inozemstvo; pokazalo se je, kako so se izjalovili vsi računi na inozemsko Intervencijo in n-a pomoč svetovne reakcije. Oba procesa nazorno kažeta, kako je inozemska reakcija, potem ko je pognail-a svoje tuzemske oprode v zločin, le-te pustila m-a cedilu in jih prepustila njihovi usodi. Zato sta oba ta procesa zgovoren opomin vsem onim, ki. še danes upajo na neko vmešavanje tujih sil v naše zadeve, prav tako pa tudi ornim, ki iz inozemstva še vedno vodijo kampanjo proti naši ljudski oblasti lin naši novi ureditvi sploh.
Na drugi strani sta pa oba procesa pokazala in potrdila edino pravilno pot, ki jo je izbralo naše narodno-osvobodilno gibanje, to je pot brezkompromisnega boja proti okupatorjem in domačim izdajalcem. Oba procesa sta razgalila zločinske nakane okupatorjev, katerih pnavl namen je bil iztrebljenje hrvaškega in slovenskega naroda do zadnjega. To svojo nakano bi bili okupatorji prav s pomočjo domačih izdajalcev nedvomno tudi izvršili, -če se jim ne bi postavile po robu zdrave, napredne sile obeh narodov.
6e en pouk, ki je dragocen prav za sedanjo dobo, nam mudita oba ta procesa. Kažeta nam namreč, da vsa reakcija na-
stopa kljub različnim krinkam in ršesUč-,nlm geslom dosledno enotno in da ima tudi enoten cilj. Ta cilj je, ponovno zasužnjiti ljudstvo, spraviti ga ponovno v odvisnost od maloštevilne peščice Izkoriščevalcev, zlasti pa V odvisnost od inozemske reakcije. Procesa kažeta, da se niso obtoženci strašili uporabiti v ta namen vseh sredstev, tudi ne sodelovanja z okupatorjem, z inozemsko reakcijo in domačimi izdajalci, tudi ne zlorabljanja verskih čustev ljudstva in celo ne najhujšega vseh zločinov: to je izdajstva nad lastnim narodom. Tako nam obe ti dve razpravi dajeta obenem dragocen pouk, da je potrebna še vedno skrajna bud-
nost proti delovanju reakcije, M dUM zlasti pod krinko zaščite vere ponovno dviga glavo in hoče doseči na vsak način
svoje protiljudske cilje.
Teh dejstev si mora biti v »vesti vsak slovenski" delavec, vsak kmet itn vsalk delovni inteligent ob- sodbah, ki so padle v Zagrebu in v Mariboru; iz teh dejstev pa mora napraviti logične zaključke, kakor smo jih navedli zgoraj1. Ti zaključki so odločna obsodba pritajenega, ljudstvu sovražnega delovanja, kot ga danes 6e vedno razvija del duhovščine, ki se ue more sprijazniti z dejstvom, da ima ljudstvo v rokah oblast in da je ne bo več spustilo iz svojih rok.
Delovno ljudstvo se zaveda ogromnega pomena volitev v Ustavodajne skupščine posameznih ljudskih republik Jugoslavije
10, novembra se bodo vršile volitve v hr> vatski" Sabor.
Ljudska fronta Hrvatstke. sestavljena iz Komunistične partije, HRSS, iz srbskega blcfra ter mnogo neodvisnih članov, ki sd preje pripadali raznim strankam, stopa na volitve z jasnim programom, katerega je osvojil ves hrvatski narod.
V sedemstoletni zgodovini hrvalskega Sabora je ta vedno predstavljal ustanovo, prek0 katere so fevdalni plemiči, kasneje pa moderni izkoriščevalci - kapitalisti'in fašisti izkoriščali hrvatski narod. Sele 9. V. 19493. se Je po 844 letih obnovila hrvatska suverenost z osnovanjem ZAVNOH-a, ki je izdal vrsto zakonov v korist delovnega ljudstva Hrvetske.
Hrvatski narod se zaradi tega dobro zaveda pomena prvih svobodnih volitev v Sabor in stopa na volitve enoten in strnjen v Ljudski fronti Hrvatske.
Srbski narod bo 1. novembra izbral svoje predstavnike za Ustavodajno skupščino LR Srbije.
Ljudska fronta Srbije, na čelu s Komunistično partijo, Je vodila srbsko delovno ljudstvo skozi štiriletno osvobodilno borbo in ga pripeljalaNv svobodo. Zato bo srbski narod volil kandidate, ki jih je postavila Ljudska fronta Srbije, ker ve, da si s tem gradi srečnejšo bodočnost.
3. novembra bodo volitve v Ustavodajno skupščino LR Cme gore.
Črnogorsko ljudstvo hoče z en o dušno udeležbo na volitvah izpolniti prisego svoji slavni preteklosti in narodnim herojem, ki so padali v krvavih borbah za svobodo, katero danes uživa delovno ljudstvo Cme gore.
Delovno ljudstvo LR Bosne in Hercegovine.
je 13. t. m. izvolilo svoje predstavnike
v Ustavodajno skupščino LR Bosne in Hercegovine in s tem dokazalo, da gre po poti k napredku.
Kandidatne liste Ljudske fronte Make-donij.e so dobile 99.25 cdst. vseh oddanih, glasov. 22. septembra so se vršile volitve v Ustavodajno skupščino LR Makedonije. Glasovalo je 94.10 odst. volivcev. V 192 volilnih enotah so dobili kandidati Ljudske fronte 191 glasov ali 99.25 odst. Te volitve so smrtni udarec za nasprotnike makedonskega naroda, ki bi radi pod geslom »neodvisne Makedonije« in pod diktaturo Vanče Mihailove odtrgali makedonski narod od ostalih narodov Jugoslavije, ter ga pahnili v novo suženjstvo. Makedonski nared je s tem enodušno uničil nade raznih reakcionarjev.
Po vseh federalnih edinicaa LR Jugoslavije stope delovno ljudstvo na volišča z zavestjo, da pomenijo volitve v Ustavodajno skupščine ljudskih republik velik korak k napredku in blagostanju delovnega ljudstva ter izgradnji naše ljudske oblasti.
Primorske žene na
2e v osvobodilni borbi so bile naše žene nad vse zavedne in požrtvovalne. Pravilno so vzgojile svoje sinove. Vse žene, matere in sestre so se zavedale, zakaj se borijo njihovi partizani.
11. oktobra je prišlo 15 žena iz vasi Prestranek, 26 iz Slavine in 22 iz Koč. Veselo .»o se, lotile dela. Na progi pri Prestranku je treba izkopati nov usek za tir, ki bo vodil čez novi most.
prostovoljnem delu
Skupno so izkopale in naložile 59 kub. metrov materiala. To delo so opravile v 200 delovnih urah. Efekt dela je ocenjen na 8600 lir.
»Z, veseljem delamo, saj nas je dosti skupaj,« sd dejale. »S skupnimi močmi bomo popravili vse, kar nam je sovražnik porušil. Se več, zgradili berno tudi novo, česar do sedaj nismo imeli. Na ta način bomo izgradili tudi našo ljudsko oblast.«
Sporazum o praktičnem sodelovanju med svetovno sindikalno zvezo in Ekonomsko socialnim svetom organizacije Združenih
narodov
Sekretariat Organizacije Združenih narodov javlja, da je Stalna komisija Ekonomsko socialnega sveta za konsultacijo z nedržavnimi organizacijami, ki- je sestavljena iz predstavnikov Sovjetske zveze, Združenih držav Amerike, Velike Britanije, Francije in Kitajske, na skupnem sestanku s predstavniki Svetovne sindikalne zveze dosegla -sporazum o proceduri za sodelovanje med Svetovno sindikalno zvezo in Ekonomsko socialnim svetom.
Svetovna -sindikalna zveza bo predhodno informirana o projektu dnevnega reda Eko-
nomsko socialnega sveta; dobivala bo dokumente, ki so s tem v zvezi, da bo lahko dajala svoje mišljenje o tem vsem državam — članicam Organizacije Združenih narodov.
Svetovna sindikalna zveza bo lahko ob vsaki priliki branila svoje stališče pred Stalno komisijo in prav tako bo lahko predlagala nove tačke dnevnega, reda Ekonomsko socialne komisije in sicer prek Stalne komisije, vsakega člana Organizacije Združenih narodov in preko predsednika Ekonomsko socialnega sveta.
Z mirovne konference v Parizu
Dve metodi postopanja z bivšimi sovražnimi državami
Na plenarnih sejah mirovne konference 60 delegacije razpravljale o načrtu mirovni11 pogodb z Italijo, Rumunijo, Bolgarijo, Madžarsko in Finsko.
Trst in julijska krajina — cilj dolgoletne borbe naših narodov
Šef jugoslovanske delegacije, tov. Edvard Kardčlj je ponovn0 poudaril, da zahteva Federativne ljudske republike Jugoslavije ni slučajna zadeva, ki bi jo postavila Jugoslavija sedaj, izkoriščajoč položaj dežele-zmagovalke, pač pa je to cilj dolgotrajne borbe naših narodov za osvoboditev in zedinjenje. Toda kljub temu je večina v komisiji izglasovala predlog, da se izroči Trst na milost in nemilost guvernerju, čeprav bi bilo v skladu s sklepi Sveta ministrov, da se Trst izroči njegovemu ljudstvu. Zaradi tega je nastal res čuden položaj: medtem, ko se kolonialni narodi vedno bolj prebujajo ter zahtevajo svobodo in neodvisnost, nastaja v srcu Evrope nova kolonija-Tršt.
Analiza tega glasovanja dokazuje, da je bila sprejeta taka rešitev le z glasovi prekomorskih držav, medtem, ko so glasovale za jugoslovanski predlog prav najbolj zainteresirane države.
šef sovjetske delegacije Molotov se je zavzel za ukrajinski in beloruski predlog, haj se vnese v mirovno konferenco določba o prepovedi fašističnih organizacij v Italiji. Takšni členi so tudi v pogodbah z Bolgarijo, Rumunijo, Madžarsko in Finsko. V Pogodbi z Italijo je bil ta člen odklonjen, s čimer se demokratične države ne morejo
strinjati.
Potem, ko je tov. Molotov govoril o italijanskih reparacijah Sovjetski zvezi, je kon-t“o obsodil delitev mirovne konference na *apadno fn slovansko skupino, češ, da je 6aioga mirovne konference vzpostavitev demokratičnega miru.
Mirovna konferenca ni kompetentna odločati a podonavskem vprašanju
V razpravi o mirovni pogodbi z Rumunijo t? ameriški delegat zahteval naj se vnese
Pogodbo določba o internacionalizaciji Do-
nave. Bevin je pozval konferenco, naj glasuje za ta anglo-amčriški predlog, ki je bil sprejet v komisiji z 8 glasovi proti 5. Za predlog so glasovale delegacije, katerih države so na tisoče kilometrov oddaljene od Donave; nasprotno pa so vse zavezniške države, ki ležijo ob Donavi, brez izjeme odklonile, da bi se sprejel ta sklep.
Proti temu sklepu je odločnb nastopil tov. Kardelj, ki je v svojem govoru podčrtal, da jugoslovanska delegacija ne priznava pristojnosti te konference, da bi smela sprejemati sklepe o režim-u na Donavi, ki bi po-mehili kakršnekoli obveznosti za donavske države. Donava ni samo rumunska reka, torej bi bilo nesmiselno poizkušati, da bi se v obliki obveznosti poraženi Rumuniji vsilile tudi obveznosti zavezniškim državam, da uvedejo na Donavi režim, ki je v polnem nasprotju z njihovo suverenostjo in življenjskimi interesi. Načelo mednarodnega režima plovbe je vedno predstavljalo sredstvo imperialistov za gospodarsko prodiranje v druge države.
Dalje je tov. Kardelj prikazal,’ kakšna bi bila praksa takega režima. Ekonomsko-socialni svet organizacije Združenih narodov je namreč odklonil, da bi se zavezniškem podonavskim državam vrnile njihove lastne ladje, ki jih je na zgornjem toku Donave zadržujejo ameriške okupacijske oblasti. Tam je skoro 200 jugoslovanskih plovnih objektov že od zaključka vojne, čeprav ves svet ve, s kakšnimi prometnimi težavami se mora boriti Jugoslavija. Ta postopek vsekakor ne bo prispeval k našemu zaupanju v razne mednarodne podonavske konference in režime na Donavi. -
Molotov je opozoril konferenco na pravi smisel zahtev glede donavske plovbe. Mednarodni donavski režim je produkt imperialistične politike 19. stoletja. Pristaši »dolarske politike« si sedaj dovoljujejo neomejene sanje o osvajanju vedno številnejših gospodarskih pozicij v vseh predelih sveta. Toda nobena vlada demokratičnih držav se ne more ogreti za te osvajalne načrte, če se zaveda, kam to lahko privede in če ti je pri srcu njena avtoriteta.
Združene države Amerike nočejo vrniti plovnih objektov niti zavezniškima državama — Jugoslaviji in Češkoslovaški — izjavljajoč odkrito, da to delajo zato, da bi prisilili donavske države k izpolnitvi gotovih ameriških zahtev. S takim ravnanjem z malimi državami se ne bi smeli strinjati. Sovjetska zveza smatra take metode ravnanja za nedopustne in bo napela vse sile, da se bo z malimi državami ravnalo človeško.
Vprašanje sklicanja donavske konference — katero zahtevajo zapidni zavezniki — se mora prepustiti donavskim državam samim in ni nobenega razloga za dvom, da bi zaradi tega trpeli interesi zaveznikov.
Toda kljub odločni borbi sovjetskega kakor tudi ostalih demokratičnih delegacij, je anglo-ameriški glasovalni blok preglasoval pri glasovanju o mirovni pogodbi z Rumunijo vse predloge Sovjetske zveze, ki so zahtevali zagotovitev gospodarske obnove in neodvisnosti Rumunije.
Madžarska je doživela poraz vedno, kadar Je postala predstraža tujega imperializma proti slovanskim deželam
Na plenarni seji mirovne konference, ki je bila posvečena mirovni pogodbi z Madžarsko, je govoril jugoslovanski delegat Sta-noje Simič, ki je z zgodovinskim podatki dokazal, da je Madžarska vedno doživljala katastrofe, kadar se je znašla v boju z drugimi podonavskimi državami in vedno, kadar je postala predstraža tujega imperializma proti slovanskim deželam, ki jo obkro-žujejo.
Z zmago demokratičnih sil je bil ustvarjen predpogoj za sodelovanje donavskih narodov. Sedaj je čas, da krene Madžarska na novo pot.
Po zmagi nad fašizmom je Madžarska začela usmerjati svoje odnose s sosednimi narodi v novi smeri.
Pri vprašanju madžarskih reparacij je ameriška delegacija predlagala, da se iste zmanjšajo na 200 milijonov dolarjev. Toda sovjetski delegat Gijsev je opozoril, da bi lahko pomagala ameriška delegacija e ko-' nomskemu položaju Madžarske najbolj učinkovito tako, da hi ji vrnila njeno irrio-vino, ki so jo odnesli Nemci jn salassyjevci ob svojem umiku iz Madžarske. Ta imovi-na se sedaj nahaja v amerišld coni Nemčije in Avstrije.
Na plenarni seji je bil soglasno sprejet češkoslovaški amendement o preselitvi madžarskega prebivalstva iz Češkoslovaške,
Z novo Bolgarijo se postopa strožje kot z Italijo, ki je bila zibelka fašizma
Na generalni razpravi o načrtu mirovne pogodbe z Bolgarijo je jugoslovanski delegat Moša Pijade opozoril na krivico, ki je bila storjena demokratični Bolgariji s tem, da je niso priznali kot sobojevniško državo proti Nemčiji, kar je bilo priznano celo Itar liji, ki je bila zibelka fašizma. Ako upoštevamo veliko vlogo, ki jo je odigrala Italija v vojni kot glavna zaveznica Hitlerjeve Nemčije in neznatno vlogo Bolgarije, ki je po prekinitvi odnošajev z Nemčijo prispevala sorazmerno svojim silam mnogo več za zmago nad Nemčijo kot Italija, potem se jasno vidi izraz dveh meril, ki jih nekatere delegacije uporabljajo proti bivšim sovražnim državam.
Dvojna metoda postopka je bila uporabljena tudi glede reparacij, ki so neprimerno višje od italijanskih. Angloameriški glasovalni aparat je namreč sprejel sklep, da mora plačati Bolgarija Jugoslaviji in Grčiji 125 milijonov dolarjev v razmerju 1:1, medtem, ko bi morala plačati Italija Jugoslar viji in Grčiji skupno samo 25 milijonov dolarjev. Jugoslovanski predlog, da se spravi na glasovanje zmanjšanje bolgarskih reparacij na 25 milijonov dolarjev, je bil odklonjen.
Glede grško-bolgarske meje bo dokončno odločil Svet ministrov.
Finska bo plačala Sovjetski zvezi 300 milijonov dolarjev
V razpravi o načrtu mirovne pogodbe s Finsko je govoril predstavnik beloruske delegacije Kiseljev o predlogu ameriške delegacije, da se zmanjšajo finske reparacije Sovjetski zvezi na 200 milijonov dolarjev. Poudaril je, da stojijo za predlogom ameriške delegacije, ki hoče kazati širokogrud-nost na škodo Sovjetske zveze, politični, ne pa ekonomski razlogu.
Sprejet je bil predlog, da plača Finska Sovjetski zvezi 300 milijonov dolarjev na račun reparacij, vrnila bo področje Pečen-ge, sicer pa obdrži meje, ki so bile določene januarja 1941.
S tem je pariška konferenca zaključila svoje delo, katerega je sovjetski pisatelj lija Erenburg ocenil takole: »Malo je bilo še storjenega v pogledu izdelave mirovnih pogodb. Toda vseeno je bilo storjeno veliko in la>listno delo: Ves svet zdaj ve, kdo v resnici bremeni po miru.«
SOVJETSKA ZVEZA. - Sporazum glede izmenjave blaga g Švedsko. V Moskvi je bil podpisan sporazum glede vprašanj, ki se nanašajo na izmenjavo blaga med ZSSR in Švedsko. V smislu tega sporazuma nudi švedska vlada sovjetski vladi tudi kredit v znesku ene milijarde švedskih kron.
POLJSKA. — Nov volilni zakon. Na XIII.
zasedanju Krajovve rade narodove je bil po vsestranskem obravnavanju sprejet nov volilni zakon za volitve v poljski Sejm, ki v polni meri zagotavlja svobodno izražanje volje ljudskih množic.
I. kongres za proučevanje zgodovine Lu-žiških Srbov. Kongres je sklenil, da lahko lužiški Srbi organizirajo na vseučilišču v Poznanju znanstveni svet v cilju študiranja in proučevanja njihove zgodovine z ozirom na to, da nimajo svojega lastnega znanstvenega središča.
ČEŠKOSLOVAŠKA. — 5000 novih vagonov izdelanih. Narodno podjetje »Tatra« v Kolinu. ki je bilo za časa vojne težko bombardirano, je od narodne revolucije do dne 1. septembra letos izdelalo 5000 novih vagonov. Produkcija pa še stalno narašča.
B0LGARIJJA. — Bolgarski narod se nahaja pred volitvami v Narodno sobranje. Vsepovsod se vrše predvolilni mitingi.
RUMUNIJA. — Maniuova stranka razpada. Predstavniki skupine ki je zapustila Ma-niuovo stranko, so izdali manifest, v katerem pravijo med drugim, da so zapustili na-eional-zaranistično stranko zaradi neiskrene in škodljive politike njenih sedanjih voditeljev, ki skrbe izključno samo za svoje ozke osebne interese.
ALBANIJA. — III. kongres Ljudske mladine Albanije. 16. oktobra se je pričel v Tirani III. kongres ljudske mladine Albani-jej ki pomeni veliko manifestacijo dela albanske mladine pri obnovi in izgradnji države.
GRČIJA. — Gestapovski agenti postavljeni za voditelje vladnih »sindikatov« na Kreti. Markulakis in Vuorliolis, ki sta bila v začetku leta 1945. obsojena na robijo zaradi članstva pri gestapu, sta imenovana za sekretarja »delavskih sindikatov« na Kreti in otoku Mitilene.
Razprave proti pripadnikom vladnih čet.
V Larisi se je pričela razprava proti 98 oficirjem. podoficirjem in vojakom. Obtoženi so veleizdaje, t. j. da so vzdrževali zveze s pripadniki ELAS-a. Vojaki grške redne armas de, ki so bili ustreljeni zaradi »podtalnega delovanja« so padli z vzkliki: »Živela republika 1«
Pošiljanje angleškega orožja v Grčijo. List »Rizosp/astis« prinaša članek generalnega sekretarja Komunistične partije Grčije v zvezi z oboroževanjem monarhistov. Članek poudarja, da bodo Britanci naleteli na odpor vsega grškega ljudstva, če bodo še naprej pošiljali vladnim četam zahtevano orožje.
Grška vlada namerava mobilizirati rezerviste. V zvezi z odredbo, ki jo namerava izdati grška monarhistična vlada glede mobilizacije rezervistov ter oborožitve monarhistično usmerjenega prebivalstva, je bivši grški zunanji minister in šef republikanske vlade Sofianopulos poudaril, da bo to povzročilo razširitev državljanske vojne v Grčiji.
ŠPANIJA. — Četa Francovih vojakov pobegnila v Francijo. Tiskovni oddelek španske republikanske vlade poroča, da je neka četa Francovih vojakov v polni bojni opremi prekoračila mejo in se predala francoskim oblastem.
FRANCIJA. — Za novo ustavo je glasovalo 53 % volilcev. Dne 13. t. m. je francoski narod sprejel novo ustavo in se s tem odločil za demokracijo. Sprejetje ustave pomeni obenem zmago Komunistične partije Francije, ker se je samo ona resnično zavzemala za sprejem ustave, ki pomeni obenem tudi težek udarec reakciji na čelu z De Gaulleom.
ANGLIJA. — Kongres društva Škotsko-sovjetskega prijateljstva. Več kot 600 delegatov ije prisostvovalo kongresu škotsko-sp-vjetskega prijateljstva v Edinburghu. Kongresu so prisostvovali predstavniki raznih organizacij. Sekretar nacionalne zveze škotskih rudarjev je ob lej priliki izjavil, da je pravi škandal, da je britanska trgovinska izmenjava s fašistično Španijo večja, kakor s Sovjetsko zvezo.
ITALIJA. — Krvav spopad med policijo in delavstvom v Rimu. Delavce, ki so v Rimu demonstrirali proti nameravani odpustitvi 22.000 ljudi, zaposlenih pri javnih gradbenih delih, je napadla policija. V spopadu je bilo ranjenih preko 20 ljudi.
ZDRUŽENE DRŽAVE AMERIKE. 400 milijonov dolarjev škode zaradi stavke voznikov kamionov. V New Yorku se čutijo težke posledice stavke voznikov kamionov in po-Inorščakov.’ Zaradi stavk je paraliziran dovoz blaga. Cenijo, da je .pustila samo stavka voznikov" kamionov 400 milijonov 'dolarjev škode.
Umetno pomanjkanje blaga. Predsednik kongresa industrijskih organizacij je na tiskovni konferenci obtožil ameriške industrialce, da kopičijo v svojih podjetjih za 37,5 milijard dolarjev blaga. S tem ustvarjajo umetno pomanjkanje artiklov, da bi na ta način izzvali ukinitev kontrole cen.
Stavka hotelskega osobja. V 18 vvashing-tonskih hotelih je pričelo stavkati 5000 nameščencev, ki zahtevajo zvišanje plač.
KOLEDARČEK 1947.
Federalni odbor Enotnih strokovnih zvez Slovenije bo tudi letos Izdal sindikalni! koledarček. Vse podružnice prejmejo te dni tiskovine, ki jih bodo lahko uporabile tudi za naročilnice. Koledarček bo vseboval važne članke z gospodarskega, socialnega, političnega in drugega področja. En komad 1m> po 20 din, pri naročilu nad dvajset komadov- ima podružnica 10»/* popusta. Odbori podružnic naj čimpreje naberejo naročnike in dostavijo naročilnico Federalnemu odboru Enotnih sindikatov, Ljubljana. Koledarček bo na razpolago v decembru.
štev. 42
0 reorganizaciji nekaterih sindikalnih zvez
Odstranimo pomanjkljivosti v tekmovanju, kultumo-prosvetnem delu ter organizaciji
Plenum Zveze delavcev in nameščencev živilske Industrije Slovenije
Jesenice: Kovinarji KIP Jesenice-Javoi> nik so za stavkujoče delavce v Trstu naknadno zbrali še 270.151 din, tako da znaša vsota, zbrana na Jesenicah za tržaške delavce 570.151 din.

Pred širšim plenumom GO ESZDNU
16. in 17. novembra t. 1. se bo sestal Krši plenum Glavnega odbora ESZDN za Jugoslavijo, ki se bo moral poleg ostalih nalog baviti tudi z vprašanjem reorganizacije nekaterih sindikalnih zvez.
Po poldrugoletnem obstoju naših sindikalnih organizacij moramo pregledati or-ganziacijsko strukturo naših zvez in izvršiti spremembe, kakršne zahtevajo današnji pogoji delovanja.
Dosedanja enolična struktura strokovnih zvez je odgovarjala času, v katerem ee je sindikalni pokret šele form,ral. Vsaka sindikalna zveza je organizirala delavce in nameščence gotove panoge gospodarstva ali gotove vrste stalnih ustanov.
N,a ta način so bili v sestavu ene zveze delavci in nameščenci, ki so bili zaposleni v malih obrtniških delavnicah, pisarnah na podeželju kot tudi oni, ki so bili zaposleni v največjih tovarnah in ustanovah. Zaradi tega ni bil gotov del članstva prilagoden organizciji dotične zveze tako, kot bi bilo za sindikalno delovanje potrebno. Podružnice v malih podjetjih ',n ustanovah so životarile od dneva do dneva. Pri njih se sindikalno delo ni moglo razviti, ker so bile maloštevilne z ozirom na članstvo brez sposobnih funkcionarjev in Zanemarjene od višjih forumov, ki so posvečali največjo pažnjo le podružnicam v večjih tovarnah in ustanovah.
Zato se je pokazala kot nujna potreba ustanovitev posebne zveze za delavce v malih obrtih in ustanovah. V posameznih krajih bi obstojale enotne podružnice, ki bi zajele obrtniške delavce iz raznih poklicev, ki bi se po potrebi delile na grupe po profesijah, n. pr.: grupa krojačev, mizarjev itd. V kolikor bi bila katera teh grup močna in mnogoštevilna, bi se lahko pretvorila spet v podružnico in bi pripadala spet svoji strokovni zvezi.
Ker je splošna (mešana) zveza ponekod že zajela v svoje vrste drobnoobrtniške delavce, bi bilo priporočljivo, da se ta zveza reorganizira ter se ustanovi Zveza vseh delavcev in nameščencev mešane industrije in obrti Jugoslavije.
■Posebno vprašanje tvori Zveza brivsko-lasuljarskih delavcev Jugoslavije. Ta zveza je imela konec julija t. 1. 3485 članov v 80 podružnicah. Zveza niti v organizacijskem, niti v finančnem pogledu nima pogojev za samostojen obstoj. Tudi gospodarske naloge države in vprašanje zaščite materialnih in kulturnih interesov teh delavcev ne zahtevajo samostojnega obstoja Zveze.
Vprašanje zase tvorijo ilrohnoobrtniški delavci po delavnicah v večjih mestih, kjer obstojajo velike podružnice njihove strokovne zveze. Ti delavci bi lahko ostali v svojih strokovnih zvezah, ker se v teh mestih vrši proces grupiranja malih delavnic v večje državne ali zadružne delavnice. V tem procesu grupiranja jim nudijo strokovne. zveze več opore, kot bi jo jim nudila mešana zveza. S tem ne bi bile zvezane večje finančne in organizacijske težave, ker so funkcionarji zvez itak dolžni, da obiskujejo velike podružnice v teh mestih.
Z ustanovitvijo Zveze za drobnoobrtni-ške delavce in za delavce manjših industrijskih podjetij lokalnega značaja bi se rešilo važno organizacijsko vprašanje našega sindikalnega pokreta.
Da bi se vskladile sindikalne organizacije Zveze defavcev kovinske industrije in Zveze rudarjev z organizacijo državnih gospodarskih podjetij, v katerih so zaposleni člani omenjenih zvez, bi bilo nujno potrebno reorganizirati zgoraj omenjeni zvezi.
Iz teh dveh zvez bi bilo treba organizirati tri, ker bi se ustanovila še Zveza delavcev in nameščencev črne in mešane metalurgije. Ta bi zajela vse delavce in nameščence v rudnikih železa, mangana, 11-
nolita, parita, bakra, svinca, antimona, živega srebra, kroma, boksita in alumini-ji, potem delavce topilnic in valjamic ter uslužbence odgovarjajočih uprav v ministrstvu. Vsi tl rudniki in podjetja so obče-državnega značaja in jih bodo upravljale uprave ministrstva za rudarstvo. Delavci, ki so zaposleni v teh rudnikih in podjetjih, so sedaj organizirani v Zvezi delavcev kovinske industrije in Zvezi rudarjev. Prva zajema delavce topilnic in valjar-nic, a druga delavce in nameščence rudnikov. Toda v Zvezi rudarjev so zajeti tudi delavci iz onih topilnic, katere so v sestavu rudnikov ali pa se — obratno — nahajajo rudniki v njihovem sestavu.
Nova zveza, ki bi se formirala, bi zajela 34 velikih podružnic in bi imela industrijski značaj. Zveza rudarjev bi izgubila približno 30»/o članstva, a Zveza delavcev kovinske industrije približno 220/o. Zveza delavcev kovinske industrije bi zajela vse one, ki so zaposleni v podjetjih za predelavo kovin, a Zveza rudarjev bi obsegala samo del-avce in nameščence v rudnikih premoga. Ta zveza bi morala temu primemo spremeniti tudi svoje ime. Vse tri, na ta način reorganizirane zveze bi tvorile homogeno celoto.
Podružnice črne in mešane metalurgije bi bile vodene neposredno od Osrednjega odbora Jugoslavije.
Državni uslužbenci so organizacijski problem zase. Organizirani so v raznih zvezah. Nekatere imajo profesionalni značaj kot n. pr. Zveza prosvetnih delavcev, v kateri so organizirani v veliki večini prosvetni delavci, ki morajo ostati v njej organizrani tudi v bodoče. Toda nekatere zveze so zajele tudi uslužbence, ki ne de-, la jo v teh profesijah. Zato bo moral širši plenum sprejeti sklep o spojitvi Zveze uslužbencev gospodarsko-upravnih in tehničnih ustanov z Zvezo uslužbencev pravosodnih in upravnih ustanov. Nova enotna zveza bi zbrala veliko večino državnih administrativnih uslužbencev. Izvzeti bi bilo treba le uslužbence nekaterih minsitr. štev in ustanov, ki bi ostali v svojih profesionalnih zvezah, ker predstavljajo večjo in enotnejšo grupo tam, kjer so zaposleni.
Potrebna je tudi reorganizacija Zveze denarnih, zadružnih in trgovskih podjetij ter ustanov. V novo ustanovljeni zvezi ni bili organizirani: delavci in nameščenci prodajnih zadrug, trg. podjetij, uslužbenci ministrstev za trgovino in preskrbo ter uslužbenci oddelkov za trgovino pri mestnih ljudskih odborih v večjih mestih. Uslužbenci denarnih in zadružnih podjetij pa bi prešli v Zvezo finančnih uslužbencev.
V	Zvezi občinskih podjetij ter ustanov so zajeti uslužbenci ljudskih odborov ter delavci in nameščenci podjetij, ki jih ti ljudski odbori upravljajo. Ker se pa gospodarstvo ljudskih odborov čedalje bolj razvija, so v tej zvezi zastopani raznovrstni poklici. Tako imamo pri nekaterih mestnih ljudskih odborih gradbena, trgovska in druga podjetja. Delavci teh podjetij naj bi se vključili v zveze dotič-nih profesij, katere predstavljajo s svojim delom, n. pr, v Zvezo gradbenih delavcev itd. V Zvezi delavcev in nameščencev občinskih podjetij ter ustanov naj bi ostali samo oni uslužbenci občinskih oddelkov ter delavci in nameščenci enega dela obč. podjetij, katere vodijo občinski oddelki.
V	manjših mestih, kjer je število občinskih delavcev in nameščencev majhno, bi bilo boljše, da se ne bi osnovale podružnice te stroke samostojno, ker nimajo pogojev za razvoj. Prevzela bi rjih podružnica, ki bo zajela vse državne administrativne uslužbence ali pa podružnica mešane stroke in obrti. Na ta način hi imela Zveza občinskih podjetij ter ustanov majhno število podružnic, ki bi pa imele številno članstvo. Tako bi bili podani dobri pogoji za njih razvoj.
29. septembra t. 1. se je vršil v Ljubljani plenum Zveze delavcev in nameščencev živilske industrije za Slovenijo.
Iz organizacijskega poročila tajništva se razvidi, da članstvo te Zveze hitro narašča. Januarja letos je imela Zveza 1776 članov v 27 podružnicah, do kunca avgusta t. 1 pa je članstvo naraslo na 2520 članov v 44 podružnicah t- j. za 41 odstotkov
Iz ostalih poročil in diskusije se zrcali volja delavstva, da čimveč doprinese za obnovo domovine in so bili pri tem doseženi lepi uspehi. Pokazali so še pa tudi nede-statki, ;ki jih je treba odpraviti.
Kritiko zasluži delovanje blagajnikov v nekaterih podružnicah. Tak primer je jv podružnjci v Slov. Bistrici. Blagajnik Je že 100 odstotno pobral članarino, obračunal z osrednjim odborom, dočim tajništvu zveze kljub opominu še ni poslal obračunov. Takih primerov je več, čeprav zaposleno članstvo redno in 1O01 odstotno plačuje članarino.
Dejstvo je, da se članstvo zaveda nalog, ki jih stavlja pred nas obnavljajoča se domovina. Naredilo je skupno 23.372 prostovoljnih ur za obnovo. Toda sindikalni forumi kljub temu, da se pri njih dela in napreduje, ne pošiljajo poročil nadrejenim forumom. Tako skoraj ni opaziti delovanja krajevnega odbora v Ljubljani. So pa tu krive deloma tudi podružnice, ki se zaradi bližine tajništva obračajo v raznih zadevah direktno na tajništvo Zveze, ne pa na KOZ, kar je edino pravilno zaradi načrtne porazdelitve dela.
Odpraviti se morajo pomanjkljivosti v tekmovanju. Težave so sicer v tem, da v
tej stroki še vedno primanjkuje ponekod surovin, toda tudi to stanje se izboljšuje. Imamo primer iz Maribora, da se je podružnica bala tekmovati iz strahu pred brezposelnostjo. Tu bi bila dolžnost podružničnega odbora, da razloži delavcem, da tekmovanje ni konkurenca, ampak nova stalna metoda dela, revolucionarni način dela na vseh področjih delovanja. Sekretar Osrednjega odbora tov. Radič Borislav je orisal namen tekmovanja, ki je v povečanju produktivnosti dela, racionalnem izkoriščanju surovin, strojev, povečanju delovne discipline, v dviganju delavskih množic na višjo kulturno raven' itd.
V tekmovanju se je izkazala za najboljšo podružnico pivovarna »Union« v Ljubljani, ki je sedaj kandidat za prehodno zastavo Osrednjega odbora. V tej podružnici so proglasili 5 udarnikov-izumiteljev. Razen v nekaterih večjih podružnicah v Ljubljani in Celju, ki so pokazale tudi največje uspehe, norme še niso vpeljane, čemur se mora Posvetiti v novembrskem tekmovanju največjo pažnjo.
Kulturno-prosvetno delo je precej na višini, vendar moramo stremeti, da postane še boljše, ter da pritegnemo k tej izredno važni panogi dela najširše množice.
Izvedena je bila reorganizacija nekaterih podružnic, kot so to narekovale potrebe dela. Zaradi maloštevilnega članstva se je ponekod združilo nekaj podružnic, v nasprotnem primeru pa so se nekatere razcepile v več podružnic.
To so samo najvažnejša vprašanja, ki so bila iznesena na plenumu, kateri naj služi izboljšanju in za odstranitev nekaterih pomanjkljivosti, kar se bo tudi zgodila
Poštni uslužbenci Slovenije napovedujejo tekmovanje ysem poštnim uslužbencem Jugoslavije
Dne 6. oktobra 1946 se je vršila v Ljubljani konferenca Zveze uslužbencev PTT za Slovenijo. Konferenca je ugotovila uspehe in napake dosedanjega dela ter dala smernice za bodoče naloge.
Ugotovilo se je, da nekatere podružnice prav dobro delujejo. Članstvo podružnice št. 2 v Ljubljani je posvetilo veliko pažnjo kulturno-prosvetnemu delu ter ideološki izgradnji našega sindikalnega kadra.
Tovariši iz mariborske pošte 2 so začeli delati dobesedno na ruševinah, vendar so dosegli do sedaj že lepe uspehe.
Ugotovilo se je pa tudi to, da delo nekaterih sindikalnih podružnic ni na zadostni višini. Krivda tiči v nenačrtni razdelitvi dela, katero vršijo po navadi le tajniki podružnic. Veliko podružnic ne pošilja rednih poročil, v kolikor pa to izvrše, so netočna .n pomanjkljiva.
Da odstranijo dosedanje napake in dajo novega poleta sindikalnemu pokretu, so poštni uslužbenci sklenili, da pošljejo vsem uslužbencem PTT v Jugoslaviji poziv na tekmovanje, ki obsega sledeče važnejše točke:
Da odstranijo dosedanje napake in dajo novega poleta sindikalnemu pokretu, so poštni uslužbenci sklenili, da pošljejo vsem uslužbencem PTT v Jugoslaviji poziv na tekmovanje, ki obsega sledeče važnejše točke:
1.	Utrditev organizacijskega sektorja, ki je predpogoj za dobro izvedbo vsega ostalega dela. Vodenje točne evidence članstva, redno pošiljanje poročil, usposabljanje novih kadrov, tako političnih kot strokovnih. Sindikalne organizacije morajo skrbeti za čim tesnejšo povezavo z ljudskimi odbori ter postati rezervar, iz katerega bo črpala naša ljudska oblast najboljše kadre.
2.	Okrepitev kulturno-prosvetoega sektorja, dviganje naših kulturnih prireditev na sodobnejši nivo, osnovanje študijskih krožkov ter čitalnik grup. Pritegnitev čim večjega števila članstva v fizkultume organizacije, da bomo imeli zdrave in utrjene kadre, kakršne potrebuje obnova in naša JA.
3.	Okrepitev in izboljšanje socialnega skrbstva.
4.	Pridobivanje članstva za zadruge ter odstranitev vseh škodljivih elementov iz zadružnih odborov, da dosežem« čim boljšo in cenejšo oskrbo našega delovnega ljudstva,
5.	Politična in strokovna izgradnja naše mladine, katero moramo pritegniti, v vse sektorje dela.
6.	Izboljšanje delovanja naših tekmovalnih komisij, ki naj razvijaj« udarniški duh v delovnih množicah.
Poštni uslužbenci Slovenije hočejo zastaviti v novembrskem tekmovanju vse svoje čile za obnovo in dvig naše domovine.
Da se prepreči izkoriščanje
našega socialnega zavarovanja

F Z OKT URA
S turneje po Češkoslovaški
Prejšnji mesec so imeli slovaški železničarji svoj kongres v Bratislavi. Prav ta dogodek je ustvaril našim železničarjem možnost, da so s številno fizkulturno ekip« obiskali osvobojeno Češkoslovaško in na več igriščih pcmerilj svoje sile z novm fizkul-turnim rodetn v bratski slovanske republiki.
Na sporedu kongresa slovaškh železničarjev je bil tudi velik nogometni turnir v izvedbi »Železničarja« iz Bratislave, ki je na to prireditev povabil tudi fizkulturnke iz Sovjetske zveze in Poljske, Zal pa so oboji oapuveuau svoj prihod, tako, da so razen domačih nogometašev iz Ži.ine nastopili samo zastopniki FD »Železničarja« iz Ljubljane.	.
Za nastop jugoslovanskih fizkulturnikov je vladalo veliko Zanimanje ne samo zaradi tega, ker so bili Slo-vend tako redki gostje pri Slovakih, ampak še bolj zaradi dobrega glasu in slovesa jugoslovanskih fizkulturnikov. Prireditelji so za dva najboljša,. udeleženca pripravili tudi lepe nagrade.
Ljubljanski »Železničar« je dosegel lep uspeh ne šemo s propagandni strani, ampak prav tako tudi s strogim športnim meril, m, ker je navezal prisrčne stike z velikim številom slovaških fizkulturnikov. Tudi kot športni tekmec je postavil dobrega nasprotnika in zavzel med ■ štirimi udeleženci turnirja drugo mesto. Vsekakor je treba poudariti, da neuspeh, katerega je doživel prvi dan v tekmi proti SK »Bratislavi« prav v ničemer ne zmanjšuje te dobre ocene, Ta bratislavski kjub je namreč v Češkoslovaški državni ligi na 2. mestu in ga smatrajo za najresnejšega kandidata za državnega prvaka. Poleg tega je ljubljanske železničarje oviralo travnato in zaradi dežja spolzke igrišče. Občutno so bili prizadeti tudi zaradi tega, ker si je njhov vratar Raabornik I. že v prvem polčasu poškodoval roko in je moral, namesto njeaa vskočit!- rezervni igralec.
Že drugo tekmo, katero smo odigrali
proti domačim železničarjem iz Bratislave kot tudi tretja, ki smo jo odigrali dva dni kasneje v Novih Zamkih, je opravičila dober sloves, ki je šel pred nami. Številno občinstvo Je navdušeno hi zadovoljno odhajalo z igrišč.
Na turneji v Bratislavi so bile odigrane 4 ttikme z naslednjimi rezultati:
SK »Bratislava« — FD »Železničar« (Ljubljana) 10:2 (4:1),
SK »Žilina« — SK »Železničar« (Bratislava) 2:2 (0:1),
SK »Bratislava« — SK »Žilina« 3:2 (2:0),
FD »Železničar« (Ljubljana — SK »Železničar« (Bratislava) 4:3 (2:2).
Vrstni red udeležencev turnirja je torej naslednji:
1. SK »Bratislava« 4 točke, 2. FD »Železničar« (Ljubljana) 2 točki, 3. SK »Zi-lina« 1 točka, 4. SK »Železničar« (Bratislava) 1 točka.
Pred prvo tekmo je bila na igrišču mala svečanost, med katero je prišlo, do navdušenih manifestacij za bratstvo in enotnost slovanskih narodov.
Po končanem turnirju je prejel ljubljanski »Železničar« drugo nagrado
Bilanca turneje nogometnega moštva FD »Železničarja« je torej pozitivna. Najbolj razveseljivo dejstvo je, da so ljubljanski igralci ves čas svojega bivanja v bratski državi pokazali vzgledno discplino."
Po končanem turnirju so gostje iz Jugoslavije obiskali Visoke Tatre in Prago.
Skupno z nogometaš; so obiskali slovaške tovariše tudi igralci namiznega tenisa in odbojkaši, ki so prav tak0 imeli nekaj uspelh nastopov v Slovaški.
Kakor srno obveščeni, bodo slovaški železničarji še letos v novembru vrnili obisk FD »Železničarju«. Zalo se naši železničarji že sedaj marljivo pripravljajo, da bodo bratske slovaške fizkuttumike sprejeli čim topleje in da jim bodo tudi kot športni tekmeci nudili dostojno revanžo.
FD »Železničar«, Ljubljana.
Ze pred vojno so zdravniki socialnega zavarovanja za nekatere bolezni poši.jali zavarovance na deželo. Nekateri zavarovanci namreč nimajo možnosti, da bi se uspešno zdravili v kraju, kjer so v službi. Nekateri nimajo primernega stanovanja, drugi nimajo nikogar, ki bi jim v bolezni stregel ali nimajo možnosti, da bi se pravilno hranili. Med vojno in takoj po osvoboditvi je bila možnost pravilne prehrane na podeželju večja kot v mestu in zato je bilo upravičenih oddaj na deželo zelo veliko. Talko so zdravniki dovoljevali oditi za nekaj tednov na deželo rekonvalescentom po hudih nalezljivih boleznih, pljučnicah in težjih operacijah.
Letošnje poletje, posebno dokler niso bili dovoljeni dopusta, so na zdravnike socialnega zavarovanja navalili predvsem nameščenci. Dokazovali so, da so živčno razrvani, utrujeni In izčrpani. Tako so romali na bolezenske dopuste pod zloglasno diagnozo »meurastenia« in »defatiga-tio« pogosto tudi delomrznežii, agocentrič-ni, samoljubni ljudje, ki so se pa seveda povsod deklariral; kot žrtve udarniškega dela in apelirali na uvidevnost zdravnikov, naj obvarujejo nenadomestljive strokovnjake in naj jih pošljejo na deželo na račun socialnega zavarovanja.
Sindikalne podružnice so na takšno šl-
rokogrudnfost zdravnikov pravilno opozarjale upravo socialnega zavarovanja ter prikazale, da se z bolezenskimi dopusti pogosto okoriščajo ljudje, ki jih niso niti vredni miti potrebni.
Da se te zlorabe v bodoče preprečijo in da se olajša presoja zdravnikov socialnega zavarovanja, Federalni odbor ESZDN v dogovoru z upravo socialnega zavarovanja, naroča vsem sindikalnim podružnicam, naj svojim članom, ki hočejo uživati bolezenski dopust na deželi in ki so tega dopusta res vredni in potrebni, izdajo za zdravnika priporočilo. To priporočilo olajša zdravniku socialnega zavoravanja presojo, ni pa to že nekaka vstopnica za bolniški dopust.
Sindikalnim podružnicam je s tem dana možnost, da sodelujejo pri izbiri zavarovancev, ki naj se zdravijo na deželi. Upamo, da bodo to svojo nalogo zrelo ln objektivno rešile in ne bodo denarja, Iti se steka v blagajno socialnega zavarovanja, lahkomiselno razmetavali. Socialno zavarovanje, kot nam ga prinaša novi zakon, je dragocena in velika pridobitev delavskega razreda in nikakor ne smemo dovoliti, da bi ga zlorabljali tisti, ki se nočejo vključiti v obnovo in novo življenje.
Federalni odbor ESZDN Slovenije.

Pismo iz Dolenjega Logatca
Drage tovarišice!
Precej drugače je tu v Škofji Loki (mišljen je neki kraj v okolici škofje Loke) kot je bilo v Dol. Logatcu in moram priznati da mi je včasih pošteno dolgčas. Kot izgleda, je delo v tukajšnjih organizacijah precej zaspano. Organizacija AF2 n. pr. je imela pred kratkim sestanek v restavraciji poleg kolodvora. Voljen je bil nov odbor, ker je sekretarka radi premestitve v Srbijo podala ostavko. Bila sem povabljena na ta sestanek ter sem pri volitvah novega odbora sprejela tajniško mesto. Prav žalostno je dejstvo, da se je tega sestanka od 96 članic udeležilo le 20 tovarišic, kar je za tri okoliške vasi izredno nizka številka. Da je politično delo tu zelo slabo, sem se uverila tudi na nekem drugem sestanku. Delila se je obleka RK. Malo čudna je bita ta delitev, saj so si tovarišice, ki so bile navzoče na sestanku, lahko kar izbirale stvari.
Izpraševala sem za pisarno OF, pa so mi odgovorile, da je predsednik uslužben na
neki žagi. Poizvedovala sem dalje, kje naj plačam članarino. Povedali so mi, da članarino pobira po hišah neki fant. Naročila šeni, naj se dotični oglasi tudi pri meni, pa ga do danes še ni bilo. Organizacija Z MS je popolnoma neaktivna in ima pravzaprav le ime. V Škofji Loki sami je v pogledu organizacij nekoliko boljše, vendar je mesto preoddaljeno in ne morem hoditi tja. Gledala pa sem'tam igro »Sumljiva oseba«, ki se mi zdi kaj malo primerna za te čase.
Sedaj šele vidim, da je bilo pri nas v Dol. Logatcu le drugače. Saj tudi ni bilo ravno idealno, vendar se je v organizacijah videl napredek.
V časopisju sem čitala o festivalu in se mi je kar dobro zdelo, da je Logatec odnesel prvo mesto.
Rada se vas spominjam drage tovarišice in ko mi bo le čas dopuščal, vas obiščem.
Zdravo!
VSEM FIZKULTURNIM DRUŠTVOM IN SAMOSTOJNIM AKTIVOM
Glavni odbor Fizkultumega Saveza Jugoslavije Js predvidel termine, v katerin se bodo izvedli občni zbori fizkulturnih društev in samostojnih aktivov ter okrožne in federalne skupščine.
Termin za izvršitev občnih zborov fizkultui-nih društev in samostojnih aktivov je določen od 1. do 15. novembra, Ker nas do tega časa ločijo samo še trije tedni, naročamo vsem fiz-kultumim društvom in aktivom, naj takoj prič-no na svojih odborovih sejah s potrebnimi pripravami za občne zbore.
Na teh sejah naj odbori postavijo sklepe:
1.	določitev roka, do katerega naj strokovni,, gospodarski, blagajniški in propagandni referenti dostavijo svoja izčrpna poročila, ki Jih bo v svojem referatu zajel sekretar;
2.	določiti točen dan in uro ter kraj pričetka občnega zbora in o tem obvestiti vse članstvo kakor tudi predstavnike vseh množičnih organizacij ;
3.	pripraviti skrbno dnevni red;
4.	izvršiti vse tehnične priprave is vodstvo sej, vodenje sejnega zapisnika;
5.	misliti na pravo konstruktivno usmeritev diskusije in kritike o dosedanjem delu;
6.	misliti na izdelavo tekmovalnega načrta (gradnjo fizkulturnih naprav, vključitev fizkulturnikov, registracijo članstva). Paziti je treba pri tem na to, da se čas občnega zbora ne bi križal s kako prireditvijo.
Potrebno je javiti datume občnih zborov na okrožje in Zvezo.
Podrobnejša navodila bodo društva še pravočasno prejela.
Fizkulturna zveza Slovenije Glavni odbor
PLAŠČI IN ZRAČNICE ZA KOLESA
Plašči in zračnice za kolesa so v sedanjem času najbolj pereče vprašanje. Prav zaradi pomanjkanja tdh potrebščin danes ni v obratu 45.000 koles od skupnih 250.000 prijavljenih. Tudi v bodoče v tem pogledu ne bomo brez težav.
Federalni odbor ESZDN Slovenije je v tem pogledu vodil dokaj brige ter s posredovanjem Glavnega odbora ESZDNJ dosegel primerno izboljšanje. V tem pravcu se je na ministrstvu preskrbe vršila konferenca zainteresiranih ter se bodo (plašči in zračnice razdeljevale po sledečem ključu:
Od skupnega kontingenta dobi »Gradis« 3 %, ker zaposluje v skupinah delavce iz vseh okrožij. MLO Ljubljana bo prejemal od kontingenta 18 %, Ljubljansko okrožje 30 %, Novo mesto 10 %, Celje 15 %, Maribor pa 27 %. Okrožja bodo napravila razdelilnik za okraje, upoštevajoč predvsem: oddaljenost, važnost stroke, javna prometna sredstva itd.
Vse sindikalne podružnice naj takoj napravijo poimenski seznam potreb plaščev in zračnic za kolesa z navedbo kilometrov oddaljenosti, kdaj Je prosilec dobil zadnje plašče ln zračnice in, kakšna je trenutna ipotreba in nujnost. Seznam naj potrdi tudi podjetje. En izvod oddajo Okrajnemu LO, enega obdržijo zase, enega pa oddajo KMS-u na sedežu okraja, s katerim se takoj povežejo v svrho čim pravičnejše razdelitve. Ministrstvo za preskrbo je v tem pravcu obvestilo okrožne LO z okrožnico št. 4755/1 dne 1. oktobra 1.1. Podjetja, ki so zveznega značaja, so zaenkrat preskrbovana po liniji zveznih gospodarskih uprav, enako rudarstvo, železnica m narodna obramba. Potrebe naj prijavijo vse podružnice, četudi ,pri sedanjem kontingentu ne pridejo v razdelilnik ter bo verjetno za bodoče tudi ta .problem rešen.
V	desetih dneh je treba izvršiti vse prijave, v petih dneh bo izvršeno nakazilo, do 25. oktobra t. i. pa bo zračnice in plašče treba dvigniti. Do 30. oktobra pa mora ministrstvo za preskrbo prejeti poročilo o razdelitvi sedanjega kontingenta (1958 plaščev in 3108 zračnic) ter pregled splošnih potreb po okrajih preko okrožij.
Sedanje prijave potreb bodo osnova za razdeljevanje bodočih kontingentov. Dolžnost sindikalnih funkcionarjev kakor organov oblasti je. da Jih vodi globok čut odgovornosti in objektivne pravičnosti in naj upoštevajo najbolj oddaljene upravičence ln najvažnejše obrate-
OTVORITEV POUKA NA RUDARSKEM ODSEKU TSŠ V LJUBLJANI
Na Državni tehnični srednji šoli v Ljubljani se v šolskem letu 1946/47 otvarja rudarski odsek. Reden pouk na rudarskem odseku se prične dne 4. novembra 1946 ob 8. uri.
Prijave za vpis sprejema šolska uprava do petka dne 25. oktobra, ki izdaja tudi vzorce za prijavo.
Prijavi za vpis Je priložiti:
1.	rojstni Ust,
2.	potrdilo o državljanstvu.
3.	spričevalo o dovršeni nižji srednji šoli in spričevalo o nižjem tečajnem izpitu.
4.	kratek življenjepis, ki mora vsebovati udejstvovanje v dobi okupacije in delo od osvoboditve do danes.
5.	dokazUo o zaposlitvi od polaganja nižjega tečajnega izpita do danes.
6.	karakteristiko LMS. ako prihaja učenec neposredno iz šole. ali pa od sindikalne odnosno politične organizacije, če je že vključen v delo,
7.	izvid o aktivnem delu v mladinski delovni brigadi.
Vpisovanje s plačevanjem šolskih pristojbin (kavcija,’ zdravstveni sklad, zavarovanje itd.) je v ponedeljek dne 28. oktobra 1.1. od 9. do 11. ure v šolski pisarni.
Učenci, ki hočejo posečatt Rudarski odsek Tehniške srednje šole v Ljubljani, morajo imeti dovršeno nižjo srednjo šolo z završnlm Izpitom ln ne smejo prekoračiti 18 let starosti. V poštev pridejo torej rojstni letniki 1931 do 1928.
Na rudarskem odseku Tehniške srednje šole v Ljubljani traja pouk kakor na ostalih odsekih štiri leta in Je teoretičen in praktičen. V tretjem letniku se pouk deli na:
1.	oddelek za rudarstvo.
2.	oddelek za fužimarstvo.
3.	strojno-rudarski oddelek.
Po dovršenem četrtem letniku polaga učenec
diplomski Izpit in postane s tem rudarski tehnik. Najsposobnejšim rudarskim tehnikom bo po izkazani delovni dobi v rudarski industriji omogočen nadaljnji študij na Tehniški fakulteti.
Za socialno šibke učence Je Zvezno ministrstvo za rudarstvo predvidelo 20 štipendij po 1000 dinarjev mesečno. Zato naj reflektanti na štipendijo istočasno s prijavo za vpis vlož« tuai prošnjo za štipendijo, ki ji morajo priložiti od davčne oblasti potrjen izkaz o imovinskem stanju staršev in sebe.
Okrasite grobove z venci Rdečega križa!
Za praznik mrtvih bo Mestni odbor Rdečega križa prodajal vence po 25. 50 in 100, dinarjev.
V	ta namen so pripravljeni na terenu bloki, s katerimi se lahko prebivalstvo inaroči na te vence. ter tako podpre veliko dobrodelno akcijo med tednom Rdečega križa. Pod geslom »Počastite spomin mrtvih z dobrimi deli« je v nekdanji protiljudski Jugoslaviji, in tudi med okupacijo mestna občina prodajala take vence, a je danes vsem JaSno. da spomin mrtvih takrat ni bil- prav nič počaščen, z dobrimi deli. ker Je
■ šel Izkupiček v korist protiljudskega režima.
V soglasju z ljudskimi odbori, ter ostalimi množičnimi organizacijami bo letos vence za okra štev grobov prodajal Rdeči križ s pomočjo organizacije AFž.
Rdeči kriz Slovenije Mestni odbor Ljubljana
IZGUBLJENE ČLANSKE IZKAZNICE
Zveza železniških in prevoznih delavcev in nameščencev:
Trampuš Štefan, članska izkaznica štev. 253354, štev. zveze 65354- Tavčar Ivan. članska izkaznica štev. 253347, štev. zveze 65347; Tomšič Franc, članska izkaznica štev. 253353, štev. zveze 65353; Gostiša Janez, članska izkaznica štev. 269599, štev. zveze 71599; Divjak Viktor, članska izkaznica štev. 269575, štev. zveze 71575; _Grmovšek Alojz, članska izkaznica štev. 269605. štev. zvezo 71605; Zalar Stanislav. ' članska izkaznica štev. 253381. štev. zveze 65381; Švigelj Janez, članska Izkaznica štev. 253345. štev. zveze 65345; Zadnikar Franc, članska izkaznica štev. 253376, štev. zveze 65376; Zrimšek Janez, članska izkaznica štev. 253393. štev. zveze 65393; Verbec Jožef, članska izkaznica štev. 253367, štev. zveze 65367; žagar Jožef, članska izkaznica štev. 253397, štev. zveze 65397; Zalaznik Jožef, članska izkaznica štev. 253383, štev. zveze 65383- Križman Janez, članska izkaznica štev. 269670. štev. zveze 7,1670; Lešnik Jožef, članska izkaznica štev. 220414, šte-v. zveze 79009; Koprivnikar Alojz, članska izkaznica štev 29577, štev.1 zveze 72577- Vičič Franc, članska izkaznica štev. 252508. štev. zveze 64509: Dobnikar Matija, članska izkaznica štev. 2529Z0. štev. zveze 64920.